v Hermann DIELS ZACETKI FILOLOGIJE PRI STARIH GRKIH 2. del* Prevod Ignacija J FRIDL Najvišja stopnja filološke kritike se ukvarja z vprašanji pristnosti. Tudi ta se je z največjim uspehom razvila že v 5. stoletju. Že takratje bilo postavljeno t.i. 'homersko vprašanje', ki še danes buri filološke duhove. Kdajje živel, kaj je napisal mož, ki ga imenujemo Homer? Tako se je takrat enako kot danes glasil problem, in tisti, kije prvi določil življenjski čas starih pesnikov Ho- merja in Hezioda ter poskušal uspešno ločiti pristnega od nepristnega Ho- merja, ni bil nihče drug kot Herodot, ki ga povsem upravičeno častimo kot očeta zgodovine, ki pa je, kot bi rad pokazal v nadaljevanju, tudi pionir naše filološke znanosti. Imel je srečo, daje z odprtimi očmi za vse, kar je bilo človeškega, lahko prepotoval obsežna področja starega sveta ter raziskal jezike in navade mno- gih ljudi. Tako je na vseh svojih potovanjih z radovednostjo in brez pred- sodkov proučeval tako narečja svojega ljudstva kot tuje jezike barbarov, ki so pri takratnem Helenu vzbujali začudenje. Medtem ko so Grki tedaj in tudi kasneje, skoraj vse do konca starega veka, v kar največji možni meri načelno ignorirali tuje jezike, pa je 'tcr'top'i 11 tega Jonca neutrudna v jezi- kovnih analizah in proučevanju. Imel je nadalje veliko srečo, da je lahko svoje analize predstavil v Atenah, kjer je na višku njihove moči in v središču grške izobrazbe moral dobiti kar najbolj vsestranske spodbude in se še pose- bej soočiti tudi z modernimi interesi in študijami, kakor so jih tam obudili potujoči jonski pridigarji in filozofi. Nazadnje je sodeloval pri ustanovitvi Turijev, ki so veljali za idealno mesto modernih sofistov. Tamje zanesljivo srečal Protagoro, Empedokla ter druge predstavnike modernega izobraže- *Prevedeni odlomek je drugi del Dielsove razprave, predstavljene na petdesetem za- sedanju nemških filologov in šolnikov v Grazu, 28. septembra 1909, kije bila kasne- je objavljena v Neuejahrbucher fur das klassische Altertum, Leipzig-Berlin 1910, 1, pp. 1- 25. V tem, sklepnem delu svojega predavaaja Diels odkriva sledi klasične filologije v Herodotovem delu, iz česar izpelje tezo o zgodovini kot nekakšni materi vseh zna- nosti oziroma o nujni zgodovinski pogojenosti slehernega znanstvenega mišljenja. Njegovo stališče, kije bilo pod vplivom heglovstva še posebej izrazito v nemški stro- ki, omogoča zanimiv in pomemben vpogled v zgodovino klasičnofilološke vede na začetku prejšnjega stoleija. Prevod prvega dela Začetkov filologi,je pri starih Grkih sem predstavila v uvodni številki slovenske revije za klasično filologijo Keria (1/1999, 1-2, pp. 103-112). (Op. prev.) Keria II - 1 • 2000, 159-171 160 Keria II - 1 • 2000 vanja in mojstre modernega proznega izražanja.' In vedoželjna duša Hali- karnačana, ki se je zdaj s posebnim ponosom poimenoval za prebivalca me- sta Turiji, je pohlepno vsrkala vse pobude obiska na italskem polotoku ter jih z njegovimi atenskimi, azijskimi in posebej z egipčanskimi spomini obli- kovala v raznoliko, a vendar enovito umetnino. V kratkem izboru filoloških opazk lahko iz nje kot v nekakšnem zvestem ogledalu vsi še enkrat uzremo celotno filološko gibartje tega plodnega časa. Herodot je odraščal v Halikarnasu, kjer je stalno slišal tri različne idio- me: trdi dorski dialekt, kije izviral iz Heksapolisa, mehkega jonskega, kije tedaj, kot pričajo napisi, iz političnih in literarnih razlogov postal tamkajš- nji pisni jezik, in nazadnje karski dialekt staroselcev, ki se je v Halikarnasu, kot je razvidno iz imen na napisih, obdržal močneje kakor na severni obali. Obstaja verjetnost, daje Herodot obvladal karski jezik, saj si je upal razsojati o jezikovni sorodnosti Kavnijcev s Karci. 2 Kako dobro je njegovo uho pozna- lo ta odnos, je razvidno iz znanega ločevanja štirih posebnosti jonskih nare- čij, miletskega, efeškega, hioškega in samoškega\ med katerimi lahko mi podrobno razločimo kvečjemu dva - efeški dialekt iz Hiponaksa in hioške- ga z napisov. Gre za minimalne razlike in različni kraji (enako kot v Nemči­ ji) med seboj odstopajo bolj v naglasu in melodiji stavka. Pozoren je bil tudi na narečne razlike v Sirakuzah4 in Kireni5, za razlago imena Sigincev, ljud- stva, kije prebivalo onstran Donave, pa se ni posluževal le kiprskega, tem- več tudi ligurskega jezika staroselcev, ki so prebivali po Masaliji.G Ob izrazu ava!)a:0-µ6t; (stopnja) je za boljšo razumljivost enkrat pristavil še narečna sinonima: Kp6crcrT) in !)mµ'tt;.7 Opazovalec, kije že na domačih tleh posve- čal pozornost jezikovnim vprašanjem, je seveda tudi na svojih potovanjih na sever in jug, vzhod in zahod upošteval jezike ljudstev. Ker njegova 'tcr'top'tT] v enaki meri zaobsega tako splošno zgodovino kot individualno kulturo tu- jih dežel, je moral upoštevati tudi jezikovna vprašanja. Eduard Meyer, ki s svojim izčrpnim jezikovnim znanjem prekaša vse zgodovinarje, ki se ukvar- jajo s starim vekom, je do Herodotovih lingvističnih poskusov sila nepriza- 1 Dragoceni dokazi o Herodotovih povezavah s sofistiko, kot jih je zbral in obdelal Nestle (Progr. v. Schontal 1908), povedo žal premalo o tem, da se mora Herodot, ki je v prvi vrsti pripravljal svojo razpravo, za svojo nadaljnjo izobrazbo prejkone zahva- liti predavanjem sofistov in privatnim pogovorom z njimi kot pa knjigam, ali o tem, da imajo tudi sofisti praviloma svojo modrost iz druge roke. Tudi tako tesne poveza- ve Herodota (III 108) s Protagoro (Pl., Prt. 321B) niso dokaz neposredne odvisno- sti, čeprav te možnosti sicer nikakor ne zanikam. 2 I 172. 3 1 142. 4 VII 105. '' IV199. ,; V9. 7 II 125. Hermann Diels, Začetki filologi-je pri starih Grkih. 2. del 161 nesljiv.8 Po njegovem mnenju je očitno, da Herodot ni razumel perzijskega, skitskega in egipčanskega jezika ali pa jih je znal slabo. Toda tako presoja s stališča nemške znanosti. Kdor ima pregled nad grškim poznavanjem bar- barskih jezikov, bo presodil drugače. Ta bo Herodotova zapažaaja in po- izvedovanja občudoval kot redek primer zanimanja za jezik v starem veku in bo hvaležen, da se je v času, ko jezikovna zavest še ni bila izostrena in filološ- ka metoda ni bila izoblikovana, o tem nenehno spraševal. Nadalje ne sme- mo pozabiti, da dolguje del svojih poročil Hekataju, ki je s temi jezikovnimi observacijami vendarle prednjačil.9 Tako se Herodot v Egiptu sprašuje o tamkajšnjem imenu za krokodile, ki so jih Jonci poimenovali po majhnih domačih kuščarjih. 10 Egipčansko se glasijo 'msal:z; Herodot je torej začetek besede zapisal nekoliko popačeno, ker seveda mnogih tujejezičnih razlag ni prevzel neposredno iz ljudske govorice, temveč jih je dobil s posredova- njem grških prevajalcev. In vsak popotnik po Orientu ve, kakšne napačne ali polresnične razlage besed si lahko takšen dragoman privošči. Toda v Herodotovi knjigi najdemo tudi pravilne razlage. Trdi, na primer, da se prebežniki kralja Psametiha egipčansko imenujejo 'Acrµax, kar pomeni »ljudi, ki stoje na kraljevi levici«. 11 To je povsem pravilno, saj beseda smhi po- meni 'levo'. Veliko bolj se z izgovorjavo popači beseda oaza12, ki se egipčan­ sko glasi val:z in ne pomeni 'otoka blaženih', temveč 'nasad'. Nasprotno sta pravilni poročili o ricinovem olju 13 in nilski ladji j30:pu;14, egipčansko ban-t, odkoder po posredovanju latinskega in romanskega jezika izvira nemška beseda 'Barke'. Zaradi velike pozornosti, ki jo tako Herodot kot Hekataj namenjata stari egipčanski kulturi, je razumljivo, da tudi za boija imena z 8 Forschungen zur alten Geschichte I, p. l 92ss. " Tako velja za '.JCUAAT]O"'ttc; Uonsko namesto xuA.A.acr'ttc; pri Pamfilu (Athen. Hesych.)) II 77 = Hekataios, fr. 290 in n:i.pwµtc; (II 143), kjer je egipčanska beseda 'človek' preveč ozko razumljena kot 'plemenitaš', nesporazum, ki se ga da z lahkoto razume- ti iz konteksta. 10 II 69 K'tcrt y1voµ8votcr1 KpoKo- 81.A.otcrt 'tOtcrt tv 'tTIO"t cx'tµcxcrtilcrt. O etimologiji in ortograftji besede KpoK68t- A.oc; glej moj prispevek v Abhandlung in Indogerm. Forsch. XV /1903, p. lss. Na mestu IV 192 primerja Herodot libijske velike kuščarje (KpOK68tA.ot ocrov 'te 'tptm'JXctc; = skink?) z domačimi crcxupcxt. 11 II 30, medtem ko zaznamka o K - l::oucrav, ki ga sicer tako previ- dni Hude postavlja v oklepaj. Da je izpadel, se da v prvi vrsti razložiti na osnovi ponovitve besed ixK:tVT\'t6v m::p l::oucrav po l::oucrav ixKtVT\'tOV. Oba stavka sta dodana kasneje, ki jih lahko kljub Gomperzu, Herod. Stud. II ( W Sitz. 103, p. 596ss„ prim. p. 601) odkrijemo v vseh knjigah in služijo kot dokaz za nedokončanost dela. 32 I 139. 'O bµota 'to ten crwµacr1 KC:Xt 'tTI µi:::yaA.on:pi:::n:El. TI- Prim. Th. Gomperz, Herod. Stud. I, p. 176. 3:i1131: KaA.foucr1 8i::: 'Acrcrup101 'tTJV 'Acjlpo8't'tT\V MuA.t't'ta, 'Apcij3101 M 'AA.1- A.ci't, Iltpcrm M M't'tpav. 164 Keria II - 1 • 2000 filologi vsak dan in vendar zato ne prenehamo vsak dan znova uporabljati tiste jezikovne metode, ki jo je iznašel Herodot. Ta sestoji iz opazovanja in povezovanja enakega, to pomeni iz spoznavanja zakonitosti, na čemer te- melji vsa filologija in znanost. In da je Herodot pri tem dejansko ravnal zavestno in vneto, nas pouči neko drugo mesto, ki se pojavlja nekaj poglavij zatem in kije bilo zaradi nerodnosti novih izdajateljev kljub tesni sorodno- sti s predhodim mestom izločeno kot nepristno. Ko omenja Panjonija, ome- ni tudi praznik IIavu:Dvtcx. in k temu dodaja: »Čudno, da se končujejo imena ne samo jonskih, temveč tudi grških praznikov sploh na isto črko, prav kakor imena Perzijcev.«:H Tudi na tem mestu gre za isto vrsto posplošitve, ki jo danes eno- stavneje izrazimo takole: 'Vsa imena praznikov so neutra pluralis', pri čemer začetnik filologije znova spregleda izjeme, kot so atiški X6c.c; in X'frtpot. Izrecni namig na predhodno analizo perzijskih imen potrjuje našo domne- vo, da je bil avtor na to filološko odkritje resnično ponosen. Čeprav je to obnašanje tako drobnjakarsko, se utegne pojaviti tudi v sodobni znanosti, še zlasti, ker s tem, ko Herodot podvaja imena črk, jonska in dorska, vzbuja pri poslušalcih vtis, da občutek za malenkosti za vselej sodi k resnično dejav- ni filologiji. Na srečo se očetu zgodovine, kije na kar najimenitnejši način dojel in izpeljal pojem zgodovinskega opisovanja, zaradi te ljubeznive pe- danterije ni treba opravičevati. Njegove filološke zasluge pa z omenjenimi jezikoslovnimi poskusi in pravili še zdaleč niso izčrpane. Razumljivo je, da je, ko je sledil Hekataju in Heraklitu, tako zaradi filo- loškega kot zgodovinskega zanimanja močno utrdil etimologijo. Iz kopice primerov35 naj omenim le njegovo etimološko razlago besede t}c.6c;, ne samo zato, ker je tudi pri nas bila do nedavnega v središču pozornosti, temveč zato, ker Herodot ob tem nakazuje slutnjo o povezanosti jezikov, ki spomi- nja na odkritje prejšnjega stoletja. t}c.6c; namreč izpeljuje iz 'tti}Evat.=~i; Eti- MI 148: rcen6v'l}cxcn M ou'tt µouvm cit 'Iwvwv bp'tcxt 'tOU'tO, c'x.A.A.Cx. KCXt 'EA.A.i]vwv TCCW'tCDV bµotCDt; mxcmt Et; 'tČO\YtO ypaµµcx 'tEAE'U'tCO Njegovi nagrobni napisi na Leonida, tristo Špartancev in vidca Megistia pa tvorijo učinkovit zaklju- ček enkomija, ki ga Herodot posveča pogumnim Špartancem.G0 Izmed atiških pesnikov pride dvakrat v poštev Solon, kot državnik in kot pesnik. Tako ga ob Krojzu vpeljuje kot modreca, ki nasproti orientalske- mu vladarju dostojanstveno in vzvišeno zastopa grško evdajmonijoY1 Njego- vo zakonodajo omenja v II 177. Za filologe je še posebej zanimivo mesto V 113, kjer ob bitki pri kiprijski Salamis, ki se je za Kiprijce iztekla nesrečno, navaja Aristokipra, kralja Solijcev, Filokiprovega sina. S 'prekipevajočo uče­ nostjo', ki jo pri njem že dodobra poznamo, ob Filokipru dodaja, da gre za »tistega Filokipra, ki ga je Atenec Solon, ko je bil prišel na Kiper, med vsemi vladarji najbolj slavil v svojih elegijah.« Plutarh namje ohranil lepe verze te poslovilne ''"XIV 661. ''GI 135: tv µtA.f:'.i Lcx:n:~eon:oA.A.aKCX/tEKEp1:6µT]o°E µtv. Spet je treba biti pozoren na pristavek tv µtA.f:'.i. Oda o njegovi vrnitvi se je (žal v žalostnem stanju) našla v Ox- yrhynch. Papyri (111). V njej so opazni namigi na njegove prejšnje prestopke. 57 Gl. Keria, 1/1999, 1-2, op. 50. 58 Christ, Sitz. d. Munchner Ak. d. W. 1895 (phil. hist. Kl.), p. 28. "!)v 102. '"'VII 228. Natančno je izpričano le Simonidovo avtorstvo zadnjega, ker je bil Megistias njegov podpornik. Toda na njegovi osnovi se Herodotu zdi tako kot nam samou- mevno tudi avtorstvo ostalih. GI I 29-34. Hermann Diels, Začetki filologije pri starih Grkih. 2. del 169 pesmi. Atiški poslušalci so jih seveda znali na pamet. Iz tega je jasno, da je predavatelj skušal doseči stik z občinstvom in njihovimi interesi.G2 Herodotli3 pa se je poslužil tudi neke druge Solonove pesmi ob njegovem odhodu iz Aten in iz nje potegnil nekoliko nespretne sklepe.li4 Pozornost vzbuja dejstvo, da sočasna atiška drama, katere popolni raz- cvet je Herodot doživel, nanj ni imela nobenega opaznega vpliva. Ajshila omenja edino takrat, ko ga obtoži plagiatorstva. Iz mita v mestu Buti in iz »nobenega drugega«, kot posebej poudarja,li" »je Euforionov sin Aishilos zajel misel, da je, v nasprotju s prejšnjimi pesniki, edini naredil Artemido za hčer Deme- tre. «Kaj pomeni ta absurdni očitek, se da presoditi iz podobne denunciacije v isti knjigiY; Herodot trdi, da nauk o potovanju duš izvira iz Egipta. »Temu naziranju so se pridružili tudi nekateri Grki, eni prej, drugi pozneje, kakor da bi bilo njihovo: poznam tudi njih imena, a jih ne zapišem.« Verjetno ima pred očmi Pitagoro in Empedokla, s katerimje bil najbrž skupaj v mestu Turiji. Zaradi osebnih stikov z južnoitalijanskimi pitagorejci tukaj zamolči imena, za kar v odnosu do umrlega Ajshila nima nobenega razloga. Čeprav je to brskanje za viri slabo utemeljeno (saj ima potovanje duš pri pitagorejcih prav tako malo opraviti z Egiptom kot Artemidina genealogija), pa je za avtorjevo filološko žilico vendarle zelo značilno. In ta, na tem mestu napačno usmer- jen gon nas privede do Herodotove največje sposobnosti, ki mu je prinesla častni naziv enega »prvih wolftjancev«.m Herodota Homer povsem prevza- me, njegova domišljija živi v heroični podobi, ki jo je Grkom ustvaril ep. Celo njegov slog je temu ustrezno mestoma epsko obarvan. Reminiscence na Homerja in na starejšo ter mlajšo epiko so številne.li8 StrauB pravi: »Hero- dotove knjige so ep, in sicer na tistem kulturnem vrelišču, ko se je ta pravkar prelil v prozo. «G!> Poleg Homerja je poznal Hezioda, ne samo njegovo Teogonijo, temveč tudi Dela in dneve.70 Pozna tudi sicer nedokazljivo njegove verze o Hiperbo- rejcih. 71 Nasprotno ne ve nič o tem, da njemu pripada Melampodija, ki so mu G2 v l 13:'Aptcr't6Kurcpoc; b tA.oK1'.mpou, tA.oK1'.mpou 8f: 'touwu 'tbv l:6A.cov b 'A~11vcx'ioc; ixmK6µiovoc; te; Kurcpov tv erciocrt cxlviocrio 'tupavvcov µCx.A.tcr'tcx. Ne- jasno je ixmK6µiovoc;. Glasiti bi se moralo ixmO:v EK Kun;pou. Pozoren je treba biti še na tv en;iocrt. Plut., Sol. 26 pravi natančneje tv 'tate; tA.ioydmc;. wI 29. G 4 Wilamowitz, Arist. u. Athen !, p. 15. i;s II 156: EK wuwu 8f: 'tOU A.6you Kat oMiovbc; dA.A.ou A'.wxuA.oc; b Eu