Accaptaac« for mailing st «p«cUI raU of portaf prorUUd for tn -ctioe 1191, Act of Od I, IS1T, autHori-d oaJoaa 14. 1«U. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniikl te oprsvalikl prostori: MIT South Undil« Ave. Offlee of PablieaUeat MVT South Lewn4ale Ave Tolophono, Bo«kw«U 4004 , gipta na-* ^tosl^^il^ifS? chicago. ilu pondeljek, i«, decembra (dec. i«), mo Sub.cripUon 94.00 Y«arly --. ftTEV,—number 245 i italijanske Glavna italijanska armada zdrobljena in ostankom preti uničenje. Angleži zaplenili skoro vse italijanske zaloge orožja, streliva in bojnega materiala. Angleški uspehi pod-žgali protiitalijansko revolto v vzhodni Afriki KAIRO, EGIPT, 16. dec— Razbita italijanska armada v Afriki je bila potisnjena iz Etfp-U v Libijo in zdaj mora branKI fašistično zemljo. Angleške čete to ie dospele na libijsko mejo in ts objavljeno poročilo pravi, da m bitke vrše v Libiji. Fort Capusso, italijanska trdiva v Libiji, je že psdls. Fa-iistitne čete, ki so pobegnile is Egipta, ao v konfuziji in vse kale, da ne bodo SM>gte ustaviti prodiranje Angležev. Italijanska letališča in drugi vojaški objekti io tarča angleškega bombardiranja iz zraka. Kairo, Egipt, 14. dec. — Silna udarna moč angleške oborožene sile v Afriki — armada, bojna mornarica in bojna letala — podi Italijane iz Egipta. Glavna i-talijanska armada je bila že idrobljena in ostankom preti u-ničenje. Glavni stan angleškega poveljstva v Kairu poroča, da se le o-stanki velike fašistične oborožene sile, katero je maršal Rodol-fo Graziani vrgel na egiptsko o-temlje, drže v nekaterih obrežnih krajih. Tudi ti se tuničejo 1 proti Libiji, italijanski koloniji, in Angleži so jim za petami. An-gleži so zaplenila skoro vse orožje, bojni material In živila, kate-r so Italijani nakopičili ? Egip-L tu. u i- ^rst." \ Cez 40,000 italijanskih vojakov je bilo ujetih v teku velike angleške ofenzive v z&Jnjih | dneh. Med ujetnik! je pet gene-! rglov. Prvg-faza velike ofenzive je bila izvedena na vsej črti. [ Možnost.je, da bodo angleške S čete invadirale Libijo. Angleški uspehi na fronti so podžgali revolte med domačini v italijanski vzhodni Afriki in Aheainlji. Znamenja kažejo, da bo Italija izgubifa Abesinijo. Angleži so v bliskoviti vojni, ki »e je pričela pred enim tednom, zdrobili italijansko armado I' okrog 80,000 mož v Egiptu. Si-di Bar rani, glavna italijanska vojaška baza v Egipltu, je padel na tretji dan ofenzive. Italijanski porazi na egiptski fronti se lahko primerjajo onim, ki so jih doživeli pri Kobaridu v svetovni vojni in pri Guadalajari tonski civilni vojni. Angleške bojne ladje bombardirajo egiptsko in libijsko obrede, kjer ae motajo fašistične čete. Obstreljevanje je prepreči-lo vie poskuse glede reorganizira italijanskih čet. Krogle, k' jih sipajo" topovi, padajo na italijanske vojaške koncentracije Na tisoče Italijanov je v betu Proti Libiji pometalo puške Proč. Atene, 14. dec.-^Grtke čete še vedno prodirajo naprej na dveh alhannkih frontah in potiskajo I-tslijsne proti morju. Cesta, ki «P«ja Chimaro s Palermom, je M Krško kontrolo. Grški bram-vci prodirajo zdaj po tej cesti Proti Valoni, pristaniščnemu me-f« «h Jadranskem morju, ki je * v italijanskih rokah. ^Prav je Mussolini vrgel •vrte čete ns albansko fronto, da Javijo prodiranje Grkov, ni s ** Preprečil umika. Tepelini, «o Italijani formirali novo ^rambno črto, je obkrožen in Ner je blizu. ■Ni JugoebvIK 14. dec. — jfki prodirajo naprej na vsej fronti v severni Albaniji, čeprav zleteli na močan Odpor. V •"tih bitkah, ki so se razvile * «sj fronti, je padlo teliko šte- vojakov na obeh straneh Silovite eksplozije so se sliša-** ""brovniku z Jadranskega U tega sklepajo, da se vrši bitka med angleškimi in i-talijanskimi bojnimi ladjami. Dubrovnik je oddaljen 80 milj od albanske meje. Rim, 14. dec. — Poučeni krogi trdijo, da bodo italijanske*wha-de v Libiji in Albaniji branile svoje pozicije kljub porazom. Na domači fronti so fašisti pričeli gonjo proti defetistom in profi-tarjem. Neki list zahteva, da morajo biti vsi postreljeni. Vrhovno poveljstvo je naglasih) v svojem vojnem poročilu, da se Italijani hrabro bore proti angleškim motornim kolonam na egiptski fronti, zaeno pa je priznalo padec Sidi Barranija. • Govorice, da bo Italija apelirala na Grčijo za premirje, so bile zanikane v fašističnih krogih. Ti so izjavili, da te govorice širijo v Atenah. Fašisti se sklicujejo na Mussolinijevo izjavo, katero je podal pred nekaj tedni in v kateri je poudarjal, da Italija ne bo odnehala v boju proti Grčiji, dokler ne bo njena hrbtenica strta, "čeprav bi ta borba trajala eden ali pa dvanajst mesecev." V Rimu so se pojavila poročila, da bo Mussolini obiskal nemškega diktatorja Hitlerja. U-radni krogi niso ne potrdili In ne zanikalijteh poročil. Pakt med Ogrsko in Jugoslavijo . "Večno prijateljstvo in mir" Belgrad, 14. dec. — Jugoslavija in osišču pridružena Ogrs-Jca sta se zvezali s paktom "trajnega miru in večnega prijateljstva", se glasi tu objavljeno po ročilo. Pakt, ki določa med dru gim, da se državi posvetujeta o vseh vprašanjih vzajemnih interesov, je bil podpisan po pogajanjih v Belgrad u. V imenu Jugoslavije je pa|ft podpisal zunanji minister Aleksander Cin-car-Martcovič, v imenu Ogrske pa zunanji minister grof Csaky Skupna izjava, objavljena po podpisu pakta, pravi, da je ta ojačil prijateljske odnošaje med Ju«ojflavijo hi Ogrsko. Interesi obeh držav in podonavske kotline so zaščiteni. , Csaky je dejal, da je pakt v soglasju z idejo osišča, ki je stabilizacija miru v južnovzhodni Evropi. Angleži proslavili obletnico zmage Montevideo, Urugvaj, 14. dec. — Tukajšnji britski krogi so proslavi« obletnico bitke na mor ju, ki je rezultirala v zmagi, ko ao Nemdi potopili žepno ladjo Admiral Graf Spee, da ni prišla v angleške rdke. Več članov posadke nemflke ladjCr-ki so bili u-biti v bitki, je pokopanih na tukajšnjem pokopališču. Japonci bombardirali burmsko cesto Hongkong, 14. dec. - Japon ska časopisna sgenturs poroča da so jsponski letalci napadli z bombami burmsko.cesto In jo razdejali v več krajin. Po tej ce-sti dobiva kitajska armada orožje fh bojni material. Japonc eo metali bombe tudi na kitaj ako vojaško letališče pri ftlang jinu. provinca Junan. ki ao uni čile 22 vojaških letal. Korošec v starem kraju je umrl Vodja slovenskih klerikalcev žrtev kapi Belgrad, 15. dec.—Dr. Anton Korošec, minister šolstva in predsednik eenata Jugoslavije, je danes naglo umrl sa kapjo. Ko se je vrnil domov iz opernega gledališča, se je zgrudil nsrtev. Star je bil 68 let. anlja je dobila naročilo v vsoti d^a milijona dolarjev. To določa produkcijo 1600 malih av-omobllov aa armado In več drugih avtomobilov. Hillmanovl po-magači so, izjavili, da dogoVoi}& s Ford Motor Co. ne omenja provizij Wagr\prjevega zakona, ki se nanašajo na pravico delavcev glede organiziranja in kolek-;lvnega ugajanja. Fordova kompanija Je bila kljub Hlllma-novemu protestu obvsščens, naj aačn« produclratl avtomobile. Robert P. Patterson, pomožni vojni tajnic, v čigar področje spsdajo Industrijske dobsVs, je prisnal, ds js Hlllmsn vložil protest, obenem pa Je 4ajavli, ds psgodbs med Ford Motor Co. in vojnlin departmehtom še nI bila podpiaana. Patterson je dalje rekel, ds zadevni dogovor a to kanijo uključttjo klavaulo, ki pravi, da se mora vsaka kompa-nljs, ki dobi vladno naročilo, držati Walsh-Healy)evegs zakona S glede mesd In delovnih ur. New York, 14. deo. — VVtllism S, Knudsen, načelnik oddelka aa produkcijo v narodni obrambni komisiji, Je v svojem govoru pred člani Zveae ameriških tovarnarjev naglašal potrebo pospešitve produkcij« v obrambnih industrijah. Dejal Je, da produkcija zaostaja, ker tovarne , počivajo od petka do pondeljka, kar ovira izvajanje programa nsrodne obrambe. "Popolnoma se strinjam a delavskimi pravicami, ki so Jim gursntlrane v zakonih," js rekel Knudsen. "VoseKsem tudi, ker delsvskl voditelji odprto Izjavljajo, da so za mirno izravnavo nastalih sporov. Kooperacija m hI delavci in di|jodaJalci je po-t rejnin, zato apeliram na vas, da delavcem dejsnako |>okažete, da ae zavedate svoje odgovornosti." Norveški general interniran v Nemčiji lx>ndon, 14. d«c. — Sem do-spelo poročilo norveške ČSaopis-ne sgenturs pravi, da Je bil general Otto Ruge, bivši vrhoynl poveljnik norveške oborožen* sile, aretiran In Interniran v kon-centra* i J ritem taborišču pri Dresdenu, Nemčija. Angleške gospodinje posvarjene l/indon, 14. dec. —» Go«|kk1|. nje ao Ml« poavarjene pred kopičenjem živil In obveščene, da Je to preatopek, ki se ksznuje z zaporom in denarno globo. Svarilo je Izrekel živilski #minlater. On je dejal, da kopičenje živil ografa program naalčevanja prebivalstva na splošno. Poostritev imigracijskih odredb VVaahlngton, D. C., 14. dec. — Evidenca, zbrana lz različnih virov, dokazuje, da Nemčija in Rusije pošiljata svoje agente v Združene države pod krinko političnih beguncev. To Je vzrok, da so avtoritete že storile korake gletie poostritve (migracijskih odredb. Ustanovljen je bil poaebni odbor, kateremu Je bila poverjena preiskava rtStorda vsakega prosilca, Iti bi rad prišel v Ameriko kot politični begunec, Oblasti hočejo preprečiti aktivnosti petokoloncev tota-litarskih držav, ki so pod sleparsko pretvezo dobili zavetje v A-meri k i. Darilo Ameriškega rdečega krila Grčiji * Atene, 14. dec. — Grški rde-čl križ Je dobil $226,000 od Ame^ riškega rdečega križa, se glaal tu objavljeno poročHo. Grška vlada se je zahvalila Ameriškemu rdečemu krišu aa pomoč. PROSVETA THE KNLIGHTKNMENT clasimj in lastnina sujvknmut naboonb ••;, rOBPOiNK JKDNOTS rf ami 11*«*.I Sr fS SS M M OS H I M Ctoaf* f7A* M MI* | 4r*a»a (teras CbtaM«) Is •I lat*. |1 M m Mirt m«; m M«. »» 7* m W««i m I HM. ------------,--- iuteMii|Hnn rmUMl far Um U«IU4 Suua CMm«») mm4 Cmmmim M SS par r«r. Ckiraeo «»4 Cteatv H M pmr rmr. fvr«tf» N«*M« HN S* r»' ' ||Mk«v M mm vrmM*. HokupUl wMm ( hml m.) m »r.~>o (miiiljaulj« to * ateteR to prlluAU uarripta of romaiunl-•»4 ■■••liritarf artidM »UI km raturi»4. Ottor ptors, poarna. atc., wtll ba raturM* umlf «h** mmpiM * aWf »Nrmil S»4 Naafe, - t»a. tar Hk s »toto« PROSVETA MIN S*. I*»«4»to AM.. O or m rKOKBATKD , jjUfJJJJfiJfff..............««—iaMaaiMaiao Glasovi iz DsMaa t M »rlaMT »Iia«wWf II, It*). pola« „__to a IM--------- rmmmmUm trn pn^mSmmmm. 4m m wm m Preobrat v Mehiki V sosednji Mehiki se je zadnje mesece marsikaj izpremenilo in vse ki&e, da je izpremem-be na bolje. K Umu je največ pripomogel New Iieal v Združenih državah, ki vsekakor želi, da tudi Mehika dobi svoj New DeaJ. Ko smo zadnjič komentirali o položaju v Mehiki, so se vršile volitve za predsednika. Kot navadno vsake mehiške volitve, so bile tudi te burne; bili so krvavi izgredi in potem pritožbe o teroriziranju vplilcev, nakar so sledile grožnje z revolucijo poraženega predsedniškega kandidata Almazana. Almazan je kmahi po volitvah odnesel pete v Združene države. Takrat so poročali, da Almazan išče finančne podpore za vstajo pri ameriAkih petrolejakih ma-gnatih, zlasti pri Rockefellerjevih interesih, ki se Ae danes niso pomirili z Mehiko glede razlaščen ja oljnih vrelcev. Almazanovi upi so pa Ali po vodi, ko je vlada Združenih držav priznala oficielni volilni rezultat v Mehiki, ki se fe glasil, da je bil Avi-la Camacho izvoljen z veliko večinq za predsednika mehiške republike. Camacho ja bil kandidat mehiške revolucionarne stranke in imel je podporo starega predsednika Cardenasa. Vlada Združenih držav je odredila, da jo novoizvoljeni podpredsednik Wallace zastopa pri ustoličenju novega mehiškega predsednika. . To je bil važen in strategičen korak Koose-veltove administracije, kajti ameriška vlada doslej Ae ni poAiljala zastopnika k inavguraci-ji mehiAkega prezidenta. Rezultat tega bo vsekakor dalekosežen. Camacho, novi predsednik Mehike, je pri svojem ustoličenju 1, decembra izjavil, da program njegove vlade bo demokracija; domu bo nadaljeval s aocialnimi reformami v prid nujnižjim slojem mehiAkega ljudstva, v zunanji politiki bo pa. tesno sodeloval z Združenimi državami in v okviru V neameriške zveze za obrambo ameriških celin pred vsako zunanjo agresivnostjo. Najnovejša poročila se glase, da bosta Mehika in Združene države sklenila sporazum za skupno obrambo; to se pravi, da Združerie države dobe strategične baze na obrežju Mehike in v zameno bodo dale Mehiki kredite za razvoj industrij, posebno petrolejske industrije, katero je mehiška vlada doslej upravljala z veliko izgubo. . . ' To so dobri glasovi —če ne ostane samo pri besedah. Med tem se je pa dogodilo v Mehiki še nekaj drugega, kar je vellkefra pomena posebno za delavstvo Mehike. Mehiška, delavska zveza, katera nalikuje A-meriškt delavski federaciji in katera se je Vj zadnjih šestih letih za časa * Cardenaaove administracije zelo razmahnila — ker jo je vlada močno ščitila — je postala v zadnjih štirih letih veliko zaklonišče komunistov. Lom-baiUo Toledano, vodja te organizacije, je bil na vsej črti komunistični sopotnik. Do Stalinovega pakta s Hitlerjem je Toledano mogočno trobil za "ljudsko fronto" in za oboroženo kolektivno akcijo proti fašističnim dik- * tatorjem — po omenjem paktu je |>a čez noč obrn* plašč po vetru in vojna demokratičnih narodov s Hitlerjem mu je čez noč postala "im-l>erialistična" vojna. Toledanova moskovska '"linija" je šla dalje in zajela za aodelovanje ve* nacijski aparat propagande v Mehiki; glasilo Mehiške delavske zveze je odprto oglašalo celo vrsto nemško-nacijskih agentur v mehiški republiki. Predrznost mehiških komunistov z nacijakimi |*toko-lonci vred, katerim je mogočni Toledano dajal potuho. je že preaegalu vsp meje. Cardenamiva vlada je nekaj časa mirno gledala to poletje, a končno ji je bilo dovolj tega. Zadnje poletje je začela z oatrim čiščenjem. Najprej Je pometla z glavnimi voditelji nacijr ske propagande, ki ao morali zapustiti Mehiko; saprla je nacijske agenture. Potem so prišli komunisti na vrsto. Aretacije so bile na dnevnem redu in na stotine komunacijev je izginilo iz javnosti. Naposled Je padlo tudi po Uinibardu Tole-danu. Njegova izjava, da Imi zagovarjal demokracijo v borbi z nacizmom, mu ni |Mimagala. Moral je reaignirati ijd vodstva Mehiške de-^ lavake zveze in* pred nekiSJ dnevi je naznanil, da zapuati Mehiko. Novi predsednik Camacho zdaj nadaljuje CardenasoVo čiščenje * Mehike. ~ Najnovejša Vest ne glani, da najbrže bivši predsednik Car-denaa pn vrair..« vodatvo Mehiške delavske zv«*. naselbin / Ofci*k pri ponesrečene« / Lincoln, W. — Pri našem društvu 116 SNPJ so bili izvoljeni skoro vsi ftari uradniki. Nova sta ppdpredsednik Joe JurjevJch in pnadsednjk nadzornega odbora Tomaa Miklavčič. Kar se tiče tajništva, se pa obračajte na stari las lov. NaJ'poročam nekoliko o rojaku Rudolfu Krošlu, ki je bil v hudi avtli nesreči 1. sept. bikcu Lincelba. Izgubil je eno nogo nad kolenom, drugo mu je pod kolenom zmečkalo. O njem sem izvedet v Prosveti v dopisu br. D. J. Lofcricha na angleški strani. Ko sem tisto prečital, sva ae z ženo odpravila in ga obiskala v bolnišnici. Našla sva ga v slabem položaju. In kako tudi ne, ena noga proč, druga pa tako zmečkana, da je noga le Ae po f-menu. Vprašal sem ga, če je član S. N. P. J. in na žalost odgovori, da nI. Zelo je bil presenečen in zadovoljen, da smo ga rojaki obiskali. Vprašal sem ga, če kaj potrebuje, ker bi mu rad postregel. Odgovoril je, da vse, kar potrebuje, dobi v bolnišnici in da je lepo post reže n. Malo smo se pogovorili in mu dali tolažbo, da ne obupati iti ds se bo že na bolje obrnilo. Takoj se je bolj veselega počutil. Pozneje sva ga večkrat obiskala In videl sem na steni kakih sto razglednic, ki so mu jih poslali sorodniki in prijatelji širom Amerike v tolažbo. Seznanil sem se tudi z njegovo materjo, ki ga je prišla obiskat iz Kansasa, kakor tudi z njegovim bratom in ženo, z njegovo sestro in njenim možem Maroltom iz Chicaga. Oni so vsi člani SNPJ. Maroltova sta tudi nas obiskala in prijazno pogovorita slovenski. Danes, 8. dec., sva Rudyja zopet obiskala z ženo. Ko prideva v bolnišnico in njegovo sobo, ni bilo o njem sluha. Mislil %em si, da so ga mogoče v Chicago odpeljali. Od strežnice izveva, da ga je druga strežnica peljala v gledališče. Bila uVa"zadovoljna, ker vidiva, da mu gre vedno na bolje. Kakor se vidi, mu bo druga Boga sčasoma ozdravila, kar mu tudi želiva. — : Br. Lotrichu priznanje, ker je o tej nesreči pisal v Prosveti in priporočal rojakom, naj ga obiščejo. Vidi se, da se on zanima tudi za one rojake, ki niso člani SNPJ. Le tako naprej, br. DP trich 1 Lepo je pa tudi za nas rojake, da nesrečne v takih primerih obiščemo in jim nudimo tolažbo. Take nesreče so danes na dnevnem redu in nikdo od nas, ki imamo otroke raztresene po A-meriki, ne ve, ffdaj in katerega lahko nesreča zadene in bo mogoče potreboval pomoči. ~ Rojaki in rojakinje, vzemite te vrstice za vzgled. Ce niste še pri SNPJ, postanite njen član, dokler ni prepozno. SNPJ je največja i>omočnica v takih primerih: L Člane našega društva pozivam, naj se gotovo vsi udeleže prihodnje seje prvo nedeljo v panuar-ju. Slišali boste celoletni račun in ukrenili bomo še kaj drugega v korist društvu in jednoti. Miehael BrMli, tajnik. d._ O koncertu In smrti Ambridge, Ps. — Dne 23. nov. je tukajšnje pevsko društvo Rožmarin priredilo koncert, na katerem so nam zapeli'telo lepe pesmi. Vxa Čast jim. Leno nam je zupela tudi Viriiinin Ziberna v aolospevu. Udeležba je bila precej povoljna. toda bila bi lahko Še boljf, pa Je bilo tint i večer zelo slabo vreme. Dne 30. nov. sem bila obveščena iz Pittsburgha, da je umrla moja sorodnica Josefn Jordan, dekliško ime Jankov, v atarosti 63 let. Bolehala je delj ča*a. Kadar smo bile skupaj, je vedno tožila radi alabega zdravja. Končno jo je rešila *mrL - Zapušča moža Martina, shia in hčer. omo-žena Solomon. Ho jena je bila v vasi Hr\a*ki ftrod pri Skocjanu. vzrejena ps je bila pri starem o-četu f Zameškcm. V Ameriko je prišla I. 1913 in iKela ves čas v Pittsburghu. kjer je upadala k društvu IIS SNPJ. Pokopana je bila dec. Tisti, ki smo jo spremili na pokopališčet smo pri od- besede, toda tega ni bilo. Zakaj ne, ne vem. Pokoj niči blag spomin! Gertmde Uhernik.33. S pota.—Nekoliko na liana fiavsa Spet sem na obisku svojih starih znancev tn prijateljev po Železnem okrožju v Minneaoti in videl ln aliial sem marsikaj. Sešel sem se tudi z rojakom, ii mi je dal 11. številko Novega eveta rekoč: "Glej, kakšne oslarije tukaj piše dekan Matija Save! To vendar ni'nobena zgodovina, ta je 4ferderbarija\ Ti. ki si zbiralec naAega zgodovinskega materiala, poglej to, presodi pa kaj napiAi o tem/' Vzel sem in pogledal. Prav je imel rojak! Dekan Sava ptfe o Rajski dolini v Californiji in tn koj v prvem stavku ga je polo mil. Jeramova naselbina v Jiaj-ski dolini ni bi|a kupljena za žulje ■ slovenskih delavcev leta 1098, kakor piše Savs, temveč leta 1896. Dekan Savs dalje razpreda— na sramoto Slovencem—nekakšno pavlthanje, ki je bilo po njegovem pred KoAiČevo gostilno v Towerju, Minn., a tudi tu je "sferderbal" resnico. Takrat ni bilo več KoAička tam? Bil je na svoji farmi v bližini, na kateri je kasneje umrl. V bližini onega prostora je zgodovinsko poslopje, ki je imelo v podstrešju obilico zgodovinskih-podatkov o naših prvakih in U. številka prvega letnika Amerikanskega Slo-venckae je tiskala v onem poslopju — bivališču slovenskega časnikarskega prvaka Buha, na katerega se dekan Savs tako rad sklicuje pri svojih farbarijah— kakršna je ta v Novem svetu— in v svojih bahaških govorih. V svojih neslanostih, ki. jih dekan Savs iztresa v omenjeni števitki N. S., piše: "Na Velikega Šmarna dan* 1893, Father Bu>h in jaz sediva pred župni-Ačem itd." Dalje: "Pred gostilno KoAiček je zbrana velika množica slovenskih rudarjev itd." Nadalje: "Kozarci pridno krožijo prav po starokrajsko itd." Nato pa: "Hej, Poldrujec m*! Pol-drujec gre! . . . Žejen sem . imate kaj pijače . . . prihajam iz Rajske doline, iz Californije." .....In taka dalje i\a treh in pol strani—same fraze o začetku in koncu Rajske doline. Nič čudnega ni, da nas še danes imenujejo Bohunke. Nič čudnega ni, da se zgodovina naših prvakov izgublja in uničuje! Dekan Savs je nekoč napisal nekaj za neko spominsko knjigo (on že Ve, katero)—sebi v slavo, Buhu pa v ponižanje. "Buh ni nič pigal!" Imenuje ga "sivč-ka." Ko se je hudoval, da on pozna zgodovino prve slovenske podporne organizacije bolj kot neki Božidar, sta ga predsednik in urednik glasila tiste organizacije pozvala, naj on spiše zgodovino, je odgovoril, da nima podatkov. Nato sta piftala meni, če smeta dekanu Savsu poslati moje podatke. Odgovoril sem, naj le pošljeta. Tako je dekan Savs potem črpal jn mazal po svoje tz mojega materialu v svojo osebno slavo. Ni moj namen napadati koga, pa naj bo svečenik ali posvet-nj^k, toda v tem slučaju je treba pojasniti, da dekan Sf^s ni noben zgodovinar, temveč le "ferderbar," kadar hoče pisati zgodovino. Svoječasno ga je jr. Zaplotnik kar javno pozval, nfcj mene vpraša, če hoče imeti p6-datke o zgodovini A. 8. Ko le dekan Savs po smrti Buha sestavljal njegov življenjepis, je poleg omenil tudi druge slovenske misijonarje in zapisal, da misijonar AndolŠek počiva nekje V Californiji. Kdor koti obišče Calumet, Mich., in nkoltyb» dobro ve, da je Andolšek pokopan v Eagle Harborju,r Mich. ; Iz tega se lahko vidi, kako z£-nceljiv "zgodovinar" je dekgn Savs. % Najnovejši dokaz so pa bajk* ki jih Savs sedaj prede o Rajski dolini in smrti Petra Jerama. Kakih enaj let je tega, kar sem bil na mestu ob reki, v kateri je utonil Jeram. Govoril aerii z reči v rokah in v restavrantu s poatrežnico, katera se je še spominjala, da je Jeram tamkaj obedoval predno se je odpeljal v Rajsko dolino in ds ji je pod krožnikom pustil SOe napitnine. Takrat je nekje tam še živel napol Indijanec, ki je z Jeramom vred potoval na konju iz Rajske doline na dan Jeramove smrti. Jeramovo truplo so našli čez nekaj časa in spoznali so ga po njegovem imenu, ki je bilo vrezano na žepni uri in—če se prav spominjam — našli so $48 gotovine v njegovem žepu. "Zgodovinar" Savs pa piše, da je Jerama voda odnesla v morje! Kje je Jeram pokopan, ne vem. Pokojni jolietski župnik J. Plevnik mi je enkrat v pogovoru rekel, da je njegov grob v San Frsnciscu, Cal.; nekje dru-Kje sem pa slišal, da je pokopan v bitimi Rajske doline. H koncu Ae tole: Savsov pavli-harski opis Rajske doline se na debelo suče okoli pijač* in krcev. Spominjam se Ae, ko je imel pokojni Buh Čez poletje študente na "bordu.",Prihajali so k njemu v Tower na počitnice in tam so pisali razne reči za A. S. Zgodovinar" Savs je bil petek boss nad Študenti, toda najbolj aktiven med njimi je bil pri — pijači. Buh se mi je mnogokrat tožil čez tiste študente, ki so mt> vselej, kadar ga ni bilo doma, naredili kakšno neumnost. 0 V prostorih, ki jih dekan Savs omenja, je bil takrat Brakotov salun in študentje so naredili kar stezo čez bližnjico.od župnišča do saluna, iz katerega so nosili pijačo v župnišče, kax je Buhu že presedalo. Pred nekaj leti so pa dobri farani zgradil) sedanjemu župniku malo hišico za enajst tisoč dolarjev, dočim staro župnišče, ki je za nas zgodovinskega pomena, stoji nepopravljeno, čeprav je Večje in na zunaj boljše kot novo. Toliko v vednoet "zgodovinarju" Savsu. Če bo Ae kaj pisal Iz slovenske zgodovine v Ameriki, naj piše resnico, ne pa izmišljenih prismodarij, kakor je v 11. številki Novega sveta. Matija Pogorek. Pripomba uredništva: Dekan Savs piAe tudi v svojem zmazku o-Rajski dolini, da je Father Jeram kupil za svoje "krščanske komuniste'' v naselbini dva traktorja za oranje. To je bilo po Šavsovem štetju leta 1893 (v resnici je 'bila naselbina v Rajski dolini ustanovljena 1. 1886). Ali ne bi bil dekan Savs tako dober, da bi pojasnil,- k je so bili takrat še traktorji? — r priem grebu čakali, da bi kdo od _____ drultva s|rtgovoril roslovilne odvetnikom, ki je imel njegova i * Nekaj sa lovce Ely, Minn.—Sedaj, ko smo spet doma in se stiskamo okrog gorke peči, ko zunaj kaže toplomer 20 pod ničlo, imamo dosti prostega Časa za pomenke in či-tanje listov in drugega čtiva. Nekateri radi čitajo dopise, drugi romane in povesti, tretji zopet novice, kako polentarji pode Grke za sabo v Albaniji. Lovci pa gotovo radi kaj čltamo o lovu. Bilo je že več zanimivih dopisov od lovcev v Penni in bi bilo dobro, da~8e tudi mi Minnesotčani malo pokažemo. Torej bom jaz nekoliko povedal, kako smo se v Minneaoti pripravljali in kako je ta lovska vojna izpadla. Na 14. nov. je bilo vse pripravljeno za odhod. Čakali srho le povelja od lovskega generalnega Ataba, kako ln kje se spoprimemo z rogatim sovražnikom. Pride povelje, da je sovražnik v bližini in se skriva v grmovju. £lyjški lovski garnfzjon naj se razdeli na več oddelkov in naj se vsak odpelje v svojo smer. Povelje je strogo. Vse, kar je ubitega, se pošlje v mesto, ranjene se pa polovi in postreli. ' NaSa stotnija se je odpeljala proti Nut Creeku zapadno od F.lyja. Naš stotnik je bil Peter KrJe, član društva 268 SNPJ. On jo dober vodja in vojskovodja proti rogatemu sovražniku. Nje-fov namestnik je bil John Ko-atelc, tudi član SNPJ in dober "Šic", Doma Je iz Ponove vasi (Martinčkov) in po/ns Anton* Valentinčiča, ker sta skupaj doma. Naš stotnik da povelje, naj gre Steve Rokovina na visok hrib. od kjer bo z rdečo zaatavo dajal znamenja, če se sovražnik Mita. Mene je poslal na stran, da s strani pazim, da sovražnik ne uide, ffajbolj težko nalogo je dobil 5Hfen)ey Prijatelj, še mlad fant. On je namreč mrtve pobiral in v ozsdje vlačil. Na 21. nov. je naš stotn!k sporoči! premirje in 25. nov. je bila podpisana mirovna pogodba z zmago naši strani. Tako je bilo konec naše lovske vojne. Po tej vojni je bila vsa lovska diplomacija pozvana na konferenco, da se porazdeli vojni plen. Tudi Matija Pogorele je bil povabljen kot poročevalec in gost. —Vesele božične praznike in boljAe novo leto vsem čitateljem Prosvete in lovcem želi— Jaeeph Mavetz at. Spe«Uri DuAakove Bezike Ogleafcy, IH—Mi starejši ljudje se najraje poglobimo v sladke in tudi grenke spomine iz mladostnih dni, polnih upov, želja, vzorov in navdušenih naporov. In ko motrimo mladost, vidimo, da je bila le en kraten sen. Danes, 8. dec., je preteklo ravno 20 let, ko sem zadnjikrat poljubila očeta in podala roko bratu, sestri in drugim sorodnikom ter prijateljem. Opisati želim moje potovanje v Ameriko in doživetja na poti. Tako bom mogoče ustregla moji sestri Caro-lini Novpk v De Puevu. Mislila sem pisati (bom pozneje) o ljubezni, o mladih letih in več take prismodarije in fantazije, ali ona mi zmiraj pravi, da se to ne spodobi odraslim ljudem. Bom pa napisala par bolj resnih dopisov, potem pa spet kaj za Ipas. Ker se že ves svet tako Apasno suče, pa naj bodo Ae moji dopisi Apas ni, dokler jih urednik ne konfis-cira. Kako hudo je ločiti se od ljubih in dragih, to ve vsakdo, ki je to okusil. Nisem šla rada v Ameriko, pa kaj sem hotela tam. Prišla je druga vlada, druge postave, vse je bilo po srbako. Težko se je biro temu privaditi. Vojaki so prihajali domov in peli: "Srb, Hrvat, Slovenac, to je bratski venec . . Drugi so peli "Lepa naša domovina, nima kruha, nima vina," tretji spet "Lepa na ša žitna kaša" itd. Mizerija je bila povsod. Male plače, draginja grozna in nobene prave družbe, marveč le pohabljenci, siromaki, trpini, po drugi strani pa oderuhi in vojni profitarji. Vlaki so prihajali dan za dnenrr—vsi so prihajali, njega ni b'lo . . . Moj brat se je oženil na domu in sta potem ona dva skrbela za očeta. Sla sem v Zagreb na ameriški in francoski konzulat in-v Ljubljano na italijanski. Velike težave in stroški so £ili predno sem dobila potni list. Ko je bilo vse v redu, je agent Cunardove linije, neki Hrvat, povedal, da 8. dec. lahko odlazimo in se bomo peljali z Aquitanijo. Ko pridemo v Cherbourg, Francija, smo dobili manjšo ladjo Caronio, dasi smo plačali za Aquitanijo. V Zagrebu je bilo treba plačati 200 kron nekega davka, f 10 na ameriškem konzulatu, $5 na francoskem in $5 na italijanskem konzulatu. Peljali smo se preko Jta-lije, ker so bile nemške in avstrijske meje Ae zaprte. Kakor vsakdo, tako smo bili tudi mi vsi objokani. Jaz sem bila grozno potrta, shujšala sem zelo in postarala sem se za 10 let. Imela sem 126 funtov, ko sem prišla v Ameriko—Zdaj tehtam 190. Res, ( daj so rane zopet cele, sreče polno je srce . . . Potniki smo se kmalu seznanili. Bilo nas je več, ki smo drug drugemu hladili gorje kakor je pač kdo vedel in znal. Rada bi vedela, če se me Ae kdo^od tistih spominja. Meni so ostali v spominu sledeči: Ljubica Butkovič, ki se je izkrcala v Halifaxu in Ala nekam v Kanado k svojemu možu. Marica Rolich, ki je Ala k svojemu bratu, ali sestri—ne vem. Lepa Anica je Ala k svojemu stricu Vidmarju v Chicago, kjer da ima gostilno. Potem je bila neka stara mamica iz Kar-lovca, ki je Ala k simumesarju v Chicago. Spremljala jo je neka Karlovčanka, ki je dobro poAila cigarete in klela^vhtga i hudiča. Jezila se je nad črncem, ko je prodajal v vlaku sadje in ga na-hrulila: "Ajdi k vragu ti, bana-nusi i tvoj pinac!" Z namf Je bilo tudi nekaj fantov, toda si nisem nobenega ime zapomnila. Spominjam se Urno nekega Milana ali Ivana is Kas-tave (Primorsko), ki nam je vso pot do Pariza igral na harmoniko, tam-pa fo mu jo ukradli. Ubogi MHaiftn ubogi mi! Z nami je bila tudi lepa blondinka, doma it St. Jerneja na Dolenjskem, mlado, zdravo, nepokvarjeno kmečko dekle. Ime ji je bilo Jozefiim, ali klicali smo jo Pep-co. MIlan in Pepca Sta bila vedno skupaj, vesel* in peta in pozabljala sta domotoije. .Pepca je nekega dne utihnila. * (Dalje na S. strani.) Tragedija našega gibanja v prejinjib uvodnikih wno cij.h in junakih le««ndah p^' °'r4di-«ev. Zdaj kSuTS.'^ to duh n^.. — Socialistično gibanj«. « l.hko , da ao mu pripadali in da mu pripad " ' JI misleci, najbolj razboriti duhovi TaU^ ni državniki, veliki »ntfajni nX T»!n * (i ban je n. Slovenakem .me p™Sva,i je borce iloveka, kakor je 6,1 C c^* a** b. podcenjevali o^no»t a7d. l' deli da mora biti pri vsakem delu V««k datavec na Ulaanic] ve, d« mora b."f | vsaki delovni akupini nekdo, ki v« delo „ £ pismki in da moramo imeti nekega uradnih * j« treba najmanj« shod pripraviti, da dobi svo, smisel; vsak nai pevec ve, da ni zbora bre pevovodje. vse različne podružnice ramih de kvskfh organizacij vedo, da morajo imeti ko centralo, vsi socialisti vemo, da mora nad vsem gibanjem bdeti odbor odgovornih ljudi Nikdar se ie niso naii ljudje pritoievali da morajo posluiati neko vodstvo, bili pa so nea dovoljni, de vodstva čutili niso sli Je je bilo slabo. .4 ' • • . _ • Kakor je požrtvovalnost: plačevanje *Un-skih prispevkov, posvečanje prostega časa ae-Stankom, vajam, dopisovanju, organizacijskemu delu, pomoč sodragom v stiski, žrtvovanje samega sebe za idejo in gibanje samo po aebi razumljiva stvar, prav tako je našemu gibanju prirojena zavest prostovoljne discipline. V vsakem kraju so sodrugi veseli dobrega govornika, dobrega organizatorja, tudi ne Atedijo s priznanjem, toda tuje nam je malikovaUtvo. Vodilo našega gibanja je socialistična ideja. Kaj pa hoče ta ideja? Stavec Hubmajer je na občnem zboru prvega delavskega izobraževalnega društva v Ljubljani 1875. leta rekel: "Ravnopravnost, omika in svoboda so ideali, po katerih delavci hrepene." Naloga našega gibanja je torej, da v kolikor mogoče velik krog ljudi zajema, vzgaja in dviga. Samo v tem je napredek. Vse drugo je zidano na pesku. Kolikor so ljudske množice bolj prebujene in politično vzgojene, toliko bolj vsrne so njihove pridobitve. Se več ! Po splošni izobrazbi in politični zrelosti ljudstva se uravnava tudi sreča in nesreča vsega naroda. Anglež Henry Buckle primerja v enem poglavju svoje zgodovine Anglije (ki je izšla že skoro pred sto leti!) pota španskega in angle-Akega ljudstva: > .. • | Spanci 80 se dvignili, kadar je prišel kak sposoben človek na krmilo, potem ao pa toliko bolj padlit napredek Anglije pa zavisi od dejanske moči vsega ljudstva in ni prekinjen tudi pod slabimi poglavar i. * Kajti44 špansko ljudstvo it svoje privajene podloinosti sledi povsod, kamor ga vodijo in se neumnim odločbam prav tako pokorava, kakor se je prej modrim. Mi t Angliji smo pa kritično, nezadovoljno ljudstvo, ki radi grajamo, dvomimo v načrte vkde, kritično presojemo,njeno ukrepe, radi sami upravljamo svoje zadeve.1 Podloinost angleških državljanov ni taka, da bi vladajočim na ljubo žrtvovali svoje pravice, in naše ljudstvo se nikdar \niti trenutek ne vara v isvoji odločni zavesti svojih lastnih interesov. Posledica tega je, da gre nai napredek neprekinjeno naprej, pa naj bodo naii vladarji dobri ali slabi. — V obeh primerih gre veliko gibanje svojo pot. Kajti mi se vedno v polni meri zavedamo, da imamo svojo usodo v svojih rokah in da angleško ljudstvo najde v sebi samem pomoine vire in plodovitost duha in samo tako morejo postati ljudje veliki, srečni in modri. Španija pa jt cvetela,\kadar je imela sposobne poglavarje,* je propadala, ko je imela nesposobne. In Kar so veliki poglavarji 16. 'stoletja štorih, so mai poglavarji sledečega stoletja uničili- Seveda se zdi nekaterim to poglavje c» vtrsj-nem delu predolgočasno. O teh nepočalancin, nestrpnežih pa spregovorimo prihodnjič.. Pred dvajsetimi leti (Iz Prosvete, 16. decembra 1920) .. veetl. Iz Ljubljen« so tamkaj »rijeli poAtne uradnike, ki «> dolarje is pisem ameriških rojskov. Delavske ventl. niji Ae ni končana; 400 rudarsk.h družin m*, j šotorih na planem. ... Inozemstvo. Štefan Radič je oklici repu*. ko na Hrvaškem. = Sovjetska taija. Več ti* "" nikov se odpravlja v Rusijo. AU ate ie narcM« Prcreto ' MtmSmM Bet rrojen.ii ali eorodnifa. t dam^l'Tej. .d« dar trajne ^^tc mal denar lahko polije* p^DBL/g*,'!* po N. jurskega moj«ir» KortanjeVica, 7. okt. C Ob nenavadnem nalivu ae je f netek pomikal žalni sprevod po ■dem trgu KosUnjevice a »odbo ^ čelu. gaailcev je neslo jemeljnke ostanke moat nega U-jgrskega mojstra Jožefa Mav-tfrja k večnemu počitku. Par dni prej je bil z delavci v «,zdu. da bi jim odkazal lea, ki " naj bi posekali za novo hišo našega župana, ki jo baje namena zidati Se to jeaen. Delavci bo podžagali smreko, ki ae je pa upiila na drugo. Da bi ae smreka rešila brez večjega truda, ao podžgali še to, na kateri je Že podgana slonela, medtem pa ae j« smreka nepričakovano tešila jn padla Mavaarju na prsa, da mu jih je zdrobila ter je nekaj L po tem izdihnil na operaetjaki Liii javne bolnišnice v Krškem, i - Pokojni Jožef Mavsar je bil [prvovrsten tesarski mojster, le ial da v Kostanjevici, ki je vaelpomešana z gnojnico r- i do pred parMeti čakala boljših aed«ji vasi, komaj pol kil jaso v ( ni prišel do polne zaposli-tve in je zato po večini z družino vred tolkel io heroično prenašal krizo. Kot dolgoleten član gasilske čete in poveljnik godbe je imel pri pogrebu častno spre* Bistvo. Nepretrgan naliv je u-činek pogrebnega obreda nekoliko kvaril, vendar pa so godci, psilci in številno občinstvo »itrajali do konca. Ob poplavah t Ribniški dolini j Dolenjska vaa pri Ribnici 4. tobra. — Zadnje štiri dneve tudi v Ribniški dolini neprestano lilo kakor iz škafa in kmetovalce je že hudo skrbelo, da bo tudi letos vodovje preplavilo vae j je kakor lansko jesen. Najhujšega vendarle ni bilo, ker ae v četrtek nebo zvedrilo. Pofco-Bistrica, Ribnica in Rakitni-iea so prestopili bregove in vose je razlila po plodni ravnini, njivah in travnikih, kjer ivkar pospravljajo jesenske pridelke. Najhujše je, kadar se lilije Ribnica, ki izvira pod Veko goro na severozapadu in te-(skozi Ribnico in Dolenjo vas. tudi v sredo je tako narastla, da morali ponekod že začeti iz-jraznjevati hleve in gnati živino sosedom, ker je voda vdirala hleve. Koruza, ajda, repa in renje je bilo pod vodo v niz-l> predelih. Da prav ta potok tako naraate «> njegove velike množine vo-razlilejo po prigoriškem in lolenjevaAkem polju, je precej »okov. Pred leti so regulirali "tek Sajevec, ki ae v Založju »va v Ribnico. Razumljivo je ««ie prej pred regulacijo vo-tega potoka razlila po gorn-« delu doline. Zdaj pa tudi ggva voda zviša gladino ob poplavi in to tem hujše ob-»jo prebivalci spodnjih vaal. bralna sila vode se Je samo Jflesla iz onega konca v drugi toec doline. Ce so že regulirali trnjem delu, bi bilo treba i-Ptfiano poskrbeti aa varnostne ■P^ve v npodnjem delu in stru-n» najbolj nevarnih mestih ali pa na kakršenkoli nato preprečiti, da ne bo dolenje-J*0 Nje ob vsakem večjem »«vu kakor jezero. 8 tem tudi f bj bilo ogroženo življenje pre-**«*v, ki imajo avoje domove 1 ^jdl. kakor n. pr. v Prietavi. Ifo jeaen so bili ratno tu ta-'^"Pni prizori pri reševapju " 1 inp, premičnin in pridel-T'ko i* v«da vdirala 1 m viso-v stanovanjske prostore, v »« go«|K)darska poslopja. ■ ob gradnji nove ceste Dole-paa-Lipovet, ki preseka po-r" dva dela, bi bilo treba vze-°ozir, da velike množine vo-P ^ l»oplav morajo nekam odtekati in da je ogromno "<, v tem, ko stoji na *rnljejopoljaki pridel- ^v«ikokratni poplavi ae tu-rV' kaj vae bi bilo treba Um 7* v poglrtu higiene, ki je J1 rs,zmeroma dobrini dohod-. u']*' zanemarjena. Voda vaath Prigorici in Dole- Manuel A vila CamacNn, novi nji vaai pa tudi drugod po vrtovih navzdol in jemlje s seboj gnojnico iz nebetoniranih gnojnih jam in luž, ki so značilne v teh vaseh. Vsa ta rjava, umazana masa se vali med hišami na cesto in po cesti v potok. Ni to samo kakšen osamljen primer, ampak večina kmetovalcev nima zavarovanih gnojnih jam in zato ao v pogledu higijene res neznosne razmere ravno ob poplavi. Tu bi morala oblast priskočiti na pomoč in s svojo podporo izvesti načrtno sanacijo vaai, da bi bile higienske prilike vsaj do neke mere zadovoljive. Oblast bi morala dati potrebnim podpore in zahtevati od vsakogar, da befconira in ogradi gnojne jame. Vsa ta umazana voda tudi prepoji zemljo, kjer imajo ljudje na vrtovih izkopane vodnjake s "pitno" vodo. Tako je vprašanje reakrbe s pitno vodo eno naj-Ij perečih v južnem delu doline. Saj v eni vasi napajajo živino na potoku, ob poplavah pa se v ta potok zliva množina vode, in v so-kilometra daleč je uživajo ljudje, ker dobršen del vasi nima vodnjakov. Zato je vodovod življenske važnosti, kar smo javno že večkrat omenjali. Kako je v poletnem času, ko zmanjka v vodnjakih voda in jo dobivajo ljudje za kuhinjo iz potoka, kjer napajajo živino, si lahko mislimo — strašansko mizerno. Gornji del doline s trgom Ribnico je dobil vodovod. Kdaj se bo zadeva o preskrbi južnega dela doline z dobro, zdravo pitno vodo premaknila z mrtve točke? O tem naj razmišljajo odločujoči činitelji in naj številne obljube, ki se vlečejo že desetletja, spremenijo vendar enkrat v dejanja. To je le nekaj misli in vprašanj, katerih rešitev je življenj-akega pomena za ljudstvo Ribniške doline, posebno za ono v spodnjem dela. Z malo dobre volje, s podporo oblasti in z lastno pobudo volje, s podporo oblasti in z lastno pobudo posameznikov bi se marsikaj uredilo, da bi bile tudi naše vasi kakor pu-šeljc. Naj se malo več pozornosti daje dolenjskim krajem v pogledu higiene, saj je ravno naša Dolenjska v tem pogledu izmed vseh predelov najbolj zanemar* jena in so ponekod res škandalozne higienske razmere. Pustolovec iz Orienta obsojen Ljubljana, 9. okt. V tretjem nadaljevanju je bila končana kazenska razprava pred malim senatom proti skriv nostnemu Orientalcu Mounibu Beyu el Solhi. O poslih, ki jih je opravljal' "aa armado francoskega generala Weiganda v Siri ji" z našimi podjetji z mesnimi izdelki, je javnost že dovolj poučena. Medtem ko je Mounib Bey takorekoč brez prebite pare ioži-ral v elegantnem hotelu in vodil razgovore s podjetniki za velike dobave, M, da ima tudi primeren odprt račun pri ugledni švi- PR03VBTA Glasovi iz naselbin (Nadaljevanj« a 2. atrani.) postala bleda, umišljena, potr-U. Vprašam jo po vzroku spremembe. Povedala mi je mnogo in v kratkem bi se glaailo nekako takole: Nevesta sem, stopila bom pred oltar, bolj reanično žrt-vcnik. Njemu, ki mi bo aoprog po krivici, moram dati življenje. Oj oče in mati! Kot hčerka vam dem, pogube ne bom vaa tolaži- carski banki, mu ni bilo prav nič nerodno, da je mimo podjetnikov in nekaterih boljših znancev opeharil tudi hotelskega slugo. Moi je imel v svojem žepu potni list, v katerem ao bila zaznamovana potovanja križem po Evropi, zlasti po balkanskih državah. Taka liatina je gotovo precej prispevala k ugodnemu vtiau mladega, podjetnega moža. Toda medtem, ko je bil pred sodiščem tožen za obrtoma izvršene prevare, si je zviti Orien-talec mialil avoje. Zanj vae, kar je napravil, ni bila prevara. Po-________________________ godbe, sklepane na račun odpf-fta iii "tudi plakati "tem bolnim tega bančnega računa, n. prrttlk ne morejo biti izvedene same po sebi, dokler bančni račun ni odprt. Posojila od znancev so pač posojila. Neporavnan hotelski račun ni nič hudega in ni ga poravnal zato, ker ga nihče po njem ni vprašal. Toda sodišče je bilo mnenja, da taki posli niso v redu, pa je Mouniba Beya el Solho obsodilo na pet mesecev strogega zapora in na izgon iz države. Ker je bil obtožencu vračunan tudi preiskovalni zapor, ki traja že nad 4 mesece, je izrečeni izgon vsekakor blizu. , očerti ne bom pustila . . . na krov Japonci se jeze na Ameriko Amerika ovir* vzpostavitev miru Sanghaj. 14. dec. — List Sun Pao, glasilo japonskih militari-stov, zahteva, da Japonska udari po Ameriki, ker podpjra kitajski režim generala Kaišeka, poleg tega pa ovira vzpostavitev svetovnega miru, ker pomaga Veliki Britaniji v vojni proti Nemčiji in Kitajski v konfliktu z Japonsko. "Mi bolj sovražimo Ameriko, ki ignorira človeške pravice, nego Kaišekov režim," piše ta list: "Prišel bo čas, ko bo Japon ska požrla Ameriko, ali pa bo slednja požrla nas. Azijski narodi, vstanite! Mi moramo po spešiti militaristične akcije, če hočemo zdrobiti ameriško-an-g leske napore in obstrukcije proti postavitvi novega reda." List dalje pravi, "da ima Amerika agresivne težnje. Svoje ro ke je raztegnila čez Pacifik, da ubije Vzhodno Azijo. • Azijski narodi ne smejo tolerirati ameriškega vmešavanja. Največja naloga Japonske je, zadati usoden udarec Ameriki, ki podpira Kaišekov režim. Ta bi se bil že zrušil, če ga ne bi Amerika podpirala." Agrarne reforme v Mehiki Mexico City, 14. dec. — Predsednik Manuel AvaloCamacho je objavil naredbo, da kmetje na ko-munualnih kmetijah dobe lastninsko pravico do zemlje, ki jo obdelujejo. Ta zemlja obsega 000,000 akrov ih bo razdelje na med 1,600,000 kmetov, ki jO nikoli Sla aem vsako jutro in ae zjokala in pridružila ae ftii je tudi Pepca. Tudi ona je jokala rekoč: Ne vem, kani se peljem, srečo, nesrečo ali smrt. V New Yorku me bo čakal fant, ki mi je poslal vožnjo karto in me hoče imeti za ženo. Ne poznam ga dobro. Doma je od tam kot jaa, toda jaz sem bila še majhna pasti-rica, ko je on šel v Ameriko. Po dolgih letih je pisal župniku naše fare, da bi ae rad oženil in dobil zdravo, nepokvarjeno kmečko dekle. Tako je župnik nagovoril moje starše, oni pa mene— in moram ga vsoti, čeprav ga še dobro ne poznam ln tudi nič rada nimam. Tolažila aem jo, ako ga ne ljubi, ga ni treba fKMročiti; naj al raje dobi delo in mu povrne voz-nino. In tako je tudi mislila storiti. Povedala sem ji, da se mu bo morala podati t dušo in telesom, z vao ljubeznijo do amrti, če ga poroči. Ko pridemo v New York in ga zagleda, ae je sačela glasno jokati. Oklenila ae me je ln poljubljale sva ae ločili. Pride mož postave in jima pove, da se morata takoj v New Yorku poročiti (taka je bila postava), potem pa naj jo kot ženo odpelje v Sheboygan, Wia. Tako ae je zgo-dilo. Potem sta ae v Sheboyganu še enkrat poročila.;/ : Poslala mi je ppročno sliko a pripombo, da je dober, da jo ima še preveč rad, priden je, denar ima, vse je dobro, samo če bi se mogla zaljubiti Vanj. Ali tega ne more, ker ga premalo pozna, kar on že tudi vidi. de mnogo mi je potožila. Jaz sem jo nekaj časa tolažila, potem pa, vedoč, da ae ne smem vtikati hied zakonce, nisem več pisala. - *• Leta 1827 me aeatra pokliče telefonično, da me neka Žena is Sheboygana išče v Proaveti. Takoj sem jI odpisala in dobila sledeči-odgovor; "Draga prijateljica, ne morem si pomtgati. Povem ti, da senfr nesrečna. MoJe življenje je ena sama razvalina. Moj mož je začel pfti. Imam malo hčnrto, moje edino veselje. Zaljubila sem se v nekega ata-r^ j šega moža. Očaral me je. Zgubljena sem, mož me sovraži. Zbolela aem—imam jetiko in nikdar več ne bom zdrava. AH kaj veš, kje Je Milan?" Itd. 8pet nisem nič odgovorila. Bilo je lepo Jutro. Solnce Je sijalo in se veselilo novega leta. Nekdo potrka na moja ^Vata. Odprem in zagledam—Pepco. Ni-aem je apoznala. Kratke, temne lase, elegantno oblečena, suha, "" me vae nič. Na kolenih aem klečala, roke k nebu molila in prosila Boga—a ni nič pomagalo. Oh, če bi moj ata in mama vedela .. ." ln začela je jokati. "Storila aem veliko napako. Zaljubila aem ae v drugega, starejšega moža, ki me je kot bogatin ob-sipai a vsem lepim in dobrim, ia-rabljal mojo ljubeaen, zdravje in zakonsko sreče. In sedaj je moje življenje—razvalina." Dale mi je sliko hčerke in me prosila, naj akrbim zanjo. "Precej denarja imam in vse bo tvoje." Odklonila aem to prošnjo,, ker ima otrok dobrega očeta. Par mesecev potem aem čitala v Prosveti: "Bolničarke so Jo na zadnjo uro nagovorile, da je aprejela sv. zakramente in bila po katoliško pokopana. Hrepenela in želela je ljubiti in ljubljena biti, a mesto tega spoznanje grenko je nastopilo in dulno moč ji je zdrobilo." Uboga Pepca 1 O potovanju nadaljujem prihodnjič. Thereaa DuŠak. Br. Vidmar odgovarja In pojim- Vv?jo .^f*'0. Ukt,k.° nuje MUwaukee, Wla.—Brat urednik je sporočil, da je vrgel v koš del mojega dopisa. Za virok navaja, da aem nekaj napisal ne kot član SNPJ, temveč kot šlan socialistične atranke. To je pa še preamešno! Torej, če jas pišem članke aa socializem, v katerega verujem in kakor veruje vanj mnogo članov SNPJ. tedaj nlaem več član te jednote. Po tem takem br. Molek tudi nI več član SNPJ, kadar piše uvodnike aa Prosvete, v katerih namesto delavske iaob> raabe vodi boj aa demokratako stranko in njen režim. (Pasja logika) Br. Vidmar ni razumel urednikove p^6mbe.— Op. ur.) Ce vzamem omenjene uvodnike a socialistične atališča, spadajo v koš, kajti demokratska atranka in njen rešim še nimata monopola nad Proavato. Čudno ae mi vidi, zakaj ni br. Molek vrgel v koš poročila o odstopu JSZ od socialistične stranke, namesto da Je bilo objavljeno na prvi atrani Proavete. AH je to tista demokracija, sa katero se urednik boji ,da mu jo uničijo evropakl diktatorji? (Vest o odstopu J8Z Je bila objavljena kot vest v rubriki Domače veati brez kakšnega ko- aakrlvil, da je dobil tako malo glasov v VViaconsinu, je aelo »motna. Dalje pravi, da je normalno v tej državi okrog 50,000 socialističnih glasov in to mu je merilo članstva socialistične stranke v Wisconsinu, ki se je adaj baje nekam skrilo. (Urednik Prosvete nI nikdar trdil, da je število socialističnih glasov v W(aconslnu Istovetno s tevilom članov stranke ali kakšno merilo aa članstvo. To je zavijanje 1—Op. ur.) Deba je vodil isto taktiko kot Thomaa iti zato Je bil vržen v ečo, kajti tudi avetovna vojna e bila za demokracijo kakor sedanja In V tem oalru ni nobene razlike, kljub Umu je prejel M,-041 glasov. Tudi Thomaa je leta 1(K12 prejel 63,37» glasov, toda vačlna teh glaaov je bila oddana od progreaivnega ljudstva, od judl, ki ae obračajo po vetru In dobra propaganda delavskega čaaopiaja in socialističnih govornikov jih je pridobila aa Thoma-sa. Vae drugačno merilo pa lah-Jto pripišemo letošnjim volitvam, zdaj obdelt^ajo. Predsednikova akcija pomeni postopno odpravo kostna. "Kam grel, komunualnega kmetijskega si- vpraša, "ker si tako lepo oblefce-stema. na?" Povem jI, da aem ravno --1 ' prišla Iz cerkve, ker je novo le- Ali ate naročeni na dnevnik to in mislim, da je iepo začeti z MProsveto"? Podpirajte aro j list! Bogom. "Pa še moliš? Ah, to Je menUrja, br. Vidmar Je pa svo- 4jC| k! mi-||j0 |„ fiuljj0 B0C|all- m»hiški predsednik, petega pH-ego Vi jo "veat" pomešal med kritiko Proavetinlh uvodnikov In jo zabelil s komenUrJem, ki lahko iz sove polemiko v Proaveti o zadevi, katera ne spada v naše področje. To pa nima nič javiti demokracijo, na katefo ae br. Vidmar zato sklicuje,Jo zlorabi Ja.--Op. ur.) 4 Br. urednik zanika mojo trdi tev, da Je ProsveU ignorirala Normana Thomasa, ejjinega predsedniškega kandidata, ki je imel popolen delavski program To trdim Š* danes in nisem ssm. 01. nadzornik SNPJ br. Medve-šek Je tudi v svoji kokml Od časa do časa vprašal, kaj Je s Pro-sveto, da nič ne agitira za aocia listlčne kandidate. Dalje Je br, ti ar de n, pomožni urednik ProsveU, napisal zanimivo kritiko napram svojemu šefu zaradi nje govlh čudnih uvodnikov. V doti ko pridem tudi z naročniki l'ro sveU, ki so različnega polIlkHe ga prepričanja in ki ae jezijo glede današnjih člankov v Prosveti. To so torej dokazi, da je moja trdiUv na mestu. (Ponavljamo, da je bilo 30. ok-toiira na prvi atrani ProavaMj članku "Kako atoje delavel ob koncu kampanje" povedano, on č«*tihlep«n diktator?—Op ur.) Toliko za enkrat v prijazno pojaanilo. J ne Vidmar. 747. LIHTNk A I KKDNIftTVA Malem. (K V. M.-J* bolje, d« stvar ne gre v Pn»av«to. Povej U pri društvu. V«čina odloča In to je demokratično. Vojvoda Windsor pri Rooseveltu Konferenca je trajala tri ure Otok Kleuthera, Itahama, 14. dec. — Vojvoda Windaor, bivši angleški kralj, aa ja včeraj ee-stal a predsednikom Rooaevel-tpm na krlžarkl Tuscalooal In konferlral z njim tri ure. Wln-dsor jt governer Bahamskih o-tokov. Po 'kbnferencl je povedal reporUrJem, da sU s Roo-seveltom govorila o gradnji pomorskih in leUlskih bas na Uh otokih. Windsor je dospel na raago-vor s Rooaeveltom s leUlom is Mlamlja, Fin., kamor le< prišel pred nekaj dnevi s svojo Ženo. Slednja se nahaja v bolnišnici, kjar se je podvrgla operarlji. Rooaevelt Je Izjavil, da je bila Izvedba načrtov glade konstrukcije baz na Bahamskih otokih potovanju po morju je predsednik obiskal več otokov. Danes bo potovanje zaključeno. Križar-ka Tuacaloosa Je odplula proti Charles tonu, H. C., kjer ae bo Roosevelt izkrcal ln potem odpotoval v Washington. HUMOR Vstopil Je kolporter. Ni bil videti takšen, da bi vzbujal zaupanje, še aumljivejš! so bili videti zaprašeni, debeli romani, ki jih Jd^|>oložil na mlso. Hvalil J« svoje blago, -. "Kupite al dobro knjigo, gospod," j« dejal gospodarju, "Hvala, ne čitam." "Potem kupite knjigo za gospo aoprogo!" "Moja žena (udi ne bere!" Možak se je pretkano na-amehnil: "Maj ne mislim sa to, da bi imela kaj, kar bi lahko brala — marveč za to, da bi vi nekaj imeli, kar ji lahko v prepiru vržete v glavo!" • : "Na kakšen način si Je naš prijatelj MIh« zlomil nogo?" -"Vidite stopnice tam spodaj f' "Hevedii." "Nu — Miha Jih ni videl.. ." "Ali aprejmifte kazen, obtoženec?" "Jo p«Č rqoram sprejeti, ko st« me prepričali, da nisem nedolžen." ZASTOPNIKI LISTA PROSVETE m val Srnllfaei tajalki I« UN« Is 4kal, U Mh šrašlve UvaMJ« v I« serlM. Naši IJcel Ukalai I« p«tev*lBl ■a.iopalki aa 4«M— efcrafe a«i Ual. Harfe*Irk, aa Mllvaskea, Wla. In efcelke. v Anlmi Jaakevtah, aa Clevelsei, Okla 1« ufcalka AaSra) IMrt« la Klf, MIm, SS *!«- rraak < »alaa la TIra MMI. rSe ara4a)a-vsha4aa Paaaa.» i A ata« Zorntk la Marariala. f», aa vaa aapašaa PaaaajrlvaalJe. Jaa rataraal la Ufrrarjr, l*a, aa aa-M4aa Paaaa. . Palaf vsak la« pa lahka vaak lis« aH aaratalk ms saM|a avaf* aa dlraktaa Ua«« prosveta ISS7 Ha. Uvajala Ate* imm ................... POLOM^ EMILE ZOLA Preložil VLADIMIR LBV8TIK h, VII IjEJ iAJljfk. ................... r rr— 1 '..........—........MM^mmm^mmrnm............... (Se nadaljnje.) Med vojaki je vladal pravcat obup. Mnogi ao hoteli v blatu razmočene planote sesti na svoje telečnjske ter v dežju počakati smrti. Z bridkim smehom so se rogali svojim predstoj-jrikom: "Ah, imenitni poveljniki to, ljudje brez možganov, ljudje, ki zvečer razdirajo, kar so zjutraj naredili, ter pohajkujejo, kadar sovražnika ni tu, in beže, kakor hitro se prikaže! — Najvišja malosrčnost in neurejenost je delala iz te armade čedo brez zaupanja in brez discipline, ki so jo vodili v klavnico, kakor je pač nanašal slučaj. Tam spodaj nekje, v smeri proti Vouzlersu, je pričel prasketati ogenj pušk: a-rijergarda sedmega armadnega zbora se je streljala s prednjimi četami Nemcev. In sekundo kasneje so se obrnili pogledi vseh proti dolini AUne, kjer so se valili ifosti oblaki dima na razsvetljeno nebo; vojaki so vedeli, da gori vas Fa-laise, ki so jo zažgali uianci. Besnogtse je lotils ljudi: kaj, zdaj so bili Prusi tam? Dva dni so čakali nanje, da bi se jim imeli čas približati, a nato so odrinili dalje. In v dušah najbolj o-mejenih se je skoraj nezsvedoma dvignil srd nad storjeno nepopravljivo napako. To brezumno čakanje, ta past, kamor so bili zsšli; raz- pokrižal, ko je z zaprtimi ustnicsmi opravil jutranjo molitev, in srdito je vzkliknil: "Tak prosi vendsr rsjši svojegs Bogs, da nam pošlje vsakemu par klobasic in kozarec pijače!" "Ab da bi imeli vsaj kruha, kolikor bi se nam ga zljubilo", je vzdihnil Lapoulle, ki ga je njegov veliki tek tako mučil, da je trpel še več kakor ostali. ■poročnik Rochaa ps jim je ukazal molčati. Ce to ni sramota, če misli človek venomer le na svoj vamp! On si je enostsvno nekoliko trdneje zategnil pss. Odkar se je bila stvar teko odločno poslsbšala in se je v dsljavi tuintam slišal ogenj pušk, je bil našel zopet vso svojo trdovratno zaupnost. Zdaj, ko so bili Prusi tu, je bila stvar priprosta: treba jih nabiti! In za-ničljivo je migal z ramami za kapitanom Beau-douinom, za tem mladim človekom, kakor ga je imenoval, ki je bil ves neutolažljiv nad končno iigubo svoje prtljage ter je stisnjenih ust in bledega obraza grizel svojo jezo. Ne jesti, to se še pretrpi; on pa je bil ogorčen zato, ker ni mogel premeniti srajce. Maurice se je zbudil v trudnoati in drgetu. Noga se mu na hvalo širokim čevljem res ni glednikl četrte nemški armade so se bili poša- bila še bolj razbolela; toda njegov plašč, ki je • .... > K If l___11.1 A I i t____K__" 1 - - maIi.t.1 +»/i in TAVfllf mil lili z Bordasovo brigado ter zadržali in priklenili po vrsti vse chalonske zbore, da omogočijo prestolonasledniku prihiteti s tretjo armado na lice mesta, -fn, nevednosti maršalovi, ki še JU slutil, kakšne čete ima pred seboj, na hvalo, se ostal po včerajšnjem nalivu trd in težak, mu je bil kar nekako ohromil ude. Poslali so ga po vodo za kavo; pri tej priliki si je ogledal ravnino, ki ji leži Boult-aux-Bois na robu: na zapadu in na severu se dvigajo gozdi, in poboč- je Ob' tej uri vršilo združenje, in Nemci so po-1 je vstaja do vasi Belleville; proti Buzancy-u dili 7. in 5. armadni zbor z neprestano pretnjo poraza semintja. Maurice je gledal na obzorju Falalse V plamenih. Takrat je zavzdihnil z olajšanjem: tren, ki so že menili, da je izgubljen, se je pokazal na cheneski cesti. Nemudoma, dočim je prva divizija ostala v Qatre-Champs-u, da počaka in varuje brezkončni izprevod prtljage, se je druga pomaknila dalje ter prlmarširala skozi šu-mo v Boult-aux-Bois; tretja pa se je razpostavila na levi po bellevillskih gričih, da zavaruje zveze. Ko je 100. polk v trenotku podvojene *besnosti dežja ostavil planoto in se podal zopet na zločinski pohod proti Meusi, v neznanost, je Maurice iznova zagledal cesarjevo senco pred seboj, kako je z mračno naglico begala semintja na zastorlh stare gospe Desroches. Ah, te armada obupa, te armada, poginu posvečena, ki so jo pošiljali v gotov poraz, da reši vladarsko rodbino! Marš, marš! Brez pogleda nazaj, po dežju, po blatu, do uničenja 1 6. "Strela božja"! je rekel drugi dan Choute-au, ko se je trd In mrzel prebudil pod šatorom, "nič nerad ne bi jedel juhe s kupom mesa naokoli." V Boult-aux-Bols, kjer so taborili, so razdelili zvečer le majhno množino krompirja, ker je postajala intendanca zaradi brezkončnih maršev in protimaršev čimdalje bolj brezglava in zmedena in se ji nikdar ni posrečilo pravočasno sestati se s Četami na določenih krajih. V tem neredu nihče ni več vedel, kod naj lovi blodečo čedo; in to je pomenilo bližnji glad. Ixmbet se je iztegnil z obupnim smehom: "Hudiča, zdaj smo pri kraju s pečenimi go-smi r Ves oddelek je gledal mračno in čemerikavo. Ce nimaš ničesar več, da bi jedel, tudi ostalo I ne gre. In vrhu tega te neprestani dež, to moč-* virje, kjer so pravkar prespali noč! Takrat je videl Chouteaus, kako sgje Pache na vztoku se širijo prostrana, ravna polja, izgubi jaje se v rahlem valovju, izmed katerega gledajo posamezna sela. Ali so se nadejali sovražnika od tiste strani? Ko se je s polnim vrčem vračali od potoka, ga je poklicala kmet-ska družina, ki je stala objokanih oči na pragu svoje male domačije, ter ga vprašala, ali o-stanejo vojaki vendar že enkrat tukaj, v njihovo obrambo. 2e trikrat je bil 6. armadni zbor vsled neprestanega dospevanja nasprotnih ukazov korakal »kozi njihovo vas. Prejšnji dsn so bili slišali v okolici Bara streljanje s topovi. Prusi gotovo niso bili dslje nego dve milji. Ko je Maurice odgovoril ubogim ljudem, da pojde brez dvoma tudi 7. armadni zbor dalje, so glasno tarnali. — Torej jih zapuščajo, in vojaki se ne prihajajo borit, ti vojaki, ki jih vidijo prihajati in izginjati na neprestanem begu? "Kdor bo hotel sladkorja", je dejal Loubet, ko je stregel s kavo, "naj samo namoči svoj palec in počaka, dokler se ne raztopi." A nihče ni bil vo}jan, da bi se šalil. Ce to ni bilo nerodno, sladkor brez kave! Pa če bi imeli vsaj suhorjai Prejšnji večer, na Quatrecham-pski planoti, so'bili skoraj vsi pojedli zaloge svojih tele^njakov in pozobali celo zadnje drobtinice, da si olajšajo dolgo čakanje. Na srečo pa je našel oddelek še tucat krompirja, ki so ga ljudje porazdelili med seboj. Maurice, ki je bil ves oslatgfclega želodca, je vzkliknil z obžalovanjem 'Da sem vedel to v Cheneu, bi^t>il kupil kruha!" Jean je poslušal in molčal. Ko so vstajali, je imel prepir s Chouteauom, katerega je hotel poslati po drva ;" te pa se je nesramno uprl, češ, da ni on na vrsti. Odkar je šlo vse čimdalje slabše, je napredovala tudi nepokorščina, In poveljniki si naposled piso več upali grajati. In Jean je s svojo lepo mirnostjo izprevidel, da se mora odreči svojemu korporalakemu ugledu, ako noče izzvati očitnih uporov. (Dalje prihodnji«) zu je videl/Itako so njegove o-či najprej zardele, potem P* pomodrele. "Nepridiprav r je pomislil. Najbrž je Helenin sokrivec, seveda za mastno nagrado! Nu, e počakaj!... "Gospod Gustelj Žefran?" "Drugo nadstropje, prosim, vrata na levo." Pozvonil je in oddal svojo vizitko. Prijazno se mu je predstavil mlad, eleganten mož v modri pižami. -1 Zelo me veseli, gospod. Kaj Želite?" "Sem soprog . . . Vem vse!" ' Na, te je pa lepa!" Toda Grom je zaklical že ves izpremenjen:: | ' 'Tukaj je, gospa! . ,'••» Naše sem ga v svojem vozu in sem prišel sem, da ga vrnem . . ." Gustelj 2efran se je prsv Častno izmotat"' is neprijetne zadeve. _ f Ko je šel Grom po stopnicah, je premišljal: "Moja Helenica! Draga moja ženka! Le kako se ti bom opravičil?" Zunaj je povedal svojemu šoferju naslov nekega draguljarja in dodal r' "Kdo bi si o vas mislil, da vozite tudi tuje potnike! Za to bi zaslužili, kar vam gre, prijatelj !" Toda ni se mu hotelo, da bi zmerjal in se jezil, ker je bil preveč srečen. Stopil je iz avtomobila, medtem ko je Janez pri sebi ves presenečen mrmral: "Ampak ta je pa res čarovnik, tale moj gospod. Le kako je mogel to izvedeti?" Od leve na desno: Henry L. Stimson, vojni tajnik; Sidney Hillman, delavski reprezentaat t komisiji nsrodne obrambe, in Frank Knox, mornarični tajnik. _ delo, da je bHa notica izmišlje-jtično zaprla in ga odposlala. C« na. štiri tedne ie rn-eiel Garda \r Rii Ko so igrali "Carmen" V. Falk Preden je odšel gospod Grom, bogat industrijec, v pisarno, je .4\0žno poljubil svojo lepo ženko, ki je na pol še spala, in ji rekel: v "I^e spančkaj, Helena. Kako si se snoči zabavala v Operi?" "Izvrstno, dragi. - Skoda, da tudi tebe ni bilo tem." "Saj veš. da nisem mogel, i-mel sem polne roke dela. Kaj pa Moravčevi, ali so prišli k tebi y ložo?" "Pomisli, da jih sploh ni bilo, še videla jih nisem." "Torej si bils ves večer sama?" "Da. Ampak Ivan me je čakal - pred gledališčem. Sama si nisem nikamor upala." "To je prav. Torej zlx>gom, ljubica!" Pred hišo je čakal šofer Ivan z roko na volanu. Grom je stopil v svoj lepi avtomobil. Ko je nehote zašel roko med steno in sedež, je do-tipal neki papir. Bilo je pismo. Bral je: ' "Petek. Snežna ulicatf. Zlata moja punčka. ' ker U tvoj mo* ^aiies ne visi na petah, pridi zanesljivo k meni okrog devete ure zvečer. Tvoj zvesto te ljubeči, Gustelj Žefran." r ... Gromu so stopile oči iz jamic. Njegova žena! Včeraj je sama odšla! In kakor nalašč niso njegovi sorodniki snoči prišli v gledališče! . . . Pot mu je stopil na čelo. Bilo je čisto jasno, da je Helena pozabila to pismo v vozu . . . Grom je pogledal šoferja (Ki zadaj. Kaj je vedel te človek? Mortia nič, morda vae! Ko je pred svcyo~plsarno stopil iz avta, je samo kar teko vpra šal: Povejte mi, Janez, ali ste dobro pripeljali gospo po gledališču domov? Ni bilo morda kake nezgode?" - . . "Ne, gospod/' "Snoči je bilo tako lepo toplo. Ali se ni morda gospa peljala malo naokoli?" "Ne, gospod. Rekla mi je, da ostane v gledališču do konca." Grom si ni upal preveč izpra ševati. Sel je v pisarno, da zbere svoje misli. Zdelo se mu je, da se Janez nekako izogiblje odgovorom. Je lagal? Ali pa al je nezveste Helena najela morda taksi za te čas, ko so igrali v gledališču Karmen", da bi imela ali|>i Ampak kako naj to izve? Odšel je spet ic pisarne, ns rotil šoferju, nsj ga čsks, ai ns el taksi in se odpeljal v Snežno ulico 57. Po kratkem povpraševanju je izvedel, da je res sno-ii okrog devetih pripeljal sem-taj krasen avtomobil lepo ženo, ki je hitela v hišo. "Dokaz torej imam!" je momljal Grom, ves iz sebe. Vrnil se je spet pred svojo pisarno in se je moral premagovati, da ni zgrabil Janeza za Mrat. Ukazal je: "Domov!" Gospa Gromova je pravkar vstala. Bila je v rožaati domači halji in ai je loščila nohte. Ko je uzrla svojega moža s poveše-no glavo in vsega zamračenega, je vprašala: "Si se že vrnil?" "I)a" ^ "Kaj ti je T' "Kaj bi mi bilo? Gustelj 2e-fran, Snežna Otlčft 57." Gospa Gromova ni trenila očesom. Vprašala je: "Ali si morda bolan? Je to zdravnikov naslov?" "Jaz pa bolan? . . . Zdravnikov naslov? Hm! Ti, navihan-ka' Hotel sem te samo presenetiti." . "Pa kje si torej bil?" "Pri tvojem ljubčku. Tako grem z njim poračunat — Halo, Janez! Snežna ulica št 57." "Prosim!" je rekel Janez in d4l*k> pogledal. "No, Snežna 67, prijatelj." Janez je zardel in Grom v vo- Davek na priležnice Na Japonskem in Kitajskem smejo imeti moški poleg zakonske žene tudi priležnico, ki pa mora. biti prijavljena policijski oblasti. Na Japonskem imajo okoli milijon priležnic, izmed teh samo v Tokiu 200,000. Ravnatelj splošnega oddelka japonskega vojnega ministra Akira Muto je sedfcj predlagal, da naj se vse priletnice obdavčijo s po 1000-jeni letnega davka, s čimer x> dobila državna uprava nov etni dohodek v znesku 1 milijarde jenov. Previdno "Včeraj sem srečal nekega človeka, ki ti je bil teko na las podoben, da bi vaju lahko zamenjal . , "Upam, da mu nisi vrnil tistih sto dinsrjev, ki sem ti jih bil posodi; pretekli teden?" 8 sHDPPmms LEFT Senzacija na Lidu v Benetkah "Nekaj silno zanimivega, gospod šef!" je smehljaje se sporočil tajnik predsedniku balkanske agenture južnoameriškega tiskovnega koncerna in mu podal brzojavko, ki je bila pravkar prispela iz Benetk. "Res zelo zanimivo," je dejal predsednik, ko je brzojavko pre-Čital. "Toda kaj naj napravimo s tem?" "Takoj pošljem notico v Rio in časopisi se bodo kar stepli zanjo." "Morda, toda kdo nam jamči, da je vest resnična?" "Naš dopisnik vendar! Prosim, tu je njegovo obširnejše »poročilo. Sam si je preskrbel eno teh kopalnih oblek in nam jo pošilja. Najkasneje jutri se bomo lahko prepričali o resničnosti brzojavke. .Garciji se je" obraz zjasnil. Prečital je dopis in dejal: "Uvrstite to kot posebno vest takoj pod političnimi članki." Cez dobro uro je prispel v Rio naslednji kablogram: 'Senzacija na (Lidu—stop—neki Švicar je znašel vrsto tkanine, ki je podobna volni in ki ae raztopi ^ slani. vodi—stop—znani brazil skl milijonar, ki se nahaja v Be netkah na počitnicah, je dal iz te tkanine napraviti več dam kih kopalnih oblek—stop—povabil je nekaj dam iz uglednih družin na večerno kopanj« na Lido —stop—dame so v izposojenih oblekah šle v vodo—stop—obleke so se v vodi takoj raztopile— stop—dame so bile napol mrtve od sramu—stop—vložile so tožbo—konec." Naslednjega dne je prišel, iz Benetk zavoj z obleko. Tajnik je vzel obleko in dejal, da jo hoče preizkusiti. "Oblečem si jo in se okopam doma v kopalnici. V vodo b6m dal fcekaj kuhinjske soli." Garcia je imel boljši načrt. Hotel je podariti obleko svoji prijateljici Marijani in jo prositi, naj se gre nocoj z njim kopat. In tako je tudi napravil. Se istega večera je drčal lep športni avto proti morski obali. Marijana se je preoblekla v novo obleko, ne da bi se bila zmenila za listek, ki je bil pripet na obleko in ga j,e vrgla na tla. Pazi dragica," jo je s hinavskim nasmehom opominjal Garcia. A Marjana je šla veselo v vodo, ne da bi najmanje slutila, kakšno obleko ima na sebi. Garcia je skrivaj pogledal na uro. Zdaj bi se obleka že morala raztopiti. "Dragica!" je zaklical. Pridi že iz vode, da se ne prehladiš!" Marjana je ubogljivo stopila iz vode—žal prav nič podobna zgodovinski Veneri. Kopalna obleka je še nadalje zakrivala njeno lepo postavo. Garcia ie prebledel. dele zda, je opazil nr tleh listek, ki ga je bila malo prej Marjana vrgla na tla. Pobral ga je in čital: "Mil Jože, upam. da te bo-ta raca temeljito uničila. Prisrčen pozdrav od tvojega beneškega dopisnika, ki si mu, kakor veš, prevztl Ma-rijano." Zjutraj je Garcia nejevoljen stopil v pisarno. "Čudovita brzojavka iz ftia!" mu je veselo zaklical tajnik Garcia je prečital brzojavko \ "Notics o kopslnih obleksh je1 odlična. Sporočite ime iznajdite-ljs. Poskusite razgovor s mili* jonarjem. A kar je najbolj glavno: nemudoma pošljite v Rio 20 oblek." Garcia je jezen raztrgal brzojavko. Zdaj se je tudi tajnik domislil, kaj se je bilo zgodilo. Edina rešitev iz zagate je bila, da najdete dober izgovor, zakaj ne moreta poslati oblek in na noben način ne dopustite, da bi se izve srečne rešitve. Naročil je tajni, ku, naj nfU takoj preskrbi sod. ček in sto zaponk. Ko je imel fe dobro uro vse to pri rokah, je vrgel zaponke v sodček in jih po. sipal s prgiščem belega prahu. "To je skoraj kakor gips," j« dejal tajnik. "Saj tudi je," je smeje se od-vrnil Garcia. Sodček sta herme. 'Gospod urednik, jo že imam!" je vzkliknil tajnik in si oddahnil. V naslednjem hijw je poslal Rio naslednji brzojav: 'Izumitelj obolel za gobavostjo — stop — komaj smo dobili dvajset oblek, a jih ne. moremo poslati, ker bi jih slani morski zrak uni- m- A Garcia ni računal z urednikovo trdovratnostjo. Iz Ria je prišla nova brzojavka: "Obleke poslati v vsakem primeru—stop —spakirajte jih v sodček, obdan s pločevino in hermetično zaprite—konec." * Garcia je ves dan napeto pre mišljeval. Potem se je spomnil štiri tedne je prejel Garcia iz Rit z roko pisano sporočilo od svo. jega urednika: "Dragi prijatelj, prisrčno m vam zahvaljujem za pošiljko. Vaša bojazen se je uresničili; morski zrak je poškodoval obleke, tako da smo našli v paketu le nekaj zaponk in prašek, ki gt niti za čiščenje zob nismo mogli porabiti. Prisrčno vaš ..." Ali ste Že nsročili Prosveto ali Mlsdinski list svojemu prijatelji ali sorodniku v domovino? To ji edini dsr trajne vrednosti, ki p za mal denar lahko pošljete svojcem v domovino. TISKARNA^H SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča deli Tiska vabila aa veselice in shode, vizitnice, časnike, knjig«, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.NJ»J, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI ********* Vsa pojasnila daje vodstvo tisksrae.-C«ne smerne, unljsko delo prv. rr* Pilita po informacije na nsslov: ~ __ j >J PRINTERY 2657-59 S. LAWNDALE AVENUE - CHICAGO, ILLINOIS Tel. Rockwell 4904 NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Jtfz&rz sst^SSSS^ »i ni. List ProaveU sUne sa vje enako. » «•■• aH"«« n eno letno naročnino. Kar pa člani i« pUČ« e sa««es» 's ^ tednik, sa Ji« to prišteje k naročnini. Torej ^ k. Je liat predra« sa člane SNPJ. List P* TBT gotovo J. v v«ki družini nekdo, U U r«! *Ul Ust t«* da«. >UlVO JC T ▼!»■»• UIU«... .....■ ■ —--------{ti n.Q Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri trii ■^JJJ"* liat SNPJ, ali če ee preseli proč od družine in bo sabUvsl-J tednik, bode moral tisti čfsn is dotične družine Iki frt«^ ^ naročena na dnevnik Prosveto, to takoj nasnsrm »f- ^ ^ in obenem doplačaU dotično vsoto listu P™™*-tedaj mora upravniltvo snižati datum sa to vsoto narocnuu Za Cleero ia Cfcleafe Je. 1 tednik (a............ t tednika ia.......... i I tednike ia....... 4 tednike ia.......... | tedaikor ia......... ..........$0J0 IIM m u« IM in \M Cena lista ProaveU Ja: Za Združ. državo la Kaaado 00.00 1 tednik ia............. 4.80 S tednika hi............* 60 S tednik« ia............ 4 tednik« in............ MP B tednikov in........... » Za Evropo Jdy ^^ PROSVETA. SNPJ, 2007 % Lavrndale Ava. Cfclces* HI. Priloženo poiiljai 1) Ime............. naročnino sa Uet Pros"* .......ČL dre*™ * Nstlov .................... UsUvite tednik la ga prlptfhe V ise|i aarečalai od moji S)........ S).;..........ju>+............... ................................ 0). .CL draK" .CL dražiš*" .G. Sražtvs .& šrait*s * MeeU. Nov Dršara