judska knjižnica 4290 TRŽIČ leto XVI glasilo organizacije združenega dela bombažne predilnice in tkalnice - tržlč september 1975 št. 9 obstoja podjetja 25 let samoupravljanja 30 let osvoboditve 90 let Na praznovanje treh pomembnih jubilejev smo se dalj časa pripravljali, kar je imelo za posledico obširen in vsestranski program prireditev. Visoko obletnico obstoja podjetja, trideset let dela v svobodni domovini in petindvajset let samoupravljanja smo začeli praznovati že 14 dni pred osrednjo slovesnostjo, ki je bila 13.septembra. Začelo se je s športnim tekmovanjem mladine v organizaciji 00 ZSMS BPT in športnim srečanjem tekstilcev iz Jarš, Kamnika, Kranja in Tržiča, katerega je organizirala naša sindikalna organizacija, o čemer poročamo v športni rubriki. V okviru praznovanja je bila tudi rokometna tekma med domačim Partizanom in Medveščakom iz Zagreba. Mladi so organizirali še kviz na temo »Zgodovina BPT in Tržič med NOB. Izdan pa je bil tudi almanah v katerem je obdelana zgodovina in prikazano podjetje v sedanjem času. Uradni del praznovanja se je pričel s slavnostno sejo SDS v petek, 12. septembra ob 17. uri v paviljonu NOB. Seji so prisostvovali poleg članov SDS in vabljenih iz BPT tudi vsi najvidnejši predstavniki družbenopolitičnega življenja občine in kot gost, župan pobratenega mesta Ste Marie aux Mines, Paul Bauman s soprogo. Po nastopu tržiškega okteta in pozdravu je bilo izvoljeno delovno predsedstvo, ki so ga sestavljali: Lori Jaklič kot predsednica ter Anica Springer (naj- starejša članica SDS) in Slavko Primožič (najstarejši član SDS). Še pred pričetkom dnevnega reda je delegacija SDS položila venec k spomeniku žrtvam v NOB v podjetju. Dnevni red se je pričel z govorom predsednika SDS. Tov. Jože Eržen je v svojem izvajanju opisal pot samoupravljanja od začetka do danes, pri tem pa je poudaril napredek samoupravljanja v podjetju v zadnjih letih, posebno po sprejetju nove ustave, kajti danes lahko go- vorimo, da se je samoupravljanje v naši OZD razvilo v celovit sistem, ki predstavlja trden temelj novih socialističnih odnosov. Današnja BPT je konstituirana še kot enovita OZD, vendar je neposredno odločanje v posameznih delovnih enotah v dobri meri uveljavljeno že po načelu in oblikah pripravljajočih se temeljnih organizacij združenega dela, je dejal tov. Eržen ter še dodal, da imajo zbori delovnih enot pravico odločanja o vseh bistvenih vprašanjih poslovanja poleg tega pa ima vsak obrat še svoj delavski svet, komisijo za kadre in komisijo za OD; najvišji organ upravljanja v OZD pa je SDS, ki je osnovan na delegatskem sistemu. V nadaljevanju je predsednik SDS dejal, da ne smemo misliti, da smo na področju samoupravljanja že dosegli zadovoljivo stanje, kajti zavedati se moramo, da samoupravljanje ni nikdar zaključen proces, temveč narekuje nenehno iskanje novih oblik, ki naj omogočajo in zagotove neposredno odločanje delav- Gostjc na slavnostni seji SDS. 90 let že Voje stojijo, 90 let v njej stroji brnijo, 90 let iz Voj platnena cesta se vije, na lika — predice — gorenjca, sonce svoje žarke lije! 90 let že Voje stojijo, trdno, neomajno se še vedno širijo, kljubujejo vsemu, naj bo še trši korak, danes v BPT upravljalec je slednji, delavec svojega dela junak! 90 let v BPT stroji brnijo, nemo govorico dela nenehnega govorijo, iz belih kosmičev bombaža se nit naredi, in nitka spredena se v platno vživi. 90 LET 90 let iz Voj platnena cesta se vije, velika in bela, dežele vsega sveta krije, na njenih jkaninah vsakdo zaživi in sladko zaspi, na njeni posteljnini, so res sladke noči! Na lika, predice — gorenjca, sonce svoje žarke lije, na delavko — delavca, danes svetloba 90. let sije, in danes mora reči vsak, čeprav kdo težko, takole dobro nam v Vojah, še nikdar ni šlo! Temšak (Janez Slapar) cev, tako da bo sleherni delavec — proizvajalec postal zavesten in resničen upravljalec, ki odloča o svojem delu in rezultatih svojega dela tako, kot je zapisano v ustavi in partijskih dokumentih. Naslednji govornik je bil sekretar OO ZKS BPT tov. Viktor Švab. Dejal je: »Danes, ko širom naše domovine praznujemo 30. obletnico osvoboditve in 25. obletnico samoupravljanja, se oziramo nazaj na pot, ki jo je prehodil tržiški tekstilni delavec od ustanovitve podjetja maja leta 1885, preko prve svetovne vojne, solidarnostne stavke tržiških predilcev ijn tkalcev leta 1936, skozi drugo svetovno vojno, ko smo maja 1945 dočakali tako težko pričakovano osvoboditev, ki so jo izbojevale enote narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije in tovariša TITA. Skozi vse to obdobje, še posebno pa med stavkami, okupacijo in v povojnih letih izgradnje porušene domovine, sta v tržiškem »vojar-ju« prevladovala globoka zavest, tovarištvo in požrtvovalnost, da bo tudi on s svojim nesebičnim delom v dnevnih in nočnih izmenah, z udarniškim delom in novator-stvom prispeval svoj delež, da lahko danes naša mlada generacija s ponosom gleda na pot, ki so jo prehodili njihove matere in očetje, babice in dedje v borbi za vsakodnevni kos kruha in za svoj življenjski obstoj. Vsi poskusi in pritiski, da neuvrščeno in socialistično TITOVO Jugoslavijo spravijo na kolena, so bili zaman. Nista nas zlomila stalinistična Branko Veselinovič že 17 let dela v raznih samoupravnih organih. Vili Perko deluje v samoupravnih organih celih 17 let. Miro Pirih je prejel priznanje za 15-letno sodelovanje v samoupravnih organih (Nadaljevanje s 1. strani) diktatura in resolucija in-formbiroja leta 1948, zato tudi danes ne bomo dopustili nikomur, da bi omalovaževal slavne tradicije našega boja in izgradnje socialistične družbe. Bogato so obrodili sadovi narodnoosvobodilnega boja, ki jih danes prenašamo na mlade generacije. Pri dograjevanju samoupravnega sistema v naši de- lovni organizaciji smo dosegli pomembne uspehe. Zave-uamo se, da je ta izgradnja dolgotrajen proces, ki se oo nenehno dopolnjeval in bogatil z vsakodnevnimi izkušnjami pri delu v proizvodnji in samoupravljanju. Smo na dobri poti, da ustavne amandmaje smeleje uresničujemo, za kar so nam porok naše predice in tkalke, delavci v oplemenitilnici in konfekciji v vzdrževalnih obratih in skupnih službah, naše družbenopolitične organizacije — Zveza komunistov, sindikati in mladina, DITT, sekcija mojstrov, IGD in aktiv ZRVS ter široka podpora celotne družbenopolitične skupnosti. Samo dobro organizirani in enotni smo lahko kos nalogam, ki jih pred nas postavlja delovni kolektiv. Nista nam dovolj samo tehnika in tehnologija — izoblikovati moramo delavca sa-moupravij alca, ki bo zrel vse to obrniti sebi v prid, zato, da bo v tem zapletenem gospodarskem položaju in težavah našel vedno novih poti in izhodov. Še več skrbi moramo posvetiti njegovemu nadaljnjemu izobraževanju, informiranju, varstvu pri delu in družbenemu standardu, ki naj bo pogojen v skrbi za njegovo prehrano na delovnem mestu, vprašanju stanovanj in potrebe po oddihu. Naše izjemne skrbi morajo biti deležni mladi in žene, katerih uveljavitvi osnovnih pravic v svetu je posvečeno letošnje leto. Delavec si je v našem družbenem sistemu že izbojeval pravico, ne da samo upravlja s proizvodnimi sredstvi — stroji — ampak, da tudi odloča in razpolaga z rezultati svojega dela. Širom cele domovine bijemo boj za boljši gospodarski položaj — stabilizacijo. Naši napori morajo biti namenjeni večji produktivnosti dela, boljši organizaciji proizvodnje in strokovnih služb, varčevanju vseh surovin in repromaterialov, večji delovni disciplini, boljšemu odnosu do dela in sodelavcev. Prizadevati si moramo za še večjo delitev dela in vključevanje v slovenski in jugoslovanski trg, povečati moramo napore za večji izvoz, doseganju boljših rezultatov in nagrajevanju po opravljenem delu. Težave, slabosti in napake bomo morali smeleje in odločneje reševati, če bomo hoteli stopati v korak s hitrim tempom razvoja naše samoupravne socialistične družbe in skupnosti. Znova in znova odhajajo iz naše srede delavci v zasluženi pokoj, na njih mesta pa prihajajo mladi, željni dela in uveljavitve. Vsakodnevno trdo delo jih bo bogatilo in kalilo tako, da bodo jutri, če bo potrebno, odločno stopili na branik naše socialistične skupnosti. Dovolite mi, da s tega mesta preko vas vseh še enkrat izrečem iskrene čestitke celotnemu delovnemu kolektivu Bombažne predilnice in tkalnice k praznovanju 90. obletnice podjetja, 30. obletnice osvoboditve in 25. obletnice samoupravljanja, z eno samo željo, da se vsi kot eden vključimo v boj za izvršitev zadanih nalog.« Govorima je sledila brzojavka predsedniku republike in ZKJ tovarišu Titu, v kateri je rečeno: »Zbrani na slavnostni seji Skupnega delavskega sveta Bombažne predilnice in tkalnice v Tržiču ob priliki praznovanja 90. obletnice podjetja, 30. obletnice osvoboditve in 25. obletnice samoupravljanja zagotavljamo, da si bomo prizadevali za uresničitev sklepov kongresov ZKS in ZKJ, trdno odločeni boriti se za dosledno uveljavitev načel naše samoupravne socialistične skupnosti.« Skupni delavski svet Bombažne predilnice in tkalnice Tržič. V naslednji točki dnevnega reda so člani sprejeli sklep, da se sredstva v višini 60.000 din, ki so bila prvotno predvidena za pogostitev poslovnih partnerjev, a niso bila porabljena, preusmeri v humanitarne in socialne namene in sicer, da se razdeli med onkološki institut v Ljubljani za nabavo diagnostične opreme za zgodnje odkrivanje raka (15.000.— din) ter med tržiške osnovne šole za opremo socialno šibkim učencem (45.000 din). Ker je bila slavnostna seja posvečena tudi 25-letnici delovskega samoupravljanja, so bila ob tej priložnosti podeljena j priznagt j a vsem tistim članom kolektiva, ki so delali v samoupravnih organih 10 ali več let. Pismena priznanja in knjižne nagrade sta 35 samoupravljalcem podelila glavni direktor tov. Lončar in predsednik SDS tov. Eržen. Priznanja so prejeli: Roblek Danilo, skupne službe, za 19 let dela v samoupravnih organih, Hrovatič Rudi, V. DE (za 17 let), Omerovič Ha-zim, skupne službe (za 18 let), Lang Vili, V. DE, (za 18 let), Veselinovič Branko, skupne službe, (za 17 let), Pirih Miro, skupne službe, (za 15 let), Perko Vili star., I. DE (za 17 let), Sova Stanko, II. DE (za 16 let), Dolinar Marjan, III. DE (za 14 let), Švab Viktor, V. DE (za 15 let) Tribušon Milan, skupne službe (za 15 let), Klemenc Janez, I. DE (za 15 let), Ahačič Metod, V. DE (za 12 let), Bačnik Franc, III. DE (za 14 let), Šarabon Franci, V. DE (za 14 let), Brejc Jože, V. DE (za 14 let), Zupan Andrej, L DE (za 13 let), Pernuš Marjan, skupne službe (za 13 let), Zaplotnik Tončka, II. DE (za 13 let), Meglič Peter, I. DE (za 13 let), Pavlin Kati, I. DE (za 10 let), Ahačič Tomaž, V. DE (za 12 let), Košir Rezka, II. DE (za 12 let), Pirjevec Ignac, I. DE (za 12 let). Šolar Jože, II. DE (za li let), Ahačič Rudi, skupne službe (za 12 let), Brezar Vinko, skupne službe (za 11 let), Štamcar Andrej, skupne službe (za 11 let), Kous Karel, III. DE (za 11 let), Švab Zvonka, skupne službe (za 11 let), Rustja Jelko, V. DE (za 11 let), Logar Jože, III. DE (za 10 let), Perko Metka, skupne službe (za 10 let), Koprivnik Milan, II. DE (za 10 let), Štamcar Lado, III. DE (za 10 let). Tudi družbeno političnim organizacijam in društvom v BPT (OO ZK, konferenca OO sindikata, OO ZSMS, DITT, sekcija mojstrov, IGD) so bila podeljena priznanja za njihovo uspešno delo in zasluge pri razvijanju samoupravljanja. Po slavnostni seji je bila pred paviljonom NOB otvoritev razstave, združena s krajšim kulturnim programom. Po uspeli slavnostni seji SDS v petek zvečer, smo se v soboto, 13. 9. nameravali Zbrati vsi člani kolektiva, upokojenci BPT in vabljeni gostje na osrednji proslavi, ki je bila .predvidena ob 9.30 uri v našem parku ob tovarni. Zaradi velikega števila vabljenih (okrog 2.000) je bilo to najustreznejše mesto za tako prireditev, posebno še, ker je bil v neposredni bližini urejen tudi zabaviščni prostor, ki naj bi »zaživel« takoj po končani proslavi. Slavnostni oder in vse ostalo je bilo nared in vsi smo si želeli samo eno: da bi bilo v soboto vsaj suho, če ne že sončno vreme. Vedeli smo namreč, da bi dež lahko pokvaril mar- sikaj, ne nazadnje slabo razpoloženje in pa seveda polnoštevilno udeležbo, ki smo jo pričakovali v lepem vremenu Pa je vseeno prišlo to, česar smo se vsi po vrsti bali! V soboto zjutraj je lilo kot iz škafa in čeprav smo računali na to možnost, nas je vseeno neprijetno presenetila in nemalo spravila v zagato in slabo voljo. Ura se je že skoraj približala napovedani, ko je padla odločitev, da proslava vseeno bo in sicer v Can- Karjevem domu — seveda z manjšo zamudo, ki pa se je kasneje raztegnila na celo uro. Pred proslavo je bilo ob 9. uri v prostorih upravnega poslopja srečanje z novinarji, katerim je glavni direktor v zgoščeni obliki opisal zgodovino in razvoj BPT, sedanje stanje in planirani Der spektivni razvoj delovne organizacije. Novinarji (našemu vabilu se je odzvalo ne- Tržiški oktet, pod vodstvom Francija Šarabona, je zapel pet pesmi. (Nadaljevanje z 2. strani) Kati Pavlin je samoupravljalka 10 let. Tončka Zaplotnik prejema priznanje za 13 let dela v samoupravnih organih. Andrej Zupan je član smoupravnih organov 13 let. kaj čez 10 jugoslovanskih časnikov!) so se v nadaljnjem razgovoru zanimali zlasti za ukrepe, ki jih nameravamo izvesti v sedanji gospodarski situaciji, za nočno delo žena, ipd. Večina novinarjev se je po končanem srečanju udeležila tudi naše proslave. Kot že rečeno, se je proslava začela z zamudo okrog 10.30 ure, sicer pa v nabito polni dvorani. Po uvodnih besedah napovedovalca Bo ruta Mencingerja, ki je pove zoval celotni program in predsednika konference OOS BPT tov. Robleka, je zbranim spregovoril najprej član CK ZKS tov. Tone Kraševec. Med drugim se je v svojem govoru dotaknil sedanje gospodarske situacije, položaja tekstilne industrije nasploh in sta-bilvacije, poudaril pa je tudi napredek naše delovne organizacije, ki ga je dosegla v povojnih letih. Na koncu je zaželel kolektivu BPT še na-daljnih delovnih uspehov. Za tovarišem Kraševcem je zbranim spregovoril naš glavni direktor tov. Janko Lončar. V svojem govoru je podrobno in nazorno orisal razvoj delovne organizacije na vseh področjih ter s tem dal vsem navzočim, zlasti še tistim, ki že dalj časa več ne delajo v tovarni in občanom Tržiča možnost, da so si lahko ustvarili sliko o našem kolektivu. Predsednik SO Tržič tov. Milan Ogris, ki je bi! tretji slavnostni govornik na proslavi, pa je v svojem govoru zlasti ocenil vlogo in pomen BPT za Tržič, prispevek, ki ga je dalo podjetje k razvoju občine, odkrito pa je tudi poudaril, da je imela naša delovna organizacija vedno posluh za reševanje širših družbenih problemov. Govoru je sledil lepo pripravljeni kulturni program, v katerem so sodelovali: rec'-tatorska skupina »Pobratenje« iz Tržiča, ki je posebno uspešno predstavila staro pesem »Lan« tržiškega pesnika Vojteha Kurnika; pesn;k — amater Janez Slapar-Temšak, sicer delavec BPT s svojo pesmijo »90 let«, ki jo je napisal prav za to priložnost in ki je požela dolg in navdušen aplavz vseh prisotnih; folklorna skupina »Karavanke« z lepo izvedenimi narodnimi plesi ter svetovno znani Slovenski oktet, ki je poleg slovenskih narodnih pesmi predsta vil tudi nekaj lepih narodnih pesmi drugih jugoslovanskih narodov. Po proslavi, ki je trajala dobro uro in pol, so bili vsi udeleženci povabljeni na ogled podjetja in na zabavno prireditev v parku BPT, ki je kljub razmočenim klopem in mrazu uspela, saj je okrog 14. ure dež popolnoma prenehal. VSEM SAMOUPRAVLJALCEM, POSEBNO ŠE NAGRAJENCEM, ISKRENO ČESTITAMO OB 25-LETNICI SAMOUPRAVLJANJA! Na osrednji proslavi je sodeloval tudi Slovenski oktet. Folklorna skupina »Karavanke« med nastopom na proslavi. Del številnih priznanj, ki smo jih prejeli za naše izdelke. Razstavo si je ogledalo precejšnje število ljudi. OB ZAKLJUČKU OSREDNJE PROSLAVE 90-LETNICE PODJETJA, 30-LETNICE OSVOBODITVE IN 25-LETNICE SAMOUPRAVLJANJA Delovno predsedstvo na plenumu tekstilcev. Osrednja proslava 90-letni-ce je za nami, nikako pa niso mimo vse akcije in dolžnosti, ki smo si jih kot naloge zadali v jubilejnem letu. Ko analiziramo priprave za osrednjo proslavo, se nehote ustavimo pri težavah, ki so nas spremljale pri celotnih pripravah. Da se izognemo raznim polemikam, se na kratko dotaknimo samo tistih bistvenih vprašanj, katera moramo urediti ne glede na jubilejna leta, ki bodo še sledila. Največja hiba, katero moramo nemudoma začeti urejati je stanje našega arhiva. To področje smo toliko zanemarili, da nam bodoči rodovi prav zagotovo za to ne bodo hvaležni. To stanje je toliko bolj zaskrbljujoče, ker tudi zgodovina, ki je bila izdana ob 75-letnici ni neoporečna. Nadaljnji problem je stanje naših služb za reklamo in propagando, kjer posameznik kljub prizadevnosti in naj večji delovni vnemi ne zmore tega, kar se od te služ be zahteva. Prav zaradi teh in podobnih problemov smo sklenili, Dne 18. 9. 1975 je bil v paviljonu NOB izredni plenum Zveze inženirjev in tehnikov tekstilcev SR Slovenije. Gostitelj pomembnega srečanja tekstilcev je bilo naše društvo. Zbralo se je okrog 60 delegatov in direktorjev tekstilnih tovarn. Plenumu so prisostvovali predstavniki BPT in vidni predstavniki naše občine. Pozdravni nagovor je imel tov. Milan Ogris, predsednik Skupščine občine Tržič uvodni referat pa predsednik gospodarske komisije ZITTS tov. Stane Do- lenc, direktor PZ Ljubljana. Kot smo že poročali v dnevnih informacijah, je imel plenum namen podati oceno gospodarskega položaja tekstilne industrije Jugoslavije in Slovenije, ki je izredno težaven. Zaključki plenuma naj bi bili posredovani republi- da bi že sedaj začeli s pripravo materiala in urejanjem vse dokumentacije, da vsaj do 100-letnice te stvari dostojno uredimo. Za ilustracijo samo primer našega novega zaščitnega znaka. Za popolno afirmacijo takega znaka s celotno tehnično opremo, izbiro napisov, formularjev, zaščitne barve itd. je rok ne samo pri nas, ampak na splošno od 3—5 let. Tako visok jubilej je vsekakor prilika za pogled nazaj na prehojeno pot, predvsem pa naj bi nam dajal impulz za delo v prihodnje. Prehojeno pot nam je izredno lepo orisal v svojem uvodu za almanah in v nagovoru na osrednji proslavi naš generalni direktor tov. Lončar Janez. Poleg tega smo bili deležni tudi mnogih priznanj ostalih družbeno političnih delavcev in skupnosti. V lepem spominu nam bo ostal govor predsednika občinske skupščine Tržič tov. Ogris Milana. Pri ogledu podjetja smo lahko ugotovili, kakšen živ interes je pri naših upokojencih za razvoj podjetja. Ce se škim in zveznim organom. Tov. Dolenc je uvodni referat oprl na nekatera dogajanja, predvsem v zvezi z oskrbo in postopkom pri uvozu reprodukcijskega materiala. Po obsegu je reprodukcijski material iz uvoza najpomembnejši del porabljenega materiala v tekstilni industriji. Po oceni se globalno uvozi 25 % vseh osnovnih surovin. Od tega uvoza je odvisen obseg proizvodnje in izpolnitev izvoznih pogodb. V drugi polovici 1975. leta pa vse bolj prihaja do izraza problem ne- zadostne oskrbe s surovinami. Ker se smatra, da bo zaradi delovanja globalne devizne vezave prišlo do slabše preskrbljenosti šele proti koncu leta, se ugotavlja, da problem oskrbe nastaja še iz drugih vzrokov. Najpomembnejša vzroka sta: lahko pohvalimo, da nudimo na vseh področjih našim upokojencem iste pogoje kot še aktivnim članom kolektiva, potem smo tukaj v preteklosti grešili, da jim nismo nudili prilike, da bi bili bolj na tekočem z novostmi, ki se dogajajo v podjetju. V bodoče moramo to napako nujno odpraviti in organizrati bolj pogosta srečanja z ljudmi, ki so polovico svojega življenja prebili v tem podjetju in pomagali izgrajevati to kar danes imamo. Ker smo istočasno praznovali tudi dva nadvse pomembna jubileja — 30-letnico osvoboditve in 25-letnico samoupravljanja je celotna proslava imela še mnogo svečanej-še obeležje. Zaradi slabega vremena si žal te svečanosti v mnogo premajhni dvorani Cankarjevega doma niso mogli ogledati vsi, ki so to želeli. Končno pa smo si ob ogledu podjetja in pri popoldanskem in večernem veselem delu prišli na svoj račun. O nadaljnjih nalogah v jubilejnem letu samoupravljanja in obstoja podjetja nas čaka še mnogo nalog o katerih bi pisali v prihodnjih številkah našega glasila. Tehnični direktor Marjan Šarabon — neusklajena vsiljena nizka bilanca uvoza nekaterih pomembnih surovin in — izvajanje odloka o blagu, ki se uvaža na osnovi posebnega soglasja. 1. Tekstilna industrija se je izrekla za predlog načrta Resolucije o družbenem in ekonomskem razvoju Jugoslavije za leto 1975 in se obvezala, da bo povečala izvoz za 10 %, uvoz pa zmanjšala za 10 %. Ker pri oblikovanju uvozne bilance pomembnejših surovin tekstilna industrija ni sodelovala, je prišlo do globalnega znižanja uvoza pri bombažu za 34,6 %, volni 59,4 odstotka in prejah 69 %. Občutno so bili znižani tudi kon-tigenti uvoza blaga za konfekcijsko industrijo. Globalna vezava mora z izvozom na osnovi nizke uvozne bilance močno omejiti preskrbo s surovinami. Ogrožena oskrba s surovinami že povzroča hude probleme in nekatere OZD ne morejo realizirati velikih izvoznih pogodb. Zelo pereč je problem uvoza barvil in kemikalij in mnoge tekstilne tovarne so morale omejiti svojo proizvodnjo. Ker ni pravočasne oskrbe tekstilnih tovarn z rezervnimi deli in utenzilijami postaja tudi to resna zavora za proizvodnjo, čeprav vrednostno vse to ne predstavlja pomembnejšega deleža v uvozu. Zaradi dolgih dobavnih rokov, čakanja na soglasje sekretariata, se še bolj podaljšuje redno in pravočasno usposabljanje in vzdrževanje strojnih kapacitet. 2. Stopnjevanje uvozno omejitvenih ukrepov za tekstilno industrijo — Znižanje uvoznih bilanc po vseh blagovnih režimih izpod parametrov Resolucije o družbeno-ekonomskem razvoju Jugoslavije v letu 1975: Na tej osnovi je bilo izvršeno dogovarjanje o uvozu po blagovnih režimih in določitev DK in RK za leto 1975. — Postrožitve blagovnih režimov: Vsi materiali, ki so bili na režimu LB, in je njihov uvoz presegel določen obseg, so prešli na sistem samoomejevanja in so bili pri uvozu količinsko omejeno bilancira-ni. Barve in kemikalije so šle iz režimov LB na D. — Globalna vezava: Pravice po uvozu nad 70 % je mogoče izkoristiti samo, če je izvoz OZD povečan za 20 %. Omejene so bile prednosti, ki jih je dajala retencijska kvota in položaj pretežnega izvoznika. Za vse materiale na režimu LB se morajo sestaviti seznami, in obseg uvoza je omejen na leto 1974. Vsi nadomestni deli so omejeni na obseg uvoza leta 1974 in odvisni od obsega izvoza. -— Sistem posebnih soglasij, ki ni bil uveden samo za regionalno usmerjanje, ampak za odločanje po vsebini, obsegu in času uvoza. 2.1. Navajamo najbolj cesto navedena opažanja OZD o načinu reševanja njihovih vlog v sekretariatu za zunanjo trgovino: — odločitve sekretariata kasnijo in niti približno ni spoštovan rok za rešitve, ki ga je Sekretariat objavil prek Tanjuga javnosti, — odločitve ne usmerjajo uvoza, ampak ga često preprečujejo, omejujejo in časovno zadržujejo, — odločitve dobivajo oni, ki intervenirajo, — po istih materialih, iz istih dežel, je nekaterim vloga odbita, drugim odobrena, tretjim odobrena v zmanjšanem obsegu, o enakosti pogojev gospodarjenja ni govora, — soglasja za barve in kemikalije so nepotrebna, ker je uvoz sekretariat samovoljno bistveno zmanjšal, pri tem pa gre za male finančne učinke, — soglasja za uvoz rezervnih delov so anahronizem, ker uvoza ni mogoče regionalno usmeriti, plačilno bilančno pa so zanemarljiva količina, — soglasja so omejitve na omejitve, — soglasja obremenjujejo administracijo od proizvodnje do upravnih organov, — soglasja prizadevajo v preskrbi racionalno poslujoče OZD z malimi predhodnimi zalogami. 2.2. Ocena sistema posebnih uvoznih soglasij Posebna uvozna soglasja so zadnji ukrep v vrsti uvozno omejitvenih predpisov. Praviloma se soglasja uporabljajo za regionalno usmerjanje uvoza. Z njimi se skuša povečati nabave v državah, s katerimi imamo plačilnobilančni suficit ali druge ugodne finančne aranžmaje. Za gospodarstvo je tako usmerjanje nakupov sprejemljivo, če je pravočasno dogovorjeno in je mogoče prilagoditi nabavno politiko prodajnim možnostim dobaviteljev. Niti tržna, niti državno planska gospodarstva nimajo pomembnejših zalog surovin, ki čakajo na slučajne kupce. Izvedba odloča o blagu, ki se uvaža na osnovi posebnega soglasja, očitno nima samo namen usmerjati nabave, ampak jih časovno zavlačevati, količinsko omejevati in tudi preprečevati. Odločanje je prepuščeno prosti presoji uradniškega aparata, ki odloča po vsebini, obsegu in času. Tako odločanje je nujno omejeno na obseg informacij, znanja in fizičnih možnosti parih strokovnjakov, ki zamenjujejo armado delavcev, ki je kreirala proizvodnjo, nabavo in prodajo. S posebnimi soglasji je avtomatizem delovanja dogovorjenega deviznega in zunanjetrgovinskega sistema ukinjen. Nekateri pomembni deli sistema so bili načeti že s predpisi globalne vezave. Tako je vloga retencijske kvote in položaj pretežnega izvoznika poslabšan, ker ne daje prednosti pri nabavi. Posebno težak položaj plačilne bilance nam nalaga izjemno odgovornost in družbeno disciplino. Zato smo sistem globalne vezave uvoza za izvoz Razširjeno seja RO ZITI Slovenije -izredni plenum tekstilcev v Tržiču Problematika koafekcife Zaradi boljšega pregleda nad problemi, s katerimi smo se srečavali v preteklem obdobju v konfekciji, zajema problematika konfekcije daljše obdobje in sicer od januarja do avgusta 1975. leta. Namen informacije je, člane kolektiva informirati o težavah, s katerimi se ukvarja obrat, ki izdeluje finalne izdelke neposredno za trg. 1. Osnovni in pomožni material Oskrba z večino tkanin je bila zadovoljiva, razen dobave barvastih in beljenih ko-plonov. Največje pomanjkanje artiklov iz koplona v vseh širinah je nastopilo v mesecu aprilu, zaradi česar nismo v stanju kompletirati vseh artiklov po garniturah in s tem ugoditi željam komercialnega sektorja. Ker uporabljamo za izdelavo posteljnih garnitur koplon v štirih širinah, se nam zaradi pomanjkanja le-teh pojavlja v proizvodnji velika količina medfaznih zalog, ki nam še bolj otežujejo delo v že tako tesnem prostoru. Ker problem koplonov še vedno ni rešen, se nam težave samo povečujejo. v tem mesecu morali prekiniti proizvodnjo jogi rjuh. V letošnjem letu je bila zamenjana embalaža posteljne konfekcije (ovitki in vrečke), to pa predvsem zaradi zastarele oblike in uvedbe novega znaka podjetja. Zaradi te zamenjave se je v obratu pojavilo precej problemov in tudi zastojev, kar je vplivalo tudi na proizvodnjo. n dve desetini našega društva, O vseh dogodkih, pomembnih za nadaljnji potek vaje, nas je sproti obveščala eno;a za opazovanje, alarmiranje in obveščanje, ki je imela svojo opazovalnico organizirano v pobočju Kriške gore. Požar še ni bil dokončno zadušen, ko je že stopila v akcijo tehnično-reševalna enota z namenom, da razišče prizadeto območje, najde v ruševinah morebitne ponesrečence ter s priročno opremo omogoči enoti prve medicinske pomoči, da poškodovanim nudi pomoč. Za primer, da bi bde poškodbe takega značaja, da jih člani ekipe sami ne bi mogli pripraviti za nada'jnje zdravljenje, smo se že predhodno povezali s stalno Ekipa prve pomoči v akciji. zdravstveno službo ter jih zaprosili za pomoč, če bo po trebna. Vaja je pokazala, da je tudi ta povezava tekla nemoteno, saj je bil najteže poškodovan na naš poziv takoj prepeljan v zdravstveno ustanovo, kjer mu je bila nudena strokovna pomoč. (Nadaljevanje s 4. strani) kot kratkoročen ukrep sprejeli. Za bodočnost smo ga dolžni izboljšati in vgraditi v sistem družbenih in samoupravnih dogovorov. Posebna soglasja pa so tuja samoupravnemu sistemu in je potrebna široka družbena ocena ali je sistem zunanjetrgovinskega sistema družbeno sprejemljiv in upravičen, ker posebna soglasja, kot jih sprovajajo sedaj, daleč presegajo nujne bilančno upravičene adaptacije. Obseg dela, ki je na seznamu uvoza po posebnih dovoljenjih, je za tekstilno industrijo zelo obširen. Na seznamu so materiali, ki se uvažajo usmerjeno in iz nerazvitih dežel (prirodna vlakna), materiali, za katere obseg uvoza velja samoomejevanje pri uvozu, bilančno nepomembni nadomestni deli, barvila in drugo. Obseg blaga, ki ga je spisek zajel, obsega materiale, ki se uvažajo v velikih količinah in vrednostih, pa tudi finančno zanemarljivi nadomestni deli in sredstva za finalizacijo proizvodnje. Na seznamu so tudi materiali, ki jih ne proizvajamo. Veliko odgovornosti so nase prevzeli tudi vodilni strokovni delavci, ki bi morali oceniti, kaj pomeni fizična koncentracija tisočev uvoznih vlog na enem mestu. Obseg administrativnega dela neizbežno zavira proizvodnjo. Odločitve aparata ne morejo zamenjati avtentičen interes dogovorov delavcev v združenem delu. 3. Zaključna razmišljanja Omejitve uvoza so iz pla-čilno-bilančnih in širših narodnogospodarskih razlogov nujne in zahtevajo od vseh OZD maksimalne napore za povečanje izvoza in zmanjšanje uvoza. Cilji bodo doseženi na osnovi omejitev uvoza po letnih bilancah, dogovorih in samoupravljanju za tekstilno industrijo kot celote in delovanj globalne vezave uvoza na izvoz za posamične OZD tekstilne industri- Ob zaključku lahko rečemo, da smo vajo zapuščali bogatejši za nove izkušnje in prepričani, da so nam take vaje, kakor tudi ostale izobraževalne oblike, ki se jih moramo udeleževati kot obvezniki civilne zaščite, potrebne. Ivo Gorjanc je v četrtem kvartalu. Za stimulacijo izvoza so bili že sprejeti nekateri ukrepi, nadaljnje izboljšanje položaja izvoznikov je odvisno od samoorganiziranja in dopolnilnih ukrepov, ki so bili že predlagani. Posebna soglasja pri uvozu so za tekstilno industrijo nepotrebna in bi lahko predlagali ukinitev. Večina materialov je količinsko tako reducirana ali pa pomenijo finančno zanemarljive vrednosti, da so soglasja nepotrebna administrativna procedura, ki pa odločilno vpliva na pogoje gospodarjenja OZD. Regionalna soglasja se za leto 1976 lahko uvedejo za nekaj pomembnejših materialov. Vnaprej se morajo določiti količine, ki bi jih skušali uvoziti iz držav, s katerimi imamo uravnovešeno plačilno bilanco. Za realizacijo takih usmerjenih nabav se morajo zavzeti tudi državni organi oz. zunanjetrgovinske delegacije pri sklepanju trgovinskih dogovorov. Če se soglasja do konca leta 1975 ne bodo odpravila, je treba na osnovi kriterijev, ki jih lahko utemeljimo in posredujemo, sestaviti seznam blaga, za katerega se bodo soglasja izdajala avtomatsko. S tem bi z administriranjem preobremenjeni mehanizem soglasij bistveno razbremenili in zagotovili enake pogoje gospodarjenja za vse Na osnovi referata tov. Staneta Dolenca se je razvila živahna diskusija, ki je še s primeri iz prakse potrdila uvodna izvajanja. Po diskusiji so udeleženci sprejeli zaključke, ki se nanašajo na izredno kritičen gospodarski položaj v tekstilni industriji, še posebej pa, kar zadeva uvoz osnovnih surovin, reprodukcijskih materialov, barv, kemikalij in drugih pomožnih materialov. Vsebino zaključkov bomo posredovali v naslednji številki TT. Za BPT in za našo občino je bila posebna čast, da smo bili gostitelji pomembnega plenuma ZITT Slovenije. DITTS Tržič Enote civilne »ščite in industrijsko gasilska društvo nn združeni voji V praznovanje visokega jubileja naše delovne organizacije — 90-letnice Bombažne predilnice in tkalnice, ki smo ga praznovali 13. septembra, smo se vključili tudi vsi gasilci in člani-obvezniki enot civilne zaščite v našem podjetju. Izredno sejo... Gasilci so na vaji pokazali, da so zelo dobro pripravljeni. Eno vprašanje-šest odgovorov takšnega napredka, ki je tudi sad minulega dela nas upokojencev.« Francka Hladnik iz Križ 14 še dela v naši delovni organizaciji. V torek, 16. 9. je pre- Praznovanje 90-letnice obstoja podjetja, 25-letnice samoupravljanja In 30-Ietnice osvoboditve je bilo res slovesno. Tovarniški prostori so praznično pospravljeni pričakali obiskovalce, ki so z dolgoletnim trudom ustvarili to, kar danes imamo. Nekdanji člani našega kolektiva niso obiskali njihovega nekdanjega druga doma samo zato, da bi obujali spomine na nekdanjost, ne, hoteli so videti uspehe nekdaj začetega in sedaj nadaljevanega dela. Z nekaterimi od njih smo se zapletli v pogovor. V tkalnici sem srečal Ano Kavar iz Podljubelja 20, ki že 24 let več ne dela v BPT. Prosila me je, naj bi se raje vrnila nazaj v navijalnico, ker se le tam počuti najboljše. »Od novembra 1926. leta sem delala na teh nizkih »glajzerjih«. 1941. leta, ko so nas Nemci okupirali, nas je bilo 300 odpuščenih.« Z dolgim ljubečim pogledom je objela stroje, katerim Antonija Čadež teklo 29 let, odkar je prvič prestopila prag tovarne. Tudi ona se dobro spominja časov, ko so bili pogoji dela precej težji kot so danes. »Najprej sem delala v predilnici, sedaj pa teče že 21. leto, odkar delam v tkalnici. Dolga leta sem tkala kord tkanino za »Savo« iz Kranja. Ko je podjetje proizvodnjo te tkanine opustilo, sem začela posluževati 14 tkalskih avtomatskih strojev. Upam, da bom to delo lahko opravljala do upokojitve, saj se zdravstveno še zelo dobro počutim in delam res z veseljem. Če lahko primerjam noč z dnevom, je prav tako s stanjem v tovarni nekdaj in danes, a to ne velja samo za strojni park, ampak tudi za odnose med delavci, ki so danes mnogo boljši kot nekdaj.« Kljub slabemu vremenu si je podjetje ogledalo veliko občanov Ivana Perko iz Proletarske 16 je še pred petimi leti delala v tkalnici. Kolikokrat je bilo treba vstati, da se je delovnih dni nabralo za 35 let, njej se pa zdi, da je to obdobje bliskovito hitro preteklo. »Vseskozi od mojega prvega prihoda v BPT 1942. leta, do upokojitve leta 1970 sem delala v tkalnici. Najprej sem posluževala 2 statvi, kasneje 4, nato pa 8. Ko so v tkalnico montirali nove avtomatske tkalske stroje, sem jih posluževala po 18. Mojstri me iz tkalnice niso premeščali, ker so videli, da sem tukaj delala z veseljem in uspehom. Odkar sem za vedno odšla iz teh prostorov, danes sem le na obisku, se je v tovarni mnogo spremenilo, saj je mnogo strojev novih, šivalnica je moderno opremljena, v tkalnici se montirajo novi brezčolnični stroji, v adjustir-nici pa je tudi delo olajšano z novimi merilno dvojilnimi stroji.« Pred vhodom v tkalnico sem skupino vprašal, kdo od Francka Hladnik Ana Kavar je žrtvovala mladost in nadaljevala: »jokala sem, ko nisem več smela v tovarno, danes pa po dvajsetih letih, bila sem namreč v tovarniških prostorih ob 70-letnici obstoja, z občudovanjem gledam nove stroje.« Antonijo Čadež, ki ji že krepko leze na hrbet sedmi križ, saj je stara 68 let, sem srečal v predilnici, ko si je z mladostnim veseljem v očeh ogledovala zanjo novo halo. Vprašal sem jo, kakšen vtis so nanjo naredili novi krilni stroji, pa je z odgovorom posegla še dlje nazaj, saj so ob njenem prihodu v tovarno delavke marsikaj še opravile ročno. Zaradi tega se ji je zdela razlika ogromna. »Upokojena sem bila 1958. leta t. j. takrat, ko smo naj- manj zaslužili, zato je nekdanjemu zaslužku primerna tudi sedanja pokojnina.« Ignaca Ahačiča sem komaj dohajal, ko sem ga spremljal v adjustirnico. Na pripombo, da je dokaj hiter, je zadovoljivo povedal, da se v hoji nikogar od mladih ne ustraši. »V Voj ah sem začel delati 1923. leta. Tri leta sem delal v predilnici, nato so me premestili v belilnico, kjer sem delal na raznih delovnih mestih. Tudi med vojno nisem prenehal z delom. 1947. leta sem postal mojster v adju-stirnici, vse do 1. 1961., ko sem odšel v pokoj. Ko si sedaj ogledujem tovarniške prostore, vidim, da je razlika zelo velika, saj se v njih sploh ne spoznam več. Nikakor nisem pričakoval njih je včasih delal v BPT. Mlajša ženska se je oglasila, da je bil v tkalnici zaposlen njen oče, ki pa da je nekoliko naglušen. Adolf Debeljak je do konca vojne delal v belgijskih rudnikih. Ko pa se je vrnil v domovino, se je zaposlil v naši delovni organizaciji. Da bi se vsaj za silo slišala, sva vpila drug na drugega, a ker je bil možakar zgovo ren, sva se le uspela pogovoriti. »V tovarni sem se zaposlil 1947. leta. 8 let sem delal v tkalnici, od koder sem z vozičkom prevažal stkano blago v pregledovalnico. Ker dela nisem več zmogel, z belgijskih rudnikov sem namreč prinesel rudarsko bolezen — silikozo, sem 7 let opravljal vratarsko službo, Eno vprašanje ... (Nadaljevanje z 8. strani) nato me je pa bolezen prisilila, da so me invalidsko upokojili. Če primerjam izgled in razporeditev posameznih tovar- Ivana Perko Ivana in Rudolf Prešeren stanujeta v ulici Heroja Bračiča 3. Da ju bralcem Trži-škega tekstilca predstavimo, smo se odločili zato, ker sta oba skupaj 77 let delala v našem podjetju. Da človeka spoznamo, je dobro, da poznamo njegovo mladost, kajti ta je ponavadi odločilna za vse življenje, zato smo Rudolfa najprej vprašali, kako je preživel svoje otroštvo. »Rojen sem v Sveti trojici pni Gorioi 22. januarja 1911. leta. Ko mi je bilo 4 leta, so nas Avstrijci evakuirali s Soške fronte. Selitve se ne spominjam več pa tudi matere ne, ki je umrla na poti v Lipnico pri Gradcu, kjer so nas nastanili v lesenih barakah, katerih pa se še vedno živo spominjam. Ob koncu vojne je ob reki Prut v Romuniji padel tudi moj oče, tako smo ostali štirje otroci prepuščeni samim sebi oziroma varuštvu takratnih avstrijskih oblasti. 1919. leta se je za nas osirotele otroke zavzel bivši ljubljanski škof dr. Bonaventura Jeglič. Preselili so nas v Ljubljano, kjer sem se seznanjal tudi z učenostjo prvih razredov osnovne šole. V Ljubljani smo živeli v domskih razmerah in čakali na rezultate oglasov, ki jih je priobčevalo tedanje časopisje. Vsak dan nas je bilo manj. Tudi jaz sem dočakal dan, da sem lahko zaživel v svobodnejšem svetu. Dobri ljudje iz Podbrezij so me vzeli v rejo in me tudi posvojili, ker niso imeli svojih 'otrok. Namenili . so me za niških obratov nekdaj in danes, moram poudariti predvsem mnogo bolj racionalno razporeditev prostorov, saj je notranji transport zmanjšan na minimum, ker kontrola dom, toda hotel sem postati strojnik.« »Kdaj ste se zaposlili v našem podjetju?« »S štirinajstimi leti sem se zaposlil v Vojah. V začetku sem zbiral cevke, od tod so me premestili k privezoval-nemu stroju, pa zopet v tkalnico, kjer sem se naučil tka- nja, dokler se nisem ustalil v škrobilnici, na delovnem mestu pomočnika. Želja po lastnem napredku me je silila, da sem dodobra spoznal delo pri vseh škrobilnih strojih.« »Tudi vi ste eden delavcev, ki so med stavkovnim gibanjem sodelovali v stavki. Kakšni so vaši vtisi?« »V tridesetih letih je svet zajela svetovna kriza, ki ni oziroma pregled blaga poteka na delovnem mestu samem ah pa v neposredni bližini. Večkrat obiščem tovarniške prostore, če hočem biti bolj natančen, včasih sem se prišel kopat v tovarniško kopalnico. Ta pot mi ni bila nikoli odveč, saj marsikdaj srečam Adolf Debeljak prizanesla niti našemu podjetju. Kdor je izgubil dem, ga ni dobil tako hitro, že pred stavko sem se z delavci dobro razumel, v tistih stavkovnih dneh pa sem bil delavski zaupnik, zato sem imel pri ponovni zaposlitvi težave, saj sem bil brez dela celih 7 tednov. Priznati moram, da s tedanjim vodstvom tovarne delavci nismo imeli težav, najslabši so bili tujci, ki so bili zaposleni v obratnih vodstvih.« »Kako ste preživeli prva leta okupacije?« »Do leta 1943 sem delal v škrobilnici, sprva kot pomočnik, nato pa samostojen škro-bilec. Ker je primanjkovalo moške delovne sile, me je starega znanca pa je debata, čeprav za koga nekoliko preglasna, takoj tu.« Z vsakim stiskom rok je bila izražena iskrena želja na ponovno snidenje ob 100-let-nici dela in zmag, nekdanjih in sedanjih članov našega kolektiva! ing. Sugg povabil k obrato-vodju tkalnice. Prisluhnil sem njunemu razgovoru, a ker sta govorila nemško, sem iz njunega razgovora razbral le toliko, da bom odslej delal na delovnem mestu mojstra v tkalnici. Tudi zame je postalo prevroče, zato sem moral pustiti delo in 15. septembra 1944. leta poiskati zvezo s partizani pod Begutnjščico.« »Kaj vse ste doživeli do konca vojne?« »Pod Karavankami se je zbralo 125 novincev, od katerih nas je bilo 67 razporejenih k 9. korpusu. Nikoli ne bom pozabil deževne noči, ko sem skupaj s stotimi partizani prečkal Savo, da smo čez Jelovico odšli na Primorsko. Tam sem bil razporejen v 2. bataljon brigade Srečka Kosovela. Zelo težko je bilo v času hajke v zimi 1944—1945. leta. Nemai so hoteli očistiti pot svojim, iz Italije se umikajočim četam, zato so za vsako ceno hoteli imeti prosto pot od Trsta čez Primorsko do Jesenic, zato so jih seveda močno motili partizanski oddelki na Primorskem, ki so bili tedaj že moderno oboroženi. Takrat sem bil politkomisar spremstva štaba bataljona, zato v hajki nisem imel samo naloge, da varujem svoje življenje, ampak, da skrbim za manevriranje vse zaščitne čete, predvsem pa v tem, da vzdigujem vojno moralno zavest, brez katere si tedaj ni bilo mogoče zamišljati ne organiziranega boja, še manj pa umika. Na Poreznu je bilo najtežje. Ujetih je bilo 94 partizanov, kar nas je ostalo pa smo bili z večimi obroči sti- snjeni na vrhu hriba. Poleg svoje puške sem na hrbtu nosil še cev težkega minome-talca, za katerega sem bil zadolžen. Prebili smo se proti severu, ker je pač iz te strani najmanj pokalo. Kmalu smo se partizani iz razkropljenih čet že zbrali na Uskovnici, 1. maja 1945. leta pa smo bili že na Opčinah pri Trstu, kjer smo se formirali za zadnji napad.« »Ali ste se po končani vojni takoj zopet zaposlili v BPT?« »Po podpisu kapitulacije je v naši državi ostalo še precej organiziranih oddelkov, ki pravi čas niso utegnili prestopiti meje, zato nas je mnogo partizanov ostalo še aktivnih. Naša četa je bila sicer razformirana, toda vojaško sukajo sem slekel šele aprila leta 1946. 11 mesecev pa sem služil kot vodnik po karavlah na jugoslovansko -madžarski meji. Po prihodu v Tržič sem se takoj zopet zaposlil na starem delovnem mestu v tkalnici. Po vojni je bilo težko — vsega je primanjkovalo. Z leti se je stanje izboljšalo. Vi dne skoke proizvodnje smo dosegali po letu 1950., ko smo delavci tovarne prevzeli v svoje roke. Tudi strojni park se je vsako leto izpopolnjeval z novimi stroji, ki so proizvajali bolje in več. Najtežje je bilo osvajati nova tržišča, posebno v inozemstvu, kjer kljub prejšnji tradiciji novo podjetje ni bilo afirmirano.« »Kako se počutite sedaj, ko ste upokojeni?« »Upokojen sem bil 1965. leta. Prve mesece sploh nisem mogel razumeti, da ni treba vstajati ob 5.30. Večkrat so se mi orosile oči, ko sem zjutraj opazoval delavce, ki so hiteli na delo. Še sedaj ne morem mirovati. Dve leti sem delal pri Kompasovi žičnici na Zelenici. 2. novembra bo tri leta, odkar sem za hišnika pri Mercatorju.« »Kaj vam še popestruje življenje?« »že v predvojni Jugoslaviji sem bil med ustanovitelji nogometnega društva »Svoboda«. Tiste čase smo Tržičani imeli tri nogometne enajsterice, ki v takratnih tekmovanjih niso igrale zadnjih violin. Tudi alpskemu smučanju sem se posvečal, saj sem oil sodnik za alpske discipline, 25 let pa starter. 1956. leta smo imeli ustanovni sestanek za organiziranje zimskih tekstiliad. Tudi na tem področju smo bili pobudniki Tržičani. Dolga leta sem aktivno sodeloval tudi pri AMD Tržič, saj sem izprašani republiški sodnik. Na takšnih trdnih temeljih, eden teh je prav gotovo sogovornik, ki je podjetju žrtvoval 42 let dela, je raslo in še raste, naše podjetje iz njega črpa moč za doseganje novih delovnih uspehov .n zmag. Franc Gregorc Obisk pri naših upokojencih šport — šport — šport Ob priliki praznovanja 90-letnice našega podjetja, 30-letnice osvoboditve in 25-letnice samoupravljanja, so bila organizirana razna športna tekmovanja. Na ta tekmovanja so bile vabljene tiste delovne organizacije, s katerimi smo do sedaj na športnem polju vedno sodelovali. Povabili smo Indu-plati — Jarše, Svilanit — Kamnik in Tekstilindus — Kranj. se je udeležilo vključno z našimi kar 115 tekmovalcev. V nogometu je bila najboljša ekipa »Tekstilindusa« iz Kranja, ki je premagala naše nogometaše z rezultatom 2:0, igralce iz Jarš pa kar 7:0. Naši so brez posebnih težav premagali ekipo »Induplati« z rezultatom 3:0 in tako osvojili drugo mesto. Športniki iz Jarš so se posebno izkazali v streljanju. Nogometaši so pomerili svoje moči na rokometnem igrišču. Tekmovali smo v štirih športnih panogah, in sicer v kegljanju, malem nogometu, streljanju in v šahu. Ker v Tržiču nimamo skupaj športnih objektov, smo morali tek- kjer so s 1046 doseženimi krogi premočno zmagali pred drugouvrščeno ekipo BPT, ki je dosegla 952 krogov. Tretji so bili strelci »Svilanita« iz Kamnika z 909 krogi, četrti V šahu so naši predstavniki osvojili 3. mesto s petimi točkami. movati tam, kjer ti objekti so in tako je bilo kegljanje v Zvirčah, mali nogomet na rokometnem igrišču TVD Partizan Tržič, streljanje v mladinskem domu, šah pa v sindikalni dvorani. Tekmovanja pa člani ekipe »Tekstilindusa« z 866 krogi. V šahu so bili zopet najboljši Kranjčani, ki so priigrali 10 točk, »Svilanit« je bil drugi s 7 točkami, naši šahisti tretji s 5 točkami, Strelci so zasedli 2. mesto z 952 krogi. šport — šp zadnje — četrto mesto pa je pripadlo šahistom iz Jarš, ki so osvojili le dve točki. Tudi v kegljanju so bili zmagovalci Kranjčani, ki so podrli 536 kegljev pred kegljači »Svilanita«, ki so zaostali za njimi za 21 kegljev. Našim tokrat ni šlo najbolje in so s 471 podrtimi keglji zasedli 3. mesto. Četrta je bila ekipa »Induplati« iz Jarš, ki je podrla 455 kegljev. Po končanem tekmovanju je bila skromna večerja za vse tekmovalce v restavraciji »Pošta« v Tržiču. Prve najboljše ekipe so prejele lepe pokale v trajno last, ravno tako, le malo manjše pokale, pa tudi drugouvrščene ekipe. Vse ekipe pa so prejele diplome, iz katerih se vidi, da so sodelovali na proslavljanju 90-letnice našega podjetja. Ob praznovanju 30-letnice osvoboditve in 25-letnice samoupravljanja so športniki iz »Svilanita« v Kamniku priredili tekmovanje, katerega so se udeležili še tekmovalci »Induplati« — Jarše in naše tovarne. V soboto, 20.9.1975, so tekmovali kegljači v disciplini 6 X 200 lučajev. Rezultati so naslednji: 1. mesto BPT 4784 podrtih kegljev 2. mesto Svilanit 4652 3. mesto Induplati 4492 Najboljši med našimi tekmovalci je bil Ahačič Stefan, ki je uspel podreti 829 kegljev. V ponedeljek, 22.9.1975, sta se pomerili rokometni ekipi Svilanita in BPT. V lepi in dobri igri so zmagali naši rokometaši z rezultatom 36:23. Na tem tekmovanju smo uspeli osvojiti dva pokala za prvi mesti v trajno last. Kar ni uspelo na domačem terenu ob praznovanju 90-letnice, nam je to sedaj v Kamniku. Našim športnikom čestitamo za dosežen uspeh. Iz zbora združenega dela Iz skupnega zasedanja zbora združenega dela. SKLEPI: 1. Sprejet je bil odlok o novelaciji urbanističnega načrta občine Tržič in urbanističnega načrta mesta Tržič. 2. Sprejet je bil odlok o potrditvi zazidalnega načrta B-7 Bistrica pri Tržiču. 3. Potrjen je bil odlok o potrditvi spremembe zazidalnega načrta Snakovo. 4. Sprejeto je bilo poročilo o gospodarskih gibanjih v občini Tržič za leto 1974 in II. tromesečje 1975 s tem, da pristojni organ SO Tržič v sodelovanju z gospodarskimi organizacijami to problematiko analizira in jo posreduje pristojnim organom širše družbenopolitične skupnosti. 5. Sprejet je bil odlok o ukinitvi solidarnostnega sklada za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v občini Tržič. 6. Potrjen je bil odlok o povečanju stanarin v letu 1975. 7. Na osnovi družbenega dogovora o usmerjeni stanovanjski blokovni gradnji po srednjeročnem programu občine Tržič in sklepa koordinacij skga odbora podpisnikov tega družbenega dogovora, občinska skupščina pooblašča Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Tržič, da bo opravljala nadzor nad usmerjeno blokovno stanovanjsko gradnjo na območju občine Tržič. Nadzor bo opravljala v skladu 22. in 3. točko 49. člena Zakona o graditvi objektov. 8. Sprejet je bil predlog Komunalnega podjetja Tržič, za povečanje cen pogrebnih storitev. 9. Potrjen je bil program dela skupščine in IS SO Tržič od 1.6.1975 dalje. 10. Za ravnatelje osnovnih šol so bili imenovani: — Stanko Stritih, stanujoč Bistrica pri Tržiču 87, je bil imenovan za ravnatelja Osn. šole heroja Bračiča Tržič. — Marija Faganeli-Greif, stanujoča Bistrica pri Tržiču 180, je bila imenovana za ravnatelja Osnovne šole heroja Grajzerja Tržič. — Janez Ribnikar, stanujoč v Pristavi 52, je bil imenovan za ravnatelja Osnovne šole Kokrškega odreda Križe. 11. Tov. Bruno Godnov, stanujoč Koroška 28, diplomira- ni ekonomist, zaposlen v upravnem organu SO Tržič, je bil imenovan za vršilca dolžnosti načelnika oddelka za plan in finance SO Tržič. Na 8. skupnem zasedanju družbeno političnega zbora in zbora združenega dela so obravnavali analizo tekočih gospodarskih gibanj in izvajanje nalog iz resolucije o družbeno ekonomski politiki in razvoju v letu 1975. Po razpravi sta zbora sprejela naslednje zaključke: 1. Vsaka temeljna organizacija združenega dela in organizacija združenega dela bo po sprejetju polletnih periodičnih obračunov do konca meseca julija pripravila kritično oceno dosedanjega gospodarjenja, ki mora poleg ocene polletnega gospodarjenja vsebovati še zlasti: — pregled tendenc zunanjetrgovinske menjave in pregled sprejetih sklepov za odpravo negativnih tendenc; — pregled investicij v osn. sredstva, njihov obseg, strukturo in kritje; — oceno stopnje produktivnosti, ukrepe za povečanje le-te, odnos produktivnosti in gibanje OD; — dinamiko prodajnih cen in režim oblikovanja cen; — pregled učinkovitosti gospodarjenja in ukrepov za izboljšanje ekonomičnosti; — oceno teženj v razvoju do konca leta. 2. Samoupravne interesne skupnosti bodo ocenile oblikovanje dohodkov in porabe v polletnem obdobju glede na določila družbenega dogovora o skupni porabi v letu 1975. 3. Vprašanje investicij postaja v tržiškem gospodarstvu kritično. Temeljne organizacije združenega dela in druge samoupravne delovne skupnosti se v pretežni meri naslanjajo le na lastna sredstva, kar pa ima tudi slabe posledice, saj le z lastnimi sredstvi ni mogoče realizirati razvojnih programov. Zato bosta koordinacijski odbor pri občinski konferenci SZDL Tržič in Izvršni svet skupščine občine Tržič organizirala širši setanek s poslovnim odborom Ljubljanske banke, na katerem bo analizirano dosedanje stanje in nakazana nadaljnja smer, s katero bo treba zagotoviti bistveno drugačno politiko investicijskih vlaganj v tržiško gospodarstvo kot je bila praksa v preteklosti. 4. Na podlagi teh zaključkov in na njih temelječih analiz in sprejetih ukrepov v temeljnih organizacijah združenega dela, organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih delovnih skupnostih bo Izvršni svet skupščine občine Tržič pripravil novo oceno o izvajanju nalog družbeno ekonomske politike v občini, katero bo skupščina obravnavala predvidoma koncem meseca avgusta. Transport novih strojev je potekal brez zastojev. Nagradna križanka KEM. ZN. za ŽVEPLO OSVOBO= Dl TE V IZ= 'OD KAKRh .NJE OD= visnosti DOBA , VEK W :%* 1» ŽENSKO I- IME 3UUIDZ « I SVOJILNI ZAIMEK PREDLOG EAST ČRESLOVU ' NA, STROJILO PEVEC DEDIČ JEZIK BANTU ČRNCEV VRSTA TKANINE VZPENJA= NJE PO LESTVAH SEBE KVASINE STRUPENA SPOJINA OGLJIKA Ib DUŠIKA IVO GORJANC LATINSKI VEZNIK KRAJ PRI LJUBLJANI KEM. ZN. SKANDIJ 1000 Kg ZENSKO IME RIMSKA 1 DEL VE= SOLJSKE OBLEKE BPT 90 LET AVIATIK KILO = GRAM POLITIK LON METER TAKO KOT, KAKOR.PO LOVLJEN= JE VIKTOR KRALJ Prizorišča, borišča, prostori 2o igre in boje KRAJ PRI OPATIJI NALIVNO PERO AVT.OZN. AVSTRIJE POPOLNA ZMAGA PRI TAROKU VRSTA ORODJA KEM.SIMB. KOBALT NENADNA SMRT KEM. ZN. za OGLJIK FANT OGRAJA , PREPREKA NORD SAMO = GLASNIK SMUČAR Sija KLUB OPERA V MILANU REAUMUR VRSTA PIJAČE KULTURN/ RASTLINA FRANC OMAN POLMER NABRU = ŠENA KEM.SIMB KALCIJ Živalska MAŠČOBA PEVSKI GLAS SORODNIK V SRED. VEKU BIVALIŠČE FEVDALCA TUJ IZRAZ ZA SMUČI IME ZA MESEC POMLADI v tujem jeziku Zaničljivo ime za zensko AVT. OZN. ROMUNIJE NOVAK JOŽE VRSTA sta •vtotrtrpÉh kalr.--; 15.ČRKA ABECEDE NANDE UKMAR V KEMIJI ZNAK ZA TRITIJ ZNAK ZA NEVTRON OBRAT ZA PRIDOBIV. OLJA FRDINAND SEKRETAR OK ZK TRŽIČ : KEM. ZN. za DUŠIK ZAČETEK ABECEDE UTAJITEV NADO = MESTEK PREGCVOf VERDI = JEVA OPERA POUND DUO RDEČI KRIZ SUGESTI: JA ROPRET JANKO VISOKA IGRALNA KARTA Okrajšava recipe0 LOČILO BPT 90 LET ANTIKVAR Pripomoček ŠIVANJE BRANKO VRSTA BENCINA HRVAŠKI VEZNIK Vzhazij.vo: žilo nadvet «Hi surove ovčji! volne... AVT. OZN. BELGIJE AMPER OSNOVNA pRGANIZ ZENSKO IME LAKOTA 6.ČRKA ABECEDE KILO = METER STIKALIŠČp DVEH PLOSKEV PLAČ NEKDANJI NAZIV ZA TURŠKEGA ČASTNIKA TEKSTILNA TOVARNA v LJUBLJAN ŠAMO = GLASNIKA NAŠI NAJ: MLAJŠI RIMSKA 50 DALMAT. Ž.IME VEZNIK GLAVNI ŠTEVNIK Del telesaz določeno funkcijo Avtomatski t obdelava podatkov älEs BEBLER. 21.ČRKA ABECEDE EDVARD KARDELJ ZEVSOVA MATI AVT.OZN. SARAJEVA BREZ =. BOŽNIK KIS Vmatem.o zapravi! Vulkan na Mindanau VRSTA RASTLINE GOSTILNh ČAR VODNI HLAPI KRATICA ZNANE TOVARNE PERILA MENIČNI POROK IVRELA VODA BREZALK. PIJAČA VRSTA ORLA, BRKATI... SOUTH Zaključni RAČUN METOD AHAČIČ DELTRANSp =ARENTA VADNAL ALOJZIJ ŽUŽELKA. KI BODEČE PIČI NERES NICA LITER B P T 90 LET Pravljična POŠAST PREDLOG KAVBOJ OSEBNI ZAIMEK I TALIJ. Ž. IME AVT. OZN. ITALIJE SOGLASNIK SAMO = GLASNIK Sestavil JA. Risal H.D. PREDLOG IGRALKA RINA DEL LJUBLJANI: Novosti na Graham GREENE: IZŽGANI Roman z naslovom Izžgani je Greene napisal leta 1961. Prizorišče dogajanja je Belgijski Kongo. Tja se zateče Querry, sloveč arhitekt, ki se je naveličal vsega, poklicnih uspehov, družbe, žensk — v sebi čuti le še praznino. Da bi ji ubežal, se odpravi tja, »kjer ne gre naprej ne cesta ne reka«, v kolonijo gobavcev, ki jih oskrbujejo redovni bratje in sestre ter zdravnik dr. Colin. Zdravnik mu dodeli služabnika, ki je eden izmed primerov, kjer gobavost zgloda s človeka vse, kar je mogoče, vendar bolnik preživi. Takim bolnikom pravijo »izgoreli« ali »izžgani«. Roman je napisan z izredno močjo vživljanja in analiziranja težavnih duševnih stanj, ki jih nosi v sebi naš čas in sodi med najboljša Greenova dela. Richard YATES: KROŽNA CESTA To je zgodba o sodobnem zakonu, zgodba o April in Franku Wheelerju, ki sta poročena že nekaj let. Dvoje ljubkih otrok imata, a navzlic ljubezni sta obsojena na neogibno tragedijo, ki se začne spletati, ko zunanja družba začne v njiju prebujati in stopnjevati zlo. To nosita v sebi, kajti sleherni ima v sebi tudi nekaj slabega. Zlo začneta prenašati drug na drugega. Privede ju tako daleč, da namesto ljubezni, ki je prav tako v njiju, a pod pritiskom zunanjega sveta ne more priti do izraza, nenehno zbujata bolečine, se žalita in se v sebi vedno globlje pogrezata v blato trpljenja. Kadrovske novice V mesecu avgustu so v naše podjetje prišli naslednji delavci: v tkalnico: Mušič Fatima Biberovič Zilka Stoimenova Pavlinka v konfekcijo: Radovančevič Borka V šivalnico Hrib — Loški potok: Mohar Marija V istem času pa so odšli iz podjetja naslednji: samovoljni izstop: Akalovič Dragica Plavšič Josipa v poizkusni dobi: Mušič Fatima v invalidski pokoj: Goreč Rozalija v pokoj: Zaplotnik Helena na rehabilitacijo: Babič Dušan policah tržiške knjižnice Denis SAURAT: ATLANTIDA IN SVET VELIKANOV Francoski znanstvenik, pisatelj in utopist Denis Saurat je z ATLANTIDO napisal delo, ki se bere kot napet roman — na pol znanstveno, na pol fantastično, vendar zmeraj v mejah možnosti in na realnih tleh, v čemer se, recimo, bistveno loči od Dä-nikena. V knjigi je polno novih spoznanj, ki jim ne gre odrekati znanstvene osnove, čeprav so to teorije in hipoteze, kot avtor sam priznava. Davna preteklost je večkrat prikazana v drugačni luči, kot si jo danes akademsko tolmačimo, vendar zmeraj v mejah verjetne možnosti. Avtorjeva odlika je, da zna pisati zelo logično, zanimivo in prijetno. Johannes Mario SIMMEL: ODGOVOR POZNA SAMO VETER Johannes Mario Simmel se je v vseh svojih napetih in pri bralcih priljubljenih romanih (Kje je tvoj brat Abel, Ljubezen je le beseda, Včasih je tudi jokati užitek, Pa čeprav ni zmeraj kaviar) lotil kake vroče teme. Tokrat se je »pognal« v peklenski vrtinec brezvestnosti, prostaštva in nasilja. Glavni junak Robert Lucas razkriva nemarna dejanja mednarodne zarote zločincev, ki so na zunaj ugledni bogataši in jim zakon težko pride do živega. Skrivnostne reči se dogajajo Lucasu, ki naj bi kot uslužbenec zavarovalne družbe odkril, zakaj je eksplodirala jahta nekega nemškega bankirja. NAŠE MAMICE 23. julija 1975 je Vesel Anica rodila deklico, 10. avgusta Vinter Sabiha deklico, Anzeljc Marija iz Loškega potoka 16. avgusta deklico, 17. avgusta Brane Milena in Nunar Viktorija deklici, 18. avgusta Anzeljc Marjeta iz Loškega potoka deklico in 28. avgusta Tiganj Izeta dečka. Vsem iskrene čestitke in obilo zdravja. Uredništvo Tako je njegova usoda že zaznamovana, prav tako kot usoda mlade slikarke Angele, ki jo Lucas sreča v Cen-nesu. Čudežna ljubezen spremlja to napeto pisano delo. Konec je osupljiv in bralec spozna, da odgovor na vsa vprašanja, ki jih postavlja življenje, v resnici pozna le veter. Vane MARINOVIC: METULJI MED ZVEZDAMI Svoj pretresljivi roman METULJI MED ZVEZDAMI je sodobni srbski pisatelj Vane Marinkovič posvetil padlim skojevcem. V pripovedni obliki je oživel troje tragičnih dni, ki so pretresli neko srbsko mestece, ko so Nemoi uničili partizanski odred in pobili 17 mladih borcev, med njimi po dolgem mučenju tudi mladi partizanki Javo in Duško. O tej knjigi, ki je prvič izšla leta 1958 je zapisal kritik M. Bogdanovič: »... bralec se ne more izogniti vtisu, da je ta roman po svoji vsebini med najboljšimi teksti o ljudeh in človeških odnosih našega podeželja za časa narodnoosvobodilne vojne, najbolj človeški, najbolj nepristranski.« Roman METULJI MED ZVEZDAMI sodi med najplemenitejša pripovedna dela o borbi in revoluciji. Dr. Draga ČERNELČ: ZDRAV IN BOLAN OTROK je knjiga, ki so jo v uredništvu dr. Drage čennelčeve napisali številni priznani strokovnjaki, izhaja zdaj že v peti izdaji. V mnogočem je predelana, dopolnjena in razširjena, kakor so pač avtorjem narekovala naj novejša IZŽREBANI REŠEVALCI Tokrat je prispelo v uredništvo 69 rešitev nagradne križanke, med njimi je bilo 51 pravilnih, izmed katerih je žreb določil naslednje dobitnike nagrad: 1. nagrado 50,00 din prejme Janko Jančič iz elektro delavnice šibki tok 2. nagrado 40,00 din prejme Marko Kavedžič iz oplemeni-tiinice 3. nagrado 30,00 din prejme Maks Cerovski iz predilnice 4. nagrado 20,00 din prejme Nada Gregorčič iz tkalnice 5. nagrado 10,00 din prejme Olga Peternelj iz finančnega sektorja. Rešitve današnje križanke oddajte do 18. oktobra v nabiralnik TT. ČESTITKA Tovarišu Milanu RUSTJI iskrene čestitke za opravljeno diplomo na Srednji politični šoli pri CK ZKS. OO ZK BPT medicinska, vzgojna, psihološka in druga znanstvena spoznanja. Avtorji želijo z njo pomagati, poučiti in hitro svetovati vsakomur, ki se mu zastavljajo vprašanja, povezana z bolnim ali zdravim otrokom. Varujmo se nezgod ! V mesecu avgustu so se v OZD BPT Tržič pripetile naslednje obratne nezgode: Mujanič Mujaga, zaposlen v obratu predilnice, si je pri vstavljanju obročnega železa pri stiskanju bale poškodoval oz. urezal kazalec desne roke. Vzrok: Nevaren način dela Avpič Maks, zaposlen v obratu predilnice kot vozač preje, si je vsled padca na stopnišču poškodoval desno roko. Vzrok: Ni znan. Krajnik Tončka, zaposlena v obratu tkalnice, si je pri tkalskem stroju na UNIFIL-u urezala prste. Vzrok: Nevaren način dela Sadikovič Ifeta, zaposlena v obratu predilnice, si je poškodovala desno nogo, ker ji je pri umivalniku spodrsnilo in je padla. Vzrok: Ni znan Stritih Zdenko, zaposlen v avtomehanični delavnici, si je pri razkladanju pločevine poškodoval desno roko. Vzrok: Nevaren način dela Zahvale Vodstvu Bombažne predilnice in tkalnice, samoupravnim organom ter sindikalni organizaciji BPT se najlepše zahvaljujemo za prejete bone in denarne nagrade ob priliki 90-letnice tovarne. Vsem zaposlenim pa želimo še nadalje mnogo delovnih uspehov. Upokojenci BPT Ob boleči izgubi naše drage mame TONČKE HAFNER se iskreno zahvaljujem kolektivu BPT in sindikalni organizaciji za podarjen venec in izrečeno sožalje. Hčerka z družino Ob boleči izgubi našega dragega IZTOKA HORVATA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v teh težkih dneh z nami sočustvovali in nam kakorkoli pomagali. Najlepše se zahvaljujemo vsem sodelavkam in sodelavcem navijalnice za žalni venec in cvetje, kakor tudi vsem članom II. delovne enote za denarno pomoč. Vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, še enkrat prisrčna hvala. Žalujoča družina Horvat Ob moji nezgodi pri smučanju »Za Akom« sem dolžan izreči prisrčno zahvalo vsem, ki ste mi na kakršenkoli način pomagali, sodelovali pri reševanju in pravilni oskrbi po nesreči. S svojim nesebičnim, požrtvovalnim in resnično tovariškim dejanjem ste mi dokazali, da so med nami še prijatelji, ki so pripravljeni pomagati takrat, ko človek pomoč potrebuje. Ne najdem besed, s katerimi bi v celoti izrazil svojo hvaležnost za vse kar ste storili zame, kajti zavedam se, da bi bile brez hitre in pravilne prve pomoči ter oskrbe, posledice nesreče zame lahko tragične. Še enkrat, hvala vam prijatelji. Janez Furlan Vsem sodelavkam in sodelavcem iz obrata »oplemeni-tilnica«, posebno oddelku »ad-justirnica«, se ob odhodu v pokoj najlepše zahvaljujem za izkazano pozornost in dragocena darila. Vsa leta, ki sem jih preživela med Vami v dobrih in prijateljskih odnosih mi bodo ostala v najlepšem spominu. Celotnemu kolektivu BPT pa želim pri nadaljnjem delu mnogo delovnih in poslovnih uspehov. Helena Zaplotnik Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem za prejeto darilo sodelavcem in sodelavkam z oddelka Eliteks. Kristan Ana Tkalnica »Tržiški tekstilec« — glasilo delovne skupnosti Bombažne predilnice in tkalnice Tržič — ureja uredniški odbor: Lončar Janez, Seidel Vladimir, Fornazarič Stanko, Švab Anica, Eržen Vlasta, Cerar Franc, Markun Alenka, Rakovec Cirila, Herak Marjan, Šarabon Franci, Mrak Marjeta, Peternelj Štefka. — Glavni in odgovorni urednik Furlan Janez — Naslov uredništva: BPT Tržič 64290. Telefon 50-340 int. 90 — Tisk GP Gorenjski tisk Kranj v 1450 izvodih — Glasilo izhaja enkrat mesečno — List dobijo člani kolektiva brezplačno. — Glasilo je po 7. točki I. odstavka 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu, Uradni list SFRJ št. 33/72, prosto plačila prometnega davka.