fotnalna plačanu v gotovini. V t.iuMiani tfescemlbrtr 194<0 V svetem pismu nam sporoča evangelist, da so ob Kristusovem rojstvu peli angeli pesem: »Mir ljudem na zemlji, ki so blage volje.« Hoteli so s tem povedati, da je s Kristusovim roj-sivom priše! na »vet mir. Pa vendar mi vemo, da se je v toku zgodovine tudi po Kristusovem rojstvu dogodilo toliko krvavih vojska, pretilo toliko krvi in toliko solza, prestalo toliko trpljenja, kakor mor* ||HKiBMMMIlM||BBB|PJ da -malokdaj v asgo«'. dovini, Kako je to ■ - 'v?* mogoče? AS se torej ''•■ir, nt izpolnila tista na* poved angelov, ki so peli o miru na zemlji? _ BH Tudi v siašš 'dobi je " preteklo komaj do« ^^^^^BnMgPF IMEgBr^u .Jt brit dvajset kt od ■^BBBBP^P-zadnje velike svetov- ne vojne, še se ja l|HMgM * - - -* * zopet spopadel ve- jBBBBa U f lgjSSJj^fi*' 1 »oljni svet, ee med ^BI^BŽBiM^fc . ilBBf seboj kolje ter si um« BpftBBr^^^ii^^^« čuje vse to, kar je jHESgSfp; prej leta in leta s tru- *- Jfc dom in težavo gradil. ^S^k^ ttftMi f .Hjfc*. ^ Kje je ;:daj tisti mir, ' Ij^^jjpiPE«. V jj-"ai^-.^-m; jHffifife ki bi nam ga moralo • prinesti na zemljo rojstvo božjega Deteta? Ali so se morda motili angeli, ko so ga oznanjali bednim pastirjem? Ali pa se moti krščanstvo, ko po zgledu in naročilu včlovečenega Zveličarja oznanja mir, žanje pa vojsko? Danes in že dolgo časa prej je krščanstvo razširjeno že po vsej Evropi, pa vendar vidimo, da so bile in so še največje in najbolj krvave borbe prav v Evropi, Nehote se nam pri tem rodi skušnjava, ni li morda krščanstvo, njega nauk in njegova življenjska moč premalo učinkovita, ker ne more roditi obljubljenega in toliko zaželenega miru? Angeli se niso motili, ko so oznanjali bednim Zemljanom mir. Mir jc prišel, saj ga je poslal sam Bog iz nebes. Kriv pa fe človek, ki tega miru ni hotel sprejeti. Človek se je oznanil« tega miru uprl, rajši si je izbral pot greha. Odtod vojske. Greh je vzrok vseh vojska. Božjo roko, ki mu je ponujala srečo, je človek nevljudno in surovo odbil ter se zvezal s po« hlepom po moči, po bogastvu, po slavi, predal se je sebičnosti« lakomnosti Ne moii se torej krščanstvo, ko oznanja ljudem is narodom Kristusov mir, pa ga ti nočejo sprejeti. Sovraštva, vojne in uničevanja je kriv človek, ki si je zatisnil ušesa pred nebeškim oznanilom mbetlebemskih angelov. Sw|£|Toda je neki mir, ki ga je Kristus kljub temu pustil kot de- Im-' ""'"."'»J* diščino ljudem blage J' ^ "1. • volje, svojim zvestim, Mrapgg . Tega miru nc\jboij no-^ derno opremljene in. PBImB .mehanizirane armade, JHBHHH; tudi najbolj številne ■ oklepne divizije in. še , - tako -močne letalske JH ^mmmmm ' H eskadrile ne morejo '^fiilBBBBBIP K na soben način' o4» | vzeti Mir, ki v nje«' A "1|| j HM govo kraljestvo es »ki „ <»•' H prodre nobena topov« ' jf| -MM * ffP ska granat«, n« zaM« "* *Sj nobena letalska bom- -" ilBta: ! ba, se ne prikrade nobena podmornica-Mir, ki ga ne mor« presenetiti nobena bliskovita vojna, ne more streti nobeno sovražno izkrcanje, ne more uničit! še tako obsežna blokada. Ta mir je v duši, mir neomadeževane, čiste vesti In to je prav za prav tisti mir, ki so ga oznanjaU angeli na betlehemskih polja« nah in ki ga je v resnici prinesel Kristus na svet. Le iz tega miru v duši se rodi mir na zemlji. To je mir, ki ga svet ne more dati, a tudi ne vzeti. Mir, ki je kraljestvo, in v tem kraljestvu vlada Kristus, ki je knez miru. * Ko torej besni okrog nas vojni vihar, je v nas božji mir božične noči, ki ga ne more skaliti nobena sila tega sveta. Ko bo v dušah ljudi vseh narodov zavladal ta mir, ne bo več vojski Narodi bodo bratje. / Vojni dogodki Vojska v Afriki V Afriki «e lo deeet dni bijejo srditi boji med Angleii in Italijani. Angleži so nenadoma podv2oli proti Italijanom bliskoviti napad z motoriziranimi oddelki ter ie v prvih dneh potisnili Italijane za več kakor 20u kilometrov nazaj. Na italijanski strani se predvsem bore fašistični miličniki, ki pa se kljub svojem« pogumu in požrtvovalnosti morajo umikati. Italijani pravijo, da Angleži napadajo a 800.000 mož močno armado. Angleži pa Izjavljajo, da so Številčno šibkei&i, vendar pa bolje oboroženi in bolje opremljeni kakor Italijani. Angleška vojska stoji povsod ie dnlač v notranjosti Italijanske Libije in ste stalno prodira naprej. Kje se 1m> zbrala Grazianljevs armada ln spustila z Angleži v odločilno bitko, Se ni znano. Ujetnikov »o Angleži zajeli dosedaj nad 80.000. Te bodo poslali v Indijo v koncentracijsko taborišče. Da polagata oslščni velesili veliko važno*« na afriško bojišče, nam pričajo Časopisna poročila, po katerih bi naj Nemci imeli pripravljenih v južui Italiji 50.000 mož . za prevoe v Afriko. Vprašanje je le, kako jih bodo spravili čez Sredozemske morje, kjer budno pazita angleška vojna mornarica in angleško letalstvo na vsako prevažanje čet iu materiala, ki je potreben vojskujoči se armadi. Zelo je stopilo v ospredje zanimanja angleško bombardiranje italijanskega pristanišča Napoti ja. V pristanišču se je nahajal del Italijanskega vojnega brodovj*,' %1 -uradi, napada, kakor poročajo Angleži, utrpelo težko škodo. Bilo je pei neposrednih zadetkov med zbranimi križarkami In rolilcL Naravnost Jo bilo tudi zadeto medo kjer sta bili vsidranj dve veliki italijanski bojni ladji, na drugo bojno ladjo pa je nebo btiUasso letalo streslo ves svoj tovor boaib. Bombardirano je biio tudi letališče, žeiezniiko kiVLBo in leiezMiška p (»taja. Angleži pravijo, ds je bil ta napad najhujši izmed vseh napadov, ki jih je doživela dozdaj Italija. Borba med Italijo ia Grčije Na grSko-italijanskem bojišču je sneg preprečil kako večje dejanje. Grki poročajo, da napredujejo korak za korakom ob trdovratni italijanski obrambL Italijani trdovratno branijo pred grško osvojitvijo zlasti pe-trolejske vrelce ob Devoliju, ki so za italijansko oboroženo silo velike važnosti. Grki pa kljub hrabremu italijanskemu odporu le na-predujeja Zdi se, 4a bo Italija mogla vzdržati grški pritisk le z nemško pomočjo, ki že prihaja. Vendar pa kakih odločilnih dejanj na gTškodtalijanskem bojišču gotovo ne bo prej, dokler se ne bo vreme zopet toliko izboljšalo, da bo omogočalo redno vojskovanje. Angleži v Sredozemskem morju Položaj angleškega vojnega brodovja se Je v zadnjem času v Sredozemskem morju izredno ojačil. S tem, da je Anglija dobila v grikih otokih, zlasti v Kreti, oporišča, potem da je s uspešnimi letalskimi napadi uničila precejšen del Italijanske mornarice, ostalega p prisilila, da se umakne iz vzhodnega dela »•doMMnakega morja. Je postala tako, ekoč P neomejen gospodar na morju. Vendar tudi ni omalovaževati moči italijanskega brodovja, ki najbrž čaka na ugodno priliko, da se spusti z angleškimi silami v odločilen boj. Nekateri pravijo, da se je lista prilika zdaj približala. Angleško brodovjo namreč odločilno sodeluje pri napadu angleške suhozem-ske vojsko v Libiji in povzroča Italijanom silno SkinJo. To se je rJasli pokazalo pri obleganju obalnega utrjenega mesta Bardije, kjer so težki topovi angleških bojnih ladij povzročali Italijanom največjo rgubo. Zato časopisi sodijo, da se bo italijanska mornarica kmalu o«!točilno spustila v boj a angleškim brottov-leiu, ds mu prepreči sodelovanje s *uhoaem- sko vojska Kdo bo v tem apopadu zmaoaL bo odločila bližnja bodočnost 8 ^ Na nemško-angleški fronti ae medsebol-no letalsko napadanje še nadaljuje. Nemci hočejo očividno zkmiiti čim bolj angleško odpornost, čim bolj zrahljali moč njihove obrambe, Jim uničiti živce, da jih potem v danem trenutku napadejo s kopensko vojsko na njih lastnem ozemlju. Angleži pa vračajo napade z isto srditostjo in z namenom, da t» nemški napad ali onemogočijo, ali ga pa zavlečejo toliko časa, da se bodo mogli sami pripraviti Angleži bo namreč v začetku voj-ske bili zelo slabo oboroženi. Kar imajo orožja, je po večini Izdelano med vojno. Treba bo torej še mnogo časa, preden se bo po širnem angleškem cesarstvu zgradilo dovolj-no število vojnih tovarn in izdelalo zadosti letal in Biunicije. Politika preteklega tedna Naš novi voditelj Za nas najvažnejše dejstvo v preteklem (ednu je še vedno smrt našega ljubljenega voditelja, predsednika senata iu prosvetnega ministra dr. Antoca Korošca. Njegova smrt je priSI? med nas nenadoma, res nenapovedano, kakor tat Zadela je zelo hudo vse sloje in stranke slovenskega naroda. Tudi nasprotno časopisja, kakor »Jutro«, »Slovenski narde, »Večernik«, »Domovina«, »Kmeti^ki list« so obširno pisali o njegovi smrti in Iskreno sočustvovali nad toliko izgubo. Kmalu po njegovi smrti, dne 17. dccembra, pa so se zbrali predstavuiki slovenskega političnega ilvljeisja; ter izvoliti na svojem shodit v Ljubljani, dr. Franca Kiilavea, ©krog katerega so se takoj strnila vsa srca našegi ljudstva. Gotovo bi se pokojni naš voditelj iskreno veselil nad tem, da smo se tako hitro ln brez vsakih najmanjših trenj takoj tesno strnili okrog aašega novega voditelja, ki mu hočemo ostati zvesti, kakor smo bili (vesti pokojnemu dr. Korošcu. Zbližanje med Madžarsko in Jugoslavijo Med največje notranje dogodke v Jugoslaviji spada brez dvomi tudi zbližanje med Madžarsko in Jugoslavijo. Znano nam je že, dc. je v Belgrad prišel madžarski zunanji minister grof Csaky. Tim je bila podpisana pogodba, ki daje poroštvo za trajno prijateljstvo med nami in Madžarsko. V zvezi s tem jc treba poudarili, da se je fa pogodba sklenila popolnoma samostojno, in nima nobene zveze z raznimi vojskujočimi se tabori. Kar se tiče Jugoslavije, ni delala nikoli kakih ovir prijateljskemu zbližanju obeh narodov. Poudariti pa moramo, da je madžarski državni poglavar regent Horthy tudi že prej delal Da to, da bi prišlo do prijateljskih odnošajev med Madžarsko in med nami. Pogodba, ki smo jo sklenili z Madžari, je za nas velikega pomena. Z njo je jugoslovanska država, ki se itak odlikuje po svoji veliki miroljubnosti, zopet dobila enega miroljubnega soseda več. Na severovzhodni meji je zdaj zavladalo čisto ozračje , Trenja v Franciji Maršal Petam, poglavar Francije, Je pretekli teden nenadoma odslovil podpredsednika francoske vlade, kl bi moral po ustavi po- V svojem proga je odslovil stati tudi Ptitainov naslednik, glasu je maršal razložil, da U razlog«? čisto notranjega značaja, da torej nima odstavitev nobene zveze z Nemčijo. Lava! je bil nato eeto aretiran. Poaneje pa se j< nemška vlada potegnila za Lavala nakar j* bil spet spuščen na svoboda Kaj je virok nje> govi odstavitvi in aretaciji, je l&iko vedeti Najbolj verodostojna se zdijo ona poročila, kl pravijo, -da Jo Laval pripravljal državni udar, ki naj bi preprečil obnovitvene načrte irar* šala Petaina, maršala in njegovo vlado vrgel, uvedel pa novo vlado pod vodstvom Lavala, ki naj bi potem sklenil r Nemci končneveljavni mir. To spletkarjenje Lav »J a je pojočih*, dt ga j» maršal JPetain odstavil in zaprl. Tadi ne smemo poeabiti, da je Laval še pred desetimi led pripadel komunizmu Bil je celo komunistični župan nekega pariškega predmestja. Potem ko bi strmoglavil maršala Petaina, j« hotel uvesti režim nekega narodnega boljševizma, ki bi bil podoben nemškemu narodnemu socializmu. Da je to še najbolj verjetna razlaga, nas že najbolj polrjuje dejstov, da se je nemški poslanik Abetz takoj uspešno potegnil za Lavala ter dosegel ne sam« la da je bil takoj izpuščen, ampak da je t neki meri dobi! tudi zadoščenje. Amerika podpira Anglijo Medlem, ko divja v Evropi vojska, h tudi Amerika mrzlično pripravlja na najhujše. Zaveda pa se, da če bo omagala Anglija, bo ona sama silno prizadeta v svoji obrambL Zato pa zdaj na vso moč podpira Anglijo. Kako bo Amerika podpirala Anglijo, nam je zadnjič pojasnil predsednik Roosevelt. Hoo-sevelt je obvestil časnikarje, da je angleška vlada predložila ameriški vladi poseben načrt, kako naj Združene države denarno pomagajo Angliji. Roosevelt je dejal, da je ameriška vlada sprejela od Anglije sporočilo, da nima več denarnih sreastev, da bi takoj plačala vse nabave orožja ln municije in da bi morala naročila ustaviti, ako bi od ameriške vlade ne dobila temu primernih kreditov, Ameriška vlada je angleški predlog proučita in bo on, Hoosevelt, predloži! državnemu kongreeu dne 6. januarja načrt, kako omogočiti Angliji, da bi ia nadalje sprejemala v« ameriško pomoč v obliki municije. dobav orožja * Grški pritisk traja dalje , Grki poročajo; Naš« čete so na raznih delih fronte v Albaniji nadaljevale krajevne operacije, ki so ae vse končale uspešno za našo vojsko. Zastopnik vlade je n c konferenci tiska pojasnjeval položaj na albanskih frontah, ka-lu> da se Italijani na vseh treh odsekih ie vedno umikajo dalje proti morju. Ce bl ne bilo slabega zimskega vremena, bi bilo napredovanje grških čet še večje. Poročila, da sta Himara in Tepeleni ie zasedeni od gršlrih čet, na vojaških mestih zanikajo, pač pi priznajo, da so grške čete tik pred Himaro in da so pri Tepeleniju na obeh straneh doline zasedle postojai ke, ki ležijo že daleč za mestom samim in je samo še vprašanje dni, da s« bsdo Italijani morali umakniti tudi iz tega mesta. Ameriška pomoč Angliji Rooaeomliova izjava Amerika Angliji denarja ne bc niti po-aojevala, niti ga ji ne bo darovala. Anglija za to tudi prosila ni. Zaradi tega sc Je on, Roosevelt, oaločil za drug načrt, namreč, da bi Združene države Angliji enostavno posodile vee vojni material, ki ga potrebuje. Po zaključku vojne bi ga Anglija vrnila, kolikor ga bc še v dobrem stanju, ostalega pa nadomestila. S tem se Amerika obenem Se brani samo sebe. Kakšen pomen pa ima kopičenje orožja po ameriških skladiščih, če te ne bo uporabljalo v vojni, o kateri je jasne, da se bi takoj razširila tudi na Ameriko, kakor hitro bi v njej podlegel angleški imperij. Amerika in Angliji morata imeti enake vrste orožja. Roosevelt so ja poelužil nasiHlnjegd nazornega primera: Ti in tvoj »osed imata hiše blizu skupaj. Hiša tvojega soseda je začela goreti. Ali b^š zdaj zahteval od svojega •oseda, da ti najprej nažteje toliko in toiiko dolarjev za to, da se bo posluževal pri gašenju požara tudi tvoje vode in tvojega orodja? 'Ali mu ne bog a al takoj na razpolago vse, kar imaš, da mu pomagaš pogasiti požar v njegovi hiši pod pogojem, da 11 vrne, kar bo poškodovano, kakor hitro bo nesreča obvladana. Roosevelt je nadalje poudaril, da ae mora Angliji zagotoviti stalnost v pošiljanju in prihajanju vojnega materiala. Angleška naročila so ban doaedaj v Ameriki vsa sprejela brez nadaljnega in se v polnem obsegu iu preti videt,em času opravljajo. Državi še ni bilo nikjer treba posegati v potek proizvodnje, da bi pri tej ali drugi tovarni pospešila proizvodnjo. Če pa bi se to zgodilo, ameriška vlada ne bo oklevala In bo storila vso dolžnost. Amerika je sklenila, da bo Angliji dala vso, a res vso in poslednjo pomoč, izvzemši tega, da bi sama stopila v vojno. Nai stevi roman RABLJEVA ROKA čudoviti doživljaji rimskega vojaka, njegova ljubezen do lepega judovskega dekleta -Pretresljivi prizori iz Kristusovega življenja Roman bo začel izhajati z novoletno številko »Domoljuba«. - Ne pozabite na to! »DOMOLJUB« nebo zvišal naročnine! uri iT!«/r T JC P0TSera sPrem«»lo gospodarske razmere tudi pr nas, najbolj čutimo e razmere v vsesplošnem zvišanju cen vsem pri-de kom, proizvodom itd., k« jih potrebuje človek. Te gospodarske razmere so nanifUrl TT A*«** Mli vse se je občutno podražilo. papir, barva, delovna sila itd. Tudi pošta je občutno zvišala svoje pristojbine. »Domoljub« le desetletja in desetletja vrSi veliko kultn io poslanstvo bt; po Mši deželi. &at akftPAi ni mi/ Vi fii V. I T-ithn * « 1 _ ------,,„„,„ UMCUCIJII Ul ueaeueija viji veUKO JtuKniO poslanstvo ; nast deželi, saj skoraj ni bile, ki hi .-Domoljuba« ne imel«, stoba naročnikov m bralcev nam »otr j uie, da je to poslanst vo uspešno in Zvesiofc — "»m iJoujuj^, aa je to poslanstvo uspesno in da »Domoljub« s svojo vsebino pravilno zadošča željam slovenskega človeka. Letos je »Domoljube poskrbel gotovo za eno najlepših nagrad, ki jih Je mogel dosedaj podariti svojim naročnikom, t. j. »Slovenčev koledar«, ki j« po mnenju vseb, ki so ga že dobili v roke veliko delo, velika knjiga, ki obsega 256 strani in ki bi morala veljati najmanj 60 din. Prav »Domoljubevi« so to žrtev svojega lista lahko rečemo najbolj razumeli, saj je prav ogromna večina naročnikov »Slovenčevega koledarja« iz vrst naročnikov »Domoljulm*, Ako nam Bog da preživeti prihodnje leto / miru, tedaj upamo, da bom« mogh ta svoj dar tudi drugo leto obnoviti. . Novo leto, ki je pred nami, je skoraj za vse liste prineslo tndi zvišan jr« njihove naročnine. Ker pa je prvi namen, ki ga »Domoljub« mora vedno zasledovati, kulturno poslanstvo med slovenskim narodom, ne pa trgovski učinek, ki ga nikdar ni bilo velikega, saj # bomo mogij nabaviti potreben material za celo leto iu vzdržati ceno 33 din. Za zamudnike bomo morali ceno verjetno zviša«* kar bomo kasneje objavili! Tako upamo, bomo omogočili ie samo sedanjim naročnikom, da nam ostanejo zvesti, ampak da v njihov krog pristopijo uovi v čim večjem številu. Čim več bo naročnikov, tem laže bomo mogh izdajati »Domoljuba«. \ »Domoljub« bo tudi v bodoče izhajal kakor preteklo leto in bo svojo zanimivosti poživljal r. dvema stranema »lik, S svojimi požarnimi podporami je utrl in marsikatero solzo, kajti oli vsaki požarni nesreči, kije v skladu s pravilnikom, ki ga tudi v današnji številki objavljamo, je »Domoljub« dosedaj vedno brez odlašanja izplačal 1000 dinarjev, ki so nesrečnega naročnika vsaj iz najhujše stiske rešili. Zato ne moremo dovolj priporočati, da vsak plača »Domoljuba« vsaj do 31. ^januarja za celo leto, ker si na ta način varuje požarno podporo. — Nešteto primerov je že bilo, da naročnik ni poravnal naročnine v januarju, ampak kasneje, pa ga je doletela nesreča in mu zato, ker ni bilo pogojev: v skladu z našim pravilnikom, požarne podpore nismo mogli izplačati. Prepričani smo, da bodo naši dragi naročniki in bralci iz vsega opisanega videli, kake -napore dela njihov list, da bi bil bolj dostopen vsakemu slovenskemu človeku. Zavedamo se uamreč, da je »Domoljub« last naročnikov in bralcev, da je oblikovanje duha po našem časopisju tako velika in sveta, naloga, da zasluži vsakršno žrtvovanje in da ostvarimo skupaj z bralci veliko družino »Domoljuba«, ki ji je vsebina lista močna duhovna vez, ki je edina lahko poroštvo, da bo slovenski narod ostal zvest starim geslom: Bogu, narodu in državi, in da bo svoje življenje, opirajoč na te duhovne vrednote, v stiskah današnjega časa ohranii zdravo in pošteno ter tak dočakal lepših dni. Zastopnikom »DOMOLJUBA« ! Prosimo vas, da stopite nemudoma na delo, da ohranite vse dosedanje naročnike v vašem kraju in da pridobite še novih. Telo ie v zemtfi, a njegov dan med nami _ a • VT . J12S.. •• S nrti\n * [i/w>ulniiA> ,i V torek, dne 17. decembra, je slovenski narod pokopal svojega voditelja, dr. Antona Korošca. Kaj smo zgubili z njegovo smrtjo, smo se šele sedaj zavedeli, ko ga ni več, med mmi. Zanj pač v polni meri veljajo besede, ki jih jc naslovil nanj ljubljanski škof dr. G. Boš man ob njegovem pogrebu: »V globoki hvaležnosti se sleherni Slovenec iu Jugoslovan klanja spominu moža, ki je vse svoje sposobnosti, vse moči, vsa sredstva posvetil svojemu narodu, da ga pelje na pot, ki vodi v svobodo, blagostanje iu iepšo boducuual. Dvajset let slar se je odločil zn duhovski poklic. V cvetu živahne in zdrave mladosti je nadarjeni abiturient žrtvoval naravno težnjo po družini in potomstvu in se ves brez pridržka postavil v službo svojega malega, s trdno odpovedjo ljubljenega naroda. Prepri-čau je bil, da bo nwge! v duhovskeui stanu najbolje služiti Bogu in svojemu narodu, ko ga ne bo oviral noben otir na družinske obveznosti. Svoboden in vnanje neodvisen, vedno za vsako osebno žrtev pripravljen je kot duhovnik opel stati ob svojem narodu v vsaki uri. Dr. F. Eulovec, dr. M. Krek ia slovenski neslane? nesejo krsto s truplo« dr. A. Korošca Najodličnejii njegovi sodelavci so |e dni v govorih in člankih orisali dr. Koroš&v«, veličin« in njegovo velikansko življenjsko ile. lo. Iz vsega, kar je delal in žrtvovul, se vidi, da ga je tudi v politiki vodiš «ni svetniški dele osebne odpovedi in pošrtv»valno«ii. ka. teremu se je v najlepši mladosti posvetil Dr. Anton Korošec je tudi kot politični vo. dilelj in kot državnik ostal v tvojem n*j. globljem bistvu duhovnik, t. j. mož, ki w žrtvuje za druge, sebe pa pozablja in zapo-stavlja. Kakor pravi duhovnik vidi in išče 1« in njihovo srečo iu je pripravljen ižuje žrtvovati, lastno življenj« — tako je d*, lal dr. Anton Korošec. Ker je bil poln svečeniškega dulia, »o ostale njegove roke čiste, dajale so, da, raz-etpalo, jemali niso znale, niso fKgple. Stivel in umrl je brez premoženja — is bi vendar brez vsakršne kršitve pisanih zakonov na svojih položajih mogel imeti bo-gastvo. Njegova roke »o delile, trosile vse, kar je ime! In zaslužil. V knjiffi življenja, ki se v nebesih vodi, so zapisane vse vsote, ki jih je njegova radodarna roka delila, delila neštetim od mladega stremečega znanstvenika do botehne sirote in do skrile redovnice, ki v vsakdanjih tihih žrtvah in molitvah božji blagoslov kliče na delo onih, ki v težkih časih vodijo usodo naroda. Iz istega svečeniškega duha je izhajalo vse njegovo narodno, politično, drlavniško delovanje: žrtvovati se, iskali pota in načina, kako narod privesti k svobodi In sreči, kako državo utrditi v skupnosti vseli upravičenih inie#»*eov, v 'redu »a MioSraj' in moM na zunaj; zvesto in dosledno skrbeti za narod in državo, bodisi na vodilnih in odgovornih mestih, bodisi v noiskanem in nezaželenem mirovanju. — Kloniti ni znal, ©bupavati ni mogel nikdar, ker je veroval in upal v pravičnega Boga in križanega Odrešenika, kateremu se je od svoje mladosti posvetil. Zato je bilo prav in je simbolično dejanje, da so mrtvega predsednika senata in prosvetnega ministra odeli v tnašniSko obleko in ga kot duhovnika položimo k zadnjemu počitku, saj ima prav v diihovniStvu korenine njegova veličina, katero mu brez zavisti priznava vsak, tako njegov pristaš kakor njegov politični nasprotnik. O njem v polni meri veljajo besede pobožnega Siraha, ki je dejal o vodnikih svojega ljudstva: »Njih srce ni bile epačeno, is> se niso ed Bega obrnili,* njih spomin bodi tedaj blagoslovljen... in njih ime naj ostane vekomaj« (Sir. 46, 13—15). Ostane nam še poslednja profili ja: Gospod, Ti si dejal: »Kar ste storili katerem« izmed teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili.« — »Ti veš, koliko je naš voditelj in veliki sin naše domovine storil dobrega posameznim iu vsemu narodu — sprejmi to, kakor da je Tebi samemu storil in po svoji božji obljubi povabi njegovo dušo: >Pridi, prejmi kraljestvo, ki ti je pripravljen« <•« začetka sveta.« Množica na pogrebu dr. A, Korošca Izpovedujmo v pisavi «» govoru vselej svoje katoU' ško naziranjef ne bodimo boja»t$ivci! Dr. A. Korošce Naš novi voditelj Dr. Franc Kulovec - naslednik dr, A. Korošca Dno 17 .decembra 1940 je bila v Beli dvorani Uniona v Ljubljani širša seja banovinskega odbora .1HZ pod predsedstvom ministra dr. Kreka. Seja je bila sklicana s edinim namenom, da se izpopolni vodstvo stranke in se izvoli naslednik dr. Antona Korošca. Minister Krek je predlagal naslednjo lipto; predsednik dr. Fraac Ka lovec, bivši minister in senator, podpredsednik Frane Snoj, bivši minister, tajnik dr. Miha Krek, nti;rfifter, blagajnik Marko Kratijc, tajnik i!RZ v Mariboru. Prav tako jo predlagal širši odbor dr. Kulovca v glavni odbor JRZ v Belgradu, na izpraznjeno mesto dr. Kulovca v Ljubljani pa Marka Kranjca. Predlogi so bili sprejeti soglasno in z velikim odobravanjem. Tako smo Slovenci dobili novega voditelja, ki mu hočemo biti ravno tako zvesti, kakor smo biR do konca velikemu dr. A. Korošcu. Nastopal govor dr, Kulovca Istega dne je imela organizacija mladinske JRZ žalno sejo za rajnim dr. A. Korošcem. Na sejo je prišel tudi naš novoizvoljeni voditelj dr. Franc Kulovec, burno pozdravljen od mladine. O dr Kulovec je imel nato naslednji programatični govor: »Na dan, ko se poslavljamo od našega največjega voditelja dr. Antona Korošca, ki je tako rad zahajal med mladino, se je izkazal«, da vlada med nami disciplina in sloga. Ko sem slišal predlog, da nameravajo mene izbrati za predsednika, mi je bilo težko. Bog mi je priča, da nikdar nisem hrepenel po tej časti. Toda, ko sem videl enodušno željo vseh, sem odgovorno mesto sprejel. Obljubljam, da bom z vsemi silami in z vašo podpore vedno delal za cilje, za katere se je boril naš veliki pokojnik, za zmago krščanskih načel v javnem življenj« in za slovensko avtonomijo. (Burno ploskanje.) Slovenska avtonomija je veliki ideal, za katerega so bom veduo boril s vašo pomočjo. Mladina je bila vedno tista, ki se je s vso odločnostjo v vseh časih borila za narodove pravice. Mladina, ki je vedno znal* žrtvOTftfi svoje sile, je prednja straža vsake stranke v narodu, ki hoče uspehov. Kdor no pezna žrtev v politiki, nima uspehov. Politika je neprestan boj, je neprestana žrtvovanj« človeških sil ia »posebnosti za idejo, ki so v korist naroda ia državi. 01»-ljabljaro, da bom moško z vaša mlado podpora deprinašal šrtve za naše ideale. Prepričan sem, da je zahteva po slovenski avtonomiji v popolnem sklada z državno zamislijo naše ljubljene Jugoslavije. Sam ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič uas v daljše«r. telegramu bašri, aaj bomo pogumni in složni. Ml ljubimo te drža«o, saj smo jo soustvarjali in le v njej si zamišljamo življenje naše avtonomije. Imanto im čelu naše lepe Jugoslavije naš domači vladarski dom Karadjor-djeričcT, ki naj ga Bog poživi! (Večminutno ploskanje.) Z vero v Boga, v kralja ia državo ter svoj narod, se bomo borili za večje socialno pravičnost med ljudstvom. Socialna pravičnost v državi je porok notranjega miru in zunanje moči države. Zato, mladina, bodi naša krepka opora,, vi, ki ste naš up in nada bodočnosti ii Prsdsedaik viade čestita Ko je predsednik vlade Dragiša Cvetkovič zvedel, da je izvoljen za novega predsednika bstuovinske JRZ v Sloveniji gospod minister dr. Fi. Kulovec, je telefens'4 aarojSU gospodu Jevremu Tonuč;^, bivšeina ministru-in beograjskemu žujsanu^ ki 'se je nahajal Ljubljani na pogrebtns^enskega vodiMja dr. Antona Korošca, naj osebno obišče g. predsednika ministra dr. Kulovca in mu čestita k izvolitvi. Gospod Jevrem Tomič je nato takoj odšel na stanovanje k gospodu predsedniku g dr. Franu Kulovcu in mu izrazil čestitke predsednika vlade Dragiše Cvetkovifia, ki mu čestita kot predsednik vlade ift .kot predsednik glavnega odbora JRZ. Nato ga je" obiskal g d Slovenska straža v LJubljani j« ob priliki smrti gosp. dr. A. Korošca imela žabio sejo, na kateri ae je predsednik v izbranih besedah spomnil našega narodnega voditelja to izrazil hvaležnost velikemu pokojniku za yso i iredno naklonjnost, ki jo je pri njem uživala Slovenska straža od vsega početka. Odbor Slovenske straže v Ljubljani je aklcnil, da v spomin in počastitev pokojnega dr. A. Korošca daruje za revne kočevske otroke 'm 1 500 tn za revne otroke a Koroške m Primorsko din 500, d Ženski prerok Motni časi, kakršni so, so kot nalašč prav ugodni za razno ljudi, ki ao o sebi prepričani, da imajo od narave dar napovedovanja bodočih dogodkov. Tako poroča belgrajsko časopisje, da se je v Sarajevu naselila neka ženska iz Petrovgrada, ki se odlikuje po svojih napovedih za bodočnost, katere pogostokrat drže. Ta ženska je povabila tudi časnikarje in jim napovedala, da bo sedanja vojna trajala že tri leta in da bo prihodnje leto prišlo do moritve otrok. Leto 1942 bo zelo plodno, vendar pa bodo kobilice po vsein svetu uničile mnogo plo do v. Po končani vojni bodo v mnogih državah neredi in prekucije, le Jugoslavija bo „ OkUjUb I« porebna prednost odv«» jaHage sredstva OarmoS. Vrhu »ega deluje In j brez botatin- Zato uživata I odrasli in otroci radi Dermot -sB^Gsaas. ostala cela in mirna, ker se je vojna ne bo dotaknila. Končno je rekla ženska, da bo prihodnje leto Francija doživela hud potres. d Pri zaprtju ali pri motnjab v piebavi vzemite zjutraj na težč«* kozarec naravne >FranzrJoeef« vode. t d 30 vagonov pšeniee j« agorelo te dni v parnem mlinu v Stonešiču. Gasilci »o Btorili sicer vse, da bi požai obvladali, vendar pa se jim ni poareiilo, ker je voda popolnoma zamrznila. Zgorela so vsa skladišča s 80 vagoni pšenice ter 5 vagonov otrobov. Poleg tega je zgorelo tudi mnogo vreč v vrednosti 5,000.000 din. d Prizadova pomoč pri gradnji silosa. Prizad sporoča, da je rok za vlaganje prošenj za podporo pri gradnji silosov podaljšan do dne 1. marca 1941. Podpora, ki jo daje v ta lahvala. Dne It. novembra letos mi je pogorela stanovanjska hiša. Oaenj, ki ga je zanetila zločinska roka, mi je uničil tudi živež in mnogo obleke. Uprava »Domoljuba" mi j.e takoj priskočila n« pomoč in mi izplačala 1©©0 sišn polarne podpor®. Za to pomoč, ki sem 1o prejel v največji stiski, bom ostal vedno hvaležen. »Domoljub" bom vedno imel naročen in ga tudi drugim iepo priporočam. Tihaboj-Orešie 1. decembra 1940 p, -Sv. Križ pri Litiji. GRKBENC C1K1L, 1. r. delavec. namen Prizad je naslednja: 1, «000 din bnm, ki imajo sadovnjak z več ko 500 sad. nimi drevesi in ki grade sušilnice velikega tipa dr. Slojkoviča a 26 lesatni. 2. Jifloo ditt osebam, ki imajo sadovnjak t 200 do 500 nimi drevesi in ki zidajo suSilnice tipa Gla'. vanič ali dr. Stojkovič z 10 do 12 lesarni. 8. Dovoljevala pa se bo podpora tudi om. bani, ki imajo sadovnjnk j manj ko '200 dre. veei in ki zidajo suSilnlco majhnega Upj. ci Vinska raz&tava in sejem v Ormožu 1». tos ne bo decembra kakor običajno, Bmpak iele 15. januarja 1941. Prijave vzorcev ?a raj, stavo se sprejemajo vsak dan v pisarni Kitarskega društva z. z o. j. v Ormožu. — Vina letošnje trgatve se sicer nekoliko počasi, ve c-dar nad prič&Uovenje ugodno razvijajo ter bodo tadi nova vina prav dobsa, aromičn* in pitna. Vpričo kohčiasko zelo »labe trgatvi; ICakšcst b** srni notri roman f Z novim tetom bomo začeli objavljati mi vaa zanimiv is napet ronoen »Rabljeva roka«, Angleški pisatelj Fteteber ga j« spisal po pra-atarem rokopis« is Kristanovih Časov. Fred nami vstajajo napeti dogodki k časov rimska aveidvae nadvlade, IJafeeseii russkega vojaka do lepega jadovsk«ga dekleta, njegove pustolovščine, ajagov strašen greh. Ta rimski vojak, ki ms |« bilo Im« Scipion Mnrcial, j« služil pod cararakha namestnikom v Judeji, Pond-jem Pilatom. Bil j« precej Uobtafcn, sajj j« bil 1« dob*« rimska rodbine, pa je is želje po pnatolovščinah «fol očala iu ae saptea! &»mi rimske legionarje. To so bili vojaki, ki so s« v rimskih legijah vojskovali sa mogočeo državo po vseh delih sveta. Prišel je v Judejo, kjer je 7 nekem boju bil amrtao ranjen, pa mu {« lepa deklica a svojo požrtvo- valnostjo rečila življenje. Ko ae je pozdravil, jo je vsel sa ženo. Ona ae je s otrokom vedno bolj savramala aa Jezusa. On je pa Jezusa prav sato tem bolj sovraži', ker je po njegovi misli Jezus * družino prinesel razdor, Itd. ItdL Roman fe prepleten s napetimi borbami, k nesebično Ijnbesnifo Ia a čudovitimi prizori Kristusovega življenja. Naj se bo naročnika, ki lega lepega ro-attana ne bi brali d 400 litrov starega viaa so no odnesli Posestnik Karel Hrastnik iz Strhiovca pri St, Ilju je prijavil orožnikom, da mu zmanjkuje iz kleti vino. Tatovi ao ae spravili nad »od, v katerem je hranil ataro vino letnika 1938, ki ae danes prodaja že po 12 din liter. Ko j« izmeril, koliko vina je Se v sodu, je ugotovil, da ao mu tatovi odnesli 400 litrov vina. Orož-nUd ao ugotovili, da je Hrastniku odnašal vino iz kleti 44 letni delavec Alojz Očkerl, ki si je preskrbel ponarejene ključe od ključavnice, Pri vsakem obisku tuje kleti ai je w polnil nekaj steklenic, d Zagrebška občina je najela novo po'°" jiio v gneak« 30 milijonov dinarjev za nakup živil in življenjskih potrebščin za svoje p'e" bivalstvo. Na občinski seji »o sklenili, da bodo denar v prvi vrsti porabili za nakup P*«" niagottlovljene boiične praznike voSfita Tdfim naročnikom ia bralcem »Domoljuba« »uredništvo« in »uprava«! niče, rži, koruze m drugih žitaric, potem pa tudi zb. nakup sladkorja, riža, olja iu podobnega. Občina je sklenila dalje, da bo skrbno pazila na živilski trg tn ne bo dopustila nobenega veriženja ali pa podraževanja živil. Posebno bo poostrila nadzorstvo nad trgovanjem z lAoko tn nad cenami ter kakovostjo kruha. Ustanovila pa je tudi poseljen urad, ki bo skrbel ra preskrbo prebivalstva s petrolejem. Kazen v tem uradu, ne bo mogoče nikjer drugje kupiti petroleja. Ctaia je določena aa devet dinarjev liter. d Gripa se je sačela širiti v mnogih krajih države, zlasti v Belgradu. Umrl je ludi tki prometnega ministra inž. Besliča. d Nov vodovod so dobili prebivalci v Trnovljah pri Novi cerkvi v celjski okolici. K dograditvi je v veliki meri pripomogla banska uprava s svojimi prispevki, pa tudi jeklena volja in požrtvovalnost nekaterih odbornikov občine Nova cerkev ter posameznikov je pripomogla k urpešni dograditvi piepotr°b-nega vodovoda. d Prve javne ljudske kuhinje v Zagreb« »o »tvorili 15. decembra. V njih bodo razdajali po 1000 obrokov hrane na dan. Klic Sz taiine v božični noči ' * Božič je najlepši praznik v' letu. Priizttfk in pešimi, praznik jiosribttvtfjočih' 'Je bkitt in nežnih melodij globoko občutenih pesmi, zlasti pu prazuik notranjega prerojen ja, prodnik ak,rrvnos.toih neizraznih doživetij človeških src. iNepoz»t*na ostaue n. vse življenje v srce segajoča mojlodija večno lepe pesmi, ki se ra aveto noč in vse božične praznične dneve kot neguj svoja zobe! S tako važno stvarjo kot jo noga in či&čenja zob zares no b! smeli odlašati. Uporabljajte redno Sargov Kalodont in ostanite pri njem, Sargov Kalodont Ima to prednost, da temeljito čisti zoba, obenem pa oripr»vl zobni kaman in prepreči njegovo zopetno tvorba Čistile zato zobo vsako jutro In vsak večer s Sargovim Kalodontom. ekm&nuom! skrivnostni balzam razliva po cerkvah v Sloveniji: »Sveta noč, blažena noč«. Ob prijetno igrajočih melodijah v okusno okrašeni cerkvi, obdan vsenaokrog od nepregledne množice vernikov, v pobnžno molitev zatopljenih, človek skoro pozabi, da je na zemlji. Nehote mu vzn« kne iz srca pesem nebeščanov, zbi :tih okrog božjega prestola: »Svet, svet, si Ti Gospodi^' Priznam, ¥ Sloveniji je božič -es melodij% res peseM srca, i ljubeznijo Deteta božjegal napojeuega. Toda pri nas na jugu. Kosovski Mitrovici; pa je v sedanjih razmerah žalihog božič le suha proza: Skromni glasek zv«\nij prispe koma j,"do prvega praga. .Pa to nfc de! Saj nam- zvons^ Noromašniki ljubljanske škofije. (Datum pomeni dan nove maše.) L vrsta : Križaj janež, Zagorje ob Savi, 26. dec. - Malovrh France, Polhov Gradec, 29.dec. Is, Tr " " ' — ' " - FemcT Boris," iPrlič, 29.7e°c J(Dr7jan«Krtljl^ snlritnai) "f «layaj ^^^jubijan^ Sv. Peter, 26. dec. - Pogorelec Anton, 22. dec. - šinkar Anton, Selca nad škof jo Loko, 29.nec It ____ _ A. _ .. J 1____ ... _ .1 M t, m n . TAmnun lec Anton. zz. uec. — siu»m ■'—• „ It vrsta od i e ve na d e s n o • Tomazin Lndovik, Naklo 36. dec -P^F^^«^ aovlca pri Ljubljani, 29. dec. - Crčman Anton, Višnja gom, 2». dec, - Urbanč Jafce«, LesKo-vec pri Krškem, 29. dec - P>ratutlč Viktor, Ljubljana, Sv. Ciril in Metod, 26, dec - Svete Jernej, Preserjc, 24. dec. — Kapž Stanislav, Semič, 2b. dec. treba! tvmn na».b» natacSč kpftrfttrzirat; -k« ia ni cerkvice, kjer naj bi se zbrali!.,Gibala* repenečega po novorojenem Detetu, privabi toliko' naroda, da bi precejšnjo cerkev napel« nili. Ker i>a je naša sedanja cer' ev samo skromna majhna kapelica v pritličju nekdanjo turške hiše, se nekaj ljudstvu iiatrpa v to ka* pelico, ostali pa se stisnejo drgetajoči od nira« za v malo dvorišče; ker pa je tudi dvorišč« premajhno, morajo mnogi ostati na cesti... Obračamo se zato iia Vas, dobre Slovenke in Slovenci, da nam pomagate izkopati se is teh žalostnih razmer. V Mitrovici in bližnji okolici nas živi okrog 2000 katoličanov, soraz« merno največ Slovencev. Večinoma so zaposleni kot rudarji v rudniku Trepča. Med temi katoličani se že več let zbirajo prostovoljni prispevki za novo cerkev. Toda ti prispevki so tako malenkostni, da ss cerkve še dolgo vrsto let ne moremo nadejati, ako bomo samo nanjo navezani. Zato prosimo vse čitatelje »Domolju* bat in vsakega posci ej, rla nam pomagate, Morda bo za koga od Vas dar, četudi majhen,, žrtev, toda ta žrtev Vam bo sladka, če ponu» slite, r.a se bo v novi cerkvi dan za dnem dvigala v nebo pobožna molitev odraslih ia zlasti otrok, ki bo vselej ganila Boga, da bo vedno znova blagoslavljal vse dobrotnike ..cerkve. Iskreno Vas prosimo, prosimo pa tudi novorojeno Dete, naj blagoslovi še prav posebno vse one, ki se bodo odzvali naši piosuJV Pošljite na naslov: Katolički zttpni uredij Kos. Mitrovioa. ?t TI«to dopoldne «0 morali biti vat » hi«. Zunaj le Uko delovalo. AU kljub temu mso dolgočasili, kaj le, vsak Je naSel avojo »abavo. Se mali Tomažek, ki Jo koraeal S« v krilu, je ustavil avoj jok, ko je sprevidel da res ue »me ven, da mu bo aicer le mama pokazala, mu le lugala starejša »ostrica Hanca. V tem Je »unaj po podatenjo nekdo trdo »topil. Na mah Je polegel v hiš! vrlSi in » pr>-driano 6apo so iakali, da »o ee vrata odprla. Na pragu je stal pismonoša. »Kje je maina?« »Zunaj,« je povedala Hanca skoraj s strahom. Pa »e jo koj spomnila, dn pismonoča ni hud človek, gaj je bil to večkrat pri njih, in Švignila je mimo in potem skoz vežo poklicat mam«. Ta jo bila na izbi. Ze ondan je popravljala streho, na Štirih krajih je puščala, da je curljalo na skrinjo in drugo ropotijo. Seveda, Ne?« « mora Da kak način pomagati, sama. io pa ni moSks roke pri hiši, a tem drobižem p« ni Se nič. Je kar hudo, ie gre mož po svetu. Pa — kaj bi neki tarnala, drugi še strehe nimajo! Ko jo je otrok poklical, je v hipu vse pu-»lila in skoraj stekla v h i So. Pismo! Kako slad ko občutje jo Je zmeraj prevzelo ob tej misli. Ze ve, kdo je pisal. On, Tomo. .Saj je nanj zadnje čase irislila noj in dan. Nič čudnega, ie se pa ie tri mesece ni nič oglasil. Neži je za žarelo v očeh. fie odzdraviti nI utegnila, ko je pisrnonoža odSel, taka nestrpnost jo Je zgrabila. Odprla je pismo. Otroci so silili vanjo. Kar vsak bi rad Imel vsaj VcJ' k tega, kar je prinesel pismonoša m ni.mo. Seveda, če je kaj za mamo, mora biti tudi zanje. Sama ni vedela, kdaj so jo pri rinili do klop' da je sedla, ia potlej so se spravili krog njo, kakor da jih je klicala: Tinč je počenil na mizo in stegoval svoj dolgi vrat čez Jakca, Hanca bi tudi najrajši sama prebrali pisanje, pa čeprav so JI £„• velika črke v abecedniku delale nemalo preglavic, Tomažek je pa vlekel mamo za krilo in se jezil, da ga nima nihče nič za mar. »Tak čakajte,« se jih jo Neža otepala, pa kakor da jo niso slišali. »Da sama prebereml« Tomaiek je začel jokati, iee, saj je tudi zame nekaj, ali ne t Neža je hlastno preletela zveriiene irke, ki M na glas govorile, da, pele. Tomo je pisal, da pride ta" praznike domov. O, ali Je to rea? So v drugo je na hitrieo prebrala. Seveda, rea je, vso je res, kar piše. Letos bi bilo že četrto leto, kar je bil Zdoma. Dolgo je to, grozotno dolgo za Nežo. In ta otroke ie bolj. Zdaj bodo spet videli svojega ata. Moj ljubi Bog, aaj to nI kar tako! >Aia bo prišel za božič, iako pravite se je končno obrnila v otroke, ki so zijali v belo pismo kakor v velikansko uganko. Zdaj so ae prav za prav Sele začudili mami. Kako? Saj ni mogoče, »AU, ata...?!« je završalo po biSl v eni sapi. Da, če je pa tako pisaL Za praznike bo prišeL Te bo lepo! In kaj bo prinesel? Ne, tega al Sa ae morejo misliti, prehitro jih Je mama povedala, •aj ni snoči, da bi ae človek vživel v to novico, raa ne. Zonaj je le venomer lilo. Človek *e je s skrbjo oziral v samegleno nebo. Kaj bodo prizniki tako puščobni, aaj takih ie zlepa ni bilo. Ta Mornarica po cest!, kam boš pa'stopil voščit, te pa nimaš dobre obutve. Se v cerkev komaj. AU v Nežini hiti ae niso dali motiti takim fckrbem. Zavelo je novo življenje, vsepovsod ga le bilo polno, kamorkoli si se obrnil. Seveda, ie bo prišel ata domov. Ata, ki t«sari nekje daleč. Tako daleč, da Se Hanca ne ve, kod je tisti gozdi Zadnjič ao ae menili o tem. Tini je skoraj za prt* moj rekel, da ve, koliko daleč. Je ata, trikrat to-Uko kot od doma do Korena. Oh, ga je zavrnila Hanca, to je preblizu, ko ie po tisti gozd maji- mmmm praznike France Kunstelj keno bliže ko morje, kje Je pa morje, to ao J>» zadnji« gospod v Soli povedali, da grozno daleč, torij nima Tini prav. Kje neki, saj Tinč (e ne hodi v šoto, nemara »ploh no ve, kaj je lo morje. Ali komaj jo Hanca to rekla, jo ie padlo po njeni drobni glavi. Tole je morje, Je trdil Tin. in moral« je molčati. Zdaj pa ne bo več molčala, ko !>o ata povedal, da je imela oua prav, ne pa Tinč. Bo ie videl Tin«, da res Hanca najbolj prav ve... Pa kaj bi zdaj aa to toliko mislila. Bolje je, da prejnlilja, ttaj !>o ata prinesel. Zadajii j« mama dejala, da bo dobila novo ilžme. Pa je prišel Miklavž in čižniov in prinesel, je pozabil nanje, tako je rekla mama, jih bo pa ata, kadar b« prišel domov, «aj bo kmalu. Pa tisti kmalu ni bil tako hitro, Hanca je celo leto iskala na iižme. Ali zdaj jih bo pa la pričakala, ae je na tihem veselila. Iu Jakec? Ta bo dobil nove hlače, sakmašne hlače, in bo Sel potem z avtom v cerktv, če bo kaj priden to če so bo navadil moliti »angelček varuh«. Toma Se k bo pa dobil sladkega cnkra, hm, takega, kot ga je lani dal stric iz Llgojne. In potem Tinč? Nak, tega pa naj nikomur ne pove: dobil bo konja! Živega, zaresnega konja. hij. hijl Tako so zdaj sanjali vsak o svojem svetu noč in dan in Neža je bila vesela, da so se nekam zresnili in potihnili, ko je bila p« iistega glušečega vrišča sita ie do grla. Zdaj si jc Neža privezala predpasnik in ss vrgla v delo. Pn to delo se ji Je zdelo vse drugačno ko sicer. Prevzela jo je zavest, da bo delala sa nekoga drugega, ki br> prišel ln užival sadove njenih rok. Da, za tisti dan bo moralo Ne pozabite, da bo z novim letom, začel izhajati na« novi roman »HABIjJEVA ROKI« biti vse novo v bajti, v tej trhlenl bajti... In otroci so so morali seliti. Najpoprej iz biSe v kuhinjo. V hiSi bo mama zdaj pospravljala, brisala prah po vseh kotih in kotičkih in ribala. Tako Jim je dopovedovala, ko so silili vanjo z vprašanji. Seveda, ie bo ata prišel, že mora tako biti, »o se zamislili v te besede in se umaknili iz hiSe. Neža Jo stopila na atol in snela a stene podobo sv* Andreja, potem križ, ki ae ga jo držala na zgornji prefiki ptjiina, ogledalo, v levem kotu ubito, irf uro, ki je visela iam ob vratih, odkar je bila stena zadnjikrat prebcljena, to je bilo ie dolgo. Vse, prav vse bo zdaj pre-ieder.o. Zatem se je lotila ribanja. Ko je vstala, jo ji roko Šumele, pa ni mislila na to. Odprla je okna, jih snela in umila, d« s« ae Sipe sveti!« ko Se nikoli. Sele popoldne, bo ae je v hiši r.a silo presuiilo, so smeU otroci na peS, ki jo je Neža dobro zakurila. In zdaj so zrli v poribana tla, v umita okna. vse je bilo praznično, iisio novo. kakor že zdavnaj ue. In zdaj iele so počasi skuSali razumevati, kako velik dan so jim obeta. Neža je pa delala ko nora. Na veior je bila ie tndi kuhinja porlbana, vela ln shramba. In komaj se Je drugo Jutro dvignila i« postelje —■ otroci »o ie sladko sanjali pod toplo odojo — že jc prijela »a metk- in začela pometati zunaj po podstenju, sosed, ki je Sel v tovarno, ae ja čudil, ko je opazil Nežo, kako je zgodnja. Vreme se Je še tisto dopoldne obrnilo, potegnil je aever, pretrgal «ivo zagrinjalo, ki Je zastiralo nebo, in prismejalo se ie sonce. Popoldne pa se ja pripodila od nekod burja In zatulila med hišami. Burja, ki je diSala po snegu. Je stopila za trenutek v hišo. da bi si pogrela premrle roko. Otroci so spet iopell na gorki peči, Hanca bi rada pisala nalogo, pa ji Tomažek ni dal mtrn. Tinč. ki je ždel v kotu tn se venomer zatapljal v svoje sanje o konju, se je zdajci zdramil. »Mama, kaj no bo pri nas nt« jaslic? Flakov Poldne bo naredi! tako lepe, jc dejal.« Než« »e je zdrznila. Kako? Da ae ta Tini kaj takega domialif Jaslios *Bj jih ras nlao imeli io nikoli. Nekoi Jih Jo Tomo kupil, pa samo hle- ve«, Meti mali hleve«, ki je atal vs« lev, u«, . kotu nad mteo, Um pod razpelom, u boii{ , je p« Neža predela na omaro, to so i^g ta druiinieo, »amo hlevec in nič drug.aa M pa otrok rad vae kaj vei. Jaslice, prav« Jat||r' Take, kot jih Imajo pri Flakovlh. »Hm,« je huj'. besedo »voje misli, Vse, Tinč jo Jo zbegal, kij naj bi torej rekla otroku, ki ima večjo misel b $ua. Moj Bog, ta Tinč! Jaslic«; bi rac! »Kje Imamo pa pastirce in jančke pa mahat. Je,« »e js zavzela mesto nje Hanca. Ali Kcfej u v tem hipu obšlo mehko občutje, morebiti u> u tedajcl spomnila, kako jo bilo svoj čas lepo, t*, krat, ko jo bita ona Se mailina, taka ko liana zdaj, tn so imeli jaslice doma, velike, skoraj j*,) izbo »o ravzele, brat Jaka jih je naredil, iu pij. hajala jih je vsa vas občudovat. »Seveda, mahovja ni,« jo dejala Tinču, pa to tako, da je razumel njeno misel: Drugo bi bilo, samo mahovja ni, je hotela reči. »Nič,« jo j« koj zavrnil Tini in »kočil pokonci, »ga grem p« ju nabrati« Neža se Je zazrla r kot nad mizo. Da, kah bi bilo lepo, io bi bile ondi jaslice, prave jasli«, In letoe Se celo, letos, ko !>o prišel tudi Tomo domov, kako lep bi bil sveti večer I« Pa naj bi Sla So Hanca t tabo,« je slednjič razkrila evo.n veselje otroku. Ilanca ni nič rekla. Saj je v iilvu pozabila na vso Jezo, ki jo Je zadnjič stresala n«4 Tinfem, vzela je izpod postelje svoje- strgane čil. me in »e <>bula. Iu Tini takisto. Neža jima ie daU veliko čajno. »Tjakaj proti Košucam pojdita,« jt ie svetovala, »pa veliko aaberiU!« Jaslice, hm, ta mehkohna ln sladka misel t« je zdaj oklenila Neže in jo spremljala vsepovsod, Jaslice, da, iu zdaj mora ona poskrbeti za pastir. cts, za ovčke, za vse, morala bo stopiti v t. g ia kupiti, kar bo treba. To bodo mali veseli. In oe, Tomo tudi, da, on Se cclo!... Samo denarja Dima. Se za potico ji bo zmanjkalo, če ne bo Tomo kaj prinesel, počakati mora, ko tako dolgo u ni! poslal. Tinč in Hanca »ta prinesla mahovja za troj« jaslic. Pa lepega, ko žamet mehkega, da se jitua je Neža iudila, kod sta ga nabirala. In zdaj m govorili samo o novih jaslicah. In Neža jim j« morala obljubiti, da bo še drugi dan Sla v Sta. cuno in kupila vse potrebno za nove jaslice, ia Tinč je zahteval celo, da mora prinesti tudi novo Stalico, tista V kotu da je že prestara za nove Jafellee. »Bomo počakali, da bo prišel ata,« ae J« »govorila, ko ni mogla drugačo povedati, da al denarja za nove jaslice. »Mogoče pride že Jutri, če ne, pa pojutrinjem zagotovo, ko bo ie »veti večer.« »Ata, aaj res! Jutri? Ooo!« se je zganilo č«. tvero src in beseda jo spet zastala ob tej velild misli. Zunaj je podal na zemljo mrak in silil tudi v hišo. Otroci so ga b.li Še bolj veseli ko druge večere. In Tini, ki je videl nekje v temi svojcu« konja, kako je dirjal t njim po beli cesti. Se najbolj. Ko Je Neža prižgala luč in postavita na mi« večerjo, nI nikomur nii teknilo. Sevc, ie bo pa Jutri priše! ata. Ataaa!... Mrzlo jutro je vstalo izza gora ln posijalo tudi v dolino. Mirno, tiho, kakor ob pričakovanju velikega praznika. Pa ta bo prišel Sele jutri. Jutri, ko bo sveti večer ln sveta noč, božična nof, Neži, ki Je pravkar stopila v kuhinje, w j« tedajci zazdelo, da Je po oknu nekaj udarila Pa komaj je utegnila pogledati tjakaj, ao ie zaškrl« pai« vetna vrata. »Dobro jutro H: ae je utrgal a praga motti glas. »Tomo, ti?!« Nežo je vrglo (tca Štedilnika, da Je skočila to blazna v velo. Kaj je mogoča? Pa zdaj je priiel, z jutranjim vlakom. Pa sli ni pisal, da bi nn prišla naproti. »K)e bo mali?« se je Tomo na glas smejal, kakor da no mu bile všeč Nežine besede. Odložil Jo v kuhinjo na slol težki nahrbtnik in odhitel ▼ niso, kl je bila Se vsa potopljena v dromotni mrč. »Hanca, TinC, Jakec, Tomažek!« je Neža pritekla ?.a njim ln vsa iz sebe klicala otroke. >Ata ie prišel, utak Pa ji še na mar ni prišlo, (tn bt bilo vsaj /.n malega Tomažka bolj prav, da bi ga pustila v sladkem snu. Ali ne, zdaj mora vse j)0-Itoncl, ata je tukaj, ula. Usti, ki so ga tako dolgo in nestrpno čakali. In ni bno treba preveč klicati, koj so se dvignile glavice izpod tople odejo, Tontažkova «e celo mej prvimi, in ata »e je sklonil nadenj in poljubil zamuščeno lic«. Kako je že vse zraslo, je Tomo gledat in gledal vanje. Seveda, ko ga pa že tako dolgo nl bilo domov. Tinč se mu jo zdel še enkrat večji ko zadnjič. In Tomažek, o ta balonček, kako se redi, Neža, dobro ga hraniš, dobro kajpak. »Zdaj pa brž v kuhinjo,« Je klical vse zapovrstjo, ko so se komaj r.a silo oblekli. Zunaj se je že naredil dan. Neža je odgrniia okuo iu upihniln luč. Otroci so pricepfitali v kuhinjo. Oči »o jim obstale na atu, ki se jim je zdel ves drugačen, kot so si ga predstavljali. Kako velik je bil in brke jc imel pod nosom in polhovko na glavi. 0, ta ata I Se Hanca, ki bo ga je od zadnjič tako dobro spominjala, je zrla vanj kakor v tujca, ki ga ni še nikoli videla. Tomo je prijel nahibt-nik in ga odvezal. Da, tam notri mora biti nekaj zanje, nekaj tistega, kar so pričakovali. Samo konja, Tinčevega konja ni tam v nahrbtniku, morebiti ga je aia pustit zunaj kje. Zdaj so vsi hkrati l/buljili svoje velike oči v atove roke, kl so razkladale na klop zavitke, za vsakega posebej je pla nekaj prinesel, fie Neža jo bila vsa zaverovana v mož«, ki je ves razigran delil otrokom stvari iz nahrbtnika. »Najprej Tomažek, na, tole zate,< je molil malemu, ki si je mol zaspane o6i, rdečo Skalijo iu piškot na zlati nitki. Tomažek je zgrabil piškot, kot bi se bal, da ga mu ne ho kdo zdaj zdaj zmakiiil, ilanr;, je pridržavala sapo. Moj Bo«, če ce bo dobila tistega! Pa je kar uganila: aia ji je prinesel čižme, čisto nove čižnie. O. zdaj bo pa že večkrat rada molila za aia, ko je tako dober, da ji jt kupil čižme. .lakec je dobil hlače. Nove dolge h\ače. Joj, če ne bodo predolge, se je otrok ustra-, Sil. Seve, dolgih hlač ni še nikoli nosil. In Tinč? | Za Tinča je pa ata kupil — jaslice. Joj, tfpe, f nove jaslice. Na, zdaj bo pa tmel svoje veselje z njimi! Kakor da je ata vedel, kako bi Tinč rad jaslice imel. Kar uganil ie. Da. se je Neža smehljala vsa srečna, kakor da je njej pr:.;esel Tomo jaslice, da, zdaj ne bo treba iti v trg in kupiti pri štacunarju. Otroci sami niso vedeli, kaj bi zdaj bolj gledali, ali svoje stvari, ki »o jih držali v rokah, ali a!a, ki je slal pred njimi kakor kralj iz devete dežele. In tudi Neža ni vedela, kaj bi dejala. Rada bi da !>i bila zdajle vsaj za hip sama z možem, da bi mu razkrila svojo srečo, ki je je bila polna njena duša. Da, zdaj vendar ne bo tako aama, tako neizmerno sama. Vsaj za nekaj dni bo zraven nje nekdo, ki mu bo lahko povedala marsikaj, kar ji leži ns srcu. ln ravno zdaj, ko 1m> tudi več časa za take stvari. Zdaj v praznikih. Tomo se ltar ni mogei načuditi Tinču, da je že tako velik. »Kakor kak hlapec,« ie rekei. Pa ga je Tinč tudi razumel: iSaj bi tudi konja znal napreči!« se je vzpokončil in nagnil glavo postrani, kakor je videl ondan Flakovega pastirja. >IIm,« se je Tomu dobro zdelo in bil je ponosen na svojega sina. Skoda, si je mislil, da je samo tesarjev sin, ko bi bil gruntarjev, bi lahko z,a-jahal konja... • Neža je čakata, kdal bo Tomo pogledal po hiši in rekel r »Kat tako je lepo, lej!« Pa ni bilo treba dolgo čakati. Tomo je slopil v hišo, otroci za njim, in se razgledoval in se tiho čudil vsemu. Pa Neža je slišala sleherno njegovo misel. Obšlo jo je, da bi na glas zavriskala od prepolne sreče ki ji je polnila srce in dušo. Ne, tega ne bo zdaj povedala, kako se je morala mučiti, da je zdaj vne tako lepo po liiši in vsepovsod, tudi tega ne bo pravila, kako je morala streho popravljati, pa sama, čisto sama. Ne, zdaj že ne, ko je pa Tomo tako vesel, kaj bi mu očitala, da ?a ni bilo tako dolgo domov. Saj je zdaj vse pozabljeno, vse dobro. Jutri bo sveti večer, še k pol-nočnrci boflta šla s Tinčeir. in Hanco, seve, če ne bosla otroka zaspana .., So tisti dan so naredili jaslice. Ata Je pm magal. Iu skoraj vse mahovje so porabili, tako velike so naredili. Neža je kupila samo svečko v trgu, drugega za iaslico nič, ko je pa vse ata prinesel, vse: paatlrce, pisano barvane, ederi jo bil na las podoben Flakovemu, eden je pa nosil vedro kakor Jurčkov oče, potem jančke, bele, name bele, in nekaj drevesc in hlevec, da, tudi be« tlehemski hlevec je aia prinesel, vse je bilo novo. Cisto novo, takih jaslic Flakov Polde še dale« ni Imel, je Tinču kar povrisltuvalo v drobnem srcu. Zunaj je naletaval sneg. Božič, bel božič, Jo pomislil Tomo, ko je pogledal skoz okno. Med hišami se je plazil že trd mrak. Zdaj js v dalji zazvonilo. »Kropit!« je jx>klicala Neža v hišo, »angelo« vo češčenje zvonik In Tomo se je dvignil izz« peči in z njim Tinč in Hanca in Jakec in Tomažok; v krilu. In Neža je napravila kadilo v posodo* Tomo je vzel žegnano vodo in so šli j>otem v procesiji po hiši in so pokadili vse prostore, d« bi prišel blagoslov božji na vse. Ko je Tomo po< škropil z zeleno vejico tudd hlev, kl je bil pra« zen, mu je šinilo v glavo in srce: »Morebiti bo pai na spomlad kaj za Tinča v hlevu...« Tinč, ki je capljal za njim, je pa molil za mamo: »Sveta Marija.. .< Blagodišeče kadilo se je vilo za njimi in jx>lniio vse prostore, kamor so stopili. Pri lari je pa venomer zvonilo v sveti večer... Tomo je bil že nestrpen. Misel, ki jo je nosit v svojem srcu že dolgo, že takrat, ko je sukal sekiro po gozdovih, tam daleč, tista misei mu je zdaj, ravno ta sveti večer stopala vse živo v za« vest. To je bila velika misel, ki naj bi jo razodel Neži. Ko so povečerjali, so odšli otroci v hiš<*< Tam je bilo vse svetlo, saj je gorelo pred jasli* cami V3e polno svečk, da se mali Tomažek nt mogel načuditi temu prelestnemu žaru. Da, noco| mora biti vse v lučkah, nocoj, ko je sveti večer« sveta noč, blažena noč... V kuhinji sta bila zdaj z Nežo sama. Ona j4f pomivala posode, on je imel pred šal*) koledar in bral. Pa to samo na videz. V resnici je tipal za mislijo, ki se mu je vsiljevala. , Slednjič se je opogumil. »Neža, slišiš,« se je presedel na stolu, kako* d» mu je bilo nerodno. »Kaj?< se je ona obrnila in mu pogledal« v oči. r. ' »Ostal bom doma. Na spomlad lx>va zadal«, Kdo bo v tej podrtiji še zdržal!« Da, to je bila tista velika misel, ki jo Je ta« rekel Tomo. Neža ni umaknila svojega pogledal od nJega. »Da, tako tudi jaz mislim in sem že dolgo mislila.« Samo to je rekla. Ko je pospravila v kuhinji, sta šla oba v hiš« in sedla med otroke. Zdelo se Jima je, da sM srečna kot še nikoli v svojem življenju. Limbarski: božična zvezda Videti smo Njegovo zvezdo, najlepšo, kar jih je nebo prižgalo; njena nas luč blaiilno obseva, lepota V3K r njej se nam raiodeva, njena je moč zgrajena na skalo. Nas pa stopinje zanašajo v mrak, otroci, smo luči, pa iščemo »ene... Mi «1 »akrivamo sonce s oblam, v bisttt nastajajo naši koraki in pred Herodom poklekamo v pr; Mi s® umikamo žarkom resnice, rajši imriujemo v senci zablod; tanke nas vabijo, silimo v spone, nič nas ni groza, če sonce »»tone in ie viharji divjajo povsod. Sveta vera, bodi nam zveida, čiste so tvoje višave in jasne; sveti, četudi vse drugo »Kf T-vodi nas v Bstlehem svotla inmila, kakor »i k Detetu Modre vodila. RAZGLED PO SVETU Pomen bojev v Sredozemlja Te dni prihajajo poročila iz Albanije Tn severne Afrike, ki izpričujejo, ila je sedaj bitka za oblast nad Sredozemskim morjem dosegla že skoraj svoj višek. V Albaniji s o grške čete zasedle že več'važnih mest in križišč v južnem delu te dežele, Angleži pa so ob začetku tega meseca sprožili v severni Afriki tako ofenzivo, dn so potisnili italijanske čete iz tistih postojank, ki so jih Italijani držali v Egiptu, to je iz Sidi Baranija in iz Sol!um«, ter se sedaj angleška ofenziva že razvija na tleh italijanske Libije, kjer so po zadnjih poročilih angleške čete že zasedle trdnjavo Capuzzo in pristanišče Bardio. Obe bojišči, v Albuniji in v severni 'Afriki, sta tesno povezani med seboj. Na obeh bojiščih se prav za prav odločuje usoda Sredozemskega morja in gre za to, da ee odloči, kdo bo v tej vojni uveljavil svojo nadoblast nad., tem velikim evropskim pomorskim prometnim križiščem. V Albaniji ae mora odločiti o tem, ali bo morala Grčija popustiti, ali pa bo svoj položaj ob Jadranu in s tem tndi v vzhodnem delu Sredozemskega morja okrepila. Na bojiščih v Afriki pa se naj dokaže, ali je mogoče Angležem iztrgati nadoblast v Egiptu in jim odvzeti Sueški prekop. Poročila iz obeh taborov priznavajo, da so dogodki tia obeh bojiščih zelo važni, angleška poročila poudarjajo velik pomen Skupnih uspehov "v Albaniji in v Afriki, italijanske poročila pa priznavajo, da je angleška ofenziva v Afriki zelo odločna, tod« dosedanji delni uspehi angleškega orožja še niso načeli vseh italijanskih sil v Libiji. Rimski listi pišejo, da hoče Anglija z ofenzivo v Afriki zadeti v živo Italijo in jo izločiti iz vojne, toda po mnenju lista iPopoio ds Roma«, dosedanji angleški uspehi še niso načeli osnov italijanskega odpora, ki dobro ve, za kakšne cilje gre pri bojih v severni Afriki. Že stari grški filozof Platon je pred več tisoč leti zapisal, da smo evropski narodi posajeni ob obrežjih Sredozemskega morja tako, kakor kakšne velike žabe in da čepimo ob morju tako, da stalno pre- žimo drug m drugega, da nam kdo vode ne bi preveč razburkal uli pu rnzkahL Kdor jc gospodar Sredo zemskegn morja, je prav za prav gospodar Evrope in to se je izkazalo pozneje v srednjem veku in tndi y 19. stoletju, ko se tudi Nnpoleonn ni posrečilo zavladati nad Sredozemskim morjem proti Angležem, dasi je bil zavladal že veej Evropi. Človek bi mislil, da bo Sredozemsko morje v sedanjih časih precej izgubilo na svojem pomenu. Hitra in udobna prometna sredstva bodo lahko nadomestila marsikaj moderni sodobni evropski imperiji so tako razširjeni po vsem svetu, da majhno Sredozemsko morje ne more igrati tako velike vloge, kakor jo je to morje igralo v prejšnjih stoletjih. Anglija ima danes največje svetovno cesarstvo, tode do teh velikih bogastev lahko Anglija pride tndi drugod in ne ravno skozi Sredozemsko morje. Ita'ija ima v Afriki že velika bogastva, toda dokler Italija ni zasedla Abesinije, zase ni potrebovala izključne pravice do Sueškega prekopa, katero si hoče izvojevati v sedanji vojni. Italija bi do svoje posesti v Abe-siniji lahko počasi prišla tudi po suhem, to je iz Libije čez Sudan v Abesinijo in ji v tem oziru ne bi bil potreben Sneški prekop, med Libijo in Italijo pa je pot zelo kratka in lahka. Toda Italija je v zadnjih letih odločno krenil« na pot ustvarjanja veli-kfgu svetovnega cesarstva in če zahteva Sueški prekop, tedaj hoče s tem odstraniti iz Sredozemskega morja cesarstvo, ki je tam do sedaj imelo tako oblast, da jc nanjo naslanjalo vso zgradbo svojega imperija. In Anglija mora sedaj v teh časih na svojo premoč v Sredozemskem morju resnično naslanjati vso svojo oblast in veliko moč svojega cesarstva. Bitka v severni ' Afriki iu tudi v Albaniji je za Anglijo silno važna in pomembna. Pomisliti moramo namreč na to, da je Anglija začela z veliko bitko v zimskih mesecih tam, kjer je to vojskovanje najbolj primerno in prikladno, to je v severni Afriki in deloma v Albaniji. Anglija mora namreč računati na to> Italijanki A«Ur» (doataiiai) v Alriki a* bore v puščavi to, da se. bo nanjo sporožil najhujši nemiki napad najbrž v mesecu februarju ali p® T moren. Do tedaj pa mora Anglija iz Anie-rike in iz svojih posestev navoziti mnogo pomoči in vsega potrebnega. Največ potreb-ščiii pa lahko Anglija dobi samo iz Amerike, toda ' Ameriki dajejo pomoč ali p, posojila samo tistemu, ki sc resnično voj. skuje iu ki ima pri svojem vojskovanju tu. di nekaj uspehov. Z vojno v Afriki hoče Anglija tudi med svojimi velikimi čezmorskimi posestvi utrditi sloves, da je ris Se močna iu trdna iu da sc še lahko upira. Številni ameriški pisci so v zadnjem času pisali, da je Anglija lahko v mesecu septembru odbila nemški poskus za vdot samo zaradi tega, ker je tedaj dobivala zelo veliko in obsežno pomoč iz Amerike. Pričakovati moramo, da bo v februurju ali v marcu napad na Anglijo šc mnogo silo-vitejši in strahotnej&i, kakor pa je bil oni v septembru letošnjega leta. Prav gotoTo je, da se bo na tisti napad nemška vojska tako pripravila, da kaj takega v zgodovini še ni bilo doseženega. Anglija bo ta napad hotela vzdržati, toda to bi bilo prav gotovo nemogoče, če bi Anglija bila navezana samo na sredstva, ki jih ima sama doma, ali pa ki jih sama izdela. Zato bo morala tedaj Amerika Se bolj pomagati kot pa je to storila do sedaj. Uspehi v Albaniji in v severni Afriki naj dokažejo, da se hoče Anglija vojskovati do konca, toda za najhujši napad skuša s svojimi sedanjimi dokazi doseči to, da bodo v Ameriki priskočili na pomoč z vsemi sredstvi, z orožjem in s poso-jil«. Zato pa je ta bitka za oblast noti Sredozemskim morjem zelo važna, dasi se je za čela samo v Albaniji in v delu afriške puščave ob egiptovski meji. Največje evropsko cesarstvo — angleški imperij se vojskuje za svoj obstoj zojiet ob obulah Sredozemskega morja in od teh bojev bo v veliki meri odvisno, ali se bo imperij ohranil še tako trden, da bo lahko na pomlad prenesel najhujši naskok. Ves svet si je že zgrn-| dil novo in najmodernejša prometna sredstva, izrabljanje dobrin se je za Evropo raztegnilo nad ves svet in vsaj v teb velikih časih bi marsikodo pomislil, tla se boj za Sredozemsko morje ne bo razvnel s tolikšno silovitostjo, kakor pa se sedaj ra-vija. Toda angleški imperij se jc na svoje postojanke v Sredozemskem morju zagrabil s tolikšno silo, da jih ne more izpustiti iz rok in se ločiti od njih prav tako ne, kakor so se evropska ljudstva do sedaj že tisočletja držala obrežij tega morja. Kdor hoče biti gospodar v sveta, mora biti gospodar nad Sredozemskim morjem, kdor hoče zavladali Evropi, ne more urejati njene usode, čc sc ne zasidra tudi na afriškem obrežju trga morja. Pri dosedanjih vojnah-je zmago prineslo brodovje. Sedaj divjajo samo še bitke na suhem, spopad brodovij pa bi gotovo pospešil odločitev. Končna odločitev se bo izoblikovala šele tedaj, kadar bo sedanje boje na suhem odločila še pomorska bitka, kijti kdor hoče biti gospodar nad tem morjem, mora imeti na njem tudi najmočnejše brodovje. pa©©!!! sŠsmBr Drobne politične Kanadski parnik »AVestern Prince« je bil od Nemcev torpediran. Na krovu je bil tudi kanadski vojni minister. VeČina potnikov rešena. Nohlovo nagrado za mir za letos ne bodo podelili. V prvem letu vojno so na Madžarskem narastle cene za industrijske predmete samo za 10%, cene kmetijskih pridelkov pa za 30 odstotkov. Veliko tvornieo ia letala bodo ustanovili v Indiji:' Angleška izvidniška letala so baje ugotovila, da se ostala italijanska vojska seli iz Bardije, ki je priblizu meje, v Tobruk. Nemški minister za telesno vžgejo je nenadoma odpotoval v'Rim. Lovska letala, oborožena s topovi ao uvedli te dni v Angliji. Oddciek nemških policistov je odpotoval v kolonije, da se bo tam seznanil z novim življenjem in novimi službenimi načini ter se bo usposobil za bodočo službo v kolonijah, ki jih bo po sedanji vojni dobila Nemčija. JVa sveti večer Ko so domači se razšli, pri jaslicah sem sam o^tai. Nemoteno v samoti tej sem molil in premišljeval, kako nas ljubi večni Bog, ki dal nam je miru zaklad. Po svetu vajni ples vihra. S sovraštvom gleda brata brat. Nešteto mest — kup razvalin; požganih mnogo je vasi. Brezdomci, morda v uri tej, trpijo s solznimi očmi. Premnogo mladih je življenj prezgodaj našlo grob hladan. Bdeči se zemlja od krvi, ki teče is človeških ran. S to tisoče je vdor, sirot, trpečih zdaj v božičnih dneh. Nikjer epore — to boli — ko tavajo po tujih tleh. Je večja bila kdaj bridkost, ki delci je človeštvu zdaj? Kot da je neprediren mrak. zemljo objel, zaprl nam raj. Nocojšnjo noč obhajamo mejnika srečnega spomin, ko raj je «opet nam odprt in k nam prišel je božji Sin. On Bog, vesoljstva je Gospod, ljubezni, vseh dobrot izvir. V temo prinaša zeinskih dni: nebeški dar nam — blažen mir. Ohrani nam zaklad miru in v božje varstvo sprejmi nas! Domovje naše varno le ob Tebi bo nam vsaki čas. O, daj človeštvu zopet mir! Naj neha bratomorni boj! Po tej preskušnji ljudski rod Poklekne spet naj pred Teboj. Kohotnikov. Francoski maršal in predsednik vlade Petain je odklonil nemško naročilo za izgradnjo 2000 letal, s čimer bi naj bila zmanjšana brezposelnost v Franciji. Kcmunska vlada je zasegla vse pomorske in rečne ladje, katerih lastniki so bili judje. V francoske šole jo zopet uveden verski pouk, ki je bil vržen poslednjič iz šol v Franciji leta 1923. Skupina 20 madžarskih parlamentarcev bo prišla januarja v Belgrad. Guvern«• sukali okrog hiitc ter pospravljali razne nepotrebne predmete, , da bi te tem rajti ustavila sv. Družina pri njih, kakor «o vaičani govorili. Razen otrok ni bilo videti ljudi izven vati. Le deea, akrbno zavita iu «.«.'kovana pred mrazom, je kričala po poti proti gozdu. Starši *o jih potlali po mah za jaslice. Na praznik »v. Tomaža, Itirt dni pred božičem, fe stopal proti vasici mlad mož. Videti je bilo, da se mu mudi; njegovi koraki so bili hitri ia dolgi, a ne preveč krepk. Njegov obraz je bil uprt v vasico, posebno v prvo hišo, na levi strani poti. Vsa njegova zuoanjost je govorila, da jc ta mol že veliko prestal. Obraz je bil poln gub, poln resnosti. Hrbet je bil nekoliko upognjen, noge ne preveč trdne. In res. Mol je že veliko prestal Bil je to I.o-'garjev Jurij. Minilo je že petnajst let. odkar je zadnjič zrl svojo rodno vas. Da, pred petnajstimi leti je odhajal poln upanja v tujino za kruhom. Sedaj za božič «e je vračal domov k dragim domačim. Kolikokrat si je bil že preje želel doma, a delo mu tega ni dopuščalo. Danes se mu je dolgoletna želja uresničila. 2e je dospel do svoje rojstne hiie. Na pragu je stala osivela ženica — Jurijeva mati. Kmalu bi ga ae biia spoznala. .Cisto drugačen je, kot je bil tedaj, ko mu je izročala popotno palico v roke. Jurij je zapazil mater; mati mu je prihitela nasproti ter ga z ganotjem objela. Dve svetli sobi sta ji zalesketali v očeh; Juriju tudi. Polnega razočaranja ga je prva sprejela mati. Takoj je občutil, da bo le ta utegnila ozdraviti njegovo du£no in telesno strtoet. Odšel je na tuje, da bi si poiskal blagostanja. A kaj je našel? Kakor tako mnogo naših ljudi, je tudi on naletel na nesreče in razočaranja. Sreča mu ni bila mila. Izgubil je vse, tudi zaupanje do samega sebe. Ves obupan se je predal le slučaju; ta ga je duševno popolnoma uničil. Zapeljal ga je v slabo družbo in tu je njegova nesreča dosegla vrhunec. Zgubil je vero. Od tedaj je vedno begal, nečesa iskal, dasi sam ni vedel česa mu manjka. V Jurijevem srcu so divjali nemiri, čutil je praz-boto. Vero je pogrešal. Ves potrt in nemiren je 'Jurij pribežal domov. Sem ga je vedno vleklo srce. Trdno je upal, da mu bo domovina dala miru. Pozdravili so sat vsi Logarjevi z ljubljenim Jurijem. Sprejem je bil izredno iskren. Mati, polna .veselja, je odpeljala Jurij« v hišo, kjer so bili oče, bratje in sestre. Niso se te nadejali Jurijevega prihoda. Brž ko so ga zagledali med vrati, so vri planili k njemu in mu stiskali roko. Tudi oče je pristopil, a zaradi prevelikega veselja ni mogel 4o besede. Končno je le spravil is sebe. »Pozdravljen, Juriji Zelo sem vesel, da te zopet i4ks.< Več ni mogel. Canotje mu je ustavilo betedo. Sclc dolgo potem se je poleglo prvo veselic. V hiši j« zavladala posebna živahnost. Vse so hoteli od Jurija izvedeti. Go.orili so mu o bližnph praznikih, ga povpraševali in obenem prosili za odgovor. A Juriju ni bilo do besede. Ni sicer molčal; to bi vzbudilo pri domačih sum, a govoril je s težavo; srce mu je pri besedah burno utripalo. Sam ni vedel. zakaj ga prevzema še večji nemir. Dnevi do božiča so minevali hitro. V hiii je vladala radost in veselo pričakovanje svet« noči. Le Jurij jc bi! venomer zaprt vase in ni čutil posebnega vesUja. Vse govorjenj« o praznikih mu j« bilo tuje in nekam mučno. Pričela s« mu j« po dolgih letih zopet oglašati vest. Napočil j« »v. večer. Vsi so bili dobre voli«. Ko j« noč razpela evoje pajčolan« nad vasico, je Hitite angeli Hitite angel! čez zemljo in glasno oznanjojte mir, v trpljenju čakajo rodovi, zašli so v strašni boj, prepir. Naj pesem vaSa ta nebeška, ki mir oznanja, mir ljudem, vse strašno to gorje preglasa, vse vrne v bratovski objem. O j. ljubi mir! -- to sveto ne*em zapoje spet naj zemlje rod, nnj ves preprost, kot sveto Dete, s pastirčki v hlevček gre nasprot. In sveta noč bo praznik sreče, saj je poslala nam Boga, rodila v jaslice je Dete^ ki nosi nravi mir sveta. Marija Fcrjan dobra mati poklicala sina Jurija iz izbe. V veži mu je izročila lonec z žerjavico. Prišel je oče, vzel kozarec z blagoslovljeno vodo. »Jurij, po dolgih letih mi bo4 v moje veliko veselje pomagal pri starem običaju ti!« je modro in resno dejah oče pred odhodom po poslopju. Jurija ie stresel mraz. S tresočo roko j« prijel lonec. Ni fie hotel očetu upirati, a v »rcu mu ni bilo do tega opravila. Nekaj mu je govorilo: »Ne delaj tega, kar si včasih v mladosti delaL To spominja na Boga, ti ps ... ti pa si Boga zatajil in »i se veri odpovedal.« Juriju je bilo tilno mučno. Pred oči mu je priSlo vs« življenje, posebno živa pa je bila slika njegove mladosti. — Z očetom sta odšla. Vso pot so se Juriju zbujali spomini: slika življenja mu je postajala svetlejša. »Saj resi Včasih tem bil tudi jaz vesel in rair*n. Tudi jaz tem se čutil zadovoljnega. Ah, pa to je bilo nekdaj, pred odhodom v svet. Da, včasih... smo tudi v cerkev hodili... Ps molili smo ... Tudi božiča, posebno svetega večera h spominjam... To je bilo včasih! Takrat jc bil« prijetno, a zdaj ni več tako.« Take in podobn* misli so roiil« Juriju po glavi, ko je spremljal očeta pri kajenju in kropljcnju. Kako hitro sta opravila! Vsaj Juriju >e je tako zdelo. Vrnila sta se v hišo. Sledita je skromna večerja in potem, Juriju nekaj tkoro popolnoma neznanega: Oče to vzeli v roke rožui venec in dolfo, dolgo molili. Jurij ni molil. Begale «o ga različni misli. Pred seboj je imel že popolnoma jasno tvojo mladost Po molitvi so mati prinesli na mizo pet hlebov kruha in razne ključ«. Sedaj tc je Jurij spomnil tudi tega prelepega običaja. Tudi, ko j« bil on i« mlajši, to to redno prinesli na mizo. Kruh je ostal vao noč na mizi. Sedaj te je zbrala vsa družina okrog mizice v kotu, okrog jatlic. Tudi Jurij te je pridružit, dasi sam ni vedel zakaj. Nek« skrivna moč ga je vlekla tja. Vedno lepši spomini na mladost so se mu porajali. Zadonela )e petem: »Glaj, angclci iz nebes gredo.« Je to starinska kmečka petem. Kako lepo jo je pela družina. Prelepi glasovi so segli do dna Jurijeve duie. Vedno bolj« se je počutil. V srcu mu je nastajal «nir, kakršnega že dolgo ni občutil. Tej pesmi je sledilo le mnogo drugih. Jurij še ni pel, četudi bi bil že mogel. Nek sram mu je jemal glas. Končno so se oglasili premiti toni pesmi: »Sveta noč...« Jurij se ni mogel vet zdržati. Po dolgem času je zopet privrela iz srca petem. V njegovi duii i« bi! poslednji boj med mirom in nemirom. Po petju to tledili razgovori. Čudno zgovoren je bil Jurij. Poitkal je prav vte tvoje doživljaje in jih razodel dragim domačim. Vsi so napeto poslušali. Čas je hitro mineval. Presenetilo jih je ubrana svetonočno zvonenje — vabilo k polnočnici. »Čemu pa zvoni zdaj,« je vpraial Jurij. Urno mu raziože, da bo treba kmalu iti k svetonočni maši. Po tem odgovoru je legel na Jurijevo dušo zopet nemir. Mučnost položaja j« postala še večja; dosegla je viiek. »Jurij, kam si ps k maši hodil? In k tv. zakramentom?« ga povpraša oče, ki te je ie pričel opravljati za v cerkev. Juriju je zastala sapa. Kaj naj reče? Saj it deset let ni videl znotraj cerkve. Silna zadrega! Močna rdečica ga j« oblilal Nekaj mu je iepetalo: »Nikamor, saj nimam več... verel« A n«l Tako n« sme reči! Strah je predel, ko je Jurij odgovoril: »Sem... tem bolj poredko hodil v cerkev, ker mi tel« služba ni dopuščala. Hodil p« »to navadno v cerkev svetega Janeza v tistem mestnem okraju, kjer tem stanoval.« Sicer je bil v prvih letih izseljenskega življenja res nekajkrat v omenjani cerkvi, a vendar ga je pekla vest, da se je očetu zlagal. Tudi Jurij te je pripravil za polnočnico. Z nekim posebno vabljivim glasom so peli zvonovi božično pesem. Jurij je hodil proti cerkvi tam. Src« mu je burno tolklo. Nek aram mu je zastira! obraz, mrk, ves v premišljevanju je dosegel cerkev. Stopi! je v razsvetljeno božjo hišo. Pričela «e je služba božja z največjim sijajem. Zadonele so orgle, oglasili so se p«vci. Juriju jo zaigralo srce od veselja. Poln miru in neke posebne tolažbe se je zopet zatopil sam vase. Premislil je vte, tudi njegovo versko vprašanje je prišlo na vrsto. Z nekim svojevrstnim ugodjem se mu je odpiral pogled v dušo. In po trenutku premišljevanja je vzdihnil: Sedaj «em rešen: našel tem, kar mi je manjkalo toliko let, pa se nitem zavedal. Tujina mi 1* vzeja najdražje — vero. Spravil« me je v nezado-»olfrt*©, v nesrečno življenje. In tedaj sem rat« pravo pot! Nanjo te povrnem! Domovina mi je na" življenje!« S tem j« začel novo življenj«, polno miru » zadovoljitve. Božič slovenskega delavca Delavec »em. Noooj je tudi moj sveti ve6er. Kad sem v družbi tovarišev. Rad se z njimi razgovarjam o tem. česar je polno inoje srce. Nocoj pa je sveti večer. 0 njem se bom raz-govarjal. Vem, mnogi so nesrečni tudi nocoj. V ■rcu je mrzlo, temno je v duši, mračne »o misli. Zunaj je zima znotraj je mraz. Ni prijetnega kotička, ni blaženih sanj. Samo spomini so morda ostali. To so spomini iz mladostnih dni. Neko' je bilo tako, da je v nas vse žarelo, vse pelo na ta večer. Takrat so bila vsa nebesa v zvezdah posejana, takrat je bil Betlehem tako blizu, da sem vsega imel sredi otroškega srca. Tedaj je, tako se mi je zdelo, bii ves angelski zbor ob meni in vse okrog mene je odmevalo v tajinstveni srečL Bil sem ka- Sioventki koleds? — Prosimo, da zastopniki naših listov poskrbe, da sami ali njihovi soobčani, kadar potujejo v teh dneh po opravkih v Ljubljano, pridejo tndi po »Slevenčev koledar« sa dotični poštni okoliš. S tem nam bodo prihranjeni stroški pošiljatve. Ker je eena koledarju tako nizka, da plača komaj papir, bomo za take usluge zelo hvaležni. — »Slovenčev koledar«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6. kor betlehemski pastirček, ko sem klečal ob jaslicah iu z brati in sestrauv v molitvi glasno pel: »Kveličar nam j« rojen«. < Mnogo se je od takrat izpremenilo; mnogotero razočaranje je življenje zagrenilo. Trpkost je legla nad vsakdanje življenje. Toda noooj je sveti večer. S spomini iz preteklosti se zdi, da v njem Jesus trka na naša vrata .On ve: iunaj je uma, v srcih je mraz. On ve: ves svet je zledenel, opirznil, vsaka pesem je zamrla, vse zvezde so ugasnile. Utihnili so nebeški zvonovi, smrt je arečo pomorila. On vo, a trka prav zato, ker nas je našel tako revne, tako uboge, tako nesrečne, iako dale« od lu« in od veselja betlehemskih poljan. Trka na vrata našega srca. On hoče, da v nas pride tudf v teh časih božji mir in njegova sreča. Ni mogoče živeti brez sreče, brez Božiča, brez Boga. Mnogi delavci so jo iskali brez njega. V temi, v mračnih mislih čakajo zato brezupno konca svojih dni. Mnogi so verovali v neko drugo, zlagano, tvarno, ne-duhovno srečo. Sanjali so o čudnih nebesih na zemlji. Proti luči iz iioga ja vstala borba lažnika iz teme. Hudič je z lepimi gesli in obeti nastavljal zanko in mnoge pahnil v nesrečo. Za njegovimi lažnimi obeti so tavali* mnogi delavci skozi temo in so pili iz čaše življenja strupeni napoj. Pili so do dna, a sreče niao našli. Varali so se, kakor se je varalo pred njimi že nešteto drugih. Motil se je Marka, bredel je Lenin, tudi Feuerbach je bil brez luči. Nasledniki ton ajo v človeški krvi. Po zborih, po tovarnah, po beznicah so l-azpravlali o kapitalu in o delu, o duši in o Bogu, o razredih in o družbi, o krivici in pravici o moči in oblasti in so — kleli. Bog pa je bežal pred njimi, ker so bili brez ljubezni. Z njim je bežal mir iz srca in ugasnila je zadnja zvezda na poti v lepše in srečnejše življenje. Življenje delavčevo je pač grenko. Mi, ki ga živimo, to bridko občutimo. Toda ne bomo ga spremenili tako, da se zagrizemo v svoje trpljenje in zarijemo v svoje lastne bridkosti. Ne bo lepše, dokler bo v naših dušah življenje brez svetlobe, brez Boga. Sveti večer je nocoj. Usmiljenje išče nesrečnih: tebe in mene in vse. Nekoč je šlo to usmiljenje mimo Caheja - cestninarja. Sel je Jezus mimo grešnika. Samo en korak, on sam hiter skok z nizkega drevesa in tisti dan je došlo zveličanje v njegovo hišo. Vsi smo, kakor ubogi Cahej z miselnostjo in z bremeni tega sveta preobloženi. Noooj, ko je sveti večer, hodi mimo našega domovanja Bog, tudi njegovo usmiljenje. Trka na naša srca, vstopa prosi v našo dušo. V srcih odmeva daljna pesem blažene svete noži. V duši vstaja po milosti veliko hrepenenje: biti dober, samo dober. Z Bogom na pragu sreča stoji. Trka na sleherna delavčeva vrata in prosi vstopa. Prinaša svetlobo božjega otroštva in velike sreče ob vsej človeški revščini. Borni hlevček v Betlehemu s slamnato zibelko skriva v sebi to bogastvo Sreče družine delavca-tesarja. Zobohol lahko odstrani VERAMON. Veramon te nadalje upor*t>!ja uri (glavobolu, p« srčni zavžltem alko» holu, pri bolečinah ran in bolestni menstruaciji. Zavitki z 2 tabletama ln s JO ter 2% tabletami se dobe v vseh lekarnah. VERAMON Ogla*, rog. pod 8. Br. 31896 od 5. XI. IMS. d Za vižje cene svinj se spet zavzemajo, ne kmetje, kakor bi pričakovali, temveč vele-kmetje v Vojvodini. Svojo zahtevo utemeljujejo s tem, da so se dvignile cene koruzi, ki je glavno krmivo pri pitanju svinj, Mnenja ao, da bi cena žive teže ne smela znašati manj kakor 17 din spričo cene 250 din za stot koruze. Prav gotovo pa je, da cena koruze skoraj ne vpliva na stroške pitanja prašičev, kajti redilci svinj so večinoma veliki kmetje, ki sami doma pridelajo ogromne količine koruze. Njim se ta čas niso prav nič povečali stroški pridelovanja. CVIČEK pravi dolenjski dobite v CntnlRi linapti! i tiufeiianl d Petrolej na karte dajejo že v Zagrebu. Doslej »o razdelili 5000 takih kart za december in januar, in sicer dobi vsaka družin* po dva Htra petroleja na mesec. Računajo pa, da bodo morali razdeliti še enako število kart, kajti v mestu je okrog 10.000 stanovanj, v katerih ni elektrike. Merodajni krogi zagotavljajo, da petroleja ne bo zmanjkalo, pač pa so bili varčevalni ukrepi potrebni zaradi zime, v kateri kmetje porabijo največ petroleja. d Madžarski zunanji minister pri nas na lovn. Madžarski zunanji minister Csaky se je s svojo soprogo in spremstvom podal iz Bel-grada, kjer je v imenu madžarske države a našo kraljevino sklenil večno prijateljstvo, na lov v kraljestvo naših Kamniških planin. Ono soboto je ves dan lovil divje koze, katerih ja tudi nekaj ustrelil. Tudi v Ljubljani je bil zunanji minister g. Csaky nekaj časa gost gosp-Hribarja. Z njim v družbi se je v avtomobilu odpeljal proti Sv. Jakobu ob Savi, kainer se je g. Csaky podal na ribolov. V Savi je lovil vse do Litije, kjer ga je ob 11 čakal poseben vlak, s katerim se ie Csaky odpeljal proti Madžarski. Nemški vojaki se vadijo v plinskih maskah Maršal Petain, poglavar francoske driave Pri nas sneg, v Afriki pa vroči peščini viharji General De Ganile (izg. Degdl), poveljnik Ir«* coskih »svobodnih čet« Egiptovski kralj Faruk je daroval l£jev angleškim vojakom v Afriki za bož.c» Italijanske čete v Afriki pod ognjem angleškega topništva Zahtevajte v vseh javnih lokalih »Domoljuba"! tV Angleško letališče pri Aleksandri]! Edvard, vojvoda Windsor, bivši angleški krni j, ki se pogaja z Rooseveltom za pomoč Vali nt Hobert Kaiinaeei. vodja najl>«l) gorefe fostifne skupine, «aliteva veliko iiSfenje v Italiji (Voditelj Hrvatov, dr, V. Maček, govori na grobo dr. A. Korošca Italijanska bojna ladjo strelja na angleško brodovje Vei »vet »e bil takp nuja vosi v. Sreča. fce prinaša »anie. slika svoje podobe i barvami ali s plameni jutranje zarje. Kdor ie p« lel skozt to polmrilo, mrtvo ozračje, po katerem ie ja-dralo samo nekai osamelih vran in ie v njem tu in Um zatrepetala kaka snežika. ta ie čutil, da ga m razi in do srečnih sani ni prišel. In fe bi bil tudi kak hrezskrbnik, bi se bil moral vendar pre i zateči k ognju domačega ognjišča, da bi se reSil te vsemogočne otožnosti tu runa], preden bi »e prestrašena sreča v njegovem srcu spet umirila in nasmejala. ..... . • Ali morda res ne pride JezuSček? JezuSček v belih tančicsh in s zlsto krono? JezuSček, ki prinese « lučmi okrašeno drevesce skozi okno. ki razpostavi z belimi rokami svinčene voiske in orehov natrese ter lectsT Ali znsbiti res ne pride?« Vrana ie sedla ns kol. ki kaže pot na rst-cestju vrh ostre«« Kri««, in nekai snega se jc zdrobilo dol n« fantiča. ki sedi na miljniku. Deček se za hip dvigne in trni ptič odleti. Ns levo dolina i« dolina na desno, na leva vas, kicr stoji cerkev in šola, n* desno širen gozd in konec n iega mlin. Jakob ie bil res slab človek, ker te gred kratkim ukradel tolar. Danes zjutraj je odSe! in je vendar služil pet let v mlinu. Toda nov« mati na vse pride. Jakob — no seveda! Bil mu ie pa vseeno dober znanec in mu ie marsikaj povedal Tudi tisto o Jezuščku. »Jurko, ne bodi neumen, JezuSček ne hodi okoiit Tisto božično drevesce iaz prinesem lz boste, druga šara je pa s tn?« v mestu.« Tako ie dejal Jakob in Se to. da te vsa tists drobnarija spravljena v stari veliki omari na podstrešju, ključ do nje ima pa ona. Ko bi ji vsaj mati ne moral reči I Sa! ni njegova mati! Nova žena ie njegovega očeta — nič drugegsl »Zdai oa ostane: vera. upanje, ljubezen, to troje: največja med temi pa ie ljubezen.« Tako je napisano s srebrnimi črksmi na črni tablici, ki visi doma n« steni. Počemu mu ie to zdaj prišlo na misel? Saj ie pravkar mislil le na »novo«, ki je Sele Sliri tedne v mlinu in ki je nima rad. Svojo prsvo mater je in*f" pač rad, a ie umrla. Kako sivo se pni nebo nad pokopališčem! Le visoke smreke na njem so lepe. Ali mrtvi kaj ved<5, kako se na svetu godi? Kaj le potetn mama misli o očetu? Koina j leto dni ie v grobu. Ko je umrla, ie oče jokal, da se mu ie trgalo srce. in boli »e kričsl kot on. Jurko: čez leto in dan se je p z novo poročil. Pred Štirimi tedni ie bila svatba. Plesali sicer niso. prav veselo ie pa bilo. Samo on ni bil vesel, prav gotovo ne. Saj nova obleka je bila prav čedna in prvič v življenju ie imel dokotente — to ie bilo pa tudi vse, kar je bilo lepega. Drugo — tako tesno mu ie bilo tisti dan pri srcu ia v vratu ga is tiščalo. kakor takrat, preden k imel vrstnico. Vsi ljudje so se mu tisti dan slinili. on pa ie bil do vseh nevljuden. Pri obedu mu je nova sladkarije mašila t usta. Se nase ga je hotela priviti. Tisti-krat pa ni vet vzdržal: na ves glas se je zadri in rekel, da ga bo56 zobje od sladkarij. Stekel je, da steče tudi ns pokopališče in materi v grob pove. da ie v mlinu svatba, pa vendar ni Sel. Grozno gs ie potem zeblo in ie mislil, d* ie bolan. Zavlekel se ie v svoio izbico doma in kar v pražnient legel pod odeio. Potem ie prav goreče molil, nai ga pusti ljub Bog, da umre, in nato je zaspal. Cisto iz daljave je slišati zvončka«ie sani. Jurko vstane. Znabiti je oče, ki se je danes odpeljal v mesto. Čudil bi ae iu Sele dolgo spra Seval, zakaj on. Jurko. tako' pozno prihaja iz šole. Golovo ie že več kot poli ene. Fantič si popravi nahrbtnik in pogleda dol proti pokopališču. Pogleda z vso trmasto zvestobo in z globoko otroško bolestjo, Polpremrla roka seže v žep ir, potegne iz njega pisan robec. 2 njim pomaha navzdol. Z niiin ie tudi prej vsakikrat pomahal na tem mestu, toda na drugo stran, proti mlinu, kjer je stala njegova mama ob oknu. Ko stopa navzdol, misli na ie, ali znabiti res ne pride JezuSček. Velika grenkoba ga prevzame. Zakaj so mu pa vedno pravili o njem, zakaj je bilo pa vedno tako lepo in zakaj je potem sploh sveti večer? Grenkoba se spremeni v srd in srd se obrne ns novo mater, ne na hlapca, ki le povzročil njegovo žalost. V hipu se mu razvedri lice. — 18» Največje P. Keller Da. da. to bo storil, to io bo jezilo! In urneje stopi proti mlinu. — Nova mati je lepa. tiha žen«. Bila »e kot deklica v samostanski Soli in se ie ninogočesa naučila. Zdaj v mlinu ie marljiva od lutra do večera. . . . , Ne povpraSs nič. kako da Jurko tako pozno prihaja. Posli so že odkosili: ons ps ie le čakala nanj. Očeta pa Se ni is mesta nazaj, Molče k6s!ta. Zadnje čase ne (tovori vet veliko z Jurkom. tudi mu ne maSi ve« sladkarij v usta, pri ia sna je pa vedno s njim. Danes ga ogovori lako mimogrede: »Saj zdaj bo pa kmalu prišel JezuSček.« Jarka odloži žlico. Nasloni se nazaj na stolu. glava mn kloni globoko na prsi in s nogami Esčne zvoniti. »Saj ne pride JezuSček.« zamrmra uporno. Mlada žena ae prestrašena ozre v otroka. »Da — ue pride JezuSček?« »Ne pride — jaz vem!« »Od kdaj p« veS?« uide ženi. Naš novi roman si bo gotovo osvojil srca vsakega bralca. Opozorite nanj tudi one, hi niso naročniM »Domoljuba« »Odkar si ti tukajt« »Tako. tako.« težko požre mlada mlinarica in gre v kuhinjo. Toda brž spet pride. »Kdo pa ti ie to povedal?« vpraša. Fantič ne odgovori precej, potem reče uporno: »Jakob mi K povedal.« »Tako. Jakob? In kdo ti ie pred niim pra-l vil, da JezuSček pride?« »Kdo? Jaz — iaz — ne vem prav dobro, pa — mislim, da moja Biaraa.« •Tvoja mama? No. potem moraš seveda Jakobu bolj verjeti kot svoji mami.« Deček sedi kot oksmenel. Proti koncu, ko Sei domov, si je tako leno izmislil, kako jo bo razjezil, ln zdaj? Jskob in njegova mama! Tod. nekaj mora Se povedati: »Jakob ie rekel, da si božično drevesa lahko sam prinesem U gozda.« »Da. moj fantič, to lahko storiš, to si bol celA moral storiti, če gs boš hotel imeti, ker iT zušček k nikomur ne pride, kdor nima ven vanj.« In odide v kuhinjo. Fantič ir sam. Odri* krožnik in se s komolci nasloni na mizo. Tako nepremično gleda skozi okno. Ob njem padajo bele snežinke. Ko bi le vedel, kdo ima i« pravi Ta zuntj ne reče ne »da« ne »ne«! Njegova mama bi gotovo rekla »da!« — da. da. dat Toda. fe bi se potem Jakob vrnil! Kako ga stresa, mladega dvomljivca! N». mir. ki hruje skozi njegovo mlado dušo. ni tako omotičen kot vihar, ki besni skoti (Uttib srca, ko se jim potaplja vera. toda mrttl j* ravno tako. Da le hočemo same sebe tako v«, rati. da le tako hlepimo po zamenah ob seim-skih lopah življenis! In da mi vsi več zaupamo zvitemu licu harantača kot robato svarefasmu glasu, ki prihaja iz kmečke samote in nai opozarja, naj bomo previdni! Zunaj saeicgljajo kragulje!- Oče je priiel Jurko se ne mara zdai aniti z niim. Ven mora, da se skrije v kak kot. — Ko mlinar kdsi. ma sedi njegova mlada žena ob mizi nasproti. »Jakob je Ml pa le velik malopridnež,« pravi. »Ni ti samo kradel leto zs letom, ko nl mogla tvoja bo letina žena za njim. tudi Jurks ie pokvaril.« Mlinar iznenaden dvigne pogled. »Jurko ne verjame več. da pride JezuSček, in si hoče božično drevesce sam prinesti is gozda.« Mlinar zmaje s glavo, meni pa, da zadevi ni tako huda.. »No seveda, prej aU slej bi bil priiel itak na to.« pravi. »Prej ali slej gotovo, toda ne tako iznena* da in ne ravno zdaj. Jurko ie devet let star. To Sc ni — na sploSno govorjeno — starost, ko mora otrok vse vedeti. Io celo Jurko ne, kl je svoje vrste otrok. Tvoja žena se ie veliko ukvarjala s uiim. Zato je za svoia leta bolj srel ko vsi drugi fantiči K .tem« ie tudi. veliko pripomogel gozd in da ie zmeraj tako sam;.saj malo pride skupaj z drugimi otroki. Ce se mu torej kar v hipu zruši tako lepa vera, — to ni dobro. Henrik. Vprav ,»ri njem bi bilo moralo priti polagoma in mnogo kasnjje. da bi še opazil ne bil. Jas — ju sem se tako veselila svetega večer* in sem mislila — takrat se bova našla. — Toda nočem si beliti glave, tako r«4 mora pač tudi opraviti mati.« Mlinar poda svoji ženi roko preko inizs. Cez čas vpraša žena: • Kako gre s kupčijo?« Mlinar ae popraska za ušesi. Pove. da (trs zadnja leta z njim hudo navzdol. Dolga bolezen žene g* je mnogo stala, in če bi se ne bil oženil, bi bil moral gospodarsko propasti. Zelo da je srečen.- da ie še Ano dobil. Mislil je sicer, ds je nekoliko pregosposka zanj, toda zdaj vidi, da je izredno sposobna, da vse pregleda ia ji nič ne uide. Njen denar je dal njen oče seveda na razpolago, ker je vedel, v kakšni stiski je mlinar. »Ne gre ravno dobro,« de končno, »saj vel, za najpotrebnejše včasih ni.« »Za najpotrebnejše bom jaz dala, Henrik. Dorasla sem svojim letom in z očetom se dogovorim. Toda samo za najpotrebnejše! Gospodarstvo si mora samo opomoči, obresM od ostalega bi pa rada porabila zc Jurka. Zelo mi '» ns srcu, da gre za eno ali dve leti v mestni šole; tako nadsrjen je in velika Ikoda bi bita zanj.« Mlinar je suhoparen človek, toda zdaj »tt le stopijo solze v oči »Ana, jaz ne vem, kdo ie s teboi več P"* dobil, jaz ali fant?«--- * Noč je. Drugekrati Jurko kmalu zaspi, komaj da leže. toda danes leži t odprtimi ocmU Tako temno ie v izbi. In če se le kaj «sn«. preplašen malo dvigne glavo s blazine tn gleda i Široko odprtimi crfnsS srepo proli vrs» tom. Misli, zda izda j se morajo odpreti in Je«j šček bo stopil skoznje ia ga pogleda! t ieznw» očmi. .. JezuSček, ko vendar ne verjame, da pno* Fantu žari čelo. Storil ie danes prvič ne-omari ni daril in najbrže tudi v drugih prcda- kai, kar ni prav: konček sveče si je vtaknil v žep in ključ. Ce ima ključ in Iu, potcin se lahko prepriča — lako sodi mladi dvomljivec. Toda zdai Ka ie le strah, da uporabi ključ in luč. Vrata omare bi znabiti zaškripala, če iih odpre, in znabiti bi spodaj opazili luč. Oče ie pa strogo prepovedal z Kolo lučio hoditi po podstrešju, lludo bi ga kaznoval, ko bi Ka zalotil. Seveda, trhla lesovina bi se hitro vnela, ves mlin bi pogorel in znabiti bi se še on zadušil v njem. Toda dognal bo znabiti le. Kar brž skoči iz postelje. Za silo se obleče in z žveplenko potegne no tleh. Ko luč zagori, se globoko oddahne. Oprezno odpre duri v podstrešno sobo. Čez dolg hodnik je moral iti. Burno mu bije srce in luč trepeta v njegovi roki. Predmeti po stenah delajo dolge strahotne sence, veter ruje na strehi in se izgublja tiho pisksjoč v gozdu. Tam v kotu. nedaleč od stopnic, ie omara, ki ie J »k ob govoril o njej. Gotovo ie že več ko slo let stara. Krčevito drži fantič stari, nerodni ključ, na tresočo se levico mu pa lije tekoči loi s sveče. Zdai ie kliuč v ključavnici in vrata se odpro. Zaškripala so in Jurko posluhne proti stopnicam. Vse ie tiho kot v crobu. Z lučio malo pokapa po tleh in postavi svečo na loj. Z mrzličnimi rokami iame stikati po omari. Zgorai visi stara obleka, toda spodaj pod nio ie nekaj zavitkov in škatel. Odpre prvo: star rokovnik njegove rajne mame ie v nji, v drugi očetova kučma, v tretji par podloženih zimskih čevljev, ludi.njegove mame. V zavitkih so reči brez pomena: volna, nekaj suknenih krp, stara vrvica za obešanje perila. Nič. Toda spodaj v predalu bo golovo kaj. Hoče ffa izvleči pa ne gre. To mu vzbudi šc večjo radovednost, da vleče, kar more. Kaj je to s starim predalom, napel se ni in ključavnice nima? Spet se upre in potegne, da se mu obraz temno pordeči. Tedaj — se mu položi mehka roka na čelo. S krikom pade Jurko vznak. Poleg njega stoji nekaj belega. Jurko se vzravna in občepi ob ženinih nogah. Trese se po vsem telesu in ni zmožen besede. Sram in strah ga prevzameta. Kaj bo zdaj storila? »Le miren bodi, Jurko,« mu reče tiho, »samo pokažem ti, kako se ta predal potegne ven. Vid iS, tu zadaj na dnu predala je leseni klili-ček, tega ie treba prej potegniti ven, ker zadržuje predal.« Potegne spodai zatik in prime za luč. »Kai boš zdai naredila?« vpraša fantič. »Posvetila ti bom. dragi moi,« pravi prijazno, »zdai je predal odprt, zdai poišči! tn iutri zitilrai prav zgodaj, ko bo oče še spal, pridi dol v kuhinjo, ti bom dala vse ključe, da boš lahko preiskal vse omare in predale.« »Ne maram več iskati,« de otrok in si z rokama pokrije obraz. Tako obkleči tresoč se pred ženo. Motna luč obseva oba. Z brezmejno dobrohotnostjo obvisi ženin pogled na fantiču. »Po — pomagajte! Jezušček!« »Ne vpii, Jurko, da oče ne sliši!* NOva mati ie. »Zebe te, Jurko, ali ne greš rajši v posteli?« »Rad. Rahlo ga dvigne: rad vstane. Potem mu položi roko okoli ramen in ga vede po dolgem hodnikn. V izbi počaka, da spel leže, in se nato »kloni nad njim. , »Ali boš povedala očetu?« io vpraša boicčc. Ona odiuaje z glavo in se mu nasmehne. Potem ga poljubi na čelo. . Sladka groza prešine otroku telo. In zdaj le tema. Odšla ie — neslišno tiho. — Drugo jutro hodi Jurko okoli kakor v sanjah. Ni mu dobro. V »novo« kar pogledati ne more, tako čudno nm je. Prijazna ie bila z njim zelo. toda jezi ga, da se ie moral sramovati pred njo. Čuti, da ie bil ponižen in da te ona z lahkoto in smehljajem zmagala. Počemii io je šele dolgo prosil, nat očetu nič nc pove? Ali ni bilo to neumno? Več kot natepel bi ga ludi oče ne bil, in še to le v skrai-nem slučaju. Zdaj si bo pa zmeraj domišljala, da sc ima za vse samo njej zahvaliti. In potem tisto o Jezuščku, kai ie? Ali zdai ve? Nič ne ve. Ve samo lo, da v tisti slan lih in omarah ne, ko mu ie vendar hotela dati vse kliuče. Cisto nič nc ve. Popoldne mu postane neprijetno doma. Oče tiči v mlinu, on mora biti pa z novo sam. Pa sklene, da gre malo ven v gozd, ki spada k očetovemu posestvu. S težavo pove svojo željo. Nova pokima. »Le, Jurko,« pravi in se skloni globoko nad šivanjem. V veži leži lahka sekirica, ki je sicer v šu-pi. Jurko se začudi, kdo jo ie tja položil, in za trenutek mu pride na misel, da bi jo znabiti rabil, ko si hoče vendar sam priskrbeti božično drevesce. Toda ne mara je vzeti s seboj. Ko gre čez zamrzli bujer, se vpraša, kaj prav za prav hoče v zasneženem gozdu. Toda nič drugega mu ne pade v glavo ko io, da bo znabiti videl kakšno srno. Je pa lo velik bajar ob mlinu s prav lepim ledom. Tu bi se lahko drsal kakor drugi olroci iz vasi; pa se noče. PrenCumno in prenevarno se mu zdi, in njegova mama vobče ni rada videla, da se igra t drugimi otroki. Rekla ie: naipriietneiše in najlepše ie pri nji v mlinu, tn to ie bilo tudi res. Dobro, da ima visoke škornje, kajti sneg je visok. Počasi in previdno gazi naprej in samo ob velikem hrastu malo posloji. Tu ie poleti večkrat posedala njegova mama in on z njo. Da, enkrat je še pesmico zložil na to drevo. Tikala se ie viharja in še rimalo se ie nazadnje: hrast podrti — podoba smrti. Dobri mami ie bila pesmica zelo všeč in on io še zdai lahko pove. .. _ Skozi bele in riave veie se zeleno sveti, to ie gošča mladih ielk. Tu mora malo postati m se oddahniti. — Tam so božična drevesca. — Samo to ie uganka, kdo iih okrasi, Jezušček ali starši. Ves bolestni dvom ga prevzame, in čudno, ob tem se zmisli zmerai le na Jakoba in ne na svojo mamo. ... ».„ Stopi bliže in ie uverien, da si le ne bo mogel posekali mlade ielke. Pa vsai ogleda "ai Ko"pa stopi bliže, obstane kot okamenet V obraz ie bel kot sneg, oči mu zažare.. pa omahne počasi... v sneg... .. Deset korakov pred njun stoti božično dre vesce polno pisanih luči in zlatih ni i. polno rdečih jabolk in bliščečih sladkari j, božično^dre-vesce z angelom in krono, božično drevesce brez stojala, rastoče iz gozdnih tal. .. Ženska postava smukne iz gozdne: ernrne in dvigne onemoglega otroka. Nimočnanln do trepet, toda otroka zmore m do mlina m da,eSncžen somrak sije skozi okno v negotovi 1Uolegne odejo proti obrazu. Čez čas pa silno zajoče. Mlinarica ga pusti. Nato otrok vpraša: »Ali si zelo huda name?« »Jaz? Pa zakaj, Jurko?« »Ker .., ker nisem ver jel, da Jezušček pride.« »In zdai, Jurko?« »Zdai verjamem... zunai v gozdu ie božično drevesce.« »Res, fantič moi, tudi jaz sem ga videla.« »n?« »Saj sem te tam našla?... Sicer bi bil umrl?« Zgrozeč se zleze nazaj pod odejo. Potem spet začne: »Nikoli več ne pride k meni.« »Jezušček, misliš?« »Jezušček — ker nisem verjel.« »Se bo prišel, otrok moi, jaz bom molila zate.« Globok, dolg molk. Polem vpraša fantič v težki skrbi: »Kdo pa more... to izprositi... kdo..« takim otrokom?« i Kdo, Jurko. kdo?« Drgeta je pride lo vprašanje iz ženskih ust in dvoje v obvladajočcm siju zaiskrečih se oči se nagne nad otroka. Tedaj fantič krikne; »Mati!« In obvisi na njenem vratu... * Blažen sveti večer je bil prišel v mlin. Božično drevesce ie gorelo, drevesce iz gozda. Ves srečen ie fanlič v svoji izbici. Toliko darov je prejel in vprav takih, ki si iih je najbolj želel in o katerih je menil, da nihče ne ve za to. Toda Jezušček ve za vse... Zdaj je prepričan. Tudi mlinar je ves srečen. Prav danes ima tako lepe načrte za mlin in za fantiča ... Toliko' novega upanja!,.. Mlada mlinarica ie saina spodai v hiši. mični sijaj ie minil, le voščena sveča se gori v njeni roki. S stene se pa svetijo na črni gori V njeni ruitl. o aiciic ar tla J,,.,.," ----- tablici srebrne črke dol na njo. Sramežljivo povesi oči in iih kar zapre; toda še tudi mizč lanca ie »aiuu .-,!>,'>>"■-Praznični sijaj ie minil, le voščena sveča še • - - pa s,—-1--- jo. Sr vesi oči in jih kar zapre; toda lahko bere skozi veke: . ,. , ,„ »Zdaj pa ostane: vera, upanje, ljubezen, lo troje; največja med temi pa ie ljubezen.« PO DOMOVINI Iz faznih krajev št. Peter pri Novem mesto. Neznani vlomilci so v noči od 7.-8. decembra vdrli v pisarno tukajšnjega župnega uraoa, vlomili v pisarno tukajšnje hranilnice iu posojilnice, ter odnesli okrog 18000 din. Denar in blagajna sta dobro zavarovana, ter ne bodo trpeli vlagatelji nobene škode. — Na posestvih grofa Villavin: cencio Margheri iz Otočca, so začeli na desni strani Krke zopet kopati premog ki je po mnenju strokovnjakov /elo dolicr. Pravijo, da je v teh krajih še mnogo premoga Komisija za iskanje premoga je ugotovila, da ga je v zemlji za dobo 150 let, ako ga izkopljejo dnevno po 5 vagonov. Sedaj je na delu 20 delavcev; ko bodo dograc.ili novi most čez Krko, se bo delo v večjem obsegu nadaljevalo. Z delom je pričela premogovna družba 1/. Petrovi, lastnik premoga Margheri je njen delničar in ravnatelj tega obrata. Slični obrati so v teh krajih potrebni, ker bodo naši siromašni ljudje vsaj nekaj zaslužili ter se bolj navezali na svoj rodni dom. — Tukajšnja občina je na dan 27. novembra preselila svojo pisarno v svoj novi ter še ne popolnoma dograjeni občinski dom. Bo še precej dela, da bo mogočna stavba gotova. Dvor. K K Z. Dvor priredi svoj občni zbor dne 29. XII 1940 ob pol R uri v cerkveni dvorani. Pozivamo, da se ga člani kakor tudi prijatelji kmečkega stanu v polnem številu udeležijo. Naj ne bo člana, ki se ne bi ut.eležil tega važnega občnega zbora, na katerem se bomo spominjali našega nad vse dobrega očeta, pokojnega dr. Antona Korošca. Vsi zelene ovratnice, to je naš simbol. Podgrad. Za božjo voljo, kje pa je ta Podgrad? Vzemite zemljepisno karto v roko in ga iščite tam nekje za zadnjim krajcem lune. Tam nekje bo. Za smrt voditelja slovenskega naroda, dr. Antona Korošca, smo zvedeli iz časopisja šele v torek popoldne, ko je bil že pokopan. Tako daleč je Podgrad, da je pred nekaj meseci iz Toplic pri Novem mestu v Podgrad poslano pismo iz Novega mesta, romalo nazaj v Toplice, ker niso vedeli, kje je Podgrad. In vendar je Iz Toplic do Podgrada samo dobre tri ure pešhoje, ali iz Novega mesta do Podgrada le poldrugo uro. Marai-kako pismo, če ni pošta prav natančno označena: Stopiče — Smihel — Novo mesto (pošta je namreč v Stopičah), »zarajia« večkrat iz Ljubljane po Štajerskem, preden pride do na«. Sobotnega »Slovenca« dobimo šele ob torkih popoldne. »Domoljuba« vedno šele ob sobotah popoldne. Torei smo res nekje za luno. Kako potrebna bi bila v tem kraju pošta, da ne bi bilo treba pisoionoši iz Stopič hoditi »emkaj trikrat na teden; ali pa če bi prihajal vsaj v»ak dan. Bila je »vojča« že tukaj neka pošta, pa ni znano, zakaj je bila odvzeta. Okraj ja precej velik; ie tukaj župoi urad itirirazredna osnovna šola itd. — Letina je bila leto* srednja dobra. Sadja ai bilo oii. Zato menda tudi ni bilo nobena vnema, da bi se tukaj gradila modama sušilnica sadja, ko ja bilo io od banovina 4500 din io okr. kmet. odbora 900 dia na razpolago. Nakaj bi bilo treba »kulukovati« in zato al bilo navdušenja. — Elektrike, marii-kje jo ie imajo, nimamo. Premalo navdušenja. Pa bi sa dobila, ako bi priipevali enkrat za vtelaj ia trikratne direktne davka na davkih zanjo. Pa o tem ie drugič kaj. Šmartno pri Litiji. Kdo ne pozna g. Drčarja, peka iz smartna pri Litiji? Skoro bi lahko rekli, da ga ni poslovnega ali kmečkega človeka v litijskem srezu, ki bi ga ne poznal. No, in ta mož praznuje 26. decembra svoj šestdeseti dan G jubilant je bil t leta šmarski župan, več let odbornik zadruge, hranilnice in posojilnice in cestnega odbora. Sedaj je tudi predsednik društva obrtnikov za okraj Litija, ter večletni in tudi sedanji predsednik našega Prosvetnega društva. V mladih letih pn je bil navdušen in agilen Orel. Naše časopisje nr liaja v njegovo, strogo katoliško hišo že :Sh let dolgo vrsto let pa že prodaja našega »Slovenca« in »Slovenski doin« v svoji prodajalni (;„sn Drčar, iskreno Vam čestitamo k Vašemu jul,,. leju, ter Vam kličemo se nu mnoga letal Sv. Helena. Mladci FO pri Sv. Heleni prire. de na sv. večer ob pol 10 igro v treh dejanjih*i »Pastirci in kralji«. Vabljeni! Po igri razdelite, daril revnim otrokom. Darila te bodo ie spreje-mala od 8 do začetka igre. Rigelj in Bošina pri Toplicah. Naj kraj >« odlikuje po dobri kapljici. Srečen gostilničar, ki more »vojim goetom poleg semičarja, dalmatlnca in bizeljca, reči ie, portugalka, rigeljčan bel ia črn. Pa ial, letos nam vinska trta ni dala, d* bi ai lode napolnili z dobro vinsko kapljico. Tako bo leto« bolj trda, dokler •e spet ne povrne do* bra in bogata jesen. Pa «aj so težave povsod* Tudi petroTejski vralci leto« menda niso obrodili, ker nam petroleja tako primanjkuje. Skoraj bi >e morali podati v tiste čaae, ko to ljudje svetili t trskami za peCjo. Mi pa vendar sedaj ne bomo nič več vzbujali te stare spomine in smo povsem srečni in zadovoljil, da bomo r kratkem dobili elektriko, ki nam ie zadnje čase kar potrebna. Se nekaj dni, pa bo vse končano, tako da bomo v božičnih praznikih ie lahko poslušali naš slovenski »kuku«. Dasiravno je neugodno vreme oviralo delo, delavci kljub temu redno nadaljujejo. It Jani aa Dolaaiakem. Pa eo naši fantje res »fantje od fare«, vsi čast jim. Popravljali so namreč dvorano in zgradili popolnoma sami nov oder. Ne mislite, da to to delo izvršili površno, ampak je novi oder pravo mojstrsko delo. Sami fantje so bili mizarji, sami tesarji, kopači, vozači in dr. In kako jim je šlo delo lepo in naglo izpod roki Največ zaslug pri tem delu imata gotovo Franc Razpet iz Glinga in Ivan Razpet iz Srednika, ki sta te največ trudila, da oder, kakor strop, pod in prednji del odra, kar ja lesenega, lično izgle- Vsem zastopnikom! Poslali smo vara več Uvodov božične številke »Domoljuba« ta agitacijo. Pridobite Barih naročnikovi Kdor da 8. decembra ni naročil »Slovenčevega koledarja«, ga Ishku še naroči do novega leta. — Koledar bomo ponatisnili. Velja 18 din, ki jih je treba plačati ob naročilu. Za nenaračnlke 28 din. Llmbarskl: OČIM Povest it doma fe ga iivljenja- Starec ni mogel pripovedovati dolgo časa. Glava mu je klonila na prsi in jezik se mu je zapletal. Tončka mu je zakurila sobo in pogrela odejo. Spat je odšel brez večerje. Sin ga je moral opirati, da je prišel na jiosteljo. Zjutraj je poskusil vstati, pa se ni mogel spraviti pokonci. Ivan ga je poklical, da poj-deta iskat denar, kot sta se dogovorila. Dvignil se je in omahnil na blazino. »Premrazili ste se.« Ivana je zaskrbelo. »Ako vam ne odleže, pojdem po zdravnika.« »Tako hudo še ni,« je zanikal ter se aelal močnega. »Le nekam čudno aie zazebe, kadar se pokažem izpod odeje.« »In denar?« Ivan se ni hotel ponujati, da bi opravil za očpta. Poznal je njegovo nezaupljivost v takih važnih zadevah. Tisto jutro mu je zaupal. »Kar sam pojdi in poglej tam okrog, kjer si bil napaden, ko a: šel na kupčijo« Ivan je zajezdil konja ter ga usmeril proti Sozdu Votline v drevesu mu ni bilo trel>a olgo iskati na označenem kraju. Našel jo je v debl u starega kostanja tako visoko, da JO je komaj dosegel. Tukaj so nekoč gnezdile žolne, nekdo pa je odprtino še razširil s sekiro. Zlezel je na drevo in potisnil v luknjo vso roko do rame. Na dnu je ležala denarnica, kj je bila že napojena z vlago, Bankovcem pa mokrota ati denarja. Zapravil bi ga. bil po prebiti kužni, pa mu je smrt /prekrižala načrte. 11* Oslabelo":'., ki se je lotila starega Breznika po prihodu iz mesta, se je razvila v resno bolezen. Poklicani zdravnik je zmigovat z rameni. Ugotovil je razna vnetja in zapisal zdravila. »Za olajšavo,« je pripomnil, kakor bi bil dvomil v ozdravljenje, bpal je, da bo zmagalo srce in tedaj se bo obrnilo na bolje. »Za Polnetom še ne pojdem,« je menil Breznik Tako slab še rea ni bil, zato tudi na smrt ni mislil. Toda bolečine so bile hude in moči so ga zapuščale, kar mu jc podiralo upanje ter ga prešinjalo z grozo. »Ali bo res že treba iti?« Pripravljen še ni bil, pa tudi starost ga ni tlačila. Ležal je na denarju, ki si ga je bil prihranil za priboljšek. Trdinova bima pa živi iz rok v usta; kadar !x> opešala, tedaj bo ljudem v nadlego. In taka rada bi umrla! Bolezen je trajala dalje kakor pusto jesensko vreme. Zdravila niso pomagala, čeprav je že poskusil vse, kar so mu svetovali. Kak dan mu je za spoznanje odleglo, pa se je spet poslabšalo in ponovilo. In posušil se je, da je bilo groza. »Ali sem jaz ali nisem?« Kar ustrašil se je samega sebe, kadar je pogledal v ogledalo. V Orešju je bila lepa navada, da so ljud je obiskovali bolnike. Posebno tedaj, kadar so bili že blizu smrti. Breznik pa ni maral za obiske. »Čemu me hodijo gledat?« je bil nejevoljen. »Ali res nimajo drugega opravilu?« Samo Marico je rad videl. Edino njena navzočnost mu je lajšala trpljenje. Vselej, kadar je odhajala od njegove jiostelje, io je zgrabil za roko, kot bi jo hotel pridržati. Le njej se je nasmehuil ter je odgovoril na vsako vprašanje Marica mu je znala postreči v dejanju, pa tudi z besedo. I.e.po mu je govorila o zdravju, zakaj o smrti mož ni maral slišati. »Pomlad je rojstvo novega življenja. Po Žilah vam bo zaplula nova moč in bolezen se bo umaknila. Sonce, ki oživlja prirodo, vas bo ozdravilo ia okrepilo.« Starec se je veselil pomladi, toda na tihem je dvomil. Čutil je, da peša. Zimo bo že še pretolkel, a vigred bi mu utegnila splesti mrtvaški venec. Misel na smrt ga je strašila. Tedaj 1» treba popraviti krivico in priznali krivdo. Tukaj jo je skrival in odbijal grožnje z denarjem. Toda tamkaj prod sodnim stolom bo stal brez sredstev — razkrit in osramočen. Nato pa večna kazen. Ali ni bil neumen, ker se je vdal skušnjavi? Zaradi veljave in imetja, ki mu je bilo f nesrečo. Če bi bil ostal hlapec ali pa kočar na Brajdeževini, bi bil dane.? vsai duševno kre-pak in telesno neomagan, četudi bi morda na bil zadovoljen. Zato, da se je lahko šopiril pred sosedi, je žrtvoval telo in dušo. On, ki ni mogel prenesti nobene Žale besede, jc bil umazan z ostudnim grehom. Pa je vendarle hotel veljati za poštenjaka, čeprav je vedel, c.'a tega ne zasluži. Kot očim je grešil zoper svoj« dolžnosti proti otroku, za kuteregu je inoral skrbeti kakor pravi oče Čudil se je, zakaj mu je usoda prizanesla s kaznijo za njegovo zlobno dejanje. Človek, ki osreči sebe na škodo drugega, ni vreden usmiljenja. Znani so mu bili zločini, razkriti po toliko in toliko letih; njega pa očitno varuje reka skrivnostna roka Polde, ki ga jo spoznal v taborišču, ko se je pogajal s cigar ni, mu je bil nevaren. Toda zdaj je mrtev, njegovega maščevanja se mu več ni treba batu Marica ne sluti ničesar ter mu streže kot svojemu pravemu očetu. Tudi če bi ji razkrit svojo hudobnost, bi ga njeno blago srce ne moglo sovražiti. _ , Zavedal se je, da ni vreden njene ljubezni. Krivico mu po vraču je. z dobroto, kar mu J.® zbujalo neprijetne občutke, kakor bi mu P'1* livala s kropom. Nekaj mu je prigovarjat«. da. Seveda so pri tem delu pomagali tudi drugi fantje. Največje veselje pa fe zavladalo v »oboto 7. decembra, ko smo na strop nad odrom pričeli pritrjevati nekake tračnice, po katerih drse zavete. Nato smo montirali ie nov zastor. Z nepopisnim veseljem smo se ozrli na nov oder, ko je bil gotov, saj izgleda kot v kakem mestnem gledaliiču. Največ zaslug pri tem delu imajo gg. kaplan, ki so mojstrsko vodili to delo, ter tudi vse žrtve položili v to, da bi bil oder čimprej gotov. Da pa smo nov oder takoj preizkusili, če bo odgovarjal svojemu namenu, so dekleta na Marijin praznik (8. dec.) uprizorila lepo igra »Iz viharjev v zavetje«, ki je prav lepo izpadla. Delo samo hvali režiserja. Tudi elektrifikacija pri nat napreduje, sedaj dobita elektriko vasi Hinje in Podboršt ter gotovo tudi Primštal, saj je že čas, da se delo začne. — Leto se nagiba h koncu, kateri ie niste poravnali naročnine, storite to Čimprej! Naše geslo je: V vsako hišo »Domoljuba«! Svibno. Dne 8. decembra smo položili k večnemu počitku 82 letnega Kainuikarja Janeza. Bil je mož globoke vere in neomajnega prepričanja. »Domoljubi jc bil njegov zvest prijatelj In tovariš, saj je prihajal v njegovo hišo skozi 50 let. Nestrpno ga je že čakal vsak leden, Se dva dni pred smrtjo jc sedel v izbi v »Domoljubom« v roki in bral novice in vse kar je prinesel člankov, saj se je za vse zanimal. »Domoljuba« ni pustil raztrgati, ampak je vsakega shranil, da jih je cel kup. — Isti dan smo pokopali Strniša Martina iz Jag-njenice. Tudi v njegovo hfšo je prihajal prijatelj »Domoljub«. Dne 30. novembra smo pa pokopali 77 letno Zahrastnik Marijo, pred nekaj meseci pa njenega moža Jerneja. Oba sta bila verna katoličana in sta zelo rada hodila v cerkev. Tudi tukaj je imel »Domoljub in ves katoliški tisk odprta vrata, da jim je prinašal novice. Vsem naj »veti večna luč. Ostale pa tolaži Bog! 8v. Kril pri litiji. Iz našega kraja že dolgo ni bilo nobene vesti. Naša dvorana bo dobila lepe nove kulise, ki smo jih Že t«ko pogrešali in oder bo s tem dokončno vendar urejen, manjka mu še samo električne luči. Na Štefanovo 26. d jcembra bodo nastopi! naši igralci z lepo božično igro: »I« mir ljudem na žemljic. Vsi vabljeni! — Dekliški krožek prav lepo deluie in napreduje. Te dni je zapustila krožek agilna Članica in vzorno dekle Hedvika Mrhar iz Tihaboja in se umaknila v samostansko lihoto, da se tam daruje za bolnike. Tudi naši lantje pridno obiskujejo fantovske večere ol> torkih. Mnogo člano^ je pri vojakih in od tam vsi pišejo, kako prav jim tam pride vse, kar so se na teh večerih naučili. Zato starše opozarjamo, naj radi pustijo svoje fante v našo društvo, kj je v s!džbj Boga in uomovine! — Na večleten vpliv g. župnika se je priče! pred kratkim graditi vodovod za Sv. Kril Tudi Moravčani so se opogumili in pričeli v Hovci vrtati vodne vrelce— Čudno so nam pa zdi, kje letos hodi sladkor za sladkanje vina. Vse okoliške občine so ga že zdavnaj dobile lc pri nas nič. Kdo je temu kriv? mmm Pred detetom Prebivalci Bellehema sanjajo zaviti v noi; aiso dali mesta Njemu, v čigar rokah je vsa moč. Na poljani v bornem hlevcu v jaslih Delete leži; traven Njegu vsa zavzeta Mati moli in kleči. Sveti Jožef srečen gleda: Stvarnik je i nebes prišel. Ob, — ie dolgo zaželeni — bo človeški rod otel. Angeli pojo v višavi ia pastirje rabijo; revni,' vendar nad vse sretni Rešenika molijo, Jože R. Rovte. V starosti 78 let je umrla Marija Ga-brovšek. Njen mož je že davno umri, njen sin je ostal v Rusiji in umrl v daljnji Sibiriji, drugi je padel med svetovno vojsko v tirolskih gorah, tretji je pa umrl na Francoskem. V tem življenju ee niso mogli sniti, naj jih Bog združi v nebesih v večnem veselju. —Na sv. Štefana dan popoldne bo imelo S. V. D. občni zbor, katerega se naj udeležijo vsi člani. Bliža se novo leto in bo treba obnoviti naročnino, predvsem za »Domoljuba« in »Bogoljuba«, ki ne smeta manjkati v nobeni dru-žini. Medija Izlake Dne 1©.' decembra je srečal Abrahama naš častiti gospod župni ekspozit Anton Torkar. Komaj pet let je med nami, pa je že postat popolnoma naS Ze takoj ob svojem nastopa a je osvojil srca vseh duhovljanov. Na našem zadružnem polju je takoj z vso vnemo prijel za deJo. Zaoral je globoke brazde, ki bodo še poznim rodovom pričale da je delal tu pravi zadrugar, ki mu je bila blaginja duhovljanov in njihovih gospodarskih organizacij tako pri srcu, da se zaradi njih ni ustrašil nober trpljenja Vseh pet let je častiti gospod jubii^l tajnik Hranilnice in posojilnice, predsednik Nabavne in prodajne zadruge, predsednik nadzorstva Mlekarske zadruge in predsednik Prosvetnega društva. Vse organizacije in vsi duhovi jam mu k njegovi 60 letnici • najiskreneje čestitamo, prosimo Boga, naj ga še dolgo let ohrani med nami zdravega, za poštenje in pravico neupogljivega borca kot gorenjske planine, pod katerimi se je rodil Bog ga živi! Sv Jakob ob Savi. Dne 17. novembra so se poslovili od nas prečastiti gospod župnik Josip Novak. Vsa župnija je ljubila svojega dobrega in blagega gospoda. Bil je v,sem vse. Za njegovo vestno m zvesto delovanje mu želi vsa župnija mirne in zadovoljne dni v pokoju na Ježici Pripravili smo mu lepo odhodnico zadnjo nedeljo v dvorani Prosvelnega doma. V lepo okrašeni dvorani je bila zbrana večinoma vsa župnija. V imenu vseh župljanov se je v lepih besedah poslovil od gospoda župnika g. šolski upravitelj Porenta. Nato so zapeli cerkveni pevci lepo poslovilno pesmico. Tudi šolska mladina je zapela par pesmic svojemu katehetu v slovo. Potem so se poslovile od svojega voditelja še posamezne organizacije. Cez nekaj dni nato pa smo slovesno sprejeli novega gospoda župnika Karla Supina iz Tržišča. Želimo mu obilo uspeha in blagoslova. Zg. Tahinj. Do smrti ee je ponesrečil pri spravljanju lesa iz Planine Leopold Žavbi, Zg. Tuhinj 8., dne 12. dec. 1940. Rajnega ne bomo pogrešali samo kot dobrega gospodarja in pridnega delavca, pač pa še posebno kot praktičnega katoličana, zvestega člana Apostolstva mož in fantov, moške Marijine družbe. Molitvene pomoči in naročnika »Domoljuba«. Duši rajnega naj sveti večna luč, potrtim domačim in sorodnikom pa tolažba Vsemogočnega! Brusnice pri Novem mestu. Tri dni, krasne za dušo, smo preživeli, ko je č. g. pater Odilo Hajnšek O. F M. obnovil z nami sv. misijon, ki so ga lansko leto pri nas vodili č. gg. lazaristi ■Nepozabni dnevi so bili to. Gosjiod pater: Prisrčna ,Vam hvala za Više delo med nami! — Pred dnevi so imeli rudarji premogovnika Otočec, ki naj ji razkrije pregreho ter jo prosi odpuščanja. Ako bi jo nesel nerazkriio s seboj v grob, bi mu bila tainkuj morda v napotje. Kdor ostane v nespokornosti trdovraten, greši zoper sv. Duha ter je velik grešnik. Celo Brajdež se je skesal na smrtni postelje in umrl spravljen z Bogom. On pu nai bi zavrgel milost v trenutku, ko se odpravlja v večnost. Bolnik se ni mogel več ustavljati priznanju. Vdal se je svoji vesti in sklenil, da l>o zaupal dekletu, po čigavi krivdi je morala od doma. A poprej se je hotel še posvetovati » spovednikom. Bližala se je velika noč — priložnost, da je poprosil zn gosjioda. Prejel je sv. popotnico z odpustki zn umirajoče. »Za vsak primer«, si je mislil, »ali pu naj velja, zn velikonočno izpoved.« Sosedje pa so menili: »še kak teoen...« Tisto noč po opravljeni spovedi je bila Marica sama pri bolniku. Vrsta jc- bila na Ivano. toda očim ji ni dal oditi Vdala se je in sedla na stol zraven postelje. Bolnikov pogled je bil to noč izredno otožen. Beseda mu je trepetala in roka se inu je tresla, ko je gladil njeno desnico. »Ali vam je slabo?« jo jc resno zaskrbelo. »Spomnil sem se onega večera, ko si izginila od doma. /aliolelo me je ob spominu na tvoje trpljenje in na strah, ki si ga prebila med cigani. Sam Bog te je čuval ter ti naklonil srečo.« »Ako bi me ne bila našla tista dobra gospa, bi bila danes pastirica.« — Ponovila mu je, knko je bila oni večer v ciganskem šotoru. Vsega se že ni več spominjala; samo to je se vedela, da je stal« ob kletki in ogledovala neko lepo ptico. Tedaj se ji je približala ciganka z drobno steklenico in rekla, naj jo poduha. Omamljeno s prijetno dišavo je omahnila v njeno naročje. Zavedla se je šele v zaprtem vozu. Tam so ji dali slaščic ter jo motili z igračami. Voz se je začel premikati — najprej počasi, nato pa hitreje in hitreje. Okna so biia 8 zagrnjena s temnimi zavesami, skozi katere ni videla, kod so se vozili »Ubožica!« se je izvilo bolniku globoko iz prsi. »Zakaj nisi klicala na poinoč, brž ko se je voz premaknil z mesto? Ljudje bi ga bili ustavili in te rešili?« Povedula mu je, zakaj je morala molčati. Njena spremljevalka ji ni pustila glasno govoriti. Sedela je pri njej na.blazini — zmeraj pripravljena, kdaj ji bo zamašila usta. »Revica, revica!« Brez.nika je bilo samo pomilovanje. »Vidiš, Marica, od tistega večera nisem bil nič več miren ...« »Trpeli ste zaradi tega, ker niste mogli izvedeti, kam so me odvedli.« »Vest me je grizla in pekla kot žerjavica.« ie nadaljeval bolestno, »in pri delu ni bilo lagoslova.« »Vi niste bili krivi, oče,« je naglasila poslednjo besedo. . Stisnil jo je za roko in rekel: »Ne reci mi oče, ampak očim.« »Zakaj?« ga je pogledala ljubeznivo »Zato. ker nisem vreden, da me klieeš za očeta Marica, tvoj očim ne zasluži tega imena.« »Že zopet očim.« — Pastorka ga ni umela. »Da. očim!« je pribil, kakor bi sc zgražal. »Tvoj očim je bil tisti, ki te je oddal ciga- n<>m»Vi? Ni mogoče! Nikakor se ne šalite!« Mislila je. da se mu je zmešalo. »Zaradi posestva, ki je bilo tvoje,« ji je razloga!. »Ko so (e proglas', i zn mrtvo, je bilo prepisano name... Želja po časti in imetju me je zapeljala... Marica, sram me je pred teboj, ker mi povračuješ hudo z dobrim. Greh se mi studi zavoljo krivice, katero globoko obžalu: jem. Odpusti mi, kakor mi je oapustil On, ki mi je naložil hudo pokoro.« , , .. Jasno je bil« njegovo priznanje, toda Ma: rjca mu še zmeraj ni mogla verjeti. Nekaj Ji jc reklo, da bolnik ni pri zdravi pameti. In če je resnica, kar je izpovedal, zakaj ji tega ni zamolčal? Bolje hi bilo, ako bi kaj takega ne bila nikdar izvedela. Naslonila se je na posteljo in molčala. Oči so ji zalile tihe solze. Žalostna ie bila zavoljo matere, ki je toliko let objokovala svojo izgubljeno hčerko. »Odpuščam, bodite mirni!« je izrekla brez kake trde besede. Skesana obtožba jo je genila. Prosil jo je, naj ostane tajno, kar ii jo zaupal »Po moji smrti lahko vse j>oveš; dotlej pa molči, da me ljudje ne bodo sramotili.« Obljubila mu je, da ne bo nikdar izdala njegove skrivnosti. Zaradi matere, katero tako iskreno ljubi. Pa tudi zato, ker ne mara razdora pod domačo streho. Zdržala sc bo zaradi Ivana, da ne bodo govorili slabo o njegovem očetu. Segla sta si v roko ter se držala vse dotlej, dokler ni bolnik zadremal. Spal je mimo vso noč do jutra. Ko se je prebudil, je čutil, da ga jc spanje okrepilo. Laže je diha! in znoj mu ni orosil čela. Prvič, odkar je legel, se mu je zazdelo, da je lačen. Ali k smrti ali k zdravju? Rad bi še živel; toda če bi Marica ne držala besede, bi skoraj rajši umrl. Smrt mu še ni bila namenjena, zato se mu želja ni izpolnila. Brniku se je obrnilo na bolje. Odleglo mu je ono noč, ko je odloži! mučno breme. Nato se mu je boljšalo od dneva do dneva. Prvo pomladno sonce ga je dvignilo s postelje ter ga izvabilo na klopico pred hišo. Pomladi je odpirala cvetje in razgrinja a zelene preproge. Tudi Brezniku se je smehljalo novo življenje. ^ Med drevjem, kjer je stala nekdaj lesena; Brajdežcva koča, se je dvigalo lično poslopje, zidano v eno nadstropje. Vrt, ki se je zgrinjal okrog hiše, je bil obsajen z dišečimi vrtnicami in razdeljen v gredice. Tu so cvetele razno- 14r pod vodstvom j. Franca Gorupa po dolgih letih zopet obratuj«, lepo slovesno*. Skupno so se udeležili sv maš« v St. Petru. Na čelu sprevoda sta iia solastnik premogovnika g. grol Karol Vil-lavinrem io Margheri in gospa, ki sta ostala tudi po službi boijl v družbi preprostih rudarjev tn tako pokazala, da čutita s nsSim ljudstvom. Rudarji se Vain, otoški gospod in Vaši ljubeznivi gospe prisrčno zahvaljujemo za pogostitev in za Vašo naklonjenosti Srečno1 Njivic« pri Radečah. Vodstvo tovarne papirja »bratje Piatuikt na Njivicah pri Radečah, ki je pred dobrini mesecem bilo prisiljeno zaradi racionalizacije obratovanja iu težkega dobavljanja odpustiti čez 30 delavcev, je zopet naročilo za svoje delavstvo en vagon bele in enotne krušne moke ter jo razprodalo po svojih lastnih cenah. Socialna uvidevnost upravnega vodstva papirnice je prišla tudi ob tej priliki do izraza, kajti količin« moke se je razprodajala z ozirom na gmotni položaj posameznikov; tako so družine z več otroki dobile sorazmerno večji del moke po znižani trgovski ceni kot pa ostali n. pr. samci. Lepa gesta lastnikov tovarne jc našla pri vsemu nameščen-stvu in delavstvu najugodnejše odobravanje. Kal sad St Janšem. Smrt je v tem letu med nami pridno gospodarila; posebno iz vasi Kal je pobrala precej vaščanov. Poleg znane Potokarjeve mame sta odšla v večnost tudi Jožef Jakoš in Filip Trinkaus, oba še mlad« gospodarja. Posebno pa se je izpraznila Kusova hiš«- kjer so imeli v kratkem času kar 3 mrliče. Na Gracu pa jc postala žrtev materinstva mlada gospodinja Marija Jakoš roj. Fink. Na Branskem je umrla samska Ana Jakoš. Daj Gospod vsem večni mir in pokoj! — I.etina je bila tudi pri nas prav slaba. V vinogradih skoraj nič in žita tudi malo. — V vse naše hiše naj z novim letom prihaja »Domoljube in naj nam prinaša kaj bolj veselih novic, kot jih je nam prinašal v tem letu I Bučka na Dolenjskem. V zadnjem času so za- Sustili ta svet Ana Cimperman iz Bučke. Jakob eleznik iz Dol. Radulj, zaveden pristaš JRZ, in priletna Jerebova mati iz Jarčvrha. Vsem tem naj sveti večna luč, žaluzoče naj tolaži Bog! — Zimski mraz, ki je občutno nastopil te dni, je prinesel s seboj našemu revnemu ljudstvu celo vrsto neprijetnih »ugank«, kako obleči in obuti sebe in številno družino, kar je pri današnjih cenah žeto kočljiva stvar. vrstne cvetlice, knkršnih ni videti povsod na deželi. Vse je bilo v cvetju in zeienju od zgodnje pomladi pa ao pozne jeseni. »Vila Marica« so krstili vaščani stavijo, ki jim je bila v ponos in v okrasje. Njeni lastnici so zavidali mirno življenje ter jo blagrovali. »Brajdaž jo je osrečil,« so menili v zmoti, da je bila deklica žrtev njegovega maščevanja. Pravega ozadja seveda niso poznali. Marica je molčala, kot je obljubila. Sovraštvo ni imelo prostora v njenem srcu. Z nežno otroško dušo :e stregla materi, da ji vsaj nekoliko povrne, ar je morala pretrpeti. Tudi Breznik je bi! deležen njene sreče. Zaslužil bi bil vsaj nekoliko preziranja, pa je okušal le postrežljivost in ljubezen. Samo vest mu je še včasih spregovoril« tisto neprijetno besedico »Očim!« A ne več v očitek na krivdo, marveč v spomin na minulost Kar je zagrešil, je popravi! in Marica, katero ljubi kot svojo pravo hčerko, mu je odpustila. Vse življenje jt ostal hvalfžen usodi, ki jo je privedla po trnjevi poti do sreče in blagostanja. 1000 dinarjev podpore i' Konec. h a novo leto naš novi roman RABLJEVA ROKA mmmmmmmmmmmmsmmmmm-^ čudovite pustolovščine mladega rimskega vojaka iz starih - Kristusovih časov. Ta prekrasen roman bo začel izhajati z novim letom. Ne pozabite povedati tega tudi prijateljem, ki še niso naročeni na »Domoljuba«! Roman je spisal angleški pisatelj. I. Vsak naročnik »Domoljuba«, ki je v mesecu januarju poravnal celoletno naročnino za leto 1941, prejme od uprave »Domoljuba« podporo v znesku 1000 din, ako mu v tem letu hiša, v kateri redno stanuje, pogori, da v njej ni mogoče več str.iovati. Naročnikom, ki nimajo lastnega stanovanja, pa jim ob požaru pogori stanovanjska oprava, se povrne resnična škoda do 1000 din. II. Naročnik »Domoljuba« je oni, na čigar naslov list prihaja, oziroma kdor je vpisan pri poverjeniku, ne glede na to, kdo je dal denar za ročbo lista. III. Naročniki, ki prejemajo list pri poverjeniku, naj tam plačajo celoletno naročnino v zgoraj navedenm času in poskrbe, da bost« seznam naročnikov in naročnica pravočasno odposlana upravi »Domoljuba« v Ljubljani. IV. Naročnik-pogorelec naj naznanilu o požaru priloži potrdilo županstva in župnega urada, da mu je brez lastne krivde pogorela stanovanjska hiša ali stanovanje, in da je če prejema list pri poverjeniku — res pravo-časno plačal celoletno naročnino za leto 1941, V. Požarna podpora se ne izplača, četudi bi bili izpolnjeni vsi drugi pogoji: 1. pogorelcu-naročniku, ki je požar sam povzročil; 2. naročniku, ki mu pogore samo gospodarska poslopja: hlev, skedenje, svinjaki, stel-nik, kolnica, kozolec itd.; 3. stanovanjskim podnajemnikom; 4. lastniku dveh ali več stanovanjskih hii, ako mu pogori hiša. v kateri redno ne stanuje, Če pogori hiša možu, čigar žena je naročena na »Domoljuba«, ali hiša očeta, čigar sin ali hči prejema »Domoljuba«, pogorelec nima pravice do podpore. Uprava »Domoljuba« ce bo tega pravil« nika točno držala in prošenj neupraviiencev | ne bo uvaževala. NaroČite Sloveniev koledar, ie ie pri Pragerskem; Majdič Karol in Ovca Fr., Don« ie; Gajšek Karol, St. Jurij pri Celju; Hoh-nejb Kdvik, Zetale; Skulj Anton, Ig pri Ljubljani; Vcgrin Štefan, Sv .Miklavž pri Ormožu; Prav* nikar Avgust, Bizeljsko; Meglič Aleš, Tržič. Slavonska Pošega: vojaki: Lojze Jeraj, Domžale; Gojkošek Janez, Hajdina pri Ptuju; Petek Ignac, Sv. Benedikt v Slov. gor.; Kraus Stanko, Sv. Bolfenk pri Središču; Golčman Franc, Rude pri Mariboru; Mikolič. Jožef, Pragorsko; Frelih * Karol, Celje; Adamič Alojz, Ribnica; Žagar Matija, Kočevje; Vogrin Štefan, Sv. Miklavž pri Ormožu; Herček Ivan, Celje; Sluga Karol, Celje; Kovačič Martin, Bizeljsko; Južnič Alojzij, Fara pri Kočevju; Žužek Alojzij, Srobotnik; Žužek Janez, Bkuljovice; Strnad Jože, Dobrepolje; Turk Anton, Novo mesto; Naret Jože, Prelesje; Vehovec Stanko, Vokio pri Kranju in Dolničar Feliks iz Ihana pri Domžalah. , , . Aubing v Nemčiji: slovenski delavci: Jožet Anzelj, Loški potok; Turk Anton, Zimarice; Anton Popič, Črnomelj; Jože Krašovec, Martin Muo n Jože Sufele iz Lokvice; Anton Urbas, Grabro-vec; Ivec Martin, Lokvica; Mavretič Miko, Drašiči; Nemanič Franc, Gornji Suhor; Kramarič Anton, Dragomlja vas; Pušič Marko, Radovica, Košir Ani ton in Jaklič Martin, Bušenja vas in Kralj Anton, Girsiče; Jurcjevčič Anton Anton, Primostek; Agnič Jakob, Mlake; Malešiii Alojz, Boršt; Muo Jožef in Palčič Mihael, Primostek. Gerndorl v Nemčiji: slovenski delavci: Speli Srečko, Speh Franc, Špeh Viktor — bratje; Avseo Ivan, Ba«ec Franc, Kozaršče, Lož pri Rakeku Andrej Pelan, Lož pri Rakeku: Ožbolt Josip, Ožbolt Franjo, Potok pri Cabru; Josip Lavrič, Bezgarp, Osilnica; Blaž Sercer, Josip Sercer, Zurge; Ivan Ožbolt, Bezgovica p. Osilnica; Franjo Volf, Josip Volt. Vekoslav Volf, vekoslav Markovič, Pozar-nica, p. Plesce; Rački Josp, Ružič Vinko, Deimee; Mrkopalj Anton, Grajž, Novi kot Prezid; Franjo Ožbolt, Prezid; Zurga Anton ?tro^i p. Plesce, Ludvik Volf, Plesce; Brovet Josip, Osilnica; Vrb-niak Josip, Križovci-Ljutomer; Mule Ivan, Del* mce; Juri Bolf, I^žec; Pavlič Franjo Drago m Cop, Vode, Gerovo; Hork Ivan, Curilovič P« ra-Vina; Stanič Ivan, Dolnja Lendava; Novak Milkfj Podturen; Zvir Ivan, Beltinci; Tomao Ivan, Do-larji. Delo na božični dan V revct v« tiči v Apeniaih i« iivel kmet vdovce a kopica otrok, ki to Mit i« premajhni, da bi » umu služili vukdaaii krak. Bil i« sitno uba-Ita ia ai vedel, ka: bi začel da bi mogel preiiv-tjati družino. Prestrsdaai ia razcapani «o jokali ia prosili: »Oče, lačni smo, kraka, kruha!« Besede: »Kruha, kraha*« »o kakor no* rerale v njegova očetovsko srce. Zmrazilo ga i« tk> rooi-ga ob laisli, da pri hiii ni niti skoriice kruha več-•Pojdite »pat, jntri dob-.te kraba,« je mukoma izdavil i* sebe in hite! rahljati slamo na Icfciiu. Stisnili so s* »kupa j in lizali solze, ki so jim tekle po upadlih rjavih hčkih, dokler niso obnemogli in pocpaii Moža pa je gnalo ven v jasao, mrzlo noi. Ve* potit ia oemirea j« begal tem ia tja in tarnal: »Sveti vefii-l Sveti večer! Mir boiji se razliva na zemlje-. 1* moja dota j« aear.—* ia ialoetaa!« V tvoji potrtosti se opazi aoo, ki s« ata ta hip približa. »K»j ai tako cesairea ia potrt dobri mož?« »O gospod aii ai brez vzroka. Moji otročiči ia ju onima« od glada. Pri hi* ai »korjice kraha aa poleg tega sistem jaz aobasMg« zaslužka. Umreti bona n orali glada, t* sam a« prid« sam Bog aa poasoč.« •AH h&čei delati pri «oi?< vprsia tujec »Delati delati! Moj Bog, caj vendar taato delo ia zaakJick iifeao« , «D»fcro, pridi patri ra»o aa oei grič. Čakal te baaa ia ti oiltinl delo. Poltena ti bon plačal.« »Jutri je rodu »veti dan. ede« največjih p(Z2uk}V v letu. Na praznik rojstva naiega Gospod« c« bora delat AH pojutritajeni in rs« na-siedsf« dal izvzerati nedelje, vam bom zvesto siniti ia storil tu. kar boste zahtevali « •Če je taka tvoja beseda, potem zdrzvstvujl No, če bi bila tvoja revi&na dovolj velika, bi tako ne govoril.« »Moj Bog, večje bede kot je moja, ne more biti.« »Dobro, če je tako, stori, kar mfttevam. ia gotovo ne boste poginili glade ne ti ir ne tvoji otroci.« V tem mu udari na uho jok ln prošnja najstarejšega: »Oče, kruha, kruha!« in v srčni stiski reče: »5X>bro. Storil bom, kar zahtevate, storil! zaradi svojih otrok Dobri Bog be imel usmiljenj« ' z mer. sj in asi odpustil.« »Dobro, jutri t« bom pričakoval aa gnču m t« dobro plačal, reče tuie« ia odrodoiel gost, ki U utegnil motiti slavnostno rszpotženje. I ■t E S VEKI i GOSPODAR SVETA »Meje msessje ia tntaa itn Je,« nadaljuj« upravnik policije, .via se kostem koncev le po lastiaso one tapastvece ki ce je dotdaj ma- la vMa-3 spretao izEsaralif. Mtatim pa, da bi a« bilo napak, fes se asi zaeskrat poaodi za odkup iznma taka re&ka v»et», da be ea prodajo rad pristale V tem j« isueJ apn-mšk prav VUda sama se js oSaSa, da faM.Au stopiti s tem nakara dneva« v pogs^aia. »Koahao,« zakijsa moi faž, »kakiso osebno kori* saj ima tm mm mi rjvjsgs irama? Ali nI nnoeo bolj pajartsa, da ->i«n Sa vajo ceno? Zlasti, ker ai sofc^s-in rzorS^ga za bsI.k-1 da bi ba aepoiEa,Me kak a«, kj r :- jt samo do t \.:,i, da se vsema «*»♦: -.>jz « Po vsem tem, kar ari j? moj predpostavljeni pripovedoval so se a« merssdajaih mestih odločal da pod vzamemo drage mere, da se doseže zaželeni cilj. Dozdaj se j« pokazalo, da je bilo najstrožje nadzorovanje « pomočjo mnogoštevilnih policistov in tajnih agentov na cestah, rekah, jo-zerih in morjih povsem brez koristi. Ako tajin-stvenegs vozača niso mogli nikjer videti je pač on sam botel, Intrldosetlotnl Nab. Spet Je predlo nekaj dni Nič le ni bilo »fr Sati ne o avtu, ne o ladji ali podmornici. Brblja« nje po časopisju o tej stvari ai imelo nikako vred« no« tj. Toda dvakrat je bilo čisto gotovo, da se j« »Junak dneva« spet pokazal Enkrat na cestah At» kansasa, drugič na Jugu v okolici Gornjega je»» rs. Samo tega «1 nI znal nihče raztotmačiti, da s» jo prvikrat pojavil popoldne tn drugikrat isti d® proti večeru. Oddaljenost obeh krajev pa znak 12» km. Ce je avto pri svoji strahotni brzini tnw get to razdaljo v tem kratkem času, M ga pač morali k Jo na cestah Arkansasa videti. Pa njegov* vožnja ni bila javijena od nikoger. N« vsak natia pa je moral to pot prevaliti po kopnem. Tegs nI mogel nihče razumeti Kakor že vemo, je hotel« amerikauska vlsds n« vsak način priti v stik • to osebo in post"" lastnik stroja, kateri bi jI omogo&l premoč vsemi'ostalimi državami Dne 3. julija izide v časopisih Združenih držav oglas, v katerem se tajintstveni vozač posivi i«, naj svoj izum proda vladi ia aaj javi ceao, za k*" tero bi bil pripravljen stopiti s zvemo vlado v po-gajuja. Oiro bitrejši odgovor naj se pošlje gl«*' nema policijskemu urada v W»shingtoo. Določan dan ao prihajala kočija ta kočijo, iz to ttopali povabljeni goetje. V veselem razpoloženju to tedll gostje k bogato obloženi mizi. V hipu ta pojavi ob vhodu v palačo ttar bera 6, vet beden, pokrit z ranami in odet v cunje. Nihče ni videl, odkod je priiel. Brž io prileteli služabniki. »Kako ti priiel tem? Tako; te poberi!« Dvignili to palice, da bi udarili po njem, pa nekaj fih ja zadrževalo. »Utmilite te ubogega reveža, za božjo voljo va« prosim, vsaj košček kruha mi dajte,« jc moledoval berač. »Danes ne dobii niči Pridi kak drug dan. Zdaj pa veni Takoj, takoj!« Prosjak pa se le ni hotel odstraniti. Na ves glaa je prosil, da so ga čuli prav v dvorano. »V imenu Boga, našega Odrešenika, ki ja umrl ea križu, vna prosim, spoštovani gospodje, dobrot-Ijivi gospodje, vrzite vsaj košček kruha z vaše mize ubogemu siromaku, ki mrje od. lakote,,.« In gospod Giovanni priteče iz dvorane rdeč od jeze in zakriči nad služabniki: »Ali vam ničem aapovadal, da nikogar ne puščajte noter, posebno se protjakov. Naženite predrznežal Spustite nanj pse!« Psi to pritekli, todn nič ialega niso storili revežu, lizali to mu roke, te mu dobrikali in spremljali odhajajočega. Razjarjen te je Giovanni vrnil h gostom, Kmalu nato te ja zopet razlegal veseli tmeh jjoetov. V tem doepe pred palačo krasna, vta pozlačena kočija, v katero to bili vpreženi štirje iskri belci. V kočiji jc tedel kraljevič odet v dragocena oblačila, vta posuta z biseri. Služabnik brzo pokliče gospodarja. »Hitite pozdravit novega gosta, ki se je pripeljal v prekrasni kočiji. Gotovo je kralji« »Vti gostje to te dvignili, hiteli k oknom in ce apraševali: »Kdo bi to mogel biti?« Nihče ga ai poznal. S klobukom v roki in klanjajoč se skoraj do Ul aa približa Giovanni kočiji, ponižno prosfcč vi-aokega gotta, naj izkaže njegovi hiši čast in blagovoli vstopiti. »Hvala, ne bom ttopil v tvojo hišo. Bil teip tukaj ž« kot ubog prosjak, katerega ai odgnal od hiša brez miloščine in celo pse si nagnal name. Seda* ko tem ti nadel razkošna kraljevska obla- Ogtas Je bil na vidnem mestu, debelo tiskan in n! bilo dvoma, da ga bo »junak dneva« gotovo bral Potem bo odgovoril, tako ali Uko. Sedaj ie treba eamo potrpežljivo čakati. Lahko ai aedaj predstavljamo, v kaki napetosti Je živol avet. Od jutra do večera je stalo pred policijskim uradom polno radovednega ob-občlnatva, hoteč izvedeti, če Je odgovor že dospel. Seporterji časopisov se pa sploh niso nikamor odmaknili. Kajtt kakšna čast za časopis, ki bi prvi objavil to vest. Tako je minil en dan. Ni odgovora, nI pisma, al fcrzojava... NasUno noč. Nobene vestil In tako Je šlo že tri dni. Sedaj pa se Je dogodilo, kar se je pač moralo predvideti. Po kablu je Evropa zvedela, kaj Amerika ponuja. Države starega sveta gotovo ne bodo hotele zaostajati. In roštnega okoliša Orasapljo dobijo koledar pri g. Janezu Celiku, železničarju, Grosuplje, postaja. Naročniki Slovenfevega koiedarja s poštnega okoliša H ar ju dobijo koledar v Nabavljalni zadrugi Horjul. Naročniki Slovenševeg« koledarja s poštnega okolišu Ig pri LjsMjaai dobijo koledar pri g. Cirilu Poderiaju, strojno ključavničarstvo, lg pri Ljubljani Naročniki Slovenčevega koledarja s poštnega okoliša Litija dobijo koledar pri g. Stanku Ivan-čiiu, organistu, Litija 17. Naročniki Slovenčevega koledarja krajev Peče, Zg. Kases« ia VajaldaL p. Moravč«, dobijo koledar pri prež. g. župniku Alojziju Peče k u, Peče-Moravče. Naročniki Slovenčevega koledarja iz krajev Vrbpelja, Sp. Tastaaj, Zaleg, Sv. Krii, Seto in Stegna, vsi pošla Moravč«, dobijo koledar pri preč. g. župniku Valentinu JerŠetu iz Vrbpolja pri Moravčah. Naročniki Slovenčevega koledarja iz krajev Maravf«. Sv. Andrej. Drtija, Dvorjo, Hraataik, Ha-dej. Kraške, Mošenik, Negastra, Ples, Podoreh, Prekereaiea, Rudnik, Svinje in Žerenk dobijo koledar v kmetijski zadrugi v Moravčah, okoliša Polhavgradee-Crnivrh dobijo koledar v trgovini Bizjan, Potliovgredec. Bizjan, Poihovgradec. Naročniki Slovenčevega koledarja s poštnega okoliša Smlednik dobijo koledar v Prosvetnem društvu v Smledniku. Naročniki Slovenčevega koledaria iz trga Vrhnike in Sad dobijo koledar v Gospodarski zadrugi na Vrhniki. Naročniki Slovenčevega koledarja s poštnega okoliša 8?. Marko aitj« Ptaja dobijo koledar pri g. Francu Simončiču, agronomu, Sv. Marko niše Ptuja. Naročniki Slovenčevega koledarja s poštnega okoliša Hajdiaa dobijo koledar pri g. župniku Vo-koslavu Skuhali. Naročniki poštnega okoliša Bresaviea pri Ljubljani dobijo koledar v trgovini Zdravko Zor, Brezovica 16. Naročniki iz Stare vati, pošta fciri nad Skof-jo Loko, kateri so naročili koledar ter ga tudi plačali, dobijo koledar pri g. Seljaku Vojku, bogo »lovcu iz Stare vasi. Naročniki iz S marina ped Šmaraa (aro ga dobe pri Jožetu Narobe (čpanov). Naročniki i', poštnega okoliša Šenčur ga dobe pri županu Antonu Uniniku. Naročniki iz poštnega okoliša Cerklja aa Gorenjskem ga done pri Autonu Koritniku. Naročniki iz poštnega okoliša Vadi«« ga dobe pri župniku Petru Jancu. Naročniki iz poštnega okoliša Komenda ga dobe pri Kernu Francu. Naročniki poštnega okoliša St. Vid pri Slišni dobijo koledar pri g. Hrenu Francu, mizarju v SL Vidu pri Stični. Naročniki poštnega okoliša Metlika dobijo koledar pri g. Bajuku Jož, Drašiči 8, p. Metlika. Naročniki poštnega okoliša Bakek dobijo koledar pri g. Novaku, župniku, na Rakeku. Naročniki kraja Unec dobijo koledar pri g. Pantarju Ivanu, Unec 97, p. Rakek. Naročniki poštnega okoliša DragatuŠ dobijo koledar pri g. Lamutu Ant., Ssla 2, Dragatuš. Naročniki mesta Slov. Konjice in krajev Ve-šenik, St. Ana in Gabrovlje dobijo koledar pri g. Cernetu Francu, Vešenik, Slov. Konjice. Naročniki poštnega okoliša Domlale dobijo koledar pri g. Okornu Jakobu, Domžale. Naročniki poštnega okoliša Bled dobijo koledar v konzumnem društvu. KoUeit bo konec sveia Skoda, da jš Sibila sežgala knjige o koncu sveta,_ oravijo naši modrijani Potem bi vsa) vedeli kdaj bo konec zemlje in otipljivega življenja na njej, si mislijo. No, pekramljajmo o koncu sveta na podlagi neko sloveče angleške knjige o tem vprašanju. Zemlja bo umrla. Toda kdaj in kako? Bo ti vzrok nepričakovana svetovna katastrola, ali bo zemlja zadela v kako repatico, ali bo človeštvo poginilo zaradi vročine ali povodnji, zaradi mraza ali žeje. Vse to so vprašanja, ki spadajo bolj v kraljestvo domnev in domišljije Raj pravi znanost? Kakor nekoč napoči zadnji dan tinu zemlje, tako bo napočil poslednji dan tudi zemliL Premagal b« zemljo čas. Zemlja j« kakor navita ura, katere kolesja j t sprožil njen Stvarnik. Njeno kolesje n* ie dolgo vrti a enkrat se mora ustaviti, kajti vse v svetu stoji v znamenju dozorevanja. Ali bo nas planet zadel v kako repatico? O tem so nekoč razmiiljali učeni kitajski rvezdo-elorct. Danes vemo,, da so zvezde repatic« zelo nedolžne, ker j« njihov rep sestavljen iz razredčenih plinov, skozi katere more zemlja, ne da bi ljudje na njej to čutili Nekoliko učeneje zveni razlaga, da bi znala taka repatica ob srefanja z zemljo vzeti našemu ozračju toliko dušika ali kisika, da bi vse življenje pomrlo zaradi pomanjkanja zraka Bolj verjetno bi bilo, da bo zemlja pokončana z ognjem. V primeri pa z žarečo tekočino in gorečimi plini v notranjosti naš« remije ie trda skorja na površini kakor jajčna lupina. Tenki zemeljski pokrov se trese — to so potresi — in bi se lahko razletel. A znanost uči, da je lupina skorje tenka, a iilava in da notranji ogenj v zemlji počasi ugaša. Kaj pa voda? Nov vesoljni potop bi lahko pokril vso zemljo in uničil vsa bitja. Znanost uči, dd se je v teku milijonov let večkrat potopila kaka zemeljska celina, a nikdar ni izginila vsa celina pod vodo. Kar v stoletjih izgine zemlje v Evropi, se je pokaie nanovo na vzhodu in zahodu. V vsako hišo Domoljuba; Morda umre naša zemlja od žeje kakor njena {posestrima lana. Luna ima, »zapdjo« kakor naš planet, kamenje tam je podobno našemu,' 1* zraka ni in vode ni. Zato na luni ni morja, zelenih gozdov in travnikov ter jc vse samo puščava brez kapljice vode. Bolj verjeten od vročine je mraz, ki bo storil konec naši zvezdi. Zvezdoslovci so dognali da naše sonce polagoma ugaša. Pravijo, da j« prišlo iz belega v rumeni sijaj in prehaja v tisočletju v rdeči sijaj, ki pomeni starostno dobo sončne zvezde. Nekoč bo sonce gotovo ugasnilo. Takrat ne bo zemlja več imela toplote, vse bo pomrlo od mraza, ne bo več vode in ne več zraka. Čim dalje hladneje postaja na zemlji, severni in juini tečajni led se bolj in bolj pribli-iujeta in se nekoč združita ob ravniku sredi zemeljskega površja, ln potem bo krožila mrtva zemeljska obla okoli mrtvega sonca, dokler ne zadene v drugo zvezdo in se razleti Najnaravnejši konec našega sveta je po dognanjih znanosti, če sonce ugasne. Kdaj se bo to zgodilo? Morda po milijon ali milijardi letih. A nekoč napoči poslednji dan tndi za našo mater — zemljo! — Kako majhnega in neznatnega s« človek čutiš ob teh razmišljanjih ob zavesti, da si ob vsem tem veličastnogroznem stvar v božji roki. Nevarna predstava s kačo V Maroku se je pripetila pri predstavi nekega krotilca kač zelo razburljiva scena. Neki Evropejec, ki je bil med gledalci, je prosil krotilca, naj mu ovije kačo okrog vratu, krotilec sprva tega ni hotel storiti, toda ker mu je Evropejec dal nekaj densrja, se je vdal. Kača je pa takoj pičila predrzneža in čeprav so bili zdravniki takoj pri roki in so poskusili vse mogoče, da bi ma rešili življenje, je plačal lahkomiselnež svojo predrznost z življenjem. To je prvi znani primer v Maroku, dasiravno tam nastopajo krotilci kač is mnogo stoletij s svoiimi predstavami. Vendar je to dokaz, da kafe, ki jih rabijo pri teh predstavah, niso tako ne- dolža«. Mnenj«, da tem kačam poprej Up„!ji(1 strupene zobe, )• brez podlage. 10 Da pa imajo krotilci kač varstvo proti Dx„ strupenih ksč, j« dokaz, ker j« dopustil ri,,, tisti krotilec, katerega kača j« pifia Evrop«ic, da ga j« pičila na j«zik in v«č drugih d«lo» £ vota, pa s« mu ni nič zgodilo. Toda to j« nost krotilcev kač, kater« n« mora nihCe iciviu od njih. Misli se, da si domačini vbrizgajo kak protistrup. Vendar tudi tc< mnenj* n« drt! v vsakem pri. meni. V Mogadoru je iraet predstavo krotilec kaš in ena ga jo pičila v prst. Tako) je polotil k>{» v njeno košaro. tek«l v bližajo mesnico, prijel t» sekiro in si brez pomisleka odsekal prst. PoU* si j* namazal rano a smolo, jo obveral s cunjo in šel nazaj, kjer ja čisto aiirao nadaljeval a predstavo. Naznanila n Od Trebnjega pa do Podrepč se je našla nova moška obleka za šolarja, starega lo do 12 let, še meseca maja 1940. Kdor jo je zgubil, naj se zglasi na Repčah 17. n Dajte našim otrokom od dobre;« naj. boljše! Lahko prebavljiva, a izdatna hrana ja »Emona« cvetlični čaj, ki vsebuje krepilne vitamine in da z dodatkom mleka okusno, zdravo in hranilno pijačo Toda samo pravi »Emona« cvetlični čaj v originalnih paketih lekarne mr. Bahovec, Ljubljana. Dobi se povsod. n Važno navodilo za gluhe! Da bi gluhi mogli zopet slišati, se je smatralo pred nekaj leti za čudež. Danes pa to lahko dosežete z najmanjšim aparatom na svetu, s srebrnim Vi-braphonom, aparatom, velikim kot lešnik, brez žice, brez baterije, brez toka, praktično ne-vidljivo. Univerzitetne klinike no preiskale delovanje Vibraphona, o katerem »o objovlj«is celo številne znanstvene publikacije. Aparat lahko dobite tudi pred nakupom na poskitSnja, Tvrdka Vibraphon (Dep. 16. A.), Zagreb, Tomi-slavov trg 17, nudi na-šira bralcem edinstveno priložnost, da se z Vibraphonom in glede na-glušnosti seznanijo pobliže, kor pošlje vsakem« interesentu brezplačno in popolnoma brezobv*'-no »Zlato knjižico sluha«, kakor tudi zdravniška potrdila. >——Wmm i , ——■......... Ona: »Ali si vedel, da Imam nekaj denarj% ko si me poročil?« On: »Ne nekaj, mislil sem, da imaš precej.« Tujec: »Ali ima ta vas električno ras. »vetljavo?« . Domačin: »Samo, kadar se bliska.« Sirk: »Je pač križ s temi pomočniki- Takega sem dobil, ki vedno žvižga, kadar dela.« Orvirk: »Bodi zadovoljen, jaz imam nam« reč takega, ki samo žvižga.« Oni v avtu: »Ne dovoljujem st nobenih očitkov! Jaz vozim že celih dvajset leti« , Oai na tleh: »Toda oprostite! laz kodim pe* že celih sedemdeset let!t Težka pot sredi svete noči (Resničen doživljaj.) Odrinila Je zapah vežnih duri in slepila na zamejeni prag. V razgreti obraz so ji začeli p3dati debeli kosmiči snežink in »e taliti na njem. V kotu vcžninii vrati je vzela leskovo metlo in si z n|o delala gaz proti drvarnici. Iz visoke skladovnica je naložila velik naročaj drv in jih odnesla v kuhinjo. Z zadovoljstvom j« gledala, kako so ognjeni jeziki objeli novo naložena polena, nato je odhitela v izbo in potipala peč, ali je že gorka. Mimogrede j« pogledala ie na uro. •Pol petih bo,« ja pomislila. »Čez dobre tri četrt ura sa bosta mož in ain vrnila iz tovarna. Kar t dobroto jima bo, da ii bosta labko ogrela premrle ud« pri topli peti.« V kuhinji si j* dobro umila roke in začela gnesli testo za božične potice. Vmes j« na tihem računala, kako si bo delo razdelila čez dan. Vsekakor si ga j« botala urediti tako. da bo večer brez skrbi preživela v krogu svojih otrok. Žalostno je vzdihnila ob misli, da bosta morala mož in sin tudi na ta največji praznik v letu iti na delo v tovarno. Tako je bita zatopljena v t« misli, da te je predramila iz njih kakor iz tanj, ko je aliiala, kako ai nekdo pred vrati otepa z obleke in čevljev tneg. »Kdo naki prihaja tako zgodaj?« se je začudila in tc obrnila proti vežnim vratom. Prihajač j« z ropotom odprl vrata in pozdravil: »Dobro jutro, Pavla. Lej, lej, na vse zgodaj žc tako pridna.« •Kaj hočam drugega. Vte imam še narobe, prazniki ao pa že pred durmi Kaj pa je tebe prineslo takoj zgodaj?« •Po tebe tem prišel. Ženi ie zelo hudo.« Rahla nejevolja te je babici pokazala na obrazu. Pa jo je kar koj skrila. Le polglasno je vzdihnila, ko je pogledala okrog sebe in videla, koliko nujnega dela bo morala pustiti. V naglici je napisala na kos papirja nekaj besed za moža. Potem te je ogrnila veliko volneno ruto, stisnila pod n' ' rbo in že je zaprla veina vrata za seboj. Pu. iu je vodila navzdol, tkoraj vet čas sta molčala. Zatopljena ata bila v vsak tvoj« »krbi. Ko ata te približala veliki, ponotni kmečki hiti konec sosedne vasi, sta zaslišala vzdihe bolne žene. Babica je odrinila tpremljevalca na atran in orno pohitela ubogi ženi na pomoč. * Sel« okrog enajate ure ponoči se je babica vračala proti domu. Mož otrotnice jo je spremi|al in ji nosil torbo. Ona pa je notila pod volneno pito sladki, a ne lahki tovor: dvoje novorojenih deklic. Pol je bila že nekoliko razhojena, a »e bolj utrudljiva kpt zjutraj, ker ju je vodila precej strmo navzgor. Babica j« razen tega čutila nudo bolečino v križu. Pn je kljub temu kar čvrsto stopala in varno stiskala dvojčici k sebi. Zdelo t« ji je pametno, da t« vzela deklici s teboj, da n naslednjega dn* ne bo treba hoditi nazaj. Spala bo lahko do osme ure, pptern ju bo odnesla h krstu, obenem pa bo pri »veti maši .....- . tt ata ae bližala farni cerkvi, ki i« bila vsa razsvetljena. Svečano to pritrkavali zvonovi, vtak čas a« bo začela polnočnica. Babica te je prekrižala kar z evlco in zmoli a očenai k božjemu Detetu. Tako nekami čudno tople ji je postalo pri srcu. Čutila j« vso tladkost božične noči.,. Obrnila s« je k tpremljeval i in rekla: »Kar daj mi torbo, saj nimam veo daleč do Soma. Ti pa stopi v cerkev in pomoli k fcožiemu Detetu za arečo avojih novorojenih hčerki« Mož se je Se malo obotavljal, nazadnie pa se jo vdal in ji Izročil torbo. Ni i« babica naredi.a deset korakov, ko je začutila v tebi novo noe-iino. Položila je torbo na sneg in za trenutek obstala. Tako ttrašno utrujena je bila, < utrdili reiiko voto« brodovja. V laki to naglo popravljali a?iISS avetovaa ladj^ OkolUkl Ug*« a vi m, OT prtkr.žaai a tojalkimi aeetami ia utrdbah ? aearigiao velika »kiadiU« za maaieijo in wjalk. potrebMiaa. LeUiako opori«« j« ^tavll^ i! treh ^ikih glei, ae £rtwrali za te atrdb, težke milZ na, pravijo pa, da jo Sin^ipur a morja a lpv. Lažji te dortop da itmjwi,,wi,*trSrt kopnega, tftrfevinje Singapura jo v pr^ naperjeno preti Japoacem. ko so J» poncile Št drl, v francoska Indokin«. odprto tudi vprZ nje Mngapurajtngle« bi z. v«ko ceno radi ob. držali ta nbodni Gibraltar ia »o lanibjo m pomet amerUkih pomorakih vojnih aiL Kofeo žici predsednik Booseveli j. . Evropska vojna je temeljito spremenila naita favijeaja amenlkega predsedniki RoosevelU. VpU-»«la je ne urao na njegovo javim, ampak tudi nt njegovo zasebno življenje. evropske vojne jo amerlild predsednik Rooaereh zjutraj rad ooiežaval. Do d» * i*.60 * V posteljo so mu morali , <>i*dc " ioiraaje kiopis«, ki jih J« med tem «a*om prebral Po izbruh« evropsk« roj. ne^ vstaja zel« zgodaj ia odhaja ob »edmlh i* 1 doma. Ze zgodaj ima teieionske ratgoror* t amenlaiiai posiaaiki v Krropi in Aziji. Tudi pri-feta« doma«* ki jih j, prirejal prej f kroga noj, d-jftiij jB najožjih prijateljev, je M-oa| opustil. Le redkokdaj ga ridimo pri plavanja. Kowevelt«v*m asjijnUesa iporta Prej je mki Povabil iaraikarje aa kopanje in » njia igral *ater p»So. Tudi tega je zdaj konec. Edina »rasi, ki ,e oi opast i t, te«r«< jo goji ie « veijiia veseljem, ja zbiraaje >t»deto» za ladjo. ca tj M pt-Meaii spremessbo tudi v Roo-aeve.tovo narav* Prej sš siiial mnogo goforiti a njegovem humorja ia ialjinarti. Vedoo j« bil dobra voij«. bedaj p« m« je obraa veda« re*ea. U redko «e a ko« poiali. 6AM1 P??"0***^ v»*»h rtnvrtwu1i.8dlrt»i v rabt, garancija, aajaiija aeaa. ndehij* »HHtrtaj Cirtt, Hi<7 Ver. a. leta^h«,,, j^,, ^publika Letanj« dva ■u»toaa_ pi*4>iT»lc«F. Med »mi j« 477.000 , . --mra asau j« '"-"r" Ur i„nC-°?: >P,nvtir s** brala, da je bil noti itiridletih nepi^ i Se ,e * »eko žensko ia njej,»» IJiil« je t tlobrih dvefe iena posiai atojai« H ,°ai ^ "i »»f Jas «-m p.>/aal aeko« « je bil pri Jltriieset.ii letih zaaa ufCT)"«; ? J" »a,!rte.Ja» v neko iraško ia r d^ uueh p,>MaI noret.« m Pri kaslju Hfe REMEDIA Quajaco£ SIRUP v temle originalnem zavoju dobiva sb v vseh apotekau . ISH,"l»sl™ za Slovenijo: APOTEKA BAHOVEC, LJUBLJANA *fC * a> rftfi-inm* Novi g robovi m llmrll s«: V Ljubečni trgovka Neža 3utersek roj. Krašek; v Celju provincijal p. Linus Prah; v Zuženberku posestnik in trgovec Alojz Vehovec; uradnik Ceh Milan; pri Sv. Urbanu pri Ptuju, vdova po naduči-telju Josipina Berjak roj. Munda. — V Ljubljani so odšli V večnost davčni upravitelj v p. Maks Ivane; Slava Mila*ec roj. Dolničar; Anton Logar; višji revident drž. železnic v p. Fran Planinec. Naj počivajo v miru I Trgovec: »Ce s tem Šivalnim strojem ne boste zadovoljni, ga v osmih dneh lahko vrneta,« Uraparca: »Moj dragi gospod, v osmih dneh ne bom mogla vsega sešiti, kar imam pripravljenega.« r r Voščila naših vojakov Slovenski lantje-rojaki v Skofji Loki: Novak Peter, AdieSiči, Biiol Jožet, Predgrad, Medoš Fr., Dobliče, Gorenc Janez, Kamnica, Drnovšek Stanko, Črnomelj, Dvojmoč Anton, Kanlžarica, Puhtk Jože, Podlog, Gregorič Franc, Črnomelj, Jakobčič Rude, AdlešiČi. Križanka m SI 11 i r t* T? r m% iM i" i" i" i r iu i" if i j mn "I !$i,B i m Ir I I 1 ni 15 m* i m ii in i if ll» ItB" M IH»» m* m r f- i IMiiM » I I« I« MM I 43 )1M I« rTTfmf1 i ur81 i rw\ rm m :w i r m iw~ Besede pomenijo: t. V drugič storjeno dejanje - 9. Telovadni gib — 17. Velike lesene posode — 18. Božično voščilo reševalcem križani — 20. Človeški ud — 21. Egiptovsko božanstvo — 22, Izoolbina v zemlji — 28. Kratko žensko ime —- 24. Prometno sredstvo — 26. Predlog — 27. Pritrdilnica — 28. Del očesa -29. Prestolnica juinoevropske države — 81. ■Nasip — 33. Komček kopnine — 3*. Stvar, ki jo dam ali dobim zastonj — 35. Časovno razdobje - 36. Fizična oblika vode - 37. Stavbni znaterijal — 39. Domače moško krstno une — «2. Težka stvar ▼ veliki množini — U. Leposlovno delo — *7. Nizka pokrajina, zaokrožena »ižina — 49. Jezna, ostrobeeedua — 51. Raj. po *eri starih Slovanov — 52 Začinjen s kuKnij-•*« začimbo — 58 Rumenokljuni ptič ~ rizično, strateško delo, kirurgično zdravljenje 56- Naša domovina — 57. Sladka jed — 58. resniška vpra,Selnica — 59, Slovenski nabožni Pisatelj — 60. Cršfci bajeslovni letalec — 62. J^stica moškega krstne?« imena — 63. Oblika Zmožnega glagol« biti — fe*. Zdililjaj — «««) slovansko polbožojistvo — 67. Čutilo na otirazu — 69. šport, pa tudi način prehrane kulturno nizih narodov - 70. Ženski glas 7-7i! Sedež čuta - 72. Začetni črki pr.jmka m imena slovenskega pisatelja - 78. Pritrdilnic* Navpično: 1. Majhna denarna enota — 2. Oblika pesnitve - 3. Nikalnica - 4 Sleherni 5 žensko krstno ime - 6. Skrajšano zen: Naselje - 29. rnegov* začimba fca priliznjena živali. Skjg žano moško krstno ime - 43. V^ ndč - 46. - 44. Strast <4. sklon) ~ ^ ff človeku Branilec domovine - 47 'o m, 1u I k preka — »1. ifrniki morski zaliv — I - Maščoba. d Nagli tempe našega časa zahteva od nas prekomerU duševni in telesni napor. Zato moramo paziti zlasti na prehrano, ki naj bo lahko prebavljiva, pri tem pa krepil, na in zdrava. Zlasti važno je, da pazimo kaj zavžijemo zjutraj in zvečer. CaSa toplega »Emona« čaja Vas ne bo nikoli razočarala, ker je to resnično zdravi, cvetlični čaj, ki Vam nudi tudi z dodatkom mleka, citrone, ruma ali žganja prijetno pijačo. Toda samo pravi »Emona« cvetlični čaj v originalnih paketih lekarne Mr. Bahovec v Ljubljani. Dobi se povsod. —--_- Dobro domačo pijačo brez dodatka pravega Radie vea napravite z 1ABLINOM Zavoj din 80-—, poštnino zaračunamo posebej. Pošiljamo s 8 m o proti p o v z e t .Mi I Drogcrija Emona - if. Kaic Ljubljana - Nebotičnik NAZNANILA a Januarska številka VigredS je izšla. Letna naročnina 30 din. Za nabirateljice novih naročnic so razpisane lepe nagrade: za 15 novih naročnic'T ■totovioi 150 din ali wte vretai«t -» bkgMi; 10 ao-vih naročnic 7 m iiiona ali poljuben predmet v vmlnoett 100 din; za 5 novih naročnic poljuben predmet v vrednosti 50 din: za 3 nove naročnice pLčan izvod Vigredi za leto 1940. Nagrado lahko dobi -veakdo, ki pogoje izpolni, t. j« da je za nove naročnice poravnana celoletna naročnina do 31. marca 1941. Polljite naslove novih naročnic na upravo Vigredi, Ljubljana, Pražakova 8. Kadar potrebujete GONILNE JERMENE ŽAGE »n MLINSKE POTREBŠČINE obiščite tTrd ko PR. BR€AR, UUBL3ANA Kolodvorska ulica S5. Pomagaj m j siromakom! Reveže imamo v vsakem kraju, vmes pa todi take, ki imajo več kot za potrebo. Povsod najdemo med ponosnimi trdnimi domovi, tudi Bilko koče, -kjer pjebi»;sjt>* 8W0*iaKy ;P0leU že Se nekaj zaslužijo, od česar jtBi za dpO s&v,eda bare malo ostane. »Kaj ix), ksj boU m, je ne-davno tožila uboga mati. »Pet jih imam, hrane pa komaj do božiča. Trije hodijo v Solo, skoraj Sosl so in brez toplo obleke. Kaj bodo počeli v mrazuU je vzdihnlla in solza ji je »drkmla po velem licu. . „ „__ NamignU sem ji, naj bi malo poprosila. »Twn-kaj pa tamkaj,« sem ji naštel nekatere hiše, kjer so premožni in bi lahko pomagalh »Sem že poskusila,« mi je hitro odvrnila. »Mož, na katerega sem se zanašala, mi celo Bruha ni odrezal. Njegov sosed pa je napeljal okfcog hiše žico in priklenil psa, tako da ne pride blizu živa dušal« .... ,. i.u Spoznal sem bridko resnico: tisti. ki_ bi lahko pomagali, skoraj nič ne dajo; celo ošabni m hudobni so v svojem izobilju. Smilila se mi.je uboga ženica, ki je prosila premožnega soseda, naj ji da kako ponočeno obleko. »Kopico otw>k imam,« je okrepila svojo prošnjo. »Pa jih daj v barvo,« je dejal zasmehljivo. »Mar bi mela backe, kate-lm -olna sama zraste.« - Ali go kličejo take besede očitno kazen in muš^anje? Pomagajmo siromakom! To je naravnost klic tx»Sii, ki ne sme udariti na gluha ušesa. Zlasti ne danek ko je potreba zares velika. Pomagaj*« tak po svijl moči. Vse nam bo obilno povrtul On, ki pravi: »Blagor usmiljcniriK zakaj usmiljo-aje bodo dosegli.« _ • - Naročite takoj »BogoljuUf« l NAGLUŠNI! VIBTiAPHON osnovno nov pripomoček za slub.praktičnoNE VIDLJIV, brez toka, brez žice. brez baterije, brez kakršnih koli pritiklin, zdravniško preizkušen in priporočan. — Zahtevajte brezplačno Zlato knjižico sluha in pogoje za 30-dntvno preizkušnjo ........................ Tu odreiite!.......................... KUPON ST. t«. PoSlilte ml brezplačno tn brciobvoino Zlato knliiioo slaba In pogoje *a 30-daevno prahkala)« IME; NASLOV: APARATI VIBRAPHON (Dep. II) ZAGREB, Tomlstavor Ir* IT Sodnik: »Ce vas zdajle oprostim kazni, ker ste bili pijani, ali se boste poboljšali?« Obtoženec: »Bom, gospod sodnik, in takoj ga bom spil pol litra na vaše zdravje.« Zobotrebce vseh vrst kupuj« po naiviljih cenah M. PAKIC. LJUBLJANA (za vodo) Pomen &oluna za na» Za velik del naše države jo bil Solun, posebno pa njegova prosta cona važno uvozno m '"ozno pristanišče. Iz podatkov našo carinske »«»t|8t'k? posnemamo, da je znašal uvoz iz Soluna leta, 9.19 17 843 (111:18 12.377) ton, izvoz pa 122.497 (149UTO) ton in 126 (43.743) glav. Carinarnica Djevdjelija pa beleži v uvozu 2189 (2969) ton, v izvozu pa 22.711 (34.807) in 330.519 (172.156) glav. V jugoslovanski svobodni coni v Solunu je znašal promet ladij 140 parnikov a 141.198 tonami (leta 1939), promet pa v uvozu 103.662 met. stolov, ©fFrf Gospodinj«, iene In dekleta, Vaš list je ..Kmeika žena"! Pišite po eno feron-plača« številka, v kateri bo neko posebno razveseljivo pismo za Vasi Uprava Maribor, Koroška cesta 5. Preiikušen redilni prašek ..RedhTzapraSiie Vsak kmetovalec si lahko hitro in z malimi 9troški zredi svoje prašiče. Zado stuje že 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 7av.8dln. po pošti 19 din, 8 zav. po pošti 35 din, 4 zav. po pošti 43 din. — Mnogo zahvalnih pisem. Pazite- pravi Redin se dobi samo z gornjo sliko. Proda]« drogerija Kant. Ljubljana. 2ldovtka ul.1. Na deželi pa zahtevajte Redin pri Vašem trgovcu ali zadrugi, ker si prihranite poštnino. in v izvozu 125.010 ton. Iz Jugoslavije je šlo v solunsko svobodno cono največ bakra, drv za kurjavo, magnezija, sira, kroma in cinkovih ter Svinčenih koncentratov. Solun je bil torej izredno važen za izvoz rudnega bogativa Južne Srbijo. Skozi Solun pa smo uvažali v našo državo kable, stroje, morsko sol, tračnice itd. Poleg tega je bil Solun tudi važno tržišče za našo južnosrbsko živino, posebno drobnico. Mestni otrok, prvič na deželi, je videl, kako so na polju orali, sejali itd. »Mama, kaj pa delajo ti ljudje,« je vpraša 1 začuden. »Sejejo In sadijo, da bodo pridelali krompir, korenje, zelje in drugo,« pojasni mati. »Le čemu se ukvarjajo s tem in trudijo, mi vse to vendar dobimo kar v prodajalni.« Naročite tako} »Bogoljuba« I LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI zadruga a neomejenim jamstvom UubUana. MlfclaiKeva cesta ff T lastni palači obrestuje hranilna vloga najugodneii Nov« In stara rioge, ki so v celoti vsak čas izplačljive obrestuje po 47.; proti odpovedi po Mali oglasni Vsaka drobna vrstica ali nje prostor,,,, za enkrat Din 8—. Naročniki »Uoinolijl plačajo samo polovico, ako kupujejo km! lijake |K»trebščiue ali prodajajo svoje prideš, ali Wcjo poslov oziroma obrtniki ;iomoto! kov ali vaiencev In narobe ?ri!tajbina ta male of late te platoje naprti. Hlapca za kmečka dela sprejmem. Ljubljana^ Vodnikova 111. Vei šivalnih strejw prvovretnlh znamk -novih In rabljenih -poceni naprodaj prt .1'romet. — nasproti Krtzanske cerkve. — (Tudi ob nedeljah dopoldan na ogled.) Starinske knjige, vsakovrstne. rokopise, podobe In drugo, kupim. Ponudbe na upr. »Domoljuba« pod zn. • Privatnik.' St. 1»«1S. Smokve za žginjekuho prvovrstno blago - v vsaki množini na razpolago po ugodni ccnf pri tvrdkl M. H tele -trgovina s sadjem na debelo, Ljubljana, Po-gačarjev trg (knesso-gkofijska palača). Pozor! »Slnger« velika cllln-derlca, dobro ohranjena, za 2600 din naprodaj. Naslov v upravi »Domoljuba« pod it. i«m. 18. zvezek Zgodb av. platna, dobro ohranjen, kupim: Lorber Jote, Zagorje ob Savi. Kože vsak® vrste vzamem v obdelavo. Leopold Sa-jovle, usnjar, Motnlk »t. II. Fige in brinje dobite zopet prt tvrdkl Fran Pogačnik, Ljubljana, Tyrieva e. ti. Javna akladtiča. Kamnosesk. pomočnika brusača za marmor in granit, vajenca brez oskrbe sprejme FRANJO KUNOVAR, kamnosek LJubljana - Sv. Kri4. Zasebnik - godec ISčem stanovanj« aH toplo aobo, ttajrajt m gostilni. Igram cit« In kromatlčno bana®, niko. Kdor ml > cenah el nabavite P" Preskerju - Sv. Po"* cesta i« - LJublJ.n«- Novinec: »Gospod narednik, alf sme bili * jak kaznovan za nekaj, česar ni storil?« Narednik: »Prav gotovo ne.« Novinec: »Ilvala Bogu. Jaz namreč osnažil puške.« nIf •Domoljub« stane Vi din ia reklamacije pa Ar, Gre&oriJ Pečjak, leta sprav« t.Domoljuba«. — Oglasi te za - llrcdniki ►'Hlopisb.tn elt *»iae sprejema uredništvo »Domoljuba«, naftni no, o posebnem ceniku, — Telelon uredništva In apravet 40-84. Izdajate«« ■*«"• — Za jugoslovansko tiskarnoi Jože Kramarlt