179. Afovilka.
Ljibljana, y ponedeljek 7 avgusta 1905
XXXVIII. leto.
uv*a* dan zvečer, taimSt nedela la praznike, ter vetfa po pošti prejeman aa evstro-ogreae delala aa vaa lete 16 K, aa pel leta II K, aa četrt leta • K 60 a, aa eo meaea 1 K 80 k.   Za LJubljano ■ poSuJanjen na dom aa m •\i u K,  ti pol ieta 11 K, aa četrt leta 0 K, aa ea meeea 1 K. Kdor hodi aam ponj, plača aa vaa tete II K, aa pel leta 11 K, aa četrt leta 6 K 60 a, aa en meaee 1 K 90 h. — Za tuja dežela toliko več, kolikor anaSa poštnina. — Si aaročb* brei istodobna vpoSiVatve naročnin« ■« no eaira. — Za oznanila ae plačuje ed peteroatopne petft-vnte pe 11 a, fie ae m eananile tiaka enkrat, pe 10 h, Se ■• dvakrat, in po 8 h, de to tiska trikrat ali   rečkrat. — Dopii iij !te iivole frankovat). — Bokopim te na vračajo, — Uradnlitvo in upravnlitvo je v Knaflevih ulicah it. 6, ia aieer erednifitve v I. naditropja, apravništve pa * pritličja. — Upravnifitr« naj ■• blagovolijo pošiljati naročnina, reklamaeti«,
eananila, t J. adniniatrativne »tvari.
„Slovenski Narod11 telefon St. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon št, 85.
. ib a*.
ora puca, biti če dana.
Tragedij«, ki se doigrava na Daljnem Vztoku, in krvavi dogodki doma pretres i jo starodavni Rusiji rgrodje, nj»in\ temelji se majejo in rržavno njeno poslopje poka, da se idi, k&kor da bi ne bil več daleč čas, ko se razruši in razpade ? razvaline.
Ia res ie krožijo po vzduhu Srni gavrani, ki napovedujejo slovanski Rusiji ki je bila do nedavno strah in trepet vsem sovražnikom slovanstva, razpad in pogin.
Toda ti zli preroki se motijo.
Rusija pač preživlja sedaj hudo in nevarno krizo, a znaki se množe, da jo bode srečno prebolela in vstala k novemu krepkejšemu življenju.
Vojna, ki je iib uhnila na Daljnem Vztoku, je razgalila in razkrila i -.<o jasnostjo vse rane, ki razjedajo njen državni organizem, spravila je na svetlo vse nedostatke, ki slabe njen zdrav razvoj; dogodki dcma pa so pokazali, daje treba od-lošne in temeljite operacije na državnem organizmu, ako se hoče, da se država oživi in da jo ne uničijo /ak rane, ki so se pokazale na nje-Lčca životu.
Odločilni krogi v Rusiji, ki so se dosedaj zibali v gotovosti ia v krepkem zaupan u da je spas države edinole v avtokratizmu, so jeli spregledovati, mahoma so zazrli pred sabo zijajoč prepad, v katerega bi se strmoglavila država, ako bi Be pravočasno ne krenilo na drugo pot, ki vodi od okostenelega samodrštva in absolutizma k modernim državnim idejam.
Pod zaščito absolutizma se je v Rusiji razvila vsemogočna kasta bi-rckratizms, ki si je tekom časa prilastila v svojo neomejeno oblast državno krmilo in ki je poslala, ker ni bila pod nobeno kontrolo, korumpirana do mozga.
Notranje krvave dogodke in neuspehe na Daljnem Vztoku, vse to je zakrivila ta brezvestna kasta, ki je ctrovala vse rusko javno življenje in uvedla, ker ni bila nikomur odgovorna in se ji ni bilo bati mka-kakega nadzorstva, v vse stroke civilne in vojaške uprave najhujšo korupcijo.
Ia na D.-1 nem Vztoku ni bil pobit in poražen ruski narod, ki diha de sveže, krepko mlado življenje, ampak poražena je bila korupcija, ki se je vgnezdila že tudi v armado.
Vsa prosvetljena Rusija je sedaj prepričana, da se mora enkrat za vselej napraviti konec dosedanjemu gospodstvu, vse uvideva, da je treba streti neomejeno moč birokrastva, ter jo postaviti pod narodno nadzorstvo, ako se hoče, da ee država reši pogina.
Ia to uverjenje je prodrlo že oelo v odločilne kroge, ki so baš sedaj na delu da dado državi ustavo, vsaj delcma slično oni, ki jo že imajo druge zapadne države.
Kaka bode ta ustav*, se seveda sedaj še ne more vedeti, a gotovo je, da bo prilagođena razmeram, ki vladajo na Ruskem, in ne bo uvedla ▼ svoj organizem nedostatkov, na ka-irr'h bolehajo zapadne države.
Rusija staji na pragu nove dobe in ako bodo njeni državnik; na svojem mestu, izšla bo iz sedanje krize na novo prerojena, čila in čvrsta.
Prva podlaga je že dana. Tolerančni ukaz oarjev, ki jamči vsem veroizpovedanjem popolno versko svobodo, j- predhodnik novi ti dobi in 8porazumljenje ruskega naroda s poljskim, za katerega se trudijo naj-prosvitlenejši duhovi obeh narodov in kateremu tudi ruska vlada posveča vso pozcrnrst. je znak boljše bo d čnosti.
Dani se že in na obzorju ie poka mlada zora.
Po hudih otranjih in zunanjih bojih, ki bodo očistili državo škodljivih elementov, kakor vihar ozračje po nevihti, bo vstala Rusija iz mrtvila k novemu življenju, pomladila se bode kakor fenis in postala bo zanesljiva in krepka opora vsega slo-vanstva. _
Vojna na Daljnem Vztoku
Z mandžurskega bojišča.
»Dailv Telegraph« poroča iz Moji: »Krilo Linevičeve armade bo raztega samo v Mandžuriji preko 300 milj; njegovo poveljstvo obsega vse čete ob T um en u in A m ur ju, kakor tudi po vseh obrežnih pokrajinah z Vladivostokom vred. Vsa poročila o bojih v severni Koreji in o dogodkih v obrežni pokrajini poroča LineviČ sam. Njegova komanda se razteza potemtakem od mongolske meje na desnemu krilu do Tu mena na levem krilu.
Ob izlivu Tumena v zalivu HoškariČ imajo Japonci opazovalno brodovje, ki obstoji iz ene kriŽarke in štirih torpedovk.
Japonci na Sahalinu.
Japonci so baje dovolili političnim kaznencem, ki so jih našli v kaznilnici na otoku Sahalinu,   da   se   smejo   izseliti, ako
želijo.
O predaji Rusov na S ha-linu so došta v To kij o obširna poročila. Dne 28. julija je napadel od delek japonske kavalerije Ruse pri Galeu ter jih pognal proti jugu. Drugi dan so Japonci dobili pomoč ter so zasledovali Ruse proti jugu do Ta vi a na, ki je 25 milj južno Rvkova. Dne 30 julija je poslal ruski vojaški gubernator L j a pano v parlamentarja, ki je izjavil, da Rusom vsled pomanjkanja zdravniških obvesil ni mogoče ranjen-
cem pomagati. Gubernator je bil vsled tega ii vzrokov h urna ni ta te primoran prositi za kcnec vojevanja. Poveljnik japonske vojske je zahteval, da se mu izroče vse vojne zaloge, vladno premoženje ter karta in akti vojaške in civilne uprave. Pogoji so se sprejeli in drugi dan se je vršila predaja.
Za vojno.
Mestni zastop v Habarovsku na Amurju je poslai carju prošnjo, naj se nikar ne sklapa prenagljeno mir, ker bi omajal moč in ugled Rusije; prosijo temveč carja, naj Rusija ne odloži orožja prej, dokler n i z 1 o m 1 j e n tr d o v r a t n i odpor sovražnika. Prošnja pravi: Prepričani smo, da napenja sovražnik že zadnje sile in porablja zadnja Bvoja in izposojena sredstva, dočim moči Rusije še davno niso iscrpljene.« Nadalje pravi glede mirovnih pogojev: »Ne pedi rnske zemlje, ne rubelj vojne odškodnine — to je edini mogoč temelj za pričetek mirovnih pogajanj.« — Car je zapisal na spomenico sledečo opazko: »Popolnoma se strin j am s čuvstvi, ki prešinjajo h a o o r o v s k i zastop ter se mu zahvaljujem.«
Mirovna pogajanja.
Predsednik Roosevelt je priredil mirovnim odposlancem na ladji »M»yfLwer« skupno kosilo ter govoril pri tej priliki sledečo napitnico: »Govorim napitnico, na katero ne bo odgovora, in vas prosim, da jo mo'če poslušate. Napivam blagostanju obeh vi a d a r j e v i n obeh velikih narodov, kojih zastopniki so se srečali na tej ladji. Odkrito upam in je to moja molitev, da se ne samo v interesu teh obeh velesil, temuč v interesu celokupnega človeštva ■ klene kmalu pravičen in trajen mir med vami.«
Minister Vite je baje zaupno izjavil R o o s o v el t u, da se boji, da se bo morala vojna nadaljevati, ker Japonska preveč zahteva.
Kriza na Ogrskem.
Budimpešta, 6 avgusta. Dosedaj se je 52 poslancev liberalne stranke zavezalo, da pristopijo narodnemu stališču opozicije, in ako bi se pri skupni konferenoi ne dosegel prestop, izstopijo takoj iz stranke. — Tozadevna konferenca se je odgodila od 17. na 23. avgusta, ker vodja liberalne stranke, grof Tisza, ne more prej priti na konferenco. Govori se, da bo predsednik liberalne stranke, baron Pod man ! cz k y odložil predsedstvo ter se popolnoma umaknil s političnega pozorišča.
Budimpešta, 6 avgusta. Neki dopisnik )e imel skupni razgovor s grofom A d d r a s s y j e m in baronom Dan ff vjera. Oba sta izjavila,da želita, naj ae liberalna stranka r a z d r u i i. Nadalje sta povedala, da bo prva naloga vseh poslanoev — tudi sedanjih liberalnih — 15. septembra, da izrečejo vladi nezaupanje.
Veliki vojaški izgredi na Ruskem.
Petrograd, 6. avgusta. VLu-blinu je poveljnik ondotne brigade, general R e n i č, naznanil onđotntmu pespolku, da mora s celim 14. vojem odriniti v Mandžurijo, a on jih ne more spremljati Takoj so se slišali klioi: »Podlež!«, »strahopetnež!« General se je približal z naperjenim revolverjem najbližnji stotniji ter ustrelil nekega desetnika, d&si je ta ia trjeval, da se ni pri njegovi stotniji ničesar klicalo. Gjneralu pa še ni bilo dovolj ene žrtve ter je slepo streljal med vrste ter ubil stotnika, poveljnika Btotnije. Vojaki ao nato planili nad generala ter ga vprav na kose raztrgali. Polkovnik je poklical
Pravi umetni demanti.
Tu ne mislim pripovedovati, kako se izdelujejo umetni demanti za trgovino, ki naj nadomestujejo prave naravne demante. Kajti ti demanti so le slabo nepopolno posnemanje naravnih demantov, ki jih je ustvarila narava in se odlikujejo po svojem sijajnem blesku, čisti pozornosti, veliki trdoti in svoji neizpremenljivosti.
Moderna znanost in tehnika stoji namreč že tako visoko, da je ustvarila prave umetne demante, t. j. prave, ker imajo vse iste lastnosti kakor naravni demanti in umetne, ker jih ni narava ampak človek ustvaril.
Opisati vam hočem na kratko način, kako se izdelujejo pravi umetni demanti, toda preje se moramo poučiti, iz česa je pravzaprav demant in kako je nastal v prirodi.
Dolgo so mislili ljudje, da je demant najčistejši kremen, ki se ne more uničiti, dokler nista 1. 1694. Averani in Tarzioni, Člana akademije del Čini en to v Floreaci, dokazala s tem, da Be jima je posrečilo seigati v konkavnem zrealu, da ni kremen, ampak iz gorljive snovi.
Pozneje je več učenjakov pod vod-
stvom Lavoisierja v Parizu dokazalo, da demant ni nič drugega, kakor kristaliziran ogljik in mnogovrstni na-daljni poskusi so dokazali, da je demant najčistejši ogljik.
O postanku demanta sta bili preje dve teoriji. Nekateri so mislili, da je nastal organiČnim potom, kakor n. pr. jantar, a drugi so zagovarjali mnenje, da je demant mineraličnega izvora. Kakor so poznejša raziskavanja poka zala, so imeli prav zagovorniki druge teorije. Zastopniku te teorije, znanemu francoskemu kemiku M. Henriku Mois-sanu, profesorju na pariškem vseučilišču Sorboni, se je posrečilo po mnogih študijah in preiskavanjih najti najverjetnejši način postanka naravnega demanta. Pri raziskovanju nekega mete-orita, ki ga je našel Foste v Arizoni blizu Canon Diablo, je odkril v sredini železue mase nekaj amorfičnega ogljika in v tem dva majhna prozorna demanta z raskavo in razorano površino. Iz te najdbe je sklepal sledeče: V velikanski vročini, kjer ae je moglo staliti železo, se je primešal ogljik železu in ko se je potem železo nenadoma ohladilo, je nastal v sredini železa, ki ae jako krči pri ob laj en ju, naenkrat velikansk pritisk, vsled katerega je bilo mogoče, da ae je ogljik vsaj deloma kristaliziral.
O postanku demanta je imel sedaj jasno podobo; treba je bilo le Še dokazati, da demant res more tako nastati. Hotel je torej v svojem laboratoriju isto doseči, kar je narava ustvarila. V ta namen si je moral preskrbeti velikansko temperaturo, kajti opazil je, da je mogoče stopiti z železom tem več ogljika, čim višja je temperatura železa. Toda to še ne zadostuje; ustvariti si je maral pritisk, pod katerim k ris tali za je demant, ker drugače nastane le grafit. To drugo ni bilo tako težko doseči; kakor je znano, se volumen železa kakor vsake kovine pri segrevanju veča in pri ohlajen ju manjša, nadalje je tudi znano, da ima železo, če je staljeno, večjo gostoto kakor ne-staljeno. Pritisk v notranjosti železa se torej iz dveh vzrokov poveča pri str-dltvi.
Da doseže svoj poskus in dokaz, si je konstruiral električno peč, kjer mu je bilo mogoče ustvariti s pomočjo električnega toka gorkoto 30009 C. Stalil je torej v topilniku avoje peči 200 gr železa in mu pridejal kot ogljik sladkorjevo oglje, ki je najčistejši umetni ogljik. Po 3 do 6 minutah je izlil dobljeno maso bodisi v mrzlo vodo ali pa v luknjo v leda ae nahajajoče bakrene klade. Luknjo je hitro zamašil in pustil nekaj časa, da ae strdi cela
masa. Ker se Železo strdi najprej na površju, nastane v sredini jako velik pritisk iz zgoraj navedenih vzrokov, vsled česar je mogoča kristalizacija ogljika. 8 pomočjo raznih kislin je potem odstranil železno plast in v sredini je res dobil v ogljiku nekaj majhnih prozornih demantov s črnimi madeži, podobnimi črnemu demanta, ki se imenuje karbonado. Pri raznih poskusih je dobil navadno prozorne demante, toda poleg teh tudi sivkaste in rumene, kakor se nahajajo v prirodi. Ti tako dobljeni demanti imajo vse lastnosti, ki jih imajo naravni, o čemer se je prepričal Moisson z mnogimi poskusi.
Toda ti umetnim potom narejeni demanti so tako majhni, da nimajo nikake praktične vrednosti, kajti največji demant, ki ga je dosedaj dobil in ki ga v laboratoriju na Sorbonni radi imenujejo Regent (po takoimeno-vanem demantu francoske krone v Louvru), ima komaj 0*7 mm v največji dolžini.
Toda akoravno ta iznajba nima še dandanes praktičnega pomena, je vendar možno upati, da bomo mogli tedaj, ko se izpopolni tehnika, izdelovati tudi večje demante za trgovino.
Fr. Torku«.
Brat Justin.
(Iz dnevnika samostanskega novica Priobčil Bistričan)
(DafjaJ
Dne 10. oktobra. Novioi lanskega leta so že vsi odšli v Drenovnik študirat sedmo in osmo šolo. Danes je odšel zadnji, brat Teodor. Do njega seru čutil vse simpatije, zato ava bila pa tudi ves čas dobra prijatelja, dokler je bil tukaj. Mnogokrat me je ponoči zbudil a trkanjem na steno in me privabil k oknu, kjer mi je tožil, da ga ta se moetanski srak duši, da ne more spati. Večkrat ava slonela vsak na svojem oknu ponoči ure in ure ter kramljala o evo ji pretekloati. Brat Teodor mi je pripovedoval, kako ga je usoda gonila semtertja, dokler ga ni prignala v »refugium peooatorum« (pribežališče grelnikov), v samostan. Jako rad ae je norčeval iz bratov prenapetežev, vsled česar ga je pater magister par krat oatro pokaral.
Podnevi je bil krat Teodor navadno vesel in šaljiv, la včasih ae ga je polotila neka meni nerazumljiva otožnoet, da ni hotel ■ nikomer niti beeediee lapregovoriti In de) sem drežnal vanj, je zarezal nad menoj: »Pustita me, sicer bom drugačen!«
kozake na pcmoČ. Pešci pa so sprejeli kozake s salvami ter ubili 130 (?) koza k o v. Vojaki so ustrelili tudi svojega lastnega polkovnika.
Poiožaj v Albaniji.
Bukarešta, 6. avgusta. Tu se mudeei pretendent na albanski pre atol, »knez« G hi k a, je izjavil nekemu dopisniku, da je osrednji odbor za dosego avtonomije v Alba ci j i izvršil Že vse tozadevne priprave. V vseh večjih mestih Mace donije in Rumunije, pa tudi v b9i-gradu, na Dunaju, v Parizu, v Bruslju in v Londonu so namašfteni p o d odbori, ki spravljajo skupaj posojilo 10 milijonov frankov. Osrednji bla-gajničar je vojvoda Cezar Riviera v Rima, ki ima že nabranega mnog) denarja, s katerim se uprizori splošna vstaja v Albaniji.
Nezadovoljni Finci.
Petrograd, 6 avgusta. Finski senat je poslal carju prošojo, v kateri opozarja da nova vladna namera, vsled katere bi se politični zločini odvzeli krajevnim sodiščem ter se podredili ruskim vojnim sod iščem, nasprotuje fi n s k i m osnovnim za k onom, ki že od leta 1826 ne p o znajo več smrtne fcasiii. — Ko sa je potem izvedelo, da je car prošnjo zavrnil, so sklenili zastopniki delavskih crgr.nizac'j, da prirede velike demonstracije.
Švedsko - norveško vprašanje.
Bero lin, 6. avgusta. Švedski prestolonaslednik je nepričakovano napovedal svoj obisk na danskem dvoru za par u*. Splošno se sluti v tem švedsko-danako spo-razumljenje v zadevi norveškega prestola.
Novi nemiri v nemški Afriki.
Berolin, 6 avgusta Cesarski gubernator nemške kolonije v Afriki je brzojavi! v Berolin, da so se začeli domačini v gorovju M a t u m b i s nevarne pun »ati. V O z a m a a g i cb morskem nabrežju so puatarji zažgali več hiš. Da se puct zatre, odšli sta iz Lindi in Dar-es Salam dve stotniji vojakov v K i vi o.
Sokolska slavnost na Jesenicah.
Prav srečna je bila mige!, prirediti na rapiduo ^rocvitajcčih industrijskih Jesenicah veliko narodno slavje v narodno probujo duhov in v utrditev važne postojanke za narodna in samostojna načel*. Ako hi se poprej ne bila spoznala taka potreba, opozoril je na njo s" hotni »Slovenec« s svojem nesramnim napadom na z^'šeno sokoUko idejo in svobodno misel sploh. L*jžnjiva in j obrekljiv* popa ZaDu^ovec in Z a b r e t sta s t-mi in si enimi sra-motenji v prejšnjih dopis h z Jesenic op.zortla »fS napredno mislrči slovenski svet, da grozita Sovcr-stvu ne Jesenicab dva enako po-iepna in eia*o n^VAin** sovraga: be r m a n i z b m in brezdomovnski.
pohlepni klerikalizera. Da si ohranijo Jesenice in ž njimi vsa gornja Savska dolina neomadeževano, čisto narodno lice, je treba podvojenega odpora, ki ga imore le čvrsti g >renj-aki narod, ak > je vsestransko pre sinjen čistega domoljubi«, neomajne narodne zavesti. Vsega tega p% goreči narodni predbojevniki jeseniški pri vaej svoji neioseftni marljivosti in vprav spartanski neustrašdnosti ne zmorejo sami. Treba jim je vsrj od časa do časa pomoči in bodrila ie slovenskega središča in is drugih, vrlo nrobujenih slovenskih krajev, kjer nosi S kol že dlje časa ponosni prapor n* rod ne jeklenosti.
Ii U k obisk so dobile prvič Jesenice včeraj, ko je poletel v nje vrli ljubljanski S >ko!, a pridružita so 8h br*t*ka sokolska društva iz Šiške, Kamnika, Kranja, Tržiča, Idrije, Zagorja, Trsta, Brežic, in celo volo-sko opatijski Sokol je bil zastopan po neus*raŠBnera podstaroati g. S e v e r j u. N*»b 1| junaške si se izkazali idrijski Sokoli (22), ki so korakali čfcz #cre m doline skoraj ves dan te? prhali do k:ž* premočeni v Jivornik. In vendar ao na vesaličoem prostoru na Jesenicah n&jdalje vztrajali. Vseh Sokolov je bilo okoli 300.
Soloh pa je občudovati ljubljanske (76 po številu) šišenske, kranjske 10 tržiške Sokole, ki so m vkljub gnztčiro oblakom in sitnim nalivom pogumno podali na pot Med celo dveurno vožnjo je lilo kakor ii vedra, nihče si ni niti upal misliti na ves-Lčai prostor na prostem. Vkijub temu ni uUbnilo vozovih v ubrano petje ia viharno pozdravljanje na VBaki postaji zbranega občinstva. Se je pršelo, ko so se na Jesenicah razvrstile pred kolodvorom stkolske čete, pomnožene po najmlajšem bratu, jeseniškem S kolu. Med veselo koračnico neumorne kranjske me«5anske g^dbe ?mo korakali skozi savsko »predmestje« v gostoljubne Jesenice ki so bile v narednih zastavah. Postavljenih je bilo tudi več slavolokov, posebno iep je oil oni s pomeccbnim capisem:
Nobena moč. nobena sila
Ne bode nas ugonobila,
Ker trdni smo sinovi Slave
Sokoli Da obali Save.
S jaj sprevodu sta dajali tudi arasilni društvi iz J^s^nic in Koroš&e Bele. Pri ob&nssem uradu so se nepregledne vrste ustavila in razvrstile. Ziče!--• so se takoj prirejat' slovanskim Jestn'cam viharne cvscije. Pj tem ie starosta jeseniškega Sokola g. Humer v presrČmh besedah na-zval bratska društva in vse goste ri brodosle,
Odgovoril je podst-tresta ljubljanskega Sokola g. dr. R» vnihar prti Ino tako le:
Dragi brat starosta! Na tvojem prisrčnem pozdravu se ti imenom vseh tu zbraaih Sokolov iskreno za hvaljujem Res je, d* ae v polni meri zarsdamo velikega pomena današnjega izleta zs Jsaenice, ki bo postale nekako Častna zadeva sioveri'kega naroda na Kranjskem. A v prvi vrsti si le ti, dragi jeseniški Sjkol, ki si dal povod dana enjemu prihodu našemil. Ti si sn kolska predstraža naša tu na s veru proti slovenski meji in to pred tražo prihajamo vzpodbujat v napornem riaiu, v nadčloveškem boju proti vsem očitnim in prikritim, tujim p tudi domaČim so vragom tvojim. II ćemo ti okrepiti zavesti, da v tem boju niai osamljen, da za teboj stoji bratov sto in st< ,   ki Mubijo  kar  ljubiš i
ti, ki sovražijo kar sovražiš ti, ki ti kličejo, da si naš kakor smo tvoji mi. Hočemo pa tudi pokazati narodu v tem divnem planinskem svetu, da njegov spas je pri tebi, d« mu je rešitev v tvoji telovadnici, koje vrata naj mu bodo odprla na stežaj Ti si v prvem letu svojega ebstanka dokazal svojo življensko silo, priboril si si pravico do eksistence avoje, kajti vzbudil si rod slovanski po veličastni tej dolini, sokolski rog tvoj ga je vzklioal Četudi ob 11. uri iz mrtvila, ii spanja k novemu življenju S ponosom gle damo torej na tebe, s hvaležnostjo, pa tudi z mirno zavestjo, da ti bistro oko sokolsko nikdar ne postane kalnr, da tvoja sila nikdar ne oslabi, da svojih jeklenih peruti ne ooves š pred nobenim sovragem. Tebi in tvejemu plodonosnemu delu kučem v pozdrav najiskrensjši sokolski: »Nazdara!
Natto je narodni jeseniški Župan, čislani g. K 1 i n a r pozdrav 1 Sokole v imenu slovenske občine jeseniške. Poudarjal je, da so bratska sokolska društva prišla slovenske Jeseničane navdušit, da vztrajajo v boju, da branijo svojo slovensio zemljo
OJarovarjal ie nač«loik ljubljanskega Sokola g. dr. M urni k nekako tako:
Presrčne besede, velecenjeni go epod župan, s katerimi ste n*s po-zdraviii, navdušen sprejem, ki so ga nam priredile Jesenice, je nas Sokole prepričal, kako gorko ljubezen uživa slovenski S ,k. 1 na tem ozemlju Do kaz nam je to, da se na važnih teh tleti pojmuje, kako veliko ceno ima Sokilstvo za slovenski narod.
V resnioi važen, nad vse pomemben je namen sokolskih dru štev. Slovanska p -sem pripoveduje o dveh junakih, ki sta v mladosti hodila v lesovje in tam z mečem in mlatom in sulico vadila svoje roke. In ko so jima dorastle roke, tu sta udarila na sovraga, in bila je, pravi pesem, njih srditost kakor vih*r na nebu: v dedno jima deželo pa se jo vrnila prejšnja blaginja. No, danda-LvS ne odločuje surova sila o blaginji naroda, pred vsem pa se je nam Slovencem boriti le z uma svetlim mecena. V vkljub temu imajo telesne vaje še dandanes veliko važnost. Kdor vadi svoje roke, kdor krepi in zdravo obrar*ja svoje telo, ta ž njim krepi tudi svojega duha, mu stvarja Čvrst in zdrav temelj, dobro podlago za croŽarno uma ostrega orožja. S telesnimi vajami pa hoče Sokoistvo narodu ojačiii tuii voljo, ž njimi pa tudi vzmnožfti in izpopolniti mu delavne moč — saj zdravo in kr?pko telo je zmožno večjega, vztrajnejšega in bolišega dela. dobro in izdatno delo pa je vir blaginji, dobremu gmotnemu pelo ž^ju I 1 tako ]3 uspeh, h kateremu hoče pripomoči S >kalstvo, podoben onemu, ki sta ga dosegla Blovanska junaka v slovanski pesmi: blaginja namreč in sreča naroda na rodnih, na dednih mu tleh.
Delo, to je naše geslo! Ne sulica, ne m tč, tudi ne kakšno popolnejše orožje je nsša obramba. D slo posameznika in skupno delo, organizirano in disciplinarno delo vseh bodi naša zaščita proti sovražnikom, ki bi, da zopet govorim po slovanski pesmi, »prišli v našo dsdino in s tujimi besedami nam hoteli ukazovati, klanjati se njih bogovom!«
S'ovanske bsrve nosijo n*ši pra pori! Slovani smo, Slovenci  smo in avoio   domovino   ljubimo   iz vsega
svojega src?, njej je posvečeno naše delo, njej velja naše življenje. Nad slovanskimi bojami, glejte, pa se blesti sokol — ali veste kaj pomeni ta naš simbol? Naj ga razložim z besedami euega izmed uatanovnikov slovanskega S školstva, dr. Edvarda G egra: Kakor sokol ljubi solnčno svetlobo, ker je tica jasnega dneva in ne temne noči, tako se tudi mi odvračamo od teme, od črne neči nevednosti in Modenj in potapljamo svojega duba edino v jasnih valovih prosvete in resnic*'.
Prišli smo, da skupaj z mladim Vašim Sokolom pokažemo svoje delo, iz katerego č* parno s oje moči, da pokažemo krepko in trdo delo sokolsko. Sprejeli ste nas pre*rčno, «ore j'li ste nas navdušeno. B >di Vam velespoštovani gospod župan, in Vam, vrli Jeseničani, izrečena najtoplejša zahvala. Sprtjmite ludi od nas naj-iskrenejši pozdrav! It dna duše Vam kličemo krepki naš pozdrav sokolski: »Nazdar*!
Vsi govori so bili sprejeti z nepopisnim navdušenjem in brezkončnimi »nazdar« tn »živicc-khoi.
Brhk • »Sjkolice« in narodne gospice sploh so z vseh oken obsipavale goste s šopki cvetic
Kakor v lasmeh zavidnim klerikalcem in neneškutariem s* je fcmalu zjasnilo, zasijalo je soince ter ozarilo piamr.ske orjake. Vse je prešinilo razposajeno veselje, ki se je preneslo posebno na veaelišni prostor ob S*vi. Nabralo se je na stotine navdušenega ljudstva, mnogi so bih tudi v narodnih nošah.
Navdušenje pa je prikipelo do vrhunca, ko so nastopili vrli sokolski telovadci, 120 na števiiu, ki so dovršeno izvajali ttž*e vaje na orodju in krasne proste vaje. S da- so šele videli Jesenicam, kaj je prava sokelaka ideja. Vsako vajo je spremljalo brezkončno ploskanje.
Potem se je razvila neprisiljena živahnost, Zf» kar so skrbele z j-st vmarai in pijače  dobro pres&rbleni pa vil j o ni, godb», srtčolov, vrtiljak itd.
Ob poiu osmih svežer nastopili 90 vsi S;kcli (300) in z vihrej^čimi zastavami so dkarala vsa sokolska društva z Jesenic na Javornik. BI ie kr*sen i m poza n ten sprevod, ki -^a je ljudsivG x velikars^im navdušenj t m pozdravljalo. Zavladala }e ne popisna cšvdulenost med liuistvom, ko je videlo korakati ?r*»pki in mn^gobroini sokolski zbor Na kolodvoru v Javcrniku ie z »pel »Jese niški S »ko.* v siovo še nekaj lepih peamij do d »hoda vKfia, s katerim so se *rnili Sokoli proti dernu Treno-tek sloveza je b;l  naravnost ginljiv.
Tako se je isvrsla v najlepšem redu ts velepomembna slavnost, fei je neprr cćn'iiv« vrednesli za na rodno probujo n?.š.h Jesenie »Jase-r. iki Soko!« je na d^!u in uspehov tega d*l& ne moreta preprečiti n«ti nerr.ško nasilatvo nit: izdajalsko mrašnjaštvo. Kaknr so se Sokolom-lzletn kom včeraj kmalu zj-isaiia vru-mene, tsko bodimo v doglidner.i Času prepodili v«e različne megle in mor**, ki Uže na Jesenicah. In miljšs zvezde nam bodo sTjale.
l
+ Anton Ažbe.
Včeraj nam je došla žalostna vest iz Monakovega, da je nenadoma umrl eden izmed največjih slovenskih umetnikov — Anton Ažbe.
Jedva smo spremili velikega uče njaka rajnega dr. G. Kreka k poČitkn že nas preseneti nov žalosti in toge polni brzojav, da smo izgubili svojega umetnika-prvaka! Tako so tedaj napo. čili, kakor vse kaže, žalostni Časi ne krologov!
Anton Ažbe je bil porojen 1. 1862, v Poljanski dolini. Starši so ga name nili dubovskemu stanu in poklicu. Vsled prerane očetove smrti pa ga je zanesla usoda po volji Ijabeznjivega varuha 7 Celovec v neko prodajalno. Po večletnem bivanju in vežbanju se je preselil v Ljubljano, kjer se je kmalu odrekel svojemu dosedanjemu poklicu. Postal je učenec znanega Janeza Wolfa in — umetnik. Posrečilo se mu je priti na dunajsko akademijo. Po dokončanih študijah pa se je podal v krog vseh mednarodnih umetnikov, v Monakovo. Ta je v šoli profesorja Wagnerja pričel samostojno umetniško delovanje. Sča-soma je ustanovil svojo slikarsko šolo, ki je štela v zadnjih letih Čez sto učencev in učenk. V tej šoli je vzgajaj prince, kneze in kneginje, grofe itd. In tudi vsi naši mlajši slovenski slikarji so se zbirali v njegovi Šoli. Sploh je bila njegova šola največja, najbolj poznana in najslavnejša v Monakovem.
Taka je bila tedaj njegova življenja pot. Od navadnega vajenca do najvišjega umetnika, do najvišje umetniške slave !
Sodba o AŽbetu je v umetu krogih povsem edina. Bil je pravi ari stokrat v umetnosti. Kdor je bil kdaj v njegovem  velezauimivem atelieru in je videl njegove, Četudi še deloma nea vršene slike, je spoznal na hip, da čudovita,   klasična lepota razlita čez njegove umotvore, naj si bodo tega ali onega genrea.  Njegov atelier bi lahk nazvali „atelier dovršene elegance-, b njegovi motivi!  Nič historičnih p* samo  lastue misli in vsak predu tako   lepi  obliki,  da  te harmonija v formah in barvah naravnost fascinira' Kolika  pridobitev  bi bila za na*, bi mogli Ažbetov atelier v celoti {»'Staviti v naš  muzej ali pa v „slove: s ki umetniški dom'', ki si ga hočemo in končno tudi moramo ustvariti.
Kakor rečeno, je rajni Ažbe z tov3ko ljubeznijo vzgajal  naše mlajše slikarje. In največje veselje ga je prevzelo,  če  se  je  oglasil pri njem kak nov   slovenski   učenec,   v   katerem je spoznal talent. Spominjam se natai... s koliko  radostjo  in vnemo mi je : povedoval  pred dvema letoma o naših mlajših talentih  in veselja mu je i_rru. obraz,  ko je pravil, ka^o imenitno -napredo ali v njegovi šoli.
Pa tudi svojo domoviuo in svoj Poljansko dolino je ljubil iz vsega srca. Vsaka  najmanjša  stvarca  ga je zau: mala in pripovedovati sem mu moral t in ouo, kaj  da je kaj novega pri na Kranjskem.   Bil je svojemu uu zvest — do prerauega groba I
Zategadelj nas prešinja tem vel a žalost ob izgubi enega najgeuijalucjših siuov sloveuskega narodiča. Poslavimo tedaj njegov spomin in položimo mu veuec preiskreue hvaležnosti na oje govo sveto nam gomilo I
Dnevne vest v
V Ljubljani, 7 avgust*,
— Seja občinskega sveta
se pret č. n • soboto i-i ir.ogl* vištt zaradi pr^piČitf u^tleiSr-.
— Oarajnega glavarja « Slovenjem gradcu, g. Čapka
štajerski G--m ni veino hvjli napadajo.   Oiitaj■■> mu vsd   BMIfOtc 1 1
g 1
Sinoči je  bilo pri  večerji nekaj
tujih  duhovnikov,  vs»led  k&terih so
patri dalje  časa. oat»h v obedmei in
razgovarjaje se veselili nad izborno
kapljico. Mi novici m lajiki smo pa
odšli ven, in sicer lajiki v kuhinjo,
mi pa v novicijat. P&ler magister, ki
nam je sicer vedno za hrbtom, da bi
se kdo ne izgubi)1,  je tudi ostal v
obednici in delal druščino gostom,
saj zavzema za patrom gvardijanom
prvo mesto.
Ko pridemo v novicijat, sede brat
Teodor v soli  za  klavir,  udari na
tabte in z&pcje s svojim l^pim, milim
glasom:
Ločiva se, zdrava ostani, Podaj mi še enkrat roko, Spomin mi pa v srcu ohrani, Četudi drug ženin tvoj bo. — Odmor.
N hca ni črhnil besedice, sveta tihota je vUd&la v doli.
A kraalu je začel brat Teodor zopet igrati in peti:
Ljubezni ne bodem te prosil, Ne bodem te prosil roke, V prsih pa bodem te nosil Do svojega zadnjega dne. Giasovi klavirja so Be popolnoma izgubili v gUsu brata Teodorja in ko ja akončal, sta se zablesketaii dve svetli solzi v njegovih očeh . . .
Takoj nato p& strese bra; Teodor z glavo, kot bi ao hotei resiti prcŠiih spominov in prGti meni obrnjen pravi s prijaanim §j»;;iyim g^som:
»No ti celo, zdaj pa Se ti eno daj!«
Bedel a«.m h kiavirju in zaigr»l:
Eno devo le bom ljubil, Eni vedno zvest ostal, Druge nikdar ne bom snubil, Nikdar drugi srca dal.
Lepše ni v okrogu zemlje, Mila, ljuba je tako, Da jo zlati zor objeinlje, Da smehlja se ji nebo.
Čistost beia jo ogreva In zvestoba pas je njen, Blago srčece odeva Ji ljubezni svet plamen.
Novicijatna vrata so zaškripala, pater magister je vstopil. Tiho amo se zmuzah vsi v kapelo molit rožni venec in ostalo večerno molitev. Da sva midva s fratrom Teodorjem zbrano molila, se ve.
Nocoj ponoči pa me zbudi brat Teodor s trkanjem na BU.no in pride bos v mojo sobo. Sedši na posteljno stranico, je dejal:
»Brat Justin, zakaj ste ravno ono pesem zapeli nocoj?«
»Meni se zdi najlepša«, odvrnem in sedem v postelji.
»Pa zaki^j v- m zdi najlepša?« me je vprašal brat Teodor in mi ostro gledal v oči; mesečina je raz-Bvitljevala ceLoo.
Ker nisem precej odgovoril, se je nagnii brat Teodor k meni, se z desoiao oklenil mojega vratu in šepnil:
»Brat Justin, ti ljubiš!«
»Kdo varn je io posedal?« vpra-šzrn iznen&den.
»Prijattlj, oči! Kaj nisem uganil?«
»Res jfc!«
»In misliš ostati v samostanu?« »Ne.«
»Prav imaš. Uživaj zlato prostost med svetom; tisoč obhajil ti je zaman, da hi v samostanu bil pravi redovnik, ako ti srce gori za dekbeo. Ljubesni ne zatre tudi deset samostanov in ko bi notri živel sto let; nje ne izruje ni prijatelj ni sovražnik. Prava budalost je, po nesrečni lju bozni iti med redovnike. V samoti šele človek občuti praznoto v svojem srcu in zastonj moli, da bi si upokojil nemirno srce. Zatiranje ljubezni je nekaj protinaravnega in protipostav nega, in kdor hoče a ašlo ukrotiti na ravni nagon, ki je v človeški krvi, dela proti božji volji. Takoj ob pri
liki ustvarjenja človeka je dejal Bog, da človeau ni dobro sumoma b ti, zato mu je del ženo z*, spremljevalko. V sUrem testamentu so imeli vsi pobožni možje žene, tudi mnogi apo-stoii. Stan vek je ožigosal in sramoti! one, ki niso oili oženjeni in nikjer v svetem psmu ne najdete besede, ki bi preklela ljubezen, ah da bi zakon imenovala greh. Prvi duhovniki krščanstva niso nič vtdeli o eeiioatu in ljudstvo je v trumah vrelo k njim, ker so bili spoštovani in Čislani možje. Sveti Pafnuoij se ni sramoval na kon ciiu v Nioeji povedati, da je čistost in Bogu dopadljivo delo prkostovati ženi. Tu p* pride v 12. stoletju po Kristu oerkvena odredba, d« se celibat upelje pri vseh duhovnikih katoliške oerkve. S to odredbo je postavila oerkev na glavo človeški namen, ki ga je B >g označil z besedami: Pojd te in množiti se kot pesek v puščavi! Samota ni človeška Čednost in tudi nikoli biti ne mor?. Rousstrau je bil moenja, da je celibat norčovanje iz narave in da preobrača namen človekov. Voltaire je trdil večkrat, da je obljuba vednega đevištva najvišja točka avetohlinstva. Luter pa je zabrusil   saščitnikom  celibata sledeče
b*s-da v obraz: »Nt v moji moči, ne biti Čiovefc; ravno tako j* n-m fOŠe, st-i.. :■ Živeti brez žene, • ot je n<* >b-hodno potreb «a i^ct, pijača in zada-volj;Uv ostalih telescih potreb. C ovek naj os<Une t^ko, kak^r ga B >g i. imot ; prest .Kit ki nam jo je da', ri-biti *ato, d« bi sopar i*|rgovo vo delali, je Žaljenja in iraoBOtcnje B »gt ali norost« Bož ji vol,a ni, da pre:i haiv.o b ti ljudj* C ta ven3 načel dnhovntk ali 910vek, cdB:g«to.i kom&j podtavij-n zakoo pa: duhov, t in čljvek. Vkl|ub vdem strogim mer-Zven m predpisom se celibat le formalno drli, ker narava no ub'je Še toliko in tjtko mo^n h žrguov. I.i krr jo duhovnik večkrat v po^oi ,u * svojtga naravaega nagona ne BBOri zadovoljit*, naravnim potom, asz^.di neštetokrat, da ga zadovolji na proti* naraven način. Verjemite mi, da ni deset procentov Lcei duhovniki takib, ki bi drugače ravnali. Skrivaj prckli« ujajo usodno uro, ko sn se posvetili duhovskemu stanu in nis. pomisiU na posledise prisiljenoga celibati Toda pomagati si ne morejo ia molče trpe krute udarce usoda in molčs darujejo še n«daije ni žrtveniku boginje Venere nečisto daritev. Vsega
\
nemogoče Pravijo, da je ponižni gluga mariborskega kapitelja in nje-dovih ukazov, da hoče nemški iivelj abiti in Slovencem, zlasti klerikalcem, pripomoči do najtrdnejše in trajne pozicije. V dokaz vseh teh infamnih trditev navajajo aadnjo volitev v okrajni šolski avet c dne 13 julija t. L, pri kateri je bilo iavoljenih 5 Slovencev, in butajoče se volitve v okrajni etstop »Grater T*gblatt« kliče gra-gko ifaroesiništvo na pnmoČ, češ, da takih krsčečib slučajev ne pozn* »jodovina avstrijske uprave. Nj, ^mo videli konec in iz'd teh volitev. Z\ n^s t) nemSkonao'jonalno hajskanje ne dokazuje drugega, nego a je g. Čapok povsem mož na avo-iem mesto, ki postopa vsestransko pravilno in pravično. In ravno ker se ne briga zs hajlovske mabinacije, :e naslal v tem taboru buronaki vrišć, ti kaže v«o surovost in nestrpnost štajerskih uemšautirjev — v benga-ični luči.
— „S*ove^6ev" zaupnik in dopisnik Eržen. Pretekli leian je »Sioveneo* poročal z veli-i n veseljem, di te notarski urad-atk Gišper Eržen v Kranju poneveril rečjo vsoto denarja. Trdil je tudi, da je bi E-žen veren pristaš iiber»lns grenke. Kolibo je reaaice na tej jSovenčevi* i&žnjivi trditvi, rszv^di !9 i »G r^nis^a, iti prav.: Eržen 7 e •* kakor poldrugo leto ni imel niti najmanjšega stika ?ri n^gem listu, pač p^js zadnji hi informirai in poročni — ker mu nisrt o več zaupali — »Slo voii o u«. Priznal je sv.%j čas sam v ee;i okr. : e?o blagajne, da j« cn provzro-o;l z lani podil nsp*d v »Slovencu* gl< Le tukajšnje okr. bolniške blagajne.   Senca, katero je hotel »Sio-
a« svaliti na nas, pade torej Banj nazaj. »Sloveavca je pisal na ta način le o slojem pristašu in ga obsojal.
— Učiteljska imenovanja. [     oj šolski svet kranjski je v svoji
i 3. t. m. imenoval za nadučitelje: učitelja Ivana Kocijančiča v Srednji si pri Bušeči vasi, Štefana Primo-•jča3   doslej vodjo   glahoiiemnice v .dbljaui,    za    Dobre polje,  * Ivana rruklja v Robu za Bučko, Vincenca i.agelmanna v Trnju in Valentina Miku ž a v Prečni,  oba na dosedanjih testih ;  deliaitivnim  učiteljem so ime-_>vaui provizorični učitelji oz. učiteljice: osip Primožič v Sorici in Viktor ar v Kovom, oba na dosedanjih .h,    pomožni    učitelj    na drugi mestni   deški   ljudski    šoli   v Ljub-Emil   Scbiffrer    za ':§; deško lo na Vrhniki, Ljudmila Maz'gon v Mengšu za Mirno, Ema Tir lik v Št. Jerneju in Matilda P o ž e n e 1 na|Crnem vrhu pri  Idriji  na j dosedanjih mestih. — Prestavljeni so učitelji oz. učiteljice; Apolonija Dolinšek iz;Starega trga pri Poljanah v Preserje, Anton Pegan z Suhorja v Matenjo  vas,^Klementina Piki iz Št. Vida pri  Zatični v Mirno č, Anton G r m e k iz Bukovice v Soro, Marija K r a t n e rjiiz »Vodic na^deško
tega so pa krivi oni cerkveni vrhovni knezi, ki so is dali protipostavno naredbo o celibatu. Pravi krvniki so vseh duhovnikov od 12. stMetja naprej in kdor ravna v njihovem smislu, ima isti greh ns-d seboj, spovednik, ki prigovarja in sili svcj-ga spove-danca v s»m ist»n ali bogoslovniao, tikakor ne r^viib prav in veliko breine •dgovornoati ga bole telilo, ako do-t č ik zapusti avt t in se v samostanu sli semenišča vodo zoper pravila. Zate Urini odtod, dokler je še ča«. Toda lahko noč; oprost, du sern te prišel nadiegcvat.* I a predno s^m vedel, »i je stisuii roko in tiho odšel v svojo celico.
Solze so mi stopile v oči, ko je idhfejai frater Teodor v Drencvrdk. A on se je naredil moškega, stopil z menoj v stran in dejal:
»Kadar odideš, mi pa piši v Dre-novnik, brat Teodor bo vsako tvoje pismo z veseljem sprejel. Čez par let ee zopet vidimo; ti boš kak profesor na gimnaziji, jaz pa kak debel gvardijan, kakor mi je že pater Krištof parkrat prorokoval, češ, da sem postava zato. Zdrav!« In krepko mi je atisnil desnico in odšel.     (Dalje prih.
šolo v Kamnik, Darinka Franke iz Tomišlja na dekliško šolo na Vrhniki, Marija Carli iz Ost rožnega brda v Nadanje selo in Ana Mally iz Dolskega v Primskovo. — Učitelj Edraund Lachainer v Kranju je stalao upokojen.
— Pogreb dvornega svetnika dr. Kreka. Vdera| ob enaj stih  dopoldne  se je  zbralo mnogo inteligentnega in odličnega občinstva na južnem kolodvoru, da sprfmi k zadnjemu počitku odličnega Siovenca in Slovana ter uglednega učenjaka dr. Gregorija Kreka.   Ob  kr*ti, pokriti z množico krnsn'h vencev, je govoril žuoan Ivan Hribar približno takole:   »Materi zemlji izročili ho demo danes telesne ostanke moža, ki ga je kot kremenitaga značajnika spoštoval vsakdo,  ki ga je pozna1; katerega je kot učitelja ljubila slovenska akademična mladina; čigar čisto in neomadeževano rodoljubje mere vsakemu Slovencu služiti za svttel vzor, čigar učenost je slovela po vsem izomikanem svetu   V bali Ljubljani   tem  od  nekdaj   na srca prirastlem  mu mestu,  katero si je odbral za bivališča cb večeru svo-jega življenj* in za katere bbgor je deloval v nje občinskem svttu, na-padla je njegovo krepko cnravo zahrbtna sovražnica — bolezen; v nemškem Gradcu, torišču njegovega plo-donosnega   profesorskega delovanja ga   je   rešila   nje   krutega   ob ema. zadnja prijateljica — bel* smrt. Počitka bode megovim telesnim o«t*n-dala slovenska zemlja, katero je »pre srčno ljubil ves 6»s«;  duh njegov, gospoda in prijatelji,  pa naj s spominom nanj živi med natzr: vsaj je to duh gorečega rodoljub;a,  kreme-nite znečajnesti, nesebične dobrot živosti in neutruiljiva delavnosti.   I i tu ob krsti Tvoji, dragi in nepozabni nam   Gregorij,  Ti   obečunu,   d* Te bodsmo v omenjenih lastnostih posnemali po slabotnih svojih moČ^b, ds tako s vojen u  narodu priborimo svetlejšo bodočnost.    Ti   pa  z nebeških višav blagoslavljaj naša delo.« N-vto so dvignili  krsto na mrtvaški voz I  razreda,  n^kar  se  je sprevod jel   pomikati   proti   pokopalt££u Za krsto je stopal   iupsn Ivan Hribar z   občinskimi   s?^tniki, predsednik dež sodišča L e v I 6 o i k. dvorni svet nik  Lubeo,   dež. šolski nadzornik Hubad, dež .odbornik Grasseili, mag. ravnatelj  Vosi čina, predsed ?:ik »Mtstne hranilnica ljubljanske« Koli man n.   sastooatki »Matica Slovenske«;    »Društva slov. književnikov in Časnikarje v*, mn go  pr. f^sorjtrv  in   učiteljev iu vetiao Število drug* g* od icoegi občinstva   Pevski zbor »Glasbena M* tiče«   pod   vodstvom    koncert teg* vodje M. HubaHa je zapel ob žira i d v« žnlostinki *B «gor mu« in »Nid zvezdam*« tako milo in v srce sega joče,   rta   se   je   msrsik mu orosilo c ko.   Troplo &e ic  položiiu v provi-zorično  grobnico«   odkoder  se kas neje prepelje na  novo pokopališče
— K odkritju Prešernovega spomenika.   K v-ukerou narodnemu   prazniku  dne    10 ^p' v*ot »S o*i« goriške Siovenee, bi se slavu^st? udt^ežili v veiJ?-rii šle viiu, da bi   pnšli  lahko  s posebnu. Viakcm.   K»kor čujemo, je ludi drugod po vsvj Sio vtniji velikansko na-vdušenje za to  to  slavnost in b prihitel  ta r'an v Ljubljano vsakdo, fedor bo muirel.
— KatoliaMco društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani je včeraj praznovalo evojo p^t des.t'etnco. SlsvnoBt je bila velikeora oblega. Došlo je tudi nekej vn&njih goltov Ob 11. uri se je na slovesen način otvorila razstava obrtnih izdelkov mojstrov in pomočnikov v »Mestnem domu«. Sobotni »Slovenec« je posv tU trj sUvnost; vso svojo pozornost. Pisava njegova je naravnost vsiljiva. In tudi »eno pesemeo« je dr. Krek zložil temu društvu, za katern bi se pa društvo že Uhko v naprej zahvalilo. Sploh moramo poudarj&tj, da je bij do e»cdaj tj društvo povsem strokovno in poli tično takorekoč brezbarvno ter st je za nsš rokodelski stan v istini pridobil? svoje zasluge. Kakšno pot pa misli sedaj ubrati po prvih 50 letih, .m ni znano. Pač pa je mogoče, da namerava »Slovenec« in sploh klerikalna stranka stranka od slej tudi to mirno društvo pošiljati v svoj politični ogenj.
— Hranilni in posojilni konzorcij I. splošnega avslr. uradniškega društva v Ljubljani je imel v soboto zvečer izreden občen zbor. Glavna točka dnevnega reda je bilo vprašanje o ustanovitvi uradniškega doma v Ljubljani. V odborovem imenu je poročal g. Roštan o vseh tozadevnih korakih, ki jih je storil odbor na podlagi sklepov zadnjega občnega zbora konsorcija. Osredno vodstvo se sicer zanima za vso stvar, vendar noče dati potrebnega denarja za zidavo uradniškega doma. Konzorcij mora torej po-
čakati z izvršitvijo svoje namere ker nima sam denarja na razpolago. O poročilu se je razvila dolga debata, v kateri so razni člani ostro bičali postopanje osred. vodstva, ki uprav mačehovsko nastopa proti kranjskemu urad ništvu. Odbornik gosp. Kej žar je odločno nastopil zoper pisavo graških listov, v katere nemški Člani društva pošiljajo perfidne laži, da vlada slovenski partikularizem v društva. Društvo je bilo 30 let v nemških rokah, a nima pokazati skoro nobenih rezultatov. — 6000 K rezervnega zaklada je malen kost, bilo bi lahko 60.000 K. (Odobravanje) Uvedli so birokratizem v društvo in zdaj, ko hočemo odpraviti ta birokratizem, pa tvezijo o slovenskem partikularizmu. G. Vesel stavi potem v imenu manjšine predlog, naj se kou zorcij tekom enega meseca obrne zopet na centralo, naj resno premotriva ustanovitev uradniškega doma v Ljubljani in naj da potrebni kapital konzorciju na razpolago proti 427 °/0 obrestim. Ta predlog je bil sprejet skoraj enoglasno z dostavkom, Če osredno vodstvo ne usliši te prošnje, da naj se takoj začne studirati vprašanje, kako se društvo odklopi od centrale iu se samostojno ustanovi.
— Umrl je v soboto barjan Matevž Vidmar iz Črne vasi, star 69 let. Pokojnik je bil ugleden gospodar in prikupen človek proti vsakemu ter zvest pristaš narodno napredne-stranke. S svojim odkritim in samozavestnim nastopom si je pridobil povsod mnogo prijateljev. Izmed 26 otrok mu jih Živi še 15. Bodi lahka zemlja vzornemu možu!
— Strela je včeraj ailno ras sajala. Na Škofljici je že zjutraj udarila v Ogorelčev hlev, ki je pogorel. Zvečer je pa udarila v Smidov hlev v G*steju pri Kranju, ki je tadi pogorel. Popoldne je ubila v St. Vidu nad Ljubljano neko 9:etno deklico, neko 6'etao pa tafe~o omamila, da so jo morali prepeljati v deželno bolni« nico. V hiši je napravila strela 20 i'ikenj. Tudi po Ljubljani jo kazal Hefaj8t evojo velikansko moč Treščilo je trnovsko stražnico, kjer je puh vrg»rl stražnika Vrečarja in Grlovič* v zid. Tadi telefon je v stražnici znatno poškodovala. V elktrično csstno železnico je treščilo trikrat, in se seveda ni zgodilo drugega, kakor da s > se n koliko poškodovali motorji. Ko je treščilo v voz pred S t. Petra cerkvijo, je od voza strela vzela smer proti cerkvi, kjer je udarila v cer-kvena vrata in |ih nekoliko pešiodo vala. Radi hudega treskanja je promet i električno cestno železnico mo ral kake pol ure ataci. V drevuredu je treščilo v neki kostanj in tudi v »Zvecdi« je moral nt ki kostanj Čot>ti moč nebeške hčtrke — eiefetrriie. • lili inter sesse —a so se tudi hudo r*«:i?zili nad smreko, ki stoji ob »g^r nji hodni Deti proti R »žn^ku n*d Tj I tovo vilo, poleg katere stoii Lop vn eo »magoavi« tako udarili v njo, da je vaa r.-.zmessriena. Na Ginc&h je strela udarila v Čukovo hišo JŠia je skozi dimnik v stanovanje dei&vca ^upanca, kjer g^ je nekoliko orna mila, potem pa šla skozi pod v spodnji <iei hiš« in v stanovar ie Praneeta Porlana ter tarn a^mo okrušiia zid. Tod: telefonsko omrežje je ruarsifcje pok v*rj**no.
— Nevihte. Iz Sv. Lovrenca nam poročajo: Ze nekaj dni sem smo imeli v temeniški dolini vprav afrikan-sko vročino. Na solncu je dosegla celo 50" C. Da taka vročina ne ostane brez posledic, je gotovo. Danes popoldne okrog ene ure t. j. 6. t. m. pripodili so se od zahoda črni oblaki in nastal je vihar, kokrSnega ne pomnijo najstarejši ljudje. Padlo je nebroj kozolcev, strehe so poškodovane, mnogo sadnega in gozdnega drevja leži na tleh. Ista usoda je zadela tudi poljske sadeže. Res, bridki udarci za kmeta.
— Iz Trebnja se nam poroča: Danes dne 6. avgU9ta je divjal popoldne okro«j: 1 ure strašanski vihar, ki jc napravil velikansko škodo, drevesa je s koreninami ruval, turŠČica na polju leži vsa na tleh, kozolci podrti kakor tudi druga g08podarska poslopja, ki so 8 slamo krita, večinoma grozno poškodovana, ista z opeko krita ravno tako. Škoda je tem večja, ker je bilo žito v kozolcih. Ljudstvo je zbegano, delavcev ni za drag denar dobiti, a je treba mlatiti in spraviti v žitnice Vse količkaj za delo sposobno je odšlo v Ameriko. Vrhu vsega tega pa ima pri nas nekaj večjih posestnikov oditi k vojaškim vajam na več tednov, in to sedaj ob času največje delavske periode. Apelujemo tukaj javno, da naši državni poslanci storijo potrebne korake, da se jim letošnja vaja opusti, ker so elementarne nezgode zakrivile v našem okraju veliko škodo in delavskega osobja ni.
— Vihar  v Mokronogu.
Danes 6 t. m. popoldne ob 1. uri smo imeli grozovit vihar a nalivom in bliskom. Kozolce in pode je odkrivalo in podiralo skoraj kar povr-atoma snopiči ia koaolosv so leteli
kakor listje, dobro da saj toče ni bilo. Skupna Škoda je ogroma.
— Grozna vročina« V Novem mesta ie bilo v soboto popoldne ob 1. uri 48 minut 615 stopinj Celzija vročine! Ko je začel pihati veter, je padel toplomer na 50, poaneje pa na 46 atopinj.
— Zgorel je pri požaru v Žer-žovici pri Ponikvi hlapec, ki je spal v hlevu. Ogenj je a tako silo delo val, da ga ni bilo moči rešiti. Zgorelo je tudi 16 prešičev in več glav goveje živine.
— Diplomo častnega ob-čanstva je izročila g. dr. Drag. Treotu, odvetniku in dež. poslancu v Goriai, deputacija is Postojne. Dr. Treo je bil iz voljen častnim občanom v Postojni za zasluge, ki ai jih ste kei za procvit trga v gospodarskem in kulturnem oziru Djpfamto je izdelalo umetniško društvo »Vesna« na Dunaju in dela njeno delo vso čast društvu
— O Salezijancih v Gorici,
ca katere se je v goriškem mestnem svetu tako potegoval prost Fajdutti, priobčuje lepe reči v »Corrieru« mestni svetnik Travani. Pobožni me nihi dajejo otrokom najslabša hrano in jih mučijo na razi čf-o načine. T*ko mora otrok za kazen n. pr. vrtati ponoči ob 2 ter pisati v mrzli suhi. »Soča« pa ve še, da so morali po vodo v vodnjak izven konvikta in jo prepeljavati v konvikt. Prav lepa krščanska vzgoja!
— O, te punce I Delavec Fr. G!ogovšek je imel z nekim dekletom ljubavno razmerje, kar mu je silno zavidal delavec Anton Kocmur. Litemu se je bilo včeraj posrečilo, da je bil Glogovškovo ljubico toliko pregovori), da je žla z njim na sprebod, kar je prišlo na ubo tudi Glogovšku. Posebno pa je prijela jeza Glogovška včeraj, ko je moral sam koiovratiti po mestu, z njegovo golobico se je pa zabaval Koomur, za kar ga je tudi izplačal Ko je sinoči stal v neki veti Da Radeckega cesti, ga je Gio govšek dobro izpovedal, potem ga pa sunil z odprtim nožem v tilnik, da se je zalomil konec noža m mu ostal v tilnika. Kocrnur je šel šele danes v deželno bolnišnico,
— Na „policijskih oglasih"
je izložena slika nekega I7ietnega mladeniča, ki se je bil 30. pr. m, kakor smo že pcrcčaii, v neki gostilni v Trstu ustrelil. N*vedenec je Dil 1 m 54 cm visok, 16 do 17 let star, b!e (lega obraza, nežnih rok in je imel na desnem sencu, na desnem licu in na spodnjem deu desnega ušesa pege (rrnjend znamenj*) Oblečen je bil ćfdno. Kohkor se da skh pati iz nje-£ov«^- h dežnika, je bil pokojnik naib-' Ćeh, je prišel nedavno ic Trb-*A m bi imel biti dne 29 t. m. • Ljubljani v gostilni pri »Levu« na Marije Terezije cesti. Tozadevni po-datki naj se naznanijo umestni policiji
— 1000 K nagrade je obljubilo finančno ministrstvo istemu, po kojega ovadbi se bode prišlo na si* d ponarejalcem kovanega denarja. Že od leta 1897. namreč krožijo posebno p;> Dunaju in okolci iz britanij^-ko-vine, med katvro ?o » rotšaoeg* tudi nek&j srebra, tfoldni-.rš* . <-;>ronski in kronski falsifikati, in teb je -«dno Vi č, ne da ni sa muglo priti po nare ialcem na sled. Goldinarji imajo let niči 1879 in 1888, kroue in rovni po 5 K 19C0 Spozna se j:h po tem, da so, ako se jih prime v roko, kakor bi bili mastni, sivkaste kovine, lašji o3 pravih ;n imajo plitve črke pri narobnem nap'su. Tudi podobe so na ponarejenih nove h manj ostre, kakor na pravih K*r so se ti novci razširili gotovo tudi pri nas, naj bode občinstvo previdno.
— Nesreča. V soboto popoldne je padla pred hifto št. 9 * Zvonarskih ulicah 75 etna Mirija Janželjevn in se na glavi tako poškodovala, d \ s ^ jo morali s rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnišnico.
— Onesvestila se je včeraj dopoldne v neki trgovini 12tetna Herma Strukijeva, katere niso mogli spravili a sebi, amps.k so ju j,rcpo j»ii z rešilnim voeoia v deželno bolnico.
— Obstrelil je včeraj zjutraj ob polu 4 uri nekdo psa gostilničarja g. Remica na »Ze-lener« hr*bu«
— Izgubljene in najdene reći. Edvard Ažoab je naŠ^I srebrno uro c verižico. — Najden ie tudi bel otroški jopič in sUmnik, ki se dobi na osrednj; policijski stražnici. — Na jižnem kolodvoru jo bila isgubijena oairoma najdena košarica kmetske obleke, modra otroška jopica, solnČnik, dežnik in rjav, prazen kovčeg.
— Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo a i in* ga koiodvof* v Ameriko 5 Macedoncev in 4 Hrvati, naaaj je pa prišlo 100 Slovencev in Hrvatov. V Heb je šlo 40, v Kočevje 19, na Brezovico pa 40 Hrvatov.
— Ljubljanska društvena« godba priredi jutri zvečer koneert ▼ »S vic ar i j i«. Zadetek ob 7. uri. Vstopnina prosta.
*  Najnovejše  novice. —
Maksim Gorki pride baje v Luga no na Laško, kjer misli stalno ostati.
— Profesorski svet vseučilišča v Dorpatu na Ruske m je isvolil irojim častnim članom grofu Leva Tolstega in znanega duhovnika Ivana is Kronštata. Zadnji je pa vrnil diplomo, češ, da ne mara hiti c brez vercem v eni kategoriji.
— Nemški poštenjak. V Johnsdorfu na češkem je upravitelj mestnih kamnolomov Maks Neustadt poneveril 26.000 K. Ker je bilo vedno malo denarja v blagajni, je pravil, da so ruske ho matije krive, da ruske firme ne pošiljajo denarja.
— Rumena m r z I i o a vedno hujše razsaja v Novem O r 1 e -a n s u. Ziravniki trdijo, da primanjkuje najmanj 40 zdravnikov.
— Na Dunaju ie umrl pisatelj Parel pl. S c h ;j n t h a n. Z ian je po svojih skicah in humoreskah.
Književnost.
— ,,Povjest Hrvatske".
Prejeli smo VI. zvezek t© knnge, ki jo je spisal prof dr. Rudolf Horvat. V tem zvezku je opisana politična in Uu'»turna zgodovina Hrvat-ske od 1. 1780 do 1904. Tj je edina hrvatska zgodovina, ki opsuje tudi najnovejše dogodke. Vsa knjiga obsega 623 strani z dvema zamljevi-doma. S poštnino vred strne 8 K in se lahko naroča pri dr. Horvatu, profesorju v Petrinju.
— iiLeitfaden zur Able-gung der Steueramtsprii-fung". II. del. Spisal Janko Stare, o. kr. davčni pristav v Krškem. — Prvi del te knjige je izšel meseca aprila tega leta Popolna knjiga stane 8 K in s? lahko naroči pri pisatelju in zsložuiku v Krškem Knjiga je prav pregledno sestavljena in brez dvorna vsem davčnim uradnikom, asterim jo pr poročamo, prav dobro došla.
Telefonska i& brzoja?aa poročila.
Praga 7 avgusta Včaraj so socialni demokruti ta priredili veliko demonstracijo v korist splošna volilne pravice
Budimpešta 7. avgusta. V Solnoku so imeli s~ciaini demo-kratje shod? na katerem so sklenili protest proti očtjnju, da bi bila njihova stranka nepatrijotična. Stranka je voljna stopiti v koali-licijo. ako se bo le-ta zavzela za splošno in tajno volilno pravico,
Rim 7. avgusta. Apostolski nuncij na Dunaju je pozvan v Rim v zadevi glagolice. Sklepati se ima o t^m, kako bi se dal zlomiti cdpor dalmatinske duhovščine pr^ti papeževi odredbi, da se glagolica :zžene iz cerkve.
Petrograd 7. avgusta. Po vesteh iz Washingtona so japonski delegati poil vplivom predsednika Roosevelta znatno ublažili svoje zahteve; izključeno torej ni, Ja bi se ne doseglo sporazum ljenja  med vojnimi pooblaščenci.
Pariz 7. avgusta. Prostozidarji so imeli tu shod, ki se je izvršil v najlepšem redu. Pred spomenikom Etienna Doletsa so priredili veliko ovacijo boriteljem svobodne misli.
New York 7. avgusta. 0 sestanku ruskih in japonskih pooblaščencev se poroča iz Ovster-baya: Japonski delegati so pripluli na krovu neke l.idje do predsednikovega parnika ,„ Mavflo-wer". kjer jih je pozdravilo 19 strelov iz topov. Skoro na to sta došla tudi Vita in Rožen, takiste pozdravljena z 19 streli in spre jeta po istem ceremonijelu, kakor Japonca. Na to je Roosevelt pred stavil delegate drugega drugemu.Pri obedu je predsednik nazdravil caru in mikadu. Po obedu so se Japonci vrnili v Portsmouth, Rusi pa na svoj parnik.
New-York 6. avgusta. V Mil-waukee so zaprli 38 obč. svetnikov radi raznih sleparstev, ki so jih izvršili na škodo mestne občine
Ker je telefonska zveza z Dunajem pretrgana, nismo prejeli najnovejših vesti.
•i
Borzna poročila.
Kreditna banka" v LJubljani.
Uradni karat dan. bor»# 5. avgusta 1906.
i     maieT» renta.....
A°/0 »rebrna renta.....
4% »»»tr. kronska renta , . a'/«, „ mlata . , . 4C oirpka kronr-ka B . . . 4", , Blata „ . . . 4° o posojilo dežele Kranltske . t1'*0/« posojila mesta SpUet . •V.7. . . Zato . »Vi*/i bos.-here. Ie). poa. 1902 4C,0 deška. dež. banka k. e. .
c
4V
i. e. .
r.nt. piBma gai. d. hip. b. pest.   kom.   k.   o. a.
10% pr.......
zast. pisma Innetst hr. m      ,    ogrske cen.
dež. hr.......
s. pis. ogr. hip. ban. obl.   ogr.   lokalnih železni« d. dr.....
•*/»•/• °bl. češke ind. banke . 4°/0 prior. Trat-Poree lok. žel.
4*/0 prior. dol. žel.....
••/, 0 Juž. iel. kup. «/,«#, . »*/»•/• s v »t. poa. aa žel. p o. .
Brečke.
dreckt ed 1. 18601 , ....
.      .   . 18«4 .....
f tiaake.....
,     sem. kred. I. «niiaij« .
■ d b      11« » '
,    agT. hip. bi akt .   . .
,    arbake a fra. 100*—
„ turška......
Baaattfca iračke ....
Kreditne ■    .  *   . .
Inomošk* •   • •
Krakovske a    . .
Ljubljacpk« m    .        . .
4tsT. rud. križa   „    .   . . Ogr.    „     b      e       •   • • Rudolfov« i   • >  * ■
Saloburške » ....
Dnnajske kom. »
ITiniMlfT
Jasne Železnico.....
Državne železnic« .... A.TBtr.-ogrBke banane delni«« 4.TBtr. kreditne banke   .   . . Ogrske       „ B ...
Zrmoatenake B ...
Premogokop v Mostu (Brili) .
Alp make montan.....
l*raake žel. iudr. dr.....
Bixna-Muranji . . Trbovjjake prem. družbe . . AvVBtr. orožne tovr. družbe , . Češke sladkorne družbe
Valnt«
0. kr. cekin.......|    U 36 1139
10 franki........                                        19 10 *0'12
tO marke........ 2347
SoTereigni   ....... i   W»5 X4 03
Marke.........;! 117-25 117-45
Laški bankovci ...... !   9545,    9b 65
Rublji......... 162 751 xB3-7&
Dalarji.........[j    4*84| 5*-
2itne cene v Budimpešti.
Dne 7. avgusta 1906.
Termin.
oktober .   .   . za 100 kg. X lb
I l>ruar
100-55 10110 100 60 119-35 96 70 116-95 99\SO 100 60 100-101* 100 15 100 8* 100 95
U6 tO 100-60
"100-26 100 05
100'— 100*75 99 90 90-50 318 85
im 05
191 — 293 — 165 90 302 — 302 — 268 — 102 — 141 60 26--476 — 7o — S8 25 66
54 75 34 75 61 50 74 —
'35 -
90- -674 75 1631 — 667 — 784- — 846 — 653 -
100-75 101*30
100 80 U9-5b
9690 116 15 I0f-
101 60 loo-— IC2 —
100 75 10085
101 95
10710 101*50
100 60
101 —
101-101*75
100' —
320 85
102 —
193 — 29b — 167 9o
sušil—
274 50
107 90 142 60 27 50 483 —
83 — 94 25 70* -55 75 35-76 65 50 78 — 542*—
91 — 675 75 1641 — 668 — 785- — 247 — «*62*—
630 50   f<81 50
«689 548 50
283
563 —
s 7«. 9 B49-50 285 — 555 — *60' —
Pšenica PSeniea Si
Oves
aa
„ april 1»06 B oktober . 8 maj 1906 . oktober .
.  ,  100 * „16
.  ,   100 , m 12
.   ,   100 „ „12
.   a   100 » » H
Efektiv.
30—40 vin. ceneje.
92 a 4 94 36 84
Meteorologično poročilo
*3 m fcfi <	Čas opazovanja	Stanje grj 1 baro- ! 5 > j metra: g g v mm   0 g		Vetrovi	Kebr
5.	9. zre.	733 2	24 1	si. jzahod	jasno
6. e	7. *j. ?, por.	731 8 732 4	178 ld 3	si. jzahod sr »vzhod	oblačno nevihta
n	9. z v.	733 0	159	el szahod	dež
7.	7. Zj. 9. pop.	:34 7 735*0	15 0 24 8	si. jvzhod Jat vzhod	oblačno del. oblač.
Srednja temperatura sobote in nedelje: 25 0" in 16 7°, normale: 19 5' in 19 5°. Mokrina v 24 urah: 00 mm in 32.7 mm
in dva učenca se takoj sprejme nekje na Gorenjskem.
Ponudbe pod „Čevljar", poste restante, Podnart. 2488-1
Eden ali dva   W 12486
gospoda
se sprejmeta na stanovanje in hrano
v novi hiši. Lepa, suha, ukusno meblo-vana pritlična soba na zračnem prostoru. Kje, pove uprav. „Slov. Naroda".
ro ro
Stanovanje
z 2 sobama iu pritiklinami v III. nadstropju, dvoriščni trakt, se odda v Sodntjskjh ulicah atev. 4 s
15. septembrom event. s 1. novembrom.
Natančneje pove kamnosek Vodnik.
ro
ne ordinira
od 8. do 31. avgusta. Ravnokar je izšla
KORISTIM.
Povest iz gledaliških   krogov ljubljanskih v polupreteklem času.
(Ponatis iz „Slov. Naroda.)
Ta povest je jako zanimiva ter izborno opisuje  dogodke  neke  koristke izza Časa Mondheimovega gledališkega rav nateljstva.
Cena broširano 80 v , po poŠti 1 K. Dobi se v knjigarni
L. SCHUENTNER u Ljubljani
Prešernove ulice.
Veliko presenečenje!
Nikdar v življenju več take prilike!
500 komadov za gld. 180.
1 prekrasno pozlačena, 36uridoča precizijska ura z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec {ustnik- za smotke iz jantarja, l elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 up-njat moSnjiček za denar, 1 žepni nože i s pripravo, 1 par manSetnih gumbov, -naprsni gumbi, vsi iz double zlata s pa tentiranim zaklepom, mičen album s 66 prekrasnimi slikami, 5 šaljivih predmetov, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost, 1 jako koristno navodilo za sestavljanje pisem, 20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in 6e črez 4(X) raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja vredna, velja samo gld. 1*80. Razpošilja proti postnemu povzetju, ali če 2487 se denar naprej pošlje
Dunajska razpošiljalna tvrdka
Ch. Jungvvirth, Krakov št. 105.
NB. Za neugajajoče se vrne denar.
Trgovski pomočnik
mlad, vešč mešane trgovine in spreten prodajalec, želi svojo sedanjo službo v 6 tednih premeoiti najraje kam v mesto ali tadi na deželo.
Naslov pove upravnistvo „ttlov. Naroda". 2490-1
Stanovanje
lepo, novo prezidano z dvema sobama, shrambo in drvarnico se daje v najem za november ali poprej za letno najemnino 320 K, z dokladami vred, na Tržaaki ceati at. 38. 2492-1
Povpraša se v hiši ali v brivnici A. GJUD, Kongresni trg št. 3.
Lovskega psa
(Vorstehhund) 2473-2 popolnoma uvedenega, ne črez 4 leta starega, želim kupiti.
VeČ pove uprav. nSlov. Naroda".
V službo se sprejme v vsem poslovanju izvezban
koncipijent
oziroma mlajši
notarski kandidat.
finton Štamberger
2446-2    c. kr. notar v Kranju.
Dr. Demeter Bkii eis-Trsieiti
se je povrnil.
2485
•jf#a***********it**a*i>*****a** »***a> aaaaaaa&aMraa »taaaaajfcaaaaai
Krojaški salon za gospode
2145—10
Ivan Magdić
v I jjnl>ljJini, na starem r**«j*u. Ktev, @.
Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših' žurnalih iz najmodernejšega in najboljšega tuzeniskega in inozomskega blaga. Uniformiranje in zaloga potrebščin za Sokole.
Ces. ki. avstr$]SKe
državne železnice.
C. kr. ravafitelJRrvo drž. fceldznica v Bedaku.
od Iz   --oz2n_ogT3, roda.
Veljaven od due 1. jnnija j 906. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE ju?, kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. .in 24 m p*«** m* i vl&k V Trbiž, Beljak, Celovec. Franzensfeste, Inomost, Mo^akovo, Ljubno, čez Selztha! t Aasseti Solnograd, će«  Dan -Reifling  v   Sreyr,  v  Line,  na   Dunaj   via Amstetten. — Ob 6. uri 07 m
zjutraj osobni vlak v Trbiž od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikik. — O' ?. nn f> m ■jutrpj osobni vlak v Trbiž, Fontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Ljubno, Duaaj, cea Selztbal ? Solnograd, Inomost, Ces Klein-Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Marijine are. Ht Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, če* Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 44 m dopoldne osobn; vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj, Solnograd, laomo^t, JBregenc, Ženeva, Pariz. — Ob 3. ari 16 m popolne osobni vlak v Podnart liropo, samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 3. uri 58 m popoldne osobni vlak * Trbiž, Beljak, Pontabelj, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno čez Klein Reitiing v Steyr Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago Ljubljana-Linc-Praga direktni voz I. in II. razr.), Lipako, aa Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri peno* s osobn. vlak v Trbiž Beljak, Franzensfeste, Inomoat, Monakovo (Ljubljana-Monakovo direktni voz I. in II razreda) -- PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak » Novo mesto, 8?ražo, Toplice, ^Kočevje, ob 1 uri 6 m pop intotako. — Ob 7. uri a aa zvečer * Rova mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. koL PROGA 12 TRBIŽA. Ob 3. uri *3 m zjutraj osobni vlak z Dunaja Čez Amstetten, Monakovo (Monakovo-Ljubljana đirekt. voz 1M II. raz). Inomost, Franzensfeste Solnograd Line, Steyr, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 12 m zjutraj oaobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijne vare, Prago (Praga Linc-Ljub-liana direktni voz 1. in 11. razreda), Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, otej/i, Pariz. Ženevo, Curih, Bregena. Inomost, Zeli cb jezeru, Lend-Gasteiu, Ljab'io, Celovec tomohor. Pontabel. — Ob 4. ur 29 m popoldne osebni viak z Dunaja, Ljubna, Selzthalak Beljaka. Celovca, Mcnakovega, lin mosta, Franzecflfssta, Pontabla. — Ob 8. ari 06 m zvečer osebni vlak % Dunaja, Lipskega Prage, Franzensfesre, Karlovih varov Heba, Mar. varov, Plzna Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka Celovca, Pontabla. čez Selzthal od Inomo&ta in Solnograda. — Ob 9. uri 5 m zvečer iz Leaec Bleda samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 10 uri 40 m zvečer osobni vlak iz Trbiža od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikih. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki : Ob h. uri 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesU ir Kočevja, ob 'i. uri 32 in popoldne iz Straže, Tephcs Novega mesta, Kočevja in ob S ari '36 m Bvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE dri. kol. V KAMNIK. Mešani vlaK i: Ob 7. ur 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 4.^ m ponoč? samo ob nedeljah in praznikih — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob 6 uri 10 m zvečer Ob 9. ari 66 m ponoči sam u ob edeljah r. praznikih. — Srednjeevropski čas ie za 2 min pred krajevnim časom v Ljg »to . 2079
Priletna dama
se sprejme proti zmerni plači za stalno nadzorstvo k že bolj odraslim otrokom brez matere. — PoDudbe pod Mšt. Il9«t na uprav. „Slov. Naroda". 2461-2
Cepo solnSnato   24 ^ ■
stanovanje
s 3 sobami in pritiklinami ter g p0 rabo vrta, se odda s 1. novembrom t. 1 na Kutinov* ceati št. 23.
Malo stanovanje
z eno sobico in kuhinjo  se odda za 1. november t. 1.      24^9 i
v Cigaletovih ulicah št.:;.
Učeneci
iz boljše rodbine, zmožen slovenskega in nemškega jezika, se sprejme v
drogeriji Anton Kane
v Ljubljani, šelenburgove ulice 3
dobi takoj službo pri c. kr. poštne-in brzojavnem uradu pri Sv. Luciji ob Soči (Goriško).
Ponudbe je pošiljati direktno na c. kr. poštarja ravnotam. 2471—2
p
i oni!
se sprejme s 1. septembrom t. K pri upravništvu „Slovenskega Naroda" v Ljubljani.
Ponudbe z izpričevali do 1". avgusta t. 1.
Stanovanje'
na Kongresnem trgu at. 13,.
v I. nadstropju, obstoječe iz 4 sob n pritiklinami, se odda za avgustov ali novembrov termin.
Več se izve pri hišniku istotam ali v pisarni ravnateljstva užitninskega zakupa, Dunajska cesta št. 31.
£cpa novo urejena
restavracija Rastap
y Ljubljani, Sv, Petra nasip štev, 37
se zaradi preselitve lastnika v Goric
odda v najem ali na račun.
Obrt je prav dobro vpeljana. Odd -takoj, in le podjetniku na dobrem
Oddaja lastnik 2484—1      Alojzij Rasberger.
Sprejema zavarovanja človeškega Življenja po najraznovrstnojSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoH, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje aa doživetje in smrt z zmanjSujočimi se vplačili.
Vsak Član ima po preteku petih iet pravico do dividende.
v z a 3 e m n.at zavarovalna banka v Prag-i, Rez. fondi: 31,865.386*80 K. Izplačane odškodnine in kapitallje: 82,737.159-57 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
z vi^ikozl iloTiiniko • narodno opravo. 5—91
V m pojMnila dj^je:
►top v Ljubljani, ftegar pisarne so v lastne) banfinej hidi
Generalni mai
Zavaruje poslopja in prenaičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkuiantneje Oživa najboljši sloves, koder posla;
Dovoljuje iz čistega dobička izdati podpore v narodne m obcnokoristEC namene.
Še 12 dni Vam je mogoče ceno kupiti
♦»|. i>ri tvrdJkl >K<'
A. PRIMOŽIČ v Ljubljani, na Mestnem trgu
in sicer od 8. oususto naprej ne U6Č U prodajalni, ampak v skladišču z uhodom
poleg  prodajalne  «sko^i ve^o#
Sirila, volneno 5jo. porlln o "blagro, "bliize, posteljne eraxriit"ULxe, preprogre za vsofco ©pre3emno cean.o. — Odeje Iz 3slotaf imitliana ©Trila*, 3s:oe grlci, 3**40.
Izdajatelj in odgoronii^vrednik: Dr. Ivan Taviar.
Lartaina m tlak .Narodne tiakame"
K87Y.
29