KDO  SE   IZOGIBA   IN  ČEMU?*
V svojem članku Razločnost in doslednost, Delo z dne 16. V. 1%4, navaja tovariš Tit Vidmar tale citat iz izjave, ki smo jo podpisali sodelavci revije Sodobnost v zvezi z bivšo revijo Perspektive: »Mislimo, da v tej zvezi ni potrebno posebej opredeljevati naših stališč do revije Perspektive...'!. Tovariš Vidmar meni, da se s tem .srečno ali pa morda res ponevedoma« ogibamo osrednjemu vprašanju?, ki da je njega samega »spodbodlo in vodilo pri pisanju«. Tovariš Vidmar torej misli, da  bi morali sodelavci Sodobnosti predvsem
* Izmed odgovorov, ki jih je prejelo uredništvo Dela na članek Tita Vidmarja Razločnost in doslednost z dne 16. VI. 1964 in jih ni hotelo objaviti, priobčujemo tu odgovor Jana Makaroviča in Andreja Inkreta, toliko prej. ker obravnavata nekatera vprašanja, ki se jih dotika tudi polemični zapis Bena Zupančiča. — Op. ured.
907
siz oči v oči« povedati, kaj pravzaprav mislijo o Perspektivali. Saj: zakaj se pravzaprav iako previdno ogibnjo temu osrednjemu vprašanju? Zakaj se Sodobnost v odnosu  do Perspektiv ni  ^opredelila«?
Zato, ker ji je bilo to onemogočeno. Dokler so bile Perspektive še tu, so se na straneh Sodobnosti neredko pojavljale polemike z njimi. Ne akademsko brezbarvne. Ostre. Plodne. Toda danes Perspektiv ni več. In tako je tudi diskusija z njimi onemogočena.
Iz izjave, ki smo jo podpisali, je dovolj jasno razvidno, da je po našem mnenju edini plodni in konstruktivni, da, edini možni način reševanja kulturnih problemov diskusija in dialog. Toda Perspektiv ni več in zato tudi diskusija z njimi ni možna. Če bi hoteli danes »opredeljevati« svoje stališče do Perspektiv, bi nam preostala samo še kategorična obsodba nekoga, ki ne more več odgovoriti — ali pa zagovor obsojenca, ki so mu odvzeli pravico do obrambe. Kar se tiče obsodbe, so jo izrekli že drugi. Zagovarjati pa bi se morale kajpada Perspektive same — toda Perspektiv ni več. Ne dvomim, da bi bilo potrebno prediskutirati stališča Perspektiv — toda Perspektiv ni več. Čemu zdaj ugotavljati krivca, ko je pa eksekucija že izvršena?
Vprašanja našega odnosa do Perspektiv se torej nismo izognili niti srečno« niti ;¦ ponevedoma«, kot meni tovariš Vidmar, ampak smo hoteli zavestno in namenoma poudariti ravno to, da je potrebno najprej razčistiti vprašanje, zakaj je bilo vprašanje Perspektiv preneseno s kulturnega nivoja na pravnega: šele potem bo mogoče s kulturnega stališča diskutirati o Perspektivah. Danes je namreč nemogoče diskutirati o Perspektivah samo s pravnega stališča, se pravi s stališča policaja ali pa advokata.
Zato nam ni čisto jasno, kako da je za tovariša Vidmarja prav zdaj. ko Perspektiv ni več, postal naš odnos do Perspektiv »osrednje vprašanje?« Na kaj pravzaprav misli, ko zahteva odločen boj za kulturne vrednote s kulturnimi sredstvi- itd.? Očitno se njegov koncept kulture precej razlikuje ne samo od koncepta, ki so ga zastopale Perspektive, ampak tudi od koncepta marsikoga drugega. Zato bi nas prav gotovo zelo veselilo, če bi nam ta koncept ob priliki
podrobneje pojasnil.
Jan   Makarovič
908
Na strani 907 v 0. številki Sodobnosti je pod črto pomotoma navedeno, da je bil članek Andreja Inkreta O sprenevedavi >situaeiji« poslan uredništvu Dela. — Op. ured.
1060
P O P R AV K A