Glasilo jugoslovanske socialne demokracija*
Naročnina za avstro ogrske kraie za celo leto 10 40 K, za pol leta f>-20 K. za četrt leta 2 60 K, mesečno 90 vin ; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K : za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K.
PoMmtm* ittvllka 10
Reklamacije so ro-tnine p «tU Nefrankirana plima «t n< »pr« jt>««jd Rokopisi i* ■« vrteti«, Inseiatt. Enotiopna ptUl-mllt» (širin* 88 mm) n »nknt 10 vla., vtčkrti p« dogovora.
38. štev.
V Ljubljani, v sredo, dne 13. maja 1908
Leto XI.
NASLOVA: Za dopise in rokopiie ca Uit: Uredništvo «Rdečega Prapora», Ljubljana. — Za denarne poliljalve, naročila na list, reklamacije, iruerate i. t. d.: Upravniitvo t Rdečega Prapora», Ljubljana, Jurčičev trg štev. 8/1.
„Rdeči Prapor"
izhaja redno vsako sredo in SObOtO in velja za avstro - ogrske kraje za celo leto 10 K 40 vin., za pol leta 5 K SO vin., za četrt leta J K 60 vin., mesečno 90 vin.
Za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K.
Za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K.
Upravništvo „Rdečega Prapora". Kranjska volilna reforma.
Ustavni odsek kranjskega deželnega zbora je imel v soboto sejo dopoldne in popoldne ter je sklenil volilno reformo po želji barona Becka. Za nas ni v tej preosnovi nič presenečenja, kajti ko je bil sklican deželni zbor in soglasno izvoljen ustavni odsek, nam je bilo jasno, da so deželno-zborske stranke v bivstvu dogovorjene in da bo posvetovanje odseka le še formalna stvar. Kakšna približno bo reforma, pa tudi ni moglo biti zagonetno onemu, ki je vedel, kako je baron Beck ravnal s kranjskimi poslanci in kako pohlevno so se oni podyrgli njegovi volji. Takrat je bil kljub žurnalističnim manevrom «Slovenskega Naroda» med liberalci in klerikalci sporazum že dosežen. Bilo je torej gotovo, da obeh ne bo vodilo nikakršno načelo, temveč samo najnavadnejša matematika; da si bodo razdelili mandate med seboj, je bilo gotovo, ostalo je kvečjemu še vprašanje, kako si jih razdele.
Nemci so igrali od začetka bolj pasivno ulogo. Več si na noben način niso mogli želeti, kakor da ohranijo svojo posest. Obema slovenskima strankama bi bilo gotovo všeč, če bi bili mogli razdeliti še veleposestniške mandate med seboj in Nemcem ni ostala druga naloga, kakor braniti se proti takim poskusom. Liberalci in klerikalci, ki so nekaj časa simulirali voljo, na vsak način zmanjšati nemško moč, vendar niso imeli volje za resen boj in tako so dovolili Nemcem vse, kar so zahtevali.
To se je vse godilo za kulisami in na sobotni seji se je podpisala kravja kupčija.
Reforma, ki so jo gospodje sklenili, se v najvažnejših točkrh ne razlikuje od one, katero je predložil kranjskemu deželnemu zboru Schwarz pred dvemi leti. Takrat so jo liberalci obstruirali z bobni in kravjimi zvonci; sedaj so pometali puške v koruzo in so kapitulirali, veseli, da jim ni treba več streljati.
Dasiravno je bila uloga Nemcev pasivna, je vendar njih vspeb največji. Ne le da so si ohranili vseh 11 mandatov, ki so jih imeli doslej, so tudi dosegli določbo, da se volilni red ne more izpre-meniti, če ni navzočih 42 poslancev in če ne glasuje tri četrtine za izpremembo. Deželni zbor sam torej nima moči, da bi reformiral volilni red proti volji Nemcev in s tem so si svojih 11 mandatov zagotovili za toliko časa, dokler se ne bo demokratom na Kranjskem tako okrepčal, da bo lahko podrl kurije sploh.
Slovenski stranki sta igrali v vprašanju te reforme enako klaverno ulogo, liberalna še bolj kakor klerikalna. Splošna in enaka volilna pravica je bila geslo, s katerim so klerikalci začeli prvo ob-strukcijo v deželnem zboru, Splošna in enaka vo-
lilna pravica je bila liberalcem izgovor za njih obstrukcijo leta 1905. In sedaj? Kje je ostala splošna in enaka volilna pravica ? Kaj je ostalo od splošne in enake volilne pravice?
Ustavni odsek je sklenil, prikrpati dosedanjim kurijam četrto, splošno, in tako vpeljati plnralni volilni zistem. Delavstvo dobi volilno pravico, s katero pa ne more doseči pravičnega uspeha, kajti gospodje privilegirane), ki volijo brez delavstva v svojih kurijah, volijo še enkrat z delavstvom v splošni kuriji, tako da ne ostane proletariatu niti oglodana kost.
Delavstvu sovražnejše reforme ni mogla privilegirana gospoda skleniti, nego jo je sklenila. Obema slovenskima strankami se po pravici lahko očita izdajstvo. Danes je dokazano, da je bila splošna in enaka volilna pravica v njih ustih navadna sle parija, s katero so hoteli prikriti svoje politično dobičkarstvo.
Zakaj niso šli liberalci in klerikalci v boj za splošno in enako volilno pravico? Pravijo, da jim vlada nasprotuje. Verjamemo. V Beckovih žilah gotovo ni kapljica demokratične krvi. Toda kaj morajo biti slovenski liberalci in klerikalci Beckovi sluge. Ali ima vlada komandirati, ali izvrševati sklepe parlamentov ?
Preden je bil ustavni odsek sankcioniran, smo opozarjali, da je za stranke na Kranjskem tako ugoden čas za priboritev splošne in enake volilne pravice, kakor nikdar. Zgodovinsko slavo bi bili kranjski Slovenci lahko pridobili, ako bi se bili odločno postavili na stališče splošne in enake volilne pravice in dunajskim komandantom pokazali zobe. Ako bi bila trditev liberalcev in klerikalcev, da zahtevajo splošno in enako volilno pravico, resnična in resna, bi bili lahko spravili vso deželo zanjo v boj. In s tako močjo bi bili morali zmagati.
Toda — pravijo, da bi bili Nemci lahko preprečili vsako reformo, če bi bili hoteli. To sicer ni absolutno resnično. Toda koncedirajmo, da je, Tedaj pa bi bili Slovenci lahko priznali veleposestnikom njih 10 mandatov v njihovi kuriji, a odpravili bi bili ostale kurije in razven veleposestništva vpeljali splošno in enako volilno pravico. Če s kuri-alno preosnovo niso mogli odpraviti predpravice Nemcev, tedaj bi bilo že vseeno, če bi sedelo 10 veleposestnikov poleg 38 kurialno ali pa po enaki volilni pravici izvoljenih Slovencev. Vsaj bi se bili s tako reformo približali splošni in enaki volilni pravici tako, da bi bil do nje le še en korak.
Ali gospodi je bila splošna in enaka volilna pravica vedno le prazna fraza, tako kakor sploh rabijo besede le v ta namen, da ž njimi zatajujejo svoje misli.
Kadarkoli se reformira volilno pravico, ki ni splošna, se to stori z namenom, pomagati še brezpravnim slojem do zastopstva. V Ljubljani so izdelovali reformo z namenom, preprečiti delavstvu vstop v deželni zbor. Kajti če bi veljali vsi izgovori glede spošne in enake volilne pravice, bi bila vendar ostala še možnost za četrto kurijo, ki bi bila samo za dosedanje nevolilce. Na tej podlagi izdeluje volilno reformo tržaški deželni zbor s sodelovanjem vlade, torej bi bil izgovor, da zahteva Vlada splošno, badeniansko kurijo, tudi piškav. Le tako je, da pridejo gospodje ložje do novih mandatov, če vpeljejo pluralno volilno pravico in zato jo hočejo vpeljati.
Vse skupaj torej kaže nedemokratičnost liberalcev in klerikalcev, kaže njih navadno dobičkar-
stvo, kaže, da res ne bo bolje, dokler ne doseže
socialna demokracija zadostne moči.
* * *
Vsebina sklepov ustavnega odseka je sledeča:
Splošno ostanejo sedanje kurije. Priklopi se
jim četrta kurija z 11 mandati.
§ 5. volilnega reda se spremeni tako, da dobi Ljubljana v obstoječi mestni skupini namesto dveh mandatov štiri. Za te štiri mandate je Ljubljano razdeliti v dva, po davčni obveznosti in po številu prebivalstva kolikor mogoče enako razdeljena vo-livna okraja, katerih vsak voli po dva poslanca. Prepuščeno je narodno-napredni stranki, da stavi predlog glede te porazdelitve in ga naznani referentu. Sorazmerno s to spremembo je spremeniti tudi deželni red.
§ 7 a) volilnega reda se spremeni tako, da od enajst mandatov splošne skupina dobi enega mestna občina ljubljanska, drugih deset pa je porazdeliti na ostalo deželo teritorijalno in je prepuščeno «Slovenski Ljudski Stranki» staviti svoje predloge glede te porazdelitve.
Za kompletorično volitev dveh novih poslancev ljubljanskih v cenzus-kuriji bo veljala še cela Ljubljana kot en sam volilni okraj.
V mestni skupini se nadalje spremeni to, da v bodoče mesto Kočevje vol: samo svojega poslanca, trg Ribnica se pa priklopi volilnemu okraju ostalih dolenjskih mest in trgov (Novo mesto, Višnja-gora i. t. d.).
Razun tega so se soglasno sprejeli tudi še pogoji nemške stranke, in sicer:
da je izprememba novega volilnega in deželnega reda mogoča le ob navzočnosti najmanj 42 članov deželnega zbora, ki odločujejo le s tričetrtinsko večino.
Določbe poslovnika za deželni zbor in deželni odbor, ki se ne strinjajo s to novo postavo, se s tem ukinejo.
Klerikalizem.
Ko so avstrijski krščansko-socialni denunci-jantje začeli napadati profesorja Wahrmunda zaradi njegove brošure in se je papežev nuncij Granito di Belmonte predrznil, vtakniti se v avstrijske zadeve ter zahtevati, naj se odstavi Wahrmunda, je liberalni učni minister Marchet izjavil, da bo z vso odločnostjo varoval svobodo znanosti. Po njegovih govorih je bilo pričakovati, da se postavi z vso avtoriteto svojega urada na stražo pred najsvetejšega in zakliče klerikalizmu z mogočnim glasom «Roke proč 1» Kajti nastop klerikalcev v Wahr-mundovi aferi, y kateri so nanesli toliko laži in obrekovanja na kup, kolikor jih zmore le klerikalni fanatizem, je bil samo prvi korak na oni poti, katero so naznanili na lanskem dunajskem katoliškem shodu. «Osvojitev vseučilišči» je takrat za« klical stari Lueger in ko se je zaradi tega prijelo črnuhe, so se začeli zvijati in govoričiti, da misel ni bila taka. Sedaj se pa kaže tako že praktično delo. Na interpelacije in predloge Pernerstorferja in Ma-saryka je Marchet odgovarjal, da bo učna uprava z vso močjo branila svobodo znanosti in znanstvenega raziskovanja, ki je zajamčena v državnih temeljnih zakonih in krščanski socialci so se tako ustrašili odločnega nastopa, da so §e sami glaso« vali za Masarykov predlog, ki je bil zanj6 največja klofuta.
To je bilo lani v jeseni,
A še ni poletje in že plapola črna zastava klerikalizma v zraku, Marchetova odločnost in avstrijski liberalizem pa ležita v prahu na trebuhu,
Profesor VVahrmund je pred tremi tedni nastopil kratek dopust ter je na Črni tabli inomost-skega vseučilišča naznanil svoja predavanja za prihodnji semester. Štirinajst dni po njegovem odhodu, dne 2 majnika, pa izgine naznanilo s črne table, dijakom se pravi, da naj se ne vpisujejo, ker profesor Walirmund ne bo predaval. In kmalu se izve, da je juridična fakulteta v soglasju z rektorjem vseučilišča sklenila, ustaviti Wahrmundova predavanja za poletni semester.
Klerikalci so torej dosegli, ker so zahtevali, liberalizem pa je opljuvan in oklofutan. In to se godi v državi, v kateri imajo liberalci večino v državnem zboru in odločilno ministrstvo v rokah!
Ce bi bil naš liberalizem tak, da bi zaslužil vsaj svoje ime, bi bilo nemogoče, da bi 03tali Beck, Gefimann in Marchet izza inomostskega škandala le še štiriindvajset ur ministri. Kajti če že vseučilišča in znanosti niso varne klerikalizma, kaj naj še ostane liberalizmu? In kako more prenašati tako predrznost struja, ki ima večin o za seboj ?
Parlament zboruje; teden dni se je v njem po nemarnem ubijalo čas. A toliko priložnosti niso našli raznovrstni liberalci, da bi se bili postavili za vseučilišče. Seveda bosta gospoda Beck in Marchet, ako se ju vpraša, odgovorila, da tega, kar se je zgodilo v Inomostu, ni storila vlada, ampak on-dotna pravna fakulteta. Ali kdor verjame, da nista imela Beck in GeBmann svojih prstov vmes, zasluži trikrat, ne enkrat nebesa. Takrat, ko se je črni Thun v gosposki zbornici zarepenčil in zahteval, da se izpolnijo klerikalne zahteve, je bilo že odločeno, da Wahrmund ne bo več predaval. In Becku, ki je sam črn do kosti, je bilo to prav lahko, ker pozna iiberalne Papenhajmovce, kakor bi jih ogledoval z Rčntgenovimi žarki. Kadar so kako volitve, tedaj meče to na vse strani svoje liberalne fraze. In če bi klerikalizem od svoje volje legel za klop, da tam crkne, bi postavili svojo nogo na kadaver in bi kazali svetu triumfatorsko pozo. Ampak če je treba boja zoper klerikalizem, tedaj so velikani tako majhni, kakor abecodarji in korajže imajo še manj. Ves liberalizem v Avstriji je puhla laž, nesramna komedija in politična sleparija. Če sme klerikalizem ubijati znanstveno svobodo, ko imajo liberalci večino, kaj ima potem liberalizem tarnati, če prodira kje klerikalna večina?
Celo pretečeno leto dokazuje, da je prav vseeno, ali vladajo pri nas liberalci ali klerikalci, ker med enimi in drugimi ni prav nobene razlike. A klerikalci si ne morejo želeti lepšega položaja, nego ga imajo sedaj v Avstriji; v resnici vladajo in dosežejo lahko, kar hočejo, obenem se pa lahko izgovarjajo, da imajo liberalci moč. Seveda klofute, ki jih dobivajo, v teh razmerah popolnoma zaslu-žujejo.
Politični odsevi.
V proračunskem odseku je poslanec dr. Adler zahteval, naj se podvoji število obrtnih nadzornikov ter naj se nastavijo pri obrtnih nad-zorništvih tudi zdravniki in uradniki iz delavskega stanu. V ta namen naj se zviša kredit za obrtno nadzorstvo za 1,500000 kron in sicer že letos za 700.000 kron. Trgovinski minister dr. Fiedler je obljubil, da se zavzame za ta predlog, ki je bil v odseku soglasno sprejet.
Dvotretjinska večina za pomnoženje re-krutov je baje že zagotovljena baronu Becku. V zadnji uri se sicer sliši, da delajo Cehi nekoliko težav, toda sodeč po pisavi «merodajnih» čeških listov bodo pravočasno vklonili tilnik in zlezli pod Beckov jarem. Vlada računa, da pride nujni predlog agrarnega grofa Kolovrata, ki zahteva 5000 rekrutov za deželno brambo, še tekom tega tedna pod streho. Tudi v tem slučaju se kaže, da je meščanskim strankam vsa politika navadna kupčija. Kajti načeloma je za vsako stranko le dvoje mogoče: Ali je deželni brambi treba več rekrutov, ali pa jih ji ni treba. Ce smatra stranka, da je zvišanje koristno, tedaj je naravno, da glasuje za. Če pa misli, da je škodljivo, tedaj bi bila nepoštena, ako ne bi glasovala proti. Ampak bur-žoazne stranke danes nikakor ne morejo dovoliti zvišanja, jutri smatrajo pa za najvišjo patriotično dolžnost, da koncedirajo brambovskemu ministru vse, kar zahteva, in če mogoče, da mu vsilijo še nekoliko več. V resnici so to kravje kupčije; oni pa pravijo temu načelna politika. Pa imajo prav. Kajti kakor se vidi, se volilci še niso naveličali tega slepomišenja.
Delegacije bodo, kaaor se poroča, sklicane meseca junija na kratko provizorično zasedanje, glavno zasedanje pa bo šele v jeseni. Za povišanje Častniških plač so Madžari menda že pri-
dobljeni; Košulova stranka se upira le še temu, da bi veljale zvišane plače že od 1. januarja 1908. A to upiranje je menda le navidezno; za to ali ono politično ceno ga že še prodajo.
Wahrmundova afera, v kateri se je pokazala liberalna buržoazija do skrajnosti slabotna, je spravila vsaj dijaštvo po koncu. Rektoratu inomostskega vseučilišča je podal dijaški odbor spomenico, s katero odločno zahteva, da se prekliče zistiranje Wahrmundovih predavanj in da se pribije njegovo naznanilo zopet na črno tablo. Rektor vseučilišča pl. Seal a in dekan pravne fakultete sta na to demisionirala, nemško svobodomiselni dijaki pa predlagajo svojim tovarišem splošno dijaško stavko na vseh nemških vseučiliščih. O tej stvari so se posvetovali tudi slovanski dijaki na nekaterih univerzah ter so sklenili, da se pridružijo stavki, ako vstopijo nemški študenti vanjo. Profesorji večinoma nagovarjajo dijake, naj ne store tega koraka. Toda če sloje političarji, ki bi imeli zastopati svobodomiselna načela, na tako slabih nogah, da se takoj zgrudijo, čim zapiha klerikalen vetrček, je prav dobro, da imajo vsaj dijaki še nekoliko poguma in se ne dajo ugnati v kozji rog. Res je sicer, da dijaki precej riskirajo, ako vstopijo v stavko; toda za eventualne žrtve ni potem odgovorna mladina, ampak odgovorni so polnoletni političarji, ki jim ne bi bilo treba riskirati ničesar, pa vendar leže na trebuhu pred klerikalizmom. Vedenje liberalcev v Wahrmundovi af:ri je na vsak način za liberalce škandal, katerega bi se morali sramovati do kosti. In dijakom se je le zahvaliti, če res osramoti bahato liberalno gospodo.
Državni zbor je imel ta teden samo v torek plenarno sejo, v kateri je imel rešiti nujni predlog glede zvišanja vojaških novincev za domobranstvo, ker je za predlog baje zagotovljena dvetretjinska večina. Ostali Čas bo na razpolago proračunskemu odseku. Med tem časom bo vlada posredovala, da spravi s poti nujne predloge, ki so na poti rešitvi proračuna. Tudi Rusini hočejo umakniti svoje nujne predloge, ker hočejo pred obravnavo proti morilcem Potockega pomiriti duhove v Galiciji. ,
Glede vojaških dopustov ob žetvi je minister za deželno brambo fcm. Georgi obvestil poslanca dr. Slojana in Silingerja, da se v najkrajšem času objavi odlok. Razločevati se mora med vojaki, ki jih reklamirajo kot rodbinske preživitelje, na katere se ni oziralo, in med tem onimi, ki nimajo pravice na reklamacijo. Uradno se poizve, če obstoje pogoji za dopust ob žetvi. Reklamirani vojaki se zabeležijo in se morajo pri svojih poveljstvih oglasiti za dopust. Nereklamirani vojaki, ki žele dopust ob žetvi, morajo prositi za dopust pri svojem polkovnem poveljništvu. Dopust se podeli za tri mesece.
Protidvobojna liga je v petek zvečer na občnem zboru sklenila ostro resolucijo proti vojaškim oblastem, ki silijo k dvoboju, oziroma obsodijo častnike, ki ga ne sprejmo. Poslanci se poživljajo, da, predno dovolijo izdatke za vojno ministrstvo, zahtevajo z vso odločnostjo izpremembo častnosodnih določil. Liga šteje 1100 članov, ženski oddelek 7000
Med severoameriškimi Združenimi državami in Kitajsko se je s časom pojavilo prijateljsko razmerje, ki čimdalje bolj zadobiva značaj prave zveze. Amerika dela zadnji čas posebno na to, da ostane Mandžurija v resnici kitajska in Vsled tega ameriški listi sUno napadajo Rusijo in Japonsko, češ, da med tema dvema državama obstoja tajna pogodba, glasom katere pripada severna Mandžurija Rusom, južna pa Japoncem. Zdaj je izbruhnil pravi konfl kt med Ameriko in Rusijo, in sicer radi Harbina, kjer so Rusi uvedli popolno avtonomijo na lastno roko, ne da bi vprašali Kitajce. Slednji so protestirali, ameriški konzul pa jih podpira na vso moč. Značilno je tudi, da je Amerika Kitajski odpustila ostanek vojnega dolga iz leta 1900, ki znaša 13 milijonov dolarjev.
Na zapadno-indijski maji zadobivajo boji Angležev čimbolj nevaren značaj. Okolo 20.000 Afganov je v zadnjih dneh prekoračilo mejo, ki smelo in tuintam tudi uspešno napadajo angleške vojne oddelke iu utrdbe. Vojna z Afganistanom je vsled tega skoraj neizogibna. Kakor že za časa vojske proti Afridom, tako je tudi sedaj vse odvisno od stališča, ki ga bo zavzel afganski emir. Toda med tem, ko so tedaj na povelje emirja ostali afganski rodovi mirovali, je sedaj dvomljivo, če bode emir tudi pri tem uporu zavzel enako stališče in angleška vlada nikakor ne skriva, kako neljuba bi ji bila ravno v sedanjem trenotku vojna s takim sovražnikom, kakor so Afgani in v taki naravno utrjeni in skrajno nepristopni deželi, kakor je Afganistan. Posebno kočljivo je postalo afgansko vprašanje po pogodbi, ki sta jo sklenili lansko leto Anglija in Rusija glede centralne Azije, v kateri je Rusija priznala popolno nadvlado Angliji v Afganistanu. Slednja jamči pa afganskemu emirju le v tem slučaju nedotakljivost njegovega ozemlja, ako se v zunanji politiki popolnoma ravna po željah an-gleško-indijske vlade. Ker pa emir tega dogovora še ni priznal in ker ima jako velik vpliv na vse mohamedauske rodove ne samo v svojem kraljestvu, ampak tudi izven njega in ker se dosedaj še nobeni indijski vladi docela ni posrečilo, afganske rodove s silo ali z denarjem podvreči, je angleška vlada v prav opravičenem strahu pred mogočimi posledicami vojne v severno-zapadni Indiji, posebno
ker se tudi v domačih indijskih polkih v zadnjem času množe znamenja upornosti.
Dopisi.
Zagorje ob Savi. Na seji občinskega odbora dne 5. maja pri obravnavi maksimalnega tarifa za meso, katerega je občinski odbor odklonil, čeravno se je zastopnik delavstva trudil za sprejem, je občinski odbornik, trgovec Josip Zime rman ne samo glasoval proti predlogu, ki bi preprečil povišanje cene na meso, temveč je tudi zabavljal, da mu delavci delajo samo dolg; imenoval je rudarja A. G., da mu dolguje. Radi tega svetujemo delavstvu, da si zapomni gospoda Zimermana, ki obrekuje svoje dolžnike pri občinskih sejali. Pri seji pa so pokazali tudi klerikalci, da so za povišanje cene na življenske potrebščine, torej sovražniki delavstva. Radovedni smo, če bode tudi to postopanje gospod kaplan Jernejče poročal «Slovencu» ali Gostinčarjevi cunji. Mesarji nameravajo povišati cene na meso. Č; to store, so krivi občinski odborniki.
Zagorje ob Savi. V Gostinčarjevem umazanem listu obrekuje se že dalje časa v vsaki številki zaupnike rudarjev v Zagorju. Odgovorili bi bili že temu umazanemu obrekovanju, če ne bi smatrali za poniževalno, pečati se s takm listom. Danes omenimo le to, da naj obrekuje kolikor heče, odgova-jali mu ne bomo, pa ne radi tega, da bi mu ne mogli dokazati laži, temveč ker ne smatramo tega lista za toliko vrednega, ker smo slišali mej rudarji samimi, da bi bilo vendar nespametno, prepirati se s tako lažnjivimi dopisniki, ker je zlagano ne samo nekaj besed, temveč dopis do besedice. Rančingaju iu Češnovarju pa svetujemo, če nočeta biti ravno tako lažnjiva, da naj obvestita svojega bratca, ki depisuje ta umazana poročila, da so ravno krščanski rudarji, med katerimi sta tudi ona dva, tisti del rudarjev, ki ho-čejo biti vsako nedeljo na delu in vedno beračijo, če smejo iti na delo tudi ob nedeljah. Tako je bilo tudi na velikonočni pondeljek, da je bila krš-čansko-socialna sveta Trojica fršnovar, Rančingaj, Grohar in peto kolo Pire iz Kotrcdeža na delu, nasproti, ko brezverni socialni demokralje niso hoteli iti na komando Pič-a na delo. Zadovoljni smo, da se vse krščanske rudarje lahko sešteje v Zagorju na prste ene roke.
SXrm, somISIjgaiKt!
KaVarnc is briVoicc, l(}er j« na razpolago Vaic
g,,'-*!! „Hdefl prapor"!
Domače stvari.
Svolim ušesom bi ne verjel, kdor sliši, kako se je končala seja ustavnega odseka v soboto. Po poročilu «Slovenca» se je izvršila ta komedijska slovesnost tako:
Ob zaključku seje se j« najprej oglasil k besedi deželni predsednik baron Schwarz, povdarjajoč velikanski pomen dosežene sprave, in se zahvaljujoč vsem, ki so sodelovali pri tem, da se je dosegel srečni vspeh, ki bo v blagor celi deželi.
Gospod deželni glavar Šuklje se je pridružil besedam deželnega predsednika, povdarjajoč, daje danes zgodovinsko važni dan za deželo, ki tako nujno potrebuje stvarnega dela v deželnem zboru, in izraža nado, da bo soglasje, ki sc je danes pokazalo, ostalo tudi nadalje.
Dr. Šušteršič se je kot poročevalec zahvalil vladi in vsem strankam, povdarjaje, da je v skupni namen vsaka stranka nekaj žrtvovala in da bo predlog, ki ga bo stavil odsek v deželnem zboru, delo in zasluga vseh strank.
Dr. Tavčar smatra za svojo prijetno dolžnost, zahvaljevati se predvsem v imenu svoje stranke načelniku odseka dr. Kreku, ki je s svojim mirnim nastopom in simpatičnim vodstvom razprav veliko pripomogel do srečnega vspeha, Istotako se zahvaljuje referentu dr. Šušteršiču, povdarjajoč osobito njegovo lojalno delovanje, ki je privedlo do srečne izvršitve započetega dela.
Ekscelenca baron Schwcgel se, pridružuje v imenu svoje stranke, zahvali načelniku, referentu in vladi, izražujoč svoje veselje, da se je delo posrečilo.
Ko se je bil podpisal zapisnik o dovršeni spravi, so se vsi člani odseka razšli v zavesti, da je bil to res zgodovinski dan in da so dovršili delo, ki pomenja porod nove dobe za kranjsko vojvodino.'
Zares imeniten preobrat! Šušteršič se zahvaljuje liberalcem, Tavčar dela poklone Šušteršiču in Kreku, Schwegel je tretji v zvezi — če to ni gin-Ijivo izza spominov na «Žlindro», na «ljudske sle' parje» na «framasone» i. t. d. i. t. d.
Namene liberalno-klerikalno-nemške zveze
z volilno reformo za Kranjski deželni zbor razkriva
Jirav odkritosrčno «Slovenec». Njegova kalkulacija a sledeča i
«Ko deželni zbor to sklene, bo razdelitev strank v deželnem zboru kranjskem dozdevno po sedanjem razmerju sledeča:
Deželni zbor bo štel z virilistom knez škofom 50 članov.
S. L. S. utegne imeti 26 izvoljenih poslancev, liberalna stranka 12 poslancev in nemška stranka ohrani svojih 11. Z narodnega stališča je velik vspeh, ker se znatno poni noži število slovenskih poslancev in ker je pričakovati, da ho odslej ena slovenska stranka v deželnem zboru imela sama zase absolutno večino. Mtsto Ljubljana bo imelo odslej samo zase pet poslancev. Ribnica, ki je do-sedaj volila s Kočevjem, se loči in pr.klopi drugim dolenjskim mestom, mesto Kočevje bo pa imelo samo zase enega poslanca. Liberalni poslanci so povdarjali, da se s tem ustreže želji ribniškega trga. V splošni skupini bo imela Ljubljana en mandat, deset drugih pa se krajevno in po številu prebivalstva razmerno razdeli po deželi».
Enako računa tudi «Slovenski Narod» in ta kombinacija se je poslala tudi zunanjim listom. S tem je pa priznano, da je bilo edino načelo strank pri sklepanju reforme egoistična razdelitev mandatov med seboj: Toliko meni. toliko tebi, nihče drug pa ne sme priti zraven. Volilna «ideja» te spake je bila: Proti socialnim demokratom. No, morda se gospodje vendar še opeko.
Sn&terlič, Tavčar in Schwegel proslavljajo svojo slogo, ki so jo dosegli v permanenčnem odseku. Sami bogovi si ne morejo želeti lepšega pogleda. Če bi se nagloma začele mačke in miši objemati, tudi ne bi bila stvar bolj ginljiva. Za sentimentalne ljudi je moral biti užitek brez primere, ko so vstajali zaporedoma Schwarz in Šuklje, pa voditelji deželnozborskih strank in peli visoko pesem načrta, ki so ga skovali za vzajemno zavarovanje mandatov. Ce pridejo nasprotniki po temeljitih razpravah, ki pokažejo najboljši sad, do sporazuma, je vspeh pač hvalevreden. Mi smo sami od začetka povdarjali, da v vprašenju kranjske volilne reforme ne zadostuje samo negativna trma, ampak da je dolžnost strank, iskati kompromis. Toda kompromis, ki ga je v soboto sklenil ustavni odsek kranjskega deželnega zbora, je bolj podoben frivolni farsi, kakor pa resni reformi. Ce smo povdarjali potrebo kompromisa, smo pa tudi ves čas naglašali, da mora biti cilj reformativnega dela splošna in enaka volilna pravica in šele, če bi se res pokazalo, da je ta absolutno nemogoča, je treba poiskati tisto obliko, ki se čim najbolj približa splošni in enaki volilni pravici, za katero sta se bili prej obe slovenski stranki eksponirali. S stališča splošne in enake volilne pravice je pa reforma, katero je odsek sklenil v soboto, prava karikatura. Zato je tudi sloga ob tej volilni reformi karikatura.
Slovenskega romanja na Dnnajn torej ne bo, ampak udeležbe v slavnostnem sprevodu še vedno noče opustiti gospoda, ki misli, da bi se podrl svet, če ne bi imela svojih nosov zraven. Ampak neumestno ni le romanje, temveč Slovenci se sploh prostituirajo, če gredo na Dunaj delat štafažo on-dotnim bogatim špisarjem. Pravimo, da se prosti-tuiramo in temu mora ravno najbolj monarbistična duša pritrditi. «Lojalnost» prirediteljev se kaže namreč v taki luči, da se človeku lahko želodec obrne. Da so aranžerji izsilili od cesarja udeležbo pri sprevodu, smo že povedali. Ali če že to kaže, da je gospodi čaščenje cesarja zadnja, njih ego-istični nameni pa prva briga, tedaj je težko reči, kakšna čuvstva obhajajo človeka spričo vesti, da so aranžerji pri neki angleški družbi zavarovali sprevod za nekoliko miiionov kron, ki bi se jim morale izplačati, ako ne bi bilo sprevoda. Ker je cesar, čeravno nerad, privolil, da se vrši sprevod, je mogoč le en slučaj, v katerem bi moral sprevod izostati: Ce bi cesar umrl. Patrio-tične duše bi torej še s smrtjo Franca Jožefa rade napravile kupčijo. Mi nismo navdušeni monarhisti, vendar pa čutimo brutalno nizkost take špekulacije in zdi se nam, da mora imeti dober želodec, kdor hoče delati štafažo takim patriotom.
Sodrng dr. Henrik Turna je postal predmet časnikarskemu polemiziranju na vseh koncih in krajih. Zaganja se vanj najbolj liberalno glasilo goriško «Corriere Friulano» in demokratično glasilo «Gazzetino Popolare». «Gorriere Fr.ulano» vidi v njem prononsiranega nacionalnega nasprotnika, ki hoče izrabljati socializem. Po njegovem mnenju je za socializem dovzeten le Italijan, med Slovani socializem ni mogoč. «Gazzetino Popolare» pa zopet trdi, da sodrug Turna ne more biti socialist, ker v svoji pisarni uraduje slovensko, in da je dolžnost vsakega odvetnika uradovati tako, da dobi nasprotna stranka spise v svojem jeziku. Italijanski mazzinisti pod geslom «Dio et popolo» (ki so si ga potem Hrvatje izposodili kot «Bog i narod») se sklicujejo na Tumovo brošuro «Jugoslovanska ideja in Slovenci» ter dokazujejo z iztrganimi stavki, da je nevaren panslavist in slovanski imperijalist. «Edinost» molči kakor čednostna ekspeditorica v Šentfbrijanski dolini. «Gorica», klerikalen list, pa gre najdalje, ker izraža zaničevanje stranki in delavstvu. Po njenem mnenju je zašel sodrug Tuma z vstopom v socialno-demokratično stranko med gnoj in na gnojišče, ker mora segniti seveda z delavci vred. Klerikalna stranka na Goriškem po teh svojih izjavah v glasilu ne kaže toliko zlob-nosti, kakor duševne omejenosti. «Gorica» se boji
socialnih demokratov kakor se boji vsak katoličan hudiča in seveda, kakor smrdi dobrim katoličanom okoli hudiča po žveplu in različnih peklenskih vonjavah, tako se tudi pristašem «Gorice» kadi pod nos vsak socialni demokrat že od daleč. Silno tri-vijalno stališče — ali vendar se pri reakeiorar-nosti naših klerikalnih akademikov ne moremo čuditi, da pride do takih pojavov.
Najbolj zavraten je «Slovenski Narod», ki se daje za trobilo in orodje tretji osebi, katera se boji za svojo kožo, a si ne upa na plan. Da je prvi slovenski list s tako vnemo padel na sodruga Tumo, kaže najbolj pl tvost vodečih gospodov liberalne stranke. Nastop sodruga Turne na Goriškem nima najmanj vpliva na kranjske in ljubljanske razmere, in količkaj inteligentni politiki bi morali priznavati, da je vsekako za politično življenje na Slovenskem ugodno, ako se lotijo tudi p< litično izobraženi ljudje strankarskega dela. «Slovenski Narod» se ne more povspeti tako visoko. Sicer so pa gospodje okoli «Slovenskega Naroda» neprevidni, ker je način uprizorjenega napada tak, da pri količkaj mislečem človeku precej vzbudi sum.
0 ljubljanskem slovenskem gledališča je na zadnji seji razpravljal občinski svet, ki jc sprejel sledeče predloge: 1. Mestna občina ljubljanska ponudi «Dramatičnemu društvu», da mu plača ravnatelja za slovensko gledališče, ako je odbor «Dramatičnega društva» pripravljen, privoliti v to, da se vse vodstvo slovenskega gledališča, dasi se bodo predstave prirejale slejkoprej po «Dramatičnem društvu», izroči temu ravnatelju. 2. Plača, katero bode ravnatelj dobival v mesečnih naprejšnjih obrokih pri mestni blagajnici, določi se s 7200 K na leto. 3. «Dramatično društvo» privoli v to, da bosta v njega odboru imela sedež in glas dva delegata mestne občine, katerima gre pravica veta v takih slučajih, v katerih bi spoznala, da odbor na škodo društva in gledališkega podjetja in v nevarnost za proračunsko ravnotežje dovoljuje izdatke. 4. «Dramatično društvo» ima skleniti z mestno občino pogodbo, da sprejme gledališkega ravnatelja, katerega ima po nasvetu odbora «Dramatičnega društva» izbrati izmed treh prosilcev (iz tema) občinski svet ter mu izroči izključno vodstvo slovenskega gledališča v okviru proračuna, potem izključno pravico za najemanje in odpuščanje gledališkega osobja. Ravnatelj bode imel pač o vsem poročati odboru, a le-ta mu bode le posvetovalna korporacija. Dalje se ima «Dramatično društvo» zavezati, da prepusti ravnatelju pod kontrolo odbora svojo knjižnico in garderobo v porabo. 5. Ravnatelj mora biti Slovenec. Prednost imajo pisatelji, ki praktično poznajo gledališče in tehničro stran predstav. 6. Natečaj za ravnatelja ima «Dramatično društvo» razpisati takoj z rokom 14 dni. 7. Služba je provizorična proti trimesečni odpovedi.
Socialni pregled.
0 zadnjih volitvah v Ameriki poroča «Pro-letarec»: Krajevne volitve, ki so se vršile po deželi dne 7. aprila, začrtale so malone povsod lep napredek za socialistično stranko. Pri volitvah v Chicagu so dobili socialistični kandidati za aldor-mane skupaj 16 705 glasov, med tem ko so imeli lani samo 13.700 glasov. V Chicagu smo torej napredovali v enem letu za tritisoč glasov. Največ glasov je dobil letos sodrug George Koop, kandidat v 27. wardi; dobil je 1815 glasoy. Vseh glasov je bilo oddanih 254.922; od teh so dobili republikanci 107.651, demokratje 92.128, prohibitionisti 9.877, Hearstova «Independent League» 14 928 in neodvisni 12.633. Zmagali so v večini republikanci. Največji poraz je doživela v Chicagu Hearstova «neodvisna liga», ki se je hvalila pred volitvami, da bo imela najmanj 40.000 glasov, «Lga» je ostala še daleč za socialisti. Najkrasnejši vspeh so želi naši kandidatje v Milwaukee. Sodrug Emil S te i del, kandidat za mayorja je dobil 20.868 glasov; njegov nasprotnik demokrat Dave Rose, ki je izvoljen, je dobil pa 23,115 glasov; naš kandidat je toraj ostal v manjšini samo za 2247 glasov. Častna manjšina! V ostalem so pa socialisti izvolili 9 aldermanov, to je obdržali so starih šest mandatov in pridobili še tri nove warde ter napredovali za 4000 glasov od zadnjih volitev 1. 1906 Da sodrug Seidel ni prodrl za mayorja, kar se je že za gotovo pričakovalo, je krivo to, ker se je mnogo volilcev zaradi slabega vremena in tudi radi malomarnosti vzdržalo volitve. Rose-ju je pa pomogla do izvolitve tudi njegova nezaslišana razsipnost. Izvolitev ga je stala blizo 40.000 dolarjev. Sramotno so pogoreli republikanci v Milwaukee, njih kandidat Pringle je dobil 18.349 glasov.
Socialistični aldermani v Milwaukee so sledeči:
		Glasovi:	
Warda: Ime:	soc.	dem.	rep.
9-H. Ries	1349	1016	793
19—Win. Korb	1105	680	779
11—E. T. Melms	1935	1373	—-
12—Max Grass	1075	950	_
17—L. A. Arnold	1034	591	833
19—J. Rummel	929	855	793
20-A. W. Strehlow	2169	—	1112
21—L. Wdley	1483	837	718
22—J. Hassman	1141	855	8H9
Poročila o izidu volitev po drugih krajih so tudi nad vse ugodna. V Aurora, Mo., so socialistični glasovi narasli za 50 odstotkov. V Vandusenu, Mo., so socialisti zmagali na na celi črti. Izvoljeni so bili vsi kandidati socialistične liste. Napredoval so socialisti tudi y Kewanee, III. Njih kandidati so dobili po 250 glasov. V East St. Louisu, III., so dobili socialisti 206 glasov. Lansko pomlad so imeli samo 58 glasov. V Grand Rapids, Miih., so našteli 800 socialističnih glasov. Pred dvema letoma so imeli tam socialisti 500 glasov.
Stališče odvetniških in not. nradnikov.
(Odgovor na poslano bro'uro, spisal dr. H. Tuma.) Konec.
Veseli me, da se na 33. strani vendarle priznava, da dobremu delavcu ni treba mnogo čakati na službo, to se pravi, da vsak šef dobrega delavca drži kolikor mogoče v svoji pisarni in ga zaradi-t^ga tudi dobro odškoduje. Dolga odpovedna doba je pač nepraktična povsodi, ker dobremu delavcu ni težko dobiti drugih poslov, krivično pa bi bilo vezati slabega delavca za daljšo dobo. Ne bi imel pa tudi nič proti temu, da se uvede trimesečna odpovedna doba le, da bi potem zahteval trimesečno vsprejemno dobo,
Preveč je zahteva na 35. strani, naj šefi varujejo svoje uslužbence pred slabim ravnanjem od strani drugih uslužbencev. Vsaj stilizacija bi morala biti tukaj jako previdna. Niti šefu c. kr. pisarn, še manj pa šefu privatnih pisarn gre, vtikati se v stvari razžaljenja časti in ravnanja med uslužbenci v pisarni. Sicer pa vsak količkaj izobražen šef ne pušča sirovosti v svoji pisarni. Najbolje bi bilo, ako se prepusti stvar sodstvu.
Kar se tiče odpovedi zaradi zapora, bi mo« rala biti seveda dejansko stvar omejena toliko, da tudi najmanji zapor zaradi nečastnega ali nepoštenega ravnanja veljaj kot razlog takojšnjega odpusta. Odvetniški stan mora pač gledati v prvi vrsti na zaupanje in poštenje.
Prav pa je, da se omeji odškodninska zahteva na majhno dobo, dokler je še škoda evidentna in bolj dokazljiva. Tako je tudi po drugi strani prekratka doba treh dni za takojšnjo odpoved, ker vsaka važna stvar zahteva tudi svojo dobo pomisleka, ali naj odpustim uslužbenca zaradi posebnega razloga iz službe, ali ne. Imam takojšno odpoved za preresno stvar, da bi se kar tako meni nič tebi nič dalo o tem izreči.
Glede nedeljskega počitka sem za to, da se uvede popolen nedeljski in prazniški počitek. Nepotrebni prazniki naj se sploh odpravijo, dokler pa veljajo za obrtnika in kmeta, pa naj veljajo tudi za odvetnške pisarne. Zato sem popolen nedeljski in prazniški počitek uvedel v svoji pisarni in uvedli so ga vsi slovenski odvetniki v Gorici. In danes lahko javno potrdimo, da to ni imelo nikakih zlih posledic, dasi je tukaj nasprotstvo med italijanskimi in slovenskimi pisarnami, in kolikor se sploh more govoriti o konkurenčnem boju, bi se v prvi vrsti pokazal posebno pri tem vprašanju.
Toliko torej od moje strani v kratkih potezah, kolikor sem mogel na prvi mah slediti brošuri. Najbolj bi me pa veselilo, ako sem s svojimi opazkami dosegel kaj v tem pogledu, da pridejo odvetniški uradniki do spoznanja, da je v samoiz-obrazbi in skupni organizaciji edini pravi njihov spas. In še nekaj bi povdarjal končno ravno k temu zadnjemu svojemu odstavku. Bolj ko je voditelj pisarne podučen in spreten v poslovanju, bolj ko dobi vpogled v različne eksekucijske, zemljiškoknjižne, posojilniške, menične in enake mani« pulacije, bolj se zapeljuje v iskanje posebnih virov poleg plače, in najtežje stališče ima navadno šef z nadarjenim uslužbencem ravno od te strani, tako da se lahko reče, da je prava bela vrana voditelj pisarne, ki je vsestransko spo« soben, obenem pa tudi ponosen, da it-vršuje voditeljstvo pisarne, se pa ne bavi z različnim nabiranjem provizorij, administracij, s posredovanjem pri posojanju in prodajanju, da se sam ne udeležuje dražb, da ne postane «Bauernfänger» itd. In glavna težava, da Šef ne dobi tovariši v svojem voditelju pisarne, je ravno moralna stran. Kadar bi se tega zavedli odvetniški uslužbenci, bi se njihov položaj že po sebi izboljšal, kajti imeti v svoji pisarni za navadno delo zanesljivega človeka, ki je tudi sicer čist, to je pač največja dobrota in blagor za vsakega šefa. In zaklical bi tukaj uslužbencem: Hic Rhodus, hic salta.
Raznoterosti.
Koliko veljajo misijoni? Na nekem kongresu
«Katoliških učenjakov» je monsignore	Baumgarten poročal o misijonih in naštel svote, ki so bile tekom 19. stoletja porabljene za misijone. Nabrali
in izdali so društvo za razširjanje vere	275,000.000
društvo sv. Bonifacija............36,000 000
društvo detinjstva Jezusovega . . .	87,000 000
afričansko društvo nemških katoličanov	1,500.000
misijonsko društvo sv. Ljudcvita . .	18,000.000
društvo sv. dežele................340.000
društvo angeljev varuhov..........410.000
društvo za Knechtsted in..........105.000
društvo za uboge zamorske otroke v
srednji Afriki..................580,000
sodalita sv. Petra Glare............530.000
Leopoldinska ustanova............1,100.000
društvo za katoliške misijonarje na
vzhodu ...................3,640.000
protisuženjsko društvo............120.000
nabiranje velikega petka za sy. deželo	600.000
epiianska zbirka za misijone ....	2,000.000
neznana društva ...............6,000.000
posebne zbirke v Nemčiji..........2,000.000
» v drugih deželah . .	20,000.000
propaganda......................100,000.000
razstave........................11,000.000
premoženje misijonarjev............23,000.000
darila naravnost misijonarjem . . .	15,000.000
vzgojevalni doneski................95,000.000
darila sv. stolice.............22,000.000
skupaj mark . 721,825.000 Razen tega je bilo porabljeno okrog 780,000 000 mark denarja, ki se ne more detaljno izkazati — skupaj torej okrog poldruge miljarde. Vprašanj»: Koliko velja spreobrnitev enega divjaka? Koliko več koristnega bi se lahko storilo za poldrugo milijardo ?
^mm^mrnemm^m^
^	KAVARNA
9
proje ,Todosoo'v Trstu 8
S se priporoča cenjenim sedrugom najtop- " leje. Na razpolago so vsi važni in slovenski, italijanski in nemški listi. Vse g pijače poceni. Napitnina je izključena.
čfi&tniJci *v JknwriM> Xaieri JL&hjo ¿obrv, po cvfii t m^neal/ivcpvtrvali rt/»/sv obrt ^
cSimvn^z/fnietetx^
v JQtttbtfani tfColoJtvorsk», uftns£& Itöakovrsineti^eJasniiaAfOSai
Ceno in dobro.
3 pare čevljev za K 5-—.
Po nakupu velike množine čevljev se oddajo čevlji kratek čas po sramotno nizki ceni, 1 par moških in 1 par ženskih čevljev z nabitimi močnimi podplati, nadalje 1 par dekliških čevljev. Velikost po cm. Vsi 3 pari stanejo samo K 6'—. Razpošilja se po povzetju. Zamena dovoljena. Ako blago ne ugaja, se 8—2	denar vrne.
H. Waolitel, Krakov št. S. j
Mizarji, pozor I Vsakdo, ki namerava zapustiti prostor ali delavnico, da si poišče v kaki drugi delavnici dela, sploh vsak mizar ali delavec pri strojih, ki išče dela, naj se oglasi poprej v društvenem lokalu na Rimski cesti št. 19. Nihče ne išči dela v not eni delavnici, preden se v društvu ne informira o položaju! Zunanji mizarji naj nikakor ne iščejo in ne sprejemajo dela v Ljubljani, posebno ne pri Kranjski stavbinski družbi, dokler razmere niso urejene.
Kamnoseke se opozarje, da ns spre; in o dela v Ljubljani pri gosp. Gamerniku, ker so pri dotični tvrdki v plačilnem gibanju,
Uro in verižico za K 2'—.
Zaradi nakupa velike množine ur razpošilja šlezijska eksportna tvrdka: 1 krasno pozlačeno, 36 ur idočo precizno anker-uro z lepo verižico za samo K 2 —. Triletna pismena garancija. — Razpošilja se po povzetju.
Prusko-ilezijska eksportna tvrdka
F. Wlndlsch, Krakov Nr. K.
Za neugajajoče se vrne denar.
		
		
Razpis službe
i;
ii
Vsled sklepa obč. sveta ljubljanskega z dne 5. t. m. se razpisuje služba ravnatelja slovenskega gledališča v Ljubljani z letno plačo 7200 K, ki se bode izplačevala v mesečnih naprejšnjih obrokih pri mestni blagajnici. Ravnatelja imenuje po nasvetu odbora Dramat. društva izmed treh prosilcev (iz tema) občinski svet ljubljanski.
Ravnatelj mora biti Slovenec. Prednost imajo pisatelji, ki praktično poznajo gledališče in tehnično stran predstav. Služba je provizorna proti trimesečni odpovedi.
Prošnje je vlagati pri odboru Dramatičnega društva v Ljubljani najkasneje do 23. t. m.
Odbor Dramatičnega društva v Ljubljani
dne 8. maja 1908.
Novo!	Novo!
Izšla ]e v založbi časopisa „Naprej I" v Idriji brošura
„froletarijat"
ki jo je napisal Karol Kautsky> poslovenil Anton Kristan. Brošura «Froletarijat» obravnava sledeče predmete: «Pro-letarec in rokodelski pomočnik», «Delavska mezda», «Razpad proletarske rodbine», «Prostitucija», «Industrijska rezervna armada», «Rastoča razsežnost proletarijata» in «Trgovski in „izobraženi" proletarijat». Cena brošuri SO vinarjev.
Alojzija tdakšič
v Trbovljah naznanja slavnemu občinstvu in delavstvu, da vodi po smrti njenega prezgodaj umrlega soproga Stjepana Wakšiča sama
bnvnis obrt
v Trbovljah naprej ter se slavnemu občinstvu iri delavstvu, kakor vedno najtopleje priporoča. TRBOVLJE, 7. maja 1908.
2-1
Alojzija Waksic.
Zastonj pošljem vsakemu in poštnine prosto 12—3	ce nik' za SC CO ur.	|
^ Mm
Krone
Rosk. ■ Patent 3 — Srebr. - Rosk. 6 — Zelezn. • Rosk. !•— Sreb, z dvoj, plašč.8-—
Krone
Pendel ura70cm 7 — Z zvon. bitjem 9 — Z budilko 10 — Z godbo	12'—
Z bitjem Z godbo 6 valenov
Krone1
Budilka J-Budilka S svet. števil" 3'—" ' '" Z enim zvoncem 5"-Kuhinjska ura 3- - -------
"Origin ""Ornega, Scbaffhausen, Glashütte, Helios, Amalfa, e. kr. preizkušeno od K 131 —. Zlatnina in srebrnma po originalnih tvor-
niških cenah. Triletna garancija. Ako ne ugaja, lamena ali pa se vrne denar.
Maks Böhnel, Dunaj IV.
Margaretenstrasse 27/20 v lastni hiši.
Sodno zapriseženi cenitelj in izvedenec. Največja in najstarejša tvrdka. Ustanovljena 1840. 5000 slikanih cenikov zastonj in poštnine prosto.
Berite!
Berite!
Citajte in širite sledeče knjige in brošure: E. Kautsky:
„Ide uničuje proizvajanje v malem?"
Cena 30 vinarjev.
H.	Kirehataigar:
„Ped spovednim pečatom".
I.	del velja 2 kroni 60 vinarjev. II. del velja 2 kroni, A. Kristan:
===== „Socializem". ===
Cena 20 vinarjev.
A. Kristan:
„Socialna demokracija in kmefiško ljudstvo".
Cena 10 vinarjev. K. Marz in Friderik Engela:
„Komunistični manifest".
Cena 40 vinarjev.
A. Kristan:
„Zakaj smo socialisti?"
Cena 14 vinarjev.
„Vatikanski jetnik".
Razglednica. Komad 6 vinarjev. 100 komadov b kron.
Vse le knjige in brošure se dobe v upravi «Rdečega Pra porja» v Ljubljani, «Naprejal» v Idriji in v vseh slovenskih knjigarnah v Ljubljani, Trstu, Gorici in Kranju.

♦I
*
i
Prodam okoli 8000 metrov
ostankov posteljnega platna
(kanafas) zajamčenojla kvaliteta, samo izbrani ostanki po 8 — 16 metrov kos, za popoljno posteljno" perilo 1 meter po 22 krajcarjev. Razpošilja se najmanj 40 metrov po poštnem povzetju.
S. Stein, tovarna za platno
Naotaod na Čefikem.
*
* * * *
»I
T«l«(on Št. 108.
Bolniška družba združenih pivovaron Žalec in Laški trg J
▼ ubij »ni	T»i«ion *t. iee.	H
ah.j
26—24 £
prlp«r«ea »vaj»
Telefon it. 187. ****************
ta® f m
ZALOGA V SPODNJI ŠIŠKI.
Teleto" žt. 18?. **Ž*************
X Hill IX X X .X 1
Majate!! is? laitoik konzorcij „Korolea" »a Koroškem. —
Odgovorni urednik L Mik m i, - Ti»k Iv. Fr. Lampreta v Kranj».