158. štev.
Velja v Ljubljani in pc pošti:
telo leto . K 360*—
pol Ida . . . „ 180 —
tetil leta . . „ oo-~
u mesec . „ 30*—
Za inozemstvo:
celo leto K 480*—
pol leta. . . „ 240*—
tetri leta „ 120*—
ta mesec . 40 —
V Ljublfani, četrtek 7. julija 1921. l’o5tni'ia placaiw v s0'0'""'- IV. leto.
Za Ameriko:
Novi aarocatki uj pošiljajo naročnine 00 nakaznici.
Oglasi . zaračunajo po porainien,> ■*tom in sicer 1 mm vlsoK ler 55 mm širok prostoi u enkrat 2 K za veCkrai popust.
celoletno . . 8 dolar,
polletno . A dolarje
četrtletno. 2 dolarta
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu —- štev. 8. Telefon štev. 44. ~~
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 1*60 K.
Vprašanjem glede inreratov t. dr. se naj priloži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se Irankirajo — j' Rokopisi se ne vračajo. ■
Vprašanje kraljevih namestnikov.
Ivan Hribar namestnik v Ljubljani. Dr. Vošnjak njegov naslednik v Pragi.
Beograd. 6. jul. Ker bo poslanik Ivan Hribar imenovan za kraljevega namestnika v Ljubljani, bo postal poslanik v Pragi dr. Bcgumil Voš-r.jak.
Beograd, 6. jul. Včeraj bi se Imela vršiti seja ministrskeca sveta, pa se je vršila radi bolezni ministrskega predsednika samo koa^renca. Danes sc is »rrelo razpravrat! vprašanje pokrajinskih namesNuk iv Pa-šič je predlagal za namestnika y Ljubljani Ivana Hribarja. V Saraje-vem ostane Ojurgjevič, v Splitu pa dr. Desnica.
Beograd, 6. jul. V zvezi s kandidaturo našega poslanika* v Pragi Ivana Hribarja za kraljevega name-
Novi nemiri v Italiji.
Genua. 5. julija. V Sestri Penante so fašisti napadli sprevod, ki je spremljal na pokopališče ubite komuniste. Vojaštvo je napravilo red z strojnicami. Število mrtvih in ranjenih še ni znano. Fašisti so na to po-
Državni proračun za leto 1920-21.
stnika v Ljubljani se omenja, da bo v slučaju, ako postane poslanik Hribar kraljevi namestnik v Ljubljani, imenovan za našega poslanika v Pragi dr. Bogumil Vošnjak. To je toliko lažje mogoče, ker je dr. Vošnjak kandidiral za poslanca samo pod pogojem, da ga njegova stranka takoj razreši mandata, ko se konča deio v ustavotvorni skupščini. Vodstvo parlamentarnega kluba slovenske samostojne kmetijske stranke bi v tem primeru prevzel poljedelski minister Pucelj. — (Ce se Pašič vsled včerajšnje moralne zaušnice, ki so jo dalj dr. Vošnjaku naši univerzitetni profesorji, ne bo premislil.)
rušili Delavski dom.
Vivenca, 6. jul. Delavske organizacije so proglasile splošno stavko, ker sta bila tukaj ubita dva komunista.
Beograd, 6. jul. Proračun za leto 1920/21 je tiskan in dostavljen narodni skupščini. Izdatki znašajo
2,947,852.250 dinarjev, dohodki pa 1.954,456.469 dinarjev in 7.718 milijonov 885.319 kron.
ROMUNSKA ZASEDE CARIGRAD.
Pariz, 6. jul. (Izv.) Kakor poročajo iz Carigrada, so zasedli Kema-Iisti skoro celi polotok Ismid in vdrli v nevtralno cono. V Carigradu se snujejo načrti, da bi poslala Romunija svoje čete v Carigrad za vzdrževanje mira in reda.
DEL GRŠKE ARMADE V RAZSULU.
Carigrad, 6. jul. Kakor sc govori, se nahaja grška armada, ki stoji pri Brusi, v razsulu.
POLOŽAJ V GORNJI ŠLEZIJI.
Pariz, 6. lul. Usti se bavljo z dogodil v Bytomu ter poudarjalo zlasti način, kako Je Ml francoski major ubit. Soglasno zahtevajo energične odredbe, da se prepreči ponovitev takih dogodkov. Kakor poroča »Journal«, namerava poslanec Le Fcvrc zahtevati od vlade Izjavo o bytomshlh dogodkih.
Berlin, 6. Jul. Po vesti »Berlhicr Tage. Mtta« je bilo vsled dogodkov v Bytomu zaprtih več nadalinfnhi talcev, večinoma voditelji nemških strank in strokovnih organizacij. u
ČIČERIN PROTESTIRA PROTI POLJSKEMU POSTOPANJU.
Moskva, 6. iul Lludskl poverjenik za zunanjo posle čičerin je poslal poljskemu zunanjemu ministru noto, v kateri izjavila nastopno: Ruska vlada z obžalovanjem ugotavlja, da puljska vlada ne uvažuje določb člena V. mirovne pogodbo v Rigi, ki določa, da se imata obe državi ogibati vmešavanja v notranle zadeve svoje sosede. Poljske oblasti se udeležujejo na dejanjih, kj otežkočajo Izvršitev obveznosti, katere Je prevzela Poljska. V Varšavi obstoja ruska protirevolucionarna zveza in organizacije, katero poUska vlada oflcijelno podpira. Te organizacije pripravljajo upore na Ruskem in ustanavljajo talna društva ter organizacije. Končno zahteva nota, da poljska vlada odreče podporo protirevolucionarnih družb in da zapre nekatere osebe.
NEMČIJA PLAČUJE.
Berlin, 6. iul. Listi Javljajo, da se lo sestavil načrt nemško francoskega dogovora o dobavi blaga In sirovin v vrednosti
15 milijonov. Predvideno Je med drugim tudi tako blago, ki se more prodati naprej. Razen tega pride v poštev tndl nakup 580 nemških lokomotiv in 25.000 železniških vagonov.
FINANČNA REFORMA V NEMČIJI.
Berlin, 6. Jul. V državnem zboru je P° rešitvi različnih vprašanj povzel besedo državni kancelar dr. Wirth, ki ic govoril o predstoječl Hnančni reformi. Državni kancelar Je med drugim povedal: Redno gospodarstvo Izkazuje 48.5 milijard Izdatkov, med tem 35.8 milijard za prave državne potrebe. Izredno gospodarstvo Izkazuje 59 milijard, med tem 26.6 milijard za izvedbo mirovne pogodbe. Obnove, katere mora Nemčija Izvršiti, se cenijo na 3.3 milijarde zlatih mark. Stroški zasedbe še niso plačani. Dalje Je državni kancelar omenjal, da Je treba kriti stroške kontribuclje s tekočimi dohodki. V to svrho bo treba zvišati davke. Končno Je državni kancelar pozval zbornico, naj ustvari predpogoje za Izvedbo finančne reforme.
Italijanske
Koncem preteklega meseca Je priobčil tržaški »Plccolo del la Serra« zelo značilen članek, ki v njem predočuje Rečanom hi ekstremnim lašistovskim politikom pomen rapallske pogodbe ter jim svetuje, da se sprijaznijo z dejstvi, ki Jlb Je ta pogodba ustvarila. Jugoslavija da tvori zaledje obrežnih italijanskih mest, predvsem Trsta, Reke In Zadra in preko Jugoslavije vodijo vse železnice, ki spajajo Italijo z češkoslovaško In Nemško Avstrijo. Le v sporazumu z Jugoslavijo bo mogoče doseči Italiji hegemonijo ob Donavi ln na Balkanu.
Kar Je povedal italijanski novinar v Svoji naivnosti, Je tudi mišljenje oficlelnih italijanskih politikov. Italija je redila Ma-chiavetliia, ki je napisal slovito knjigo o vzgoji srednjeveškega kneza (v slovenskem prevodu Izdala Zvezna tiskarna v Ljubljani) in po njegovih načelih se ravna še danes vsa italijanska politika.
Svetovna vojna ni uresničila Italiji vseh teritorialnih zahtev iu želj. Gotovo ic, da že danes Italija išče druga pota In sredstva, da zadosti svojemu okspanzivnemu In Imperialističnemu hotenju. Gospodarsko za-v oje vanle Podonavja iu Balkana, to je cilj. ki ga hoče Sedaj Italija stopnjema doseči m ta cilj ic za Italijo bolj gotov ln uspešen, za nas pa nič manj nevaren, kakor politična nadvlada. Ker broz gospodarske ne more traino obstojati niti politična svoboda.
Z razpadom Avstro - Ogrske Je Italija zgubila na Balkanu svojega najnevarnejšega tekmeca. Na Balkanu sta se kresati ostrini obeh velesil ln Albanija Je bila za obe trajen vir sporov. Italija pa danes misli, da Je naravna dedinja Interesne sicrc uničene Avstro . Ogrske in Iz tega vidika nam je njeno odkrito prijateljstvo do Nemčije, ki ga je pokazala v koroškem in gor-nješlezljskcm vprašanju prav labko razumljivo. Ta misel italijanske politike ji daje tud! smer za stališče uapram našim notra-
ZASEDANJE ITALIJANSKEGA PARLAMENTA.
Rim, 6. jul. (Izv.) Ministrski svet je sestavil program za prihodnjo sejo. Zasedanje se prične 20. julija in bo trajalo do 6. avg/usta.
V RUSIJI ZADRŽANI EVROPSKI KOMUNISTI.
Bergen, Švica, 6. jul. (Izv.) V vlaku vozečem izMoskve v Hartov so bili zadržani nekateri zapadno evropejski komunisti, med njimi tuc prosluli Bela Khun.
NAPAČNO ŽIGOSANJE MADŽARSKE KRONE.
Dunaj, 6. jul. (Izv.) Zastopnik devizne centrale dvorni svetnik Stankovič je izjavil z ozirom na neveljavno žigosane madžarske note, da se slednje od pravih povsem ne more razločevati. Žigosanje pravih not se je Izvršilo od strani ogrskih zavodov na tako primitiven način, da zadene tozadevna krivda tudi ogrsko vlado, ki naj si pripiše posledice te odgovornosti sama sebi.
Prometna pogajanja z Italijo.
Beograd, 6. jul. Včeraj ie odpoto- roko, da se pogaja z Italijani radi val v Trst pomočnik generalne di- vzpostavitve prometa med Reko in rekcije ministrstva za promet De- Bakrom odnosno z Zagrebom.
DRAGINJSKE DOKLADE ZA ČASTNIKE.
Beograd. 6. jul. Ministrski svet je sklenil, da se vsem častnikom prizna poleg dosedanjih dodatkov še posebna doklada za velike izdatke za obleko in druge potrebščine, in sicer oženjenim častnikom po 400 dinarjev. neožeujenim pa po 200 dinarjev na mesec.
HADŽIČ BO DEMISIONIRAL.
Beograd, 6. jul. Kakor trdijo, bo vojni minister general Hadžič demi-sioniral, nakar bo postal adjutant regenta ali pa se bo vrnil na svoje prejšnje mesto poveljnika armije v Zagrebu. Vojni minister bi postal general Zerevič.
BOLGARIJA ZAHTEVA TRACIJO.
London, 6. julija. „Times“ javlja iz Zofije, da se opaža v Bolgariji gibanje, ki ima namen pridobiti nazaj Vzhodno Trači jo. Pristaši tega gibanja upajo, izsiliti revizijo neuilly-ske mirovne pogodbe, ako bi Kemal imel nadaljnje uspehe proti Grkom.
Zelena luč.
Berlin.
(Dalje.)
Lastnik Penzionata ie od strahu zamolklo vzkriknil« vzmahnil z rokami nad slavo in se zrušil brez moči v naslanjač, bele čez nekaj časa se je osvestil. Z vidnim trudom je odprl trepalnice in stekleno pogledal detektiva. »Kako menite,« je mirno nadaljeval Američan, »ali je pogodba še pri vas?«
»O tem nidvoina ,« .ie odgovoril VVcndland s slabotnim glasom, »še danes sem jo videl, preden sem se odpravil k vam:«
»Ali pojde vaša oproga nocoj kam z doma?«
»Ne«
»Kdaj hodi navadno spat?«
»Ob polindvanajstih.«
»Rad hi si ogledal listino «
GRŠKO - TURŠKA VOJNA.
Rim, 6. jul. Iz Angore poročajo, da napredujejo Turki napram Sa-bandji in preganjajo Grke, ki beže proti jugu.
Angora, 6. jul. Turško frontno poročilo od 5. t. m.: V okolici Bag-čedžija se vršijo ljuti boji. Na drugih frontah vlada mir.
ANGLEŽI ZASEDEJO CARIGRAD.
London, 6. jul. Listu „Times“ prihajajo iz Carigrada jako resna poročila. Zdi se, da bo potrebno, pod-vzeti mednarodne ukrepe, da se obvaruje svoboda morskih ožin. V tem slučaju je treba računati, da nastopi angleška mornarica.
ANGLIJA PROTI KEMALISTOM.
London, 6. julija. Kakor poroča „Daily Mail“, so angleški oficijelni krogi absolutno zoper vsak poizkus, pomagati kemalistom v Carigradu. Kakor javlja omenjeni list, da bo Italija, Romunija, Čehoslovaška in Jugoslavija sklenili dogovor, da nastopijo zoper Bolgarijo, ako bi v Tra-ciji sodelovala s Turki.
Lastnik penzionata se je izprva obotavljal.
»Oprostite, Mr. Jenkins. Ne vem, ali sem upravičen, pokazati vam tako važen spis.«
Mr. Jenkins je gledal nekaj hipov v tla; nato je odgovoril tihoi »Vidim. gospod Wendland, da se še zdai ne zavedate, kakšen je položaj.
V pismu, ki ga imam tu. pri sebi, se nahaja zaporno povelje. Veste, na koga sc glasi?... Na vas in vašo soprogo. Osumljena sta. da sta poneverila spis in ga ponudila tuji. državi. L.e moje besede je treba, pa vaju zapro. Hotel je obkoljen. Ako tedaj ne želite, da odredim vašo aretacijo, mi pomagajte iskati pravega storilca.«
Lastnik penzionata je nekaj hipov s težavo lovil sapo. Nazadnje je odgovoril z vidnim naporom: »Ako je stvar takšna. Mr, Jenkins — po-
tem seveda moram storiti, kar zahtevate od mene. Kakšne so vaše želje?
»Vaša žena leže ob polidvanaj-stih spat. Ostanite toliko časa pri meni; večerjalai bova kar tu spodaj
v restoranu. Nato se odpeljeva skupaj na .vaš dom.«
Ura je utegnila biti polidveh zjutraj. ko sta se napotila gospod Wendland in njegov spremljevalec po tihih cestah Zverinjaka. V daljavi ie zamolklo izzvenevalo šitmno velikomestno življenje. Tu. jedva 200 metrov od kraja mesta, je vladal brezljuden pokoj. Le tuiutam se je slišalo oddaleč zamolklo trobljenje avtomobilov. In čim bolj sta se bližala svojemu cilju, tem tiše in redkeje so ju dohajali zvoki življenja.
Gospoda sta stopala počasi svojo pot. Oba sta bla globoko zamišljena. Hiše tega uglednega okraja je že davno odevalo globoko molčanje.
Nad ulicami ie viselo deževno nebo, in nočni veter je vzdihoval med vejami starih jesenov.
»Tu je Viktorijina cesta.« je rekel Wendland in potegnil spremljevalca na drugo stran. ,V naslednjem hipu je lastnik penzionata z drhtečo roko pokazal na hišo. ki se je rezko razlikovala od temne vrste svojih sosed. Detektiv je pogledal za iztegnjeno roko in zgrbančil obrvi: dve okni na vogal’! nasprotne hiše sta sijali y smaragdnozeleni luči. »Zelena luč.« je dejal Wcndland s tresočim glasom.
»Ali ste pripravili ključ?« je vprašal Joe Jenkins. »Podvizajva se!« Oba sta planila v hišo in stekla po stopnicah.
\Vendland je odklenil vrata svojega stanovanja in skočil naprej, naravnost k pisalni sobi. Vrgel je vrata vsaksebi ter se ozrl z nepopisnim
aspiracije.
njo - političnim razmeram. Italija najdalj« ni liotela priznati naše države ter Je poznala samo Srbijo. Vsled svojega imperija-llzma ln vsled lažjega udejstvovanja Je hotela črno goro, kraljevino Srbijo, republiko Hnatsko ln morda U pristala tudi na kako slovensko ljudovlado. Ker vse te države ln državice M bile kakor nstvarien« za gospodarski in politični eksploataciji objekt italijanske ekspanzlvnostl.
Ta ItalijansKa tendenca bo tudi trajna nevarnost za naše notranje > politične razmere, ki Jo je vlada g sedanjo ustavo na. ravnost podprla, ker je z njo okrepila plemenska ln socialna nasprotstva, mesto da b| evolucijskim potom gradila in vzgajala mučno In enotno državo, ki bi labko kljubovala našemu najnevarnejšemu sosedu.
Italija vodi pri njeni politik) hladen razum, kar je pri državi, k| jo je vedno vodil sacro egoismo, tudi razumljivo. Prijateljstvo Rima s Prago iu Bukarešto je plad zatcstuega in daiekovidnega stremljenja po gospodarski hegemoniji od strani Italije. Gospodarska konferenca nasledstvenih držav v Portorose, k| se Je že večkrat preložila, Je predvsem delo Italije. Konferenca s» bo sicer vršila pod lepodonečtm geslom nujne gospodarske pomoči Avstriji ln medsebojne ureditve gospodarskih odnošajev med nasledstvenimi državami, a gotovo J«, da bo skušala Italija pri tem doseči v srednji Evropi gospodarsko nadvlado.
Za našo državo le to večje ln načel-ni-iše važnosti, kot za vse ostale udeležen-ce. Med nami ln Italijo še ni izgovorjena zadnja beseda v politično - teritorialnih vprašanjih, zato se moramo že od vsega začetka zavarovati proti vsaki najmanjši gospodarski odvisnosti od te strani.
Jugoslavija se mora trajno boriti proti italijanski nadvladi ob Donavi in na Balkanu, ker M ta nadvlada pomenila prvf poraz v našem boju za neosvobotene rojake.
BORZNA IN TRŽNA POROČILA.
Zagreb: Efekti: Banka za Primorje 700—750, Eskomptna banka 645—654, Jadranska banka 1800—1850, Hlpot. banka 350 do 700, Jugoslovenska banka 535—540 (590), Ljubljanska kreditna 810—820, Praštediona 5100—5150, Srpska banka 705—710, RlJeč-ka pučka banka 420—429.
Beograd: Valute: dolarji 35.70— 36.85 (30.6—70.6), franc. frank| 298-301, marke 53—53.25, (53.20), avstr, krone 6.75 do 5.80, leji 57.25—57.50, drahme 185—195, napelcondorl 12250—123.
Curlh: Devize: Berlin 7.95, NewyOrk 7.94, London 22.15, Pariz 47.45, Milan 28.97, Praga 7.90, Budimpešta 2.20, Zagreb 3.J80, Bukarešta 3.80, Varšava 0.37, Dunaj 0.97, avstrijske nežigosano krone 0.83.
Dunaj: Valute: Dolarji 732—736, marke 988—994, funti 272S—2745, franc, franki 5870-5910, lire 3562.05-3582.05, dlnarf 1904—1924, poljsko marke 41.75—43.75, švicarski Iranki 12375—12125, češkoslovaške krone 978—984, madžarske krone 273.40— 276.40.
Pošifite naročnino!
U ifuipSa ■’ iiiruTIijg5fiir iVTifrrr
izrazom: v sobi je bila črna tema.
Mr. Joe Jenkins je počasi vsto-r pil, sveteč z električno žepno svetilko po preprogi. »Prosim, napravite luč.« Wendland se je podvizal, in soba je zažarela v mehki, rumenkasti luči žarnic.
»Ali ima ta soba še kak izhod?«;
»Da. v našo izbo.«
»Peljite me tja.« Tudi izba je bila prazna.
»Kam drže ta vrata?«
»V spalnico moje žene.«
»Poizkusite se prepričati, ali že spi.« Lastnik penzionata ie potrkal na duri. Nič odgovora. »Žena spi,« je dejal trpko. »Ali pa se dela. kakor bi spala. Kiju čdo teh vrat pa imam. Ce želite, lehko odklenem.«
Detekti.v je nekaj hipov zamišljeno strmel v zaprte duri. nato pa je pogledal • lastniku penzionata v oči ter rekel s trdim izrazom: »Ne.«
Izza kulis.
1. Odličen zastopnik liberalnih mlacUnov poverjenik g. Ribnikar v Ljubljani se je pred par dnevi izrazil. da morajo demokrati na vsak način in za vsako ceno upropastiti g. Peska, kajti če bo g. Pesek odstranjen, bodo demokrati že pridobili narodne socijaliste na svojo stran in ker bi šil potem tudi socijalni demokrati z njimi, nakar bo pri novi vo-iitvi župana v Ljubljani izvoljen demokrat, Pripravljajo nov napad na g. Peska, ki ga bo uničil. Prijatelj je opozoril tega liberomladina. da bi se znal nov napad izjaloviti in bi tudi, če se posreči, utegnil demokratom več škodovati kakor pa koristiti. — »Županstva v Ljubljani ne smemo izgubiti,« je bil odgovor. >in naj stane kar boče in če upropastimo s Peskom vred tudi svoie lastne ljudi.«
2. V sredo, 6. t. m. je bila seja načelstva JDS v Ljubljani. Po daljši debati se je potrdil prejšnji sklep, da se priporoči vladi, da takoi potrdi g. Peska za ljubljanskega župana.
3. Snočl sme obili iz Celja tele-ionično poročilo, da se je vršil včeraj v Celju sestanek demokratov, na katerem je povedal minister dr. Kukovec. da pripravlja »Jutro« iow> bombo za g. Peska in da se napad Izvrši v naikrajšem čas«.
Iz zgoraj navedenega je razvidno. da je v JDS struja, ki se ne pokorava niti sklepom načelstva, temveč hoče za vsako ceno in z vsakim sredstvom uničiti g. Peska, da pride na županski stolček v Ljubljani demokrat. Če se Jim njihova namera posreči, o tem jako dvomimo ter mirno pričakujemo napovedanega novega napada.
Sozarotnik beograjskega atentata v Ljubljani P«jet.
f V soboto zvečer je prišla na ljubljansko policijsko ravnateljstvo brzojavka od uprave mesta iz Beograda. da je iz svojega bivališča No-
vi Sad izginil dOletni čevljar Miloš Zlatar, rodom iz okraja Topusko na Hrvaiskem. Zlatar je osumJjen soudeležbe pri atentatu na regenta. Nadzornik Toplikar in detektiv Janko Podobnik sta šla takoj na delo ter vzela pod strojro kontrolo vse hotele. V nedeljo dopoldne je Podobnik dalje časa v »Zvezdi« opazoval nekega tujca, končno pa ga aretiral in odvedel na policijo. Pri preiskavi so našli pri aretirancu potni Ust za Ameriko na ime Miloš Zlatar. Prijeli so torej pravega. Pri sebi je imet tudi komunistično legitimacijo. Značilno je, da je bil njegov potni list popolnoma v redu, 'zsUvijen že
3. t. m. od jugoslovanskih oblasti z vizumom ameriškega konzulata v Zagreb«, vsekakor so za Zlatarja mora]) posredovati komunistični poslanci. V potnem listu je bila navedena tudi žena Ruža ln 2-letna hčerka Oljra. Nadaljne poizvedbe sc dognale, da se je Zlatar prioelj&l z žena Jn otrokom v nedeljo pred 6 uro zjutrai preko Karič v ca v Ljubljano, sl naiel sobo v hote‘u pr kolodvoru, zaklenil ženo In iorcka v sob«;, sam pa od*el v meMo. Na kolodvoru je pusta tri velike kovčke potne prtljage. Zlatarja so v torrk pod «tro-glm nadzorstvom odpravili v Beo-rrad. Preiskava v Be^graJt: se ' vse vesli <> razkolu v kluba, vendar pa tukajšnji listi tudi po tm dementiju trdovratno trdilo, da bo prišlo do razkola. Večina bo menda na stran! zmernih.
Zbor delegatov Narod-no-socijalne zveze.
V nedeljo, 3. t. m. se ie vršilo v magistratni posvetovalnici v Ljubljani zborovanje delegatov NSZ. Na zborovanju je bilo navzočih 38 delegatov in so bile zastopane razven dveh vse podružnice. Predsednik NSZ tov. 1J. Juvan otvori zborovanje. konštatira sklepčnost in opraviči soustanovitelja NSZ tov. Peska in strokovnega tajnika tov. Brandner-ja. Zapisnikarjem imenuje tovarišico Rožanec Ln overovateljem zapisnika tov. Stoparja in Porenta. Nato poda obširno poročilo o razvoju NSZ. Razpravlja o strokovnem eibanju pri nas kakor tudi v inozemstvu. Opaža se importiranje tujega delavstva, medtem ko naše delavstvo trpi še vedno vsled brezposelnosti. Omenja brate delavce v Primorju in na Koroškem. katerim ne pozabimo nikdar. jim pošilja pozdrave z željo, da bi bilo čimpreje združeno vse jugoslovansko delavstvo v edinstveni državi. S sprejetjem ustave se bližamo konsolidiranju naše države. Spominja se naših bratov v Cehoslova-ški. katerih je organizirano v Češki Obec Delnicki nad pol milijona.
Nato poda tudi tov. R. Juvan vsled odsotnosti tov. Brandnerja ob-šiuno tajniško poročilo. Podružnic ima NSZ 26. Posebno Štajerska se zadnje čase prav pridno giblje. Omenja komunistično gibanje, delavske zbornice, razpravlja o bolniških blagajnah o starostnem zavarovanju, delavskih dopustih, o stagnaciji v našem gospodarstvu, o brezposelnosti in o vsem podrobnem delu in poslovanju strokovnega tajništva NSZ. Posebej omenja poslovanje posameznih podružnic in o važnosti narodno - stanovskih organizacii. V debato o obeh poročilih so posegli tov. Mejda. Trebušak. Hudovernik. Bizjak. Miklavčič, Škerjanc in Prislan.
Nato poroča blagajnik tov. Ivan Zupan. Denarnega prometa je imela NSZ v pretečenem letu 195.572.04 K In sicer dohodkov 102.908.55 K in stroškov 92.663.49 K. Tako da je gotovine 10.145.06 K. Podpor v bolezni in brezposelnosti se je izplačalo 69.688.85 K; drugi stroški pa odpadejo na plače in ostale upravne stroške
V imenu nadzorstvenega sveta poroča tov. Kozinc, ki omenja, da so knjige v nailepšem redu. da ie bilo DoslQvanje Zveze vzorno in predlaga blagajniki in vodstvi j bsolutorij. Soglasno sprejeto! Nato so se vršile volitve vodstva in so bili izvoljeni za predsednika tov. R. Juvan. 1. tajnik tov. R. Treiber in 1. blasrajnik ■ tov. Ivan Zupan V upravni odbor sc bili izvoljeni sledeči tovariši: Anton Brandner. B. Kozinc, L. Pust, Porenta P., J. Mencin. Ivan Nedved in za podružnice sledeči tovariši: Škerjanc (Maribor). Bregant (Hoče), Lešnik vLeitersperk). Bizjak (Litija). Poznič (Kočevje). Trebušak (Zagorje). Livio iSevnica), Hudovernik (Bled), Čufar (Jesenice) in Mohorič (/tiri). V nadzorstvo so bili izvoljeni: D. Stopar. M. Buh. A. Bavdek. Pri nadaljnl točki določitev prihodnjega zbora delegatov se po daljši debati soglasno smejme, da se vrši prihodnje letno zborovanje delegatov NSZ ob binkoštnih praznikih v Litiji. Pri slučajnostih so bili sprejeti sledeči predlogi: Predlog tov. Zupana, da se ustanovi še en organizacijski raz-, red. v katerega prispeva član K 2.— mesečno, nima pa pravice do podpore v bolezni in brezposelnosti, pač pa uživa vse druge ugodnosti organizacije. Dalje predlog tov. Juvana, da se naroča vodstvu NSZ naj z ozirom na priseljevanje nemškega, italijanskega in drugega tujerodnega delavstva napravi primerne korake, pri pokrajinski, kakor tudi pri centralni vladi, da se to naseljevanje kratkomalo prepove in onemogoči, dokler traja brezposelnost našega delavstva in uradništva. Ako pi. :.c bi bilo doma zadostno kvalificiranih delavcev, naj se pa da prednost kvalificiranim delavcem iz Čehoslova-ške. Nadalje predlaga tov. Juvan, da
o"1 e ■> zborovanje noz-
j drav venski Obec delnicki
v Pragi in predlog, da se poživljajo vse podružnice NSZ, da v gospodarskem interesu delavstva v delokrogu sj£rlib - odVužmc ustanavljajo *it/i uzrhcc Sk-cšiic^a ^csj-ouarske-ga društva. Nato se razvije živahna debata o raznih predlogih internega poslovanja, katere so se udeležili tov. Škerjanc, Černe, Juvan. Zvmn, 'Siz.jnk. Kozinc Roic, MejtSa In Miklavčič. Iz debate je bilo razvidno, da je zanimanje med delavstvom za NSZ vedno večie in da se delavstvo
prav doBro zaveda potrebe narodno - stanovske organizacije. Ob 1. uri zaključi predsednik tov. R. Juvan krasno uspelo zborovanje.
Beležke.
AH te ali ul Izmišljeno?!
»Jutro« 16. junija: »Glasilo ljubljanskega g. župana si da iz Beograda poročati, da ni gotovo, če bo g. Pešci predložen v najvišie odobre-nje. Po naših informacijah je ta vest tendenciozno izmišljena... Pustimo na strani vprašanje kvalifikacije novoizvoljenega g. župana za poglavarja mestne občine ljubljanske. Ali g. Pesek je formalno pravilno izvoljen. Po principih parlamentarizma in demokratizma ima pravico do županskega mesta in naj je zanj glasovala še tako čudna in nevarna koalicija občinskih odbornikov. Naš list je takoj po njegovi izvolitvi izrazil željo, da naj vlada g. Peska brez odloga predlaga v potrditev.« *
STANJE NARODNE BANKE SHS IN "NAŠA VALUTA.
22. junija t. L je bilo stanje Narodne banke SHS: kovinska podlaga (med katere so vštete tuje valute in devize) 437,543.338.31 dinarjev (in 10,604.521.17). posojila 195.359.747.17 dinarjev (manj 1,592.379.30), državni dolg 3,941.431.411.68 dinarjev in 6.735.113.60), bankovci v prometu 3,693.259.405 din. (manj 28,713.745).
— V državnem dolgu je pa zapopa-dena vsota 1.194.542.407.35 din. za odkup kronskih bankovcev, iz česar izhaja* da se je država zadolžila za svoje potrebe pri Narodni banki, ako se odbije vsota za odkup kronskih bankovcev, za 2.746.889.001.33 din. ali 10.987.556.017.32 kron! Ta čisti državni dolg. ki ie pokrit samo z državno obvezo, znaša skoraj tri četrtine bankovcev v prometu, kar je vse. kakor nezdravo in kar razlaga, zakaj naša valuta stoji tako slabo. In kakor se razvidi iz zgornjih podatkov, se dolg države pri Narodni banki viša. namesto da bi se nižal. Zadnji čas ie, da državna uprava pieneha z zajemanjem denarnih sredstev pri omenjeni banki. Sedaj, ko prejme država znatne vsote kot delež na nemški vojni odškodnini, kar se more zahtevati, da se državna upraav ne poslužuje več tega ko-modnega. a za našo valuto poraznega sredstva ter da polagoma odplača svoj dolg pri Narodni banki. Da to stori naenkrat ne bi bilo svetovati. kajti prenaglo zboljšanje valute ima v nasprotni smeri ravno tako katastrofalne posledice za narodno spspodarstvo. kakor poslabšanje ;ste. Trgovina in industrija, ki sta nakupovala in producirala na podlagi slabe valute, bi bili močno prizadeti, ako bi se naša valuta naglo zboljšala. kar bi imelo za posledico nstglo o^danje cen in s tem v zvezi množino konkurzov. Kakor se je naša valuta postopno slabšala, tako je potrebno. da se ista postopno boljša, ako se hočemo ogniti gospodarskih prcrfresljajev. A frtdi v ;nteresu izvoza pa£jl poljskih pridelkov Jc. da se naša valuta sedai. ko ima začeti izvoz, ne dvigne prehitro, kar bi onemogočilo izvoz omenjenih pridelkov. za katere bi inozemstvo plača-!o mani kroti, ako bi se krona scda< zboljšala. Za sedaj se nam ie torej zadovoljiti s stabilizacijo krone v interesu industriie. trgovine In oolie-
»Jutro« 5. julija: »Gre za usodo mesta, ki more v naši državi imeti krasno bodočnost. Pri potrditvi ža* pana gre za dvoje: 1. za. politične
stran. 2. za vprašanje moralne spo< sobnosti. Glede prve je minister dr, Kukovec izjavil; da je njegove zasebno mnenje, da bi ga ne ptiporo-' čil. Za Ljubljano bo res nepregledna škoda, če ji bo županoval zaupnik komunistov in klerikalcev in če bo z avtonomističnimi demonstracijami v boju z državo. Vprašanje moralne kvalifikacije... Mi ne maramo vlej či tozadevne debate na dan. a mirno rečemo, da bi v tem oziru samo Iskreno želeli, da se Ljubljani prihranijo nadaljna presenečenja.«
Tone Kristan se poslavlja.
Sodrug Tone je zaprl za seboj vrata soc. dem. stranke in v »Na-* preju« spregovoril kratki- Lahko noč! S 1. julijem prevzame Knstan ravnateljsko mesto na državnem veleposestvu v Beljah. Sprejel je od demokratov dobro službo in zapustil proletarske vrste.
delstva in s tem. da se padanje naše valute, ki ga opažamo v zadnjem času. zajezi.
*
+ Zvišana vozna cen* za 1. razred brzovlakov. Glasom odloka ministrstva prometa se je zvišala cena osebnega voznega Hstka I. razreda na vseh brzovlaklh od 48 na 54 par prt .kilometru. Na ta način stanc vozni listek I. razreda skoro trikratno osnovno cono III. razreda. Ta tarifa stopi v veljavo s 15. julijem t. 1.
+ Nova carinska tarlla. Kakor se poroča Iz Beograda, prinesejo »Službene No-vlne« novo carinsko tarifo, po kateri bo znašate carlnt 6 odstotkov vrednosti. Na ta način se bo letni državni dohodek na carini zvečal za 800 milijonov dinarjev.
+ Razpis dobave materijala za vezenje tobaka. Uprava državnih monopolov v Beogradu razpisuje na dan 20. julija t- I* ofertno licitacijo za nabavo materllala za vezanje tobaka in sicer: a) Za Srbijo la Črno goro: kartone za oanačbo bal.
300.000 komadov: plombe & pločevine
(300.000 komadov); 10 decimalnih tehtnic franc sistem s 500 kg kapacitete; amerl-kansko platno (600 metrov) klešče za plombe (20 kosov), b) Za Dalmacijo: platno za ovijanje bal (60.000 metrov); 10.000 kosov vrvi po 6 metrov dolgih; 5000 kg vrvi z* Šivanje tal; 40.000 plomb iz pločevine, c) Za Vojvodino Hrvatsko, Slovenijo: 60.000 vrvic PO 3.80 m 40.000 kosov sukanca P° 4 m do,gl; 20.000 kosov sukanca po 4.50 m dolgi, d) 600 kg vrvi za šivanje bal. Navedeno blago bo oddati v raznih množin ih skladiščem v Nišu, Skoplju, Splitu. Razpisano blago bo oddati do konca septembra 1921. Kavcija znaša za našo državo 10%, za inozemco 20%. En izvod dobavnega razpisa in pogojev z vzorci vred je v pisarni trgovske ln obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom ^a vpogled. Zbornica pa nima na razpolago prepisov, ki W jih mogla interesentom izročiti. Ponudbe ie . poslati do gorinavedenega dne > upravo državnih monopolov kraljevine SHS eko-nommo odobrenje v Beogradu, kjer se dobe tudi podrobni pogoji in pa vzorci.
+ Reklame na ljubljanskem velesem-njo. Na nmogobrojna vprašam la odgovarjamo tem potom, da se udeleži reklame na >LHiMlanskem velikem semniu« 1 s, na
p.^aunii deskali, slikanih reklamah na ograji in inserlranja v katalogu razstav-ljalcev, lahko tudi ona stranka, ka se ni
prijavila kot razstavljal ec. Vsi tozadevni načrti so na vpogled v anončnl /vlcma Coiitpanv, r o z. Ljub*«- "
Kongresni trs 3. 1„ katera podaja vse informacije »n sestavlja reklamne prora-
čune.
Politične vesti.
Vprašanje pokrajinskih namestnikov.
Sedaj je najaktualnejše vprašanje popolnitve mest pokrajinskih namestnikov. Kakor znano, so vsi predsedniki pokrajinskih vlad podali d emisijo, ker ima po doHočdUh ustave nastopiti likvidacija dosedanjih pokrajinskih uprav. Sedaj Je potrebno, da se postavijo namestniki, Id bodo Izvedli likvidacijo pokrajin, dede imenovanja teh namestnikov se še vršijo pogajanja. Vlada se Jc na zadnji seji bavila s tem vprašanjem, ni pa §e storila nobenega sklepa. Verjetna je, da bosta v Sarajevu hi Splitu ostala dr. OJurgjevič In dr. Desnica, v Ljubljani pa sta kandidata za namestnika minister Hribar in dT. Baltlč. Za Zagreb se oseba z? namestnika še ni omenjala, govori pa se z ene stramd o dr. Teodorja Bošnjaku, na drugi strani pa o Antona pl. Mihailoviču. Zaradi bolezni g. Pašlča bodo o tem vprašanju razpravljali po nlegovem ozdravljenju.
Demokratske limonice ca zemljoradat-
ke, S rodil avgusta bo v Beogradu kongres demokratske stranke, na katerem bodo razpravljali o izpreniembi in popolnitvi
pravM stranke. Revizija programa se bo vršila v glavnem v tem, da se v demokratski program sprejmejo nekatere točke, ki se nahajajo v programu zeraljoradnikov.
— Zemljoradmiki nameravajo menda Lzpre-menitj taktiko svoje stranke. Pri njih prevladuje oportunistična struja, ki bo po vsej priliki v stranki zmagala.
Ukrajinski romunski Incident. Ljudska
Ikomisdja za zunanje posle ruske in ukrajinske ljudske republike sta v brezžični noti, naslovljeni na romunskega zunanjega i ministra, protestirala proti obstreljevanj« I kraja Luki na levem bregu Dnjestra in piro.
I tl temu, da je romunsko vojaštvo podpiralo j belogardistične tolpe pri prekoračen}« Dnjestra.
Anglegko - Japonska zveza. Kakor lav-Ua »Chicago Tribune« Iz Washlngtona, 3® japonski poslanik Pri sJavlju dneva neodvisnosti podal v Imenu svoie vlade Izjavo^ ki veli med drugim: »Nameravana obnovitev angleške - japonske zveze Je mišljena v popolnoma prijateljskem duhu napram Zedinjenim državam.«
Gospodarstvo.
.JUGOSLAVIJA* dne 7. julija 1921.
Stran 3.
Dnevne vesti.
— Kam z železnini drobižem?
Čeravno je bilo uradno razglašeno, ;da železni drobiž ostane v veljavi, j ,vendar sc «a branijo neie urivatii!-ki. iemveč tudi državni uradi. Ir-Kovci in gostilničarji imajo takega drobiža še velike množine,toda poštni uradi ga ne sprejmejo več kot za 1 krono, drugi uradi^sploh ne — tudi davčne oblasti ne. čas bi že bil, da «=e v tem oziru nekaj stalnega ukrene. ker novega drobiža imamo se-dai že dovolj.
— Koncentracija Hnančne uprave v na-JI državi. V finančnem ministrstvu se vrSi-
lo priprave za koncentracijo vse finančne »prave v državi, da bi se na ta način polotilo delo finančnih delegacij v pokrajinah.
— organizaciji ministrstva za pro-rnet prinaša včerajšnji Uradni list (št. 76) obširno uredbo. Ministrstvo obsega generalno direkcijo z železniškim odborom, direkcijo ta grajenje z gradbenim odborom, Oblastne direkcije, direkcijo rečnega prometa z rečnim odborom in direkcijo pomorskega odbora.
— Direktor lužno železnice lož. Ign. Sega nas prosi, da konštatlramo, da že od leta 1^19 ni več načelnik kurilnice, temveč opravlja to službo višji nadzornik inž. Gustav Jurman.
— Vozem pošta Iz Kranja na Jezersko.
Tourist . Ofice nam javlja, da vozi z Kranja na Jezersko dvosedežen poštni voz, ki odhaja is Kranja ob 8.45 ta se vrača v Kranj ob 18.30. — V drugi polovici tega meseca se otvorj mod Kranjem in Jezerskim tadJ avtomobUni promet.
— Zveza i Rogaško Sia/tao. Od 6. Julija do 1. oktobra 1921, v času letoviške sezone v Rogaški Slatini bodo ustavljali dunajski iu praški brzovlaki na postaji Grobelno. Odkod iz Ljubljane ob 11.35, prihod v Grobelno 13.43. Odhod iz Zagreba (juž. koi) 10.38, prihod v Grobelno 13.43. Iz Maribora glav. kol. 13.58 in 14.14, prihod v Grobelno 14.57 ln 15.13. Odhod iz Orobei-nega ob 16, prihod v Rogaško Slatino ob 17. Odhod ie Rogaške Slatine 13.39, prihod v Grobelno 14.45. Odhod iz GrobeJne-ga v Ljubljano 14.57, prihod v Ljubljano (gl. kol.) 17.01, odhod iz Grobelnega v Zagreb 15.13, prihod v Zagreb (južni kol.) 18.01.
— V Rogatcu se je na Vidov dan ustanovila podružnica Jugoslovanske Matice. Predsednik ie notar dr. Ivo Šorli
— Brst bivšega bolgarskega carja Unjrl. Kakor Javlja »Berlincr Morgenpo*t«, Jo princ FHip KoburškI, starejši brat bivše-ga bolgarskega carja umri v Koburgu v starosti 78 let.
— Konj udaril dečka. 131etni sin delavke Kolman Josip Iz Gradaca pri Litiji ‘e gnal konja na vodo. Med potjo ga je sunil pastir Simončič Ciril tako, da je odletel v konja in pri tem ga je udaril in podrt Dečko ima težke poškodbe na-Obrazu in so ga pripeljali v bolnico.
— Tatvina na kolodvoru v Naklsm. Neznani vlomilci so vdrli v stanovanje postajenačelnika v Naklem ta so mu odnesli za okroglo 2410 K raznega perfla.
— Razpuščeno društvo. Društvo »Deu-tsches Studentenheim« v Kočevju le razpuščeno iz državnih interesov.
— »Klub Primor14« priredi tudi letos na Kralja Petra dan v Rogaški Slatini veliko ljudsko veselico in ples v zdraviliški dvorani. Sodelovale bodo tamošnje narodne dame.
— Jug oapred. akadem. društvo »Jadran« se prisrčno zahvaljuje za ljubeanlivo pogostitev la prijazen sprejem njegove dramske sekcije, o priliki gostovanja v «fceh 2. ta 3. t. m. v Krškem tako bratom Sokolom, kakor tudi požrtvovalnim narod-r'*n damam, ki so nam s svojim sodelovanjem pripomogle do kar uajlepšega moralnega m gmotnega uspeha. — Odbor.
— Za »Gosposvetski Zvon« se je na-
- bralo v jonfju med osobjem obr. ravnateljstva Južne železnice 892 K. Gdč. Minka Arhar je nabrala pri 1. oddelku 116 K, g. Stamber^er pri 2. oddelku 132 K, gdč. Hri-bernJc Pri 3. odelku 128 K, g. Irkič pri 4. oddelku 17») k, g. Dekleva pri 5. oddelku 152 K, gdč. Steiner pri 6. oddelku 92 K in gdč. Brumen p« 7. oddelku '96 K.
— Prijeta morilca. Detektiv Povhe ljubljanske policije ie aretiral Ivana In J os. Čučka I* Košane, ki sta meseca grudna 1.
I v DoJ. Košani ubila Fr. Kranjca Iz čepna.
— Družabni večer kraj. <>rg. j^SS za Kollzejski okraj se vrši v soboto 9 f. n
8. uri zvečer na vrtu gostilne »pri Fortuni«, Vodovodna cesta. Ob slabem vremenu v sakmu. Svira tambu raški zbor »Bratstva«, nastopi indijski čarovnik Nyaya - Sahib. Na sestanku razgovor o ustanovitvi prosvetnega društva ter go.s-po-darska vprašanja. Vsak somišljenik in sc-ntišjjeoica naj pripelje seboj tudi svoje prijatelje in znanceI
— Ja*os|ovans!ij kondukter, ki vsebuje železuiški vozni red vseh -;c-x v Jugoslaviji in plovni red rečne ln n sorske Plovbe, se dobiva v Tourist - Otlice, Dunajska cesta 18.
Liubl
Celje.
Jana.
_ VSI NA SHODI NARODNO - SOCIALISTIČNA STRANKA SKLICUJE ZA PLTEK OB fc. URI ZVEČER \ VELIKO DVORANO MESTNEGA DOMA JAVEN SllOD Z DNEVNIM REDOM: DELO-
VANJE KONSTITUANTE. (POROČATA POSLANCA TOV. DERŽ1Č IN BRAND-NER,)
— Vmešavanje v uradno poslovanje.
Dogaja se vedno češče, da se pri izvrševanju uradnih poslov javnih organov vmešavajo tuje osebe z nedostojnimi izrazi, da večkrat celo z grožnjo. Opozarjamo, da se to po novem kazenskem zakonu zelo strogo kaznuje. Če ima kak očividec pri takih nastopih kak interes ali da hoče na kaj opozoriti, naj se prijavi rajši za pričo.
— Rešena utopljenka. V Grubarjevem kanalu blizo Kodeljevega gradu so se kopali otroci, se igrati ta letali za gosmi. Pri tem je padla v vodo Sletna Vilma Lazarjeva. hčerka vrtnarja na Gradu. Ko so opazil nesrečo so začeli vpiti na pomoč. Voda Je bfla takrat narasla in valovje je odneslo otroka. Prihiteli so ljudje na nasprotno obrežje. Trgovec iz Stepanje vasi 25ktnl Anton Novak Je slekel suknjič in skočil v valovje. Plaval je za otrokom in posrečilo se mu je, da je rešil že na pol mrtvo dete, katero so z veliko težavo oživi?!.
— »MavSel«. — Prepir, — Pretep. V stanovanju A. Zidana na Selu so se zbrali delavci Čuček, Cunder hi Lavrič in so Igra-
li znano prepovedano igro »Mavšel« Okoli dveh zjutraj so se ostro sprti. V banki je bilo 400 K. Med prepirom pograbi Cunder 400 K, dasi ni bilo nič njegovega denarja v banki. Lavrič pa potegne v jezi nož in zabode Cundra v levo roko tako silno, da je 9a kitna skozi roko. Nato je odšel iz hiše. Takoj nato so zažvenketala okna m počelo Je padati debelo kamenje v sobo. Pri tem sta lahko ranjena Židanov a žena in otrok.
— Neprevldnež. V ulici na Orad je hotel ustreliti s puško delavec Kari Šinkovec psa delavke tobačne tovarne Jožefe Jurkovič, češ, da ga je pes že enkrat napadel. Jurkovičeva je pričela kričati — prišel je stražnik — rešil psa — toda zaplenil ne-prevldnežu puško, ker ni imel orožnega Usta.
— Posledica družinskih prepirov. V
Rudniku stanujejo neki Fr. S. ta njegova žena — lastnica hiše — in pa Fr. G. s svojo materjo, ki je tašča prvoimenovane-ga. Med temi ljudmi vlada že dolgo trajni prepir. Mož od lastnice bi rad spravil .z liiše svojo taščo s svakom, nasprotno pa se očita Fr. G., da M rad spravil iz hiše moža sedanie lastnice. Sovraštvo Je vski-pelo končno tako daleč, da je včerajšnji obtoženec Fr. S., mož od hišne posestnice, vdrl v stanovanje svoje tašče s sekiro ta iskal svojega svaka, ki pa je, opozorjen od svoje matere, pravočasno pobegnil. Obsojen je bil zaradi Javnega nasfistva, sovražnega vpada v tujo hišo z zlobnim iia-menotn na 3 tedne težke ječe. Tako ofcsko kazen so mn odmerili le z ozirom na to, ker ni napravil v stanovanju nobene škode.
— Žepna tatvina. Na Vodnikovem trgu je ukradel neznan tat neki ženski ročno torbico, v kateri je imela 125 dinarjev.
— Tedenski zdravstveni izkaz. V doM od 26. junija do 2. julija se je rodilo v Ljubljani 27 otrok (16 dečkov,, 11 deklic). V Istem času je umrlo 26 oseb (18 thošk^ 8 žensk), od teh 13 domačinov ta 13 tujcev). Smrtni vzroki so bili: 10 Jetika, 1 pljučnica, 2 možganska kap, 1 rak, 13 dragih naravnih smrtnih vzrokov. Nalezljive bolezni so bile naznanjene: 1 slučaj šker-latinke ta 1 slučaj griže.
— Vojaški koncert na vrtu hotela »Union« v Ljubljani se vrši dne 7. t m, od pol 8. do poi 11. zvečer.
Maribor.
Mariborska stanovanjska komisija le
z današnjim dnem v smislu nove stanovanjske naredbe razpuščena. Niene posle j>. ovzame nov, v to svrho ustanovljen di> žavnl urad pod vodstvom posebnega uradnika. Sestava novega stanovanjskega sosveta, ki mu bo dodeljen, se vrši že prihodnje dni.
Izvolitev župana v Studencih, Alojza Kalloch, ki so ga kandidirali odborniki delavske kmečke skupine (komunisti in socialisti^ je bila vetrjena, ker baje n! pravno utemeljenih razlogov za njegovo odklonitev. Proti potrditvi je bU iriožen priziv, ki pa še ni rešen.
Zrelostni Izpiti. V četrtek prično v Mariboru državni gimnazistl ustmeno maturo. Delalo jo to 13 gojencev tokajšiijC višje vojaške reailke in 31 gimnazijskih ablturijentov, dočim bodo nekateri delali zrelostni izpit šele v jeseni.
V kavarni Beograd (poprej Weran) so odsJej vsaki očct konccrli.
Mariborski kjub kolesarjev In motociklistov oPerun« ima v petek, 8. t. m. ob Pol 8. uri zvečer v Narodnem domu svoj občni zbor.
Vlom. V traovlno -Žošlaričevcga naslednika PišlarJa v Gosposki ulici je Mo včeraj čez opoldne vlomljeno ta odnešetvo iz blagajne čez 5000 K. Storilci so neznani.
Kralj Matjaževa vojska, mladinska igra v 5. dejanjih, Id so jo vprizorli šolski otroci v Celju na Vidov dan, se ponovi v proslavo Petrovega rojstnega dne 12. t. m. Igro je po narodnem motivu o kralju Matjažu spisala ga, Marica dr. Sernečeva, devet pevskih točk pa je uglazbil g. Ciril Pregelj. Čisti dobiček predstav je namenjen šolski knjižnici. Vidov dan se pač ni mogel lepše proslaviti kot s to uprizoritvijo mladine. Mogoče se tudii upiizor teUi sama niso zavedali kako globoka simbolika leži v tem, da je nastopila v tej igri ravno mladima. Zakaj samo mladina bo enkrat pravilno doumela jugoslovanstvo, ona bo vzljuhtla s celega srca našo domovino Jugoslavijo. Ona pa Je tudi poklicana, da vzbudi kralja Matjaža ta reši vse naše ne-odrešene brale. Mladinske Igre pa so tudi z vzgojnega stališča neizmerne važnosti, ker smo prepričani, da se je otrokom ob tef priliki vcepilo več ljubezni do domovine v srce kot pa pri celoletnem šolskem pouku. — Glavno in naivečjo zaslugo z* lepo uprizoritev pa ima g. Stanko Gradišnik, Id je Igro režiral ta imel ogromen trud, predno je malčke tako dobro pripravil. Občinstvo pa je tudi znalo ceniti njegovo delo in ga priklicalo z avtorico na oder. Ga. dr. Sernečeva je dobila krasen venec, g. Gradišnik in Pregelj pa lepe šopke.
KONGRES »UDRUZENJA GLEDALIŠKIH IGRALCEV.
Včeraj dopoldan ob pol 10. uri se ja nadaljevalo zborovanje delegatov kongresa »Udružeuja« ob ne baš najštevilnejši udeležbi vseh prizadetih. Predsedoval ie g. Danilo, zborovanje je vodil I. podpredsednik g. Cvijanovič, Jd je predvsem poročal o penzijskem fondu zagrebškega gledišča ter o ukrepih, ki jih je tozadevno storil pododbor. O predmetu se je živahno razpravljalo. Ker pa se domneva, da bo še pred prihodnjim letom sprejet gledališki zakon, v katerem bodo zapopadeaa tudi vsa igralstva se tlčoča matcrijahia vprašanja, se o navedenem predmetu kakor tudi o marsikaterem drugem, ki je sicer prišel na razgovor, ni sklepalo definitivno.
Da bi mogli bolje ščititi svoje stanovske interese, predlaga g. Gosič, da bi Udru-ženje pristopilo k »Suvezu umnih radnika«. Po živahni debati za in proti Je bil predi jg z veliko večino odklonjen. — Besedo povzame nato g. Nučič, bivši vodja mariborskega gledališča, ki obrazloži postanek, razvoj in položaj mariborskega gledališča. Izjavlja, da zapušča to gledališče ta odhaja v Zagreb le radi tega, Asr ne more ustreči želji svojih igralcev, da jim pri današnjih razmerah poviša gaže. Čuje, da namerava nova uprava maribor. gledališča odpustiti večje število članov, oz. jim že itak majhne gaže celo še znižati. Prov, da nova uprava obdrži vse Člane, kakor *o bili doslej, da ne bi izgubili eksistence. G. Bratina, ki je menda najresnejši kandidat za novega vodjo, trdi, da so trditve gosp. Nučiča neresnične ter prosi, da kongres stvarno ta objektivno premotri važno vprašanje mariborskega gledišča. Predmet se odda v rešenje anketni komisiji, ki se je dopolnila še z nekaterimi člani mariborskega' gledišča.
Obširno ta živahno se je nato razpravljalo gmotno vprašanje članov na posameznih glediščih kraljevine ter s tem v zve el tudi sklepanje pogodb z glediškiml upravami. Dokler ne stopi v veljavo gledališki zikon, je to vprašanje pač eno najbolj perečih za vsakogar. Gosp. Bofcič in ga. Jovanova sta v temperamentnih Izvajanjih priporočala, da zavzame Udruženje na kongresu k temu vprašanju fixno stališče, da se .onemogoči velika beda in Izkoriščanje, kateremu so nekateri glasom izvajanj posameznih članov v veliki meri izpostavljeni. Na razgovor ie ob tej priliki prišlo tudi vprašanje nameščenja oz. celo favoriziranja nedomačlnov, predvsem Rusov. Zborovalci so se z odobravanjem izrekli za pomoč nesrečnim poklicanim tovarišem, med katerimi je mnogo prvovrstnih m>čl. vendar ne na škodo lastnih ljudi ter Je bil v tein smislu stavljeni predlog g. Ungerla odražati anketni komisiji, da stavi to točko v resolucijo. Prej omenjena vprašaija ma-terijelne strani pa so bila odkazana fina 11-cijelni komisiji, v katero so bili delegirani še po en zastopnik vsakega gledišča, da morejo zakopati interese članstva krajevnim razmeram, k! so zelo različne, primerno.
Sledi! je referat o izpreinembi organi-začnih pravil, kjer so bile nekatere točke dopolnjene oz. izpremenjene. Po razpravi o gledališkem zakonu, ki ima končnoveljav-no fiksirati položaj Igralstva .'■c :e cfar.aSnjc zborovanje izključilo. Popoldan so zborovali odseki.
Vsled obilice gradiva odreja predsednik začetek zborovanja za četrtek že ob 9. urL
ležni stare aktivitetne doklade 4. krajevnega razreda. Danes pa se jih hoče na vse mogoče načine prikrajšati. — Ako je upokojenec do pozne starosti žrtvoval vse svoje moči izključno državi in plačeval pen-zijski prispevek, potem je tud j sveta dolžnost države, da ga primemo plača in na njegovo starost neprikrajšano, kakor svoje aktivne uslužbence, preživlja. Slučaj, da je bil dosluženi uradnik pred novo uredbo upokojen, ne spremeni nič njegovih žlv-ljenskih potreb ln tudi ne državne dolžnosti do njega. Ker sedale državne mere zahtevajo, da se uradniške plače primemo uredijo in izplačujejo v dinarj'h potem so ravno isti pogoji dani, da se v istem razmerju uravnajo in izjednačijo vse stalne pokojnine novih in starih upokojencev. Temeljne uradniške lače in penzij naj se določijo y primernih enotnih dinarskih letnih ali mesečnih zneskih, dočim naj bi se osebne ta rodbinske doklade v dnevnicah odkazale. Dohodki iz privatnega pre-cev. Temeljne uradniške plače ta penzijenoj se prepuste mirno oblastvim v kontrolo. Državni upokojenci trdno upajo, da jim bo nudila nova uredba saj toliko ugodnost!, da bodo mogli skromno preživljati sebe in svojo družino.
Sokolstvo.
Sokol L se najtopleje zahvaljuje gosp. Zorčiču, restavraterju hotela »Triglav« za darilo 1000 K (tisoč kron- o priliki dobro uspelega družabnega večera ob zaključka dnem »gradbe ta cvetja« dne 3. t m.
Sokol v Škofji Loki priredi 21. avgusta t. 1. javno telovadbo z veliko ljudsko veselico. Vsa napredna društva se naprošajo, da pri event. svojih prireditvah vpo-števajo ta dan. Pri prireditvi sodeluje vojaška godba dravske divizUe.
Šport in turistfka.
Ilirija - S part*. Danes 7. julija se vrši na prostoru Ilirije ob pol 19. uri prijateljska tekma med obema kluboma. IHriJa postavi svojo kompletno rezervo, katera Je danes sigurno na II. mestu v Ljubljani. Prvo moštvo Sparte smo videli pri prvenstvenih tekmah v najboljši formi, ter !e pričakovati, da bo to najzanimivejša domača tekma.
Odbor Turlstovskega kju^ »Skala«
naznanja, da se vrši v četrtek 7. t. m. ob pod 9. sestanek vseh Članov v restavraciji »Novi Svet«. Vsled preselitve se odpovejo poslovne ure. Informacije se bodo' dajale le na sestankih, ki se bodo oblavlU v časopisih. Dopisi naj se pošiljajo na naslov Pavel Laurenčnč, KersnBcova id. 5^L
Znanost In umetnost«
Pavel Kunaver: Na planine. S lft slikami. V Ljubljani, 1921. Natisnila ta založila Učiteljska tiskarna. Str. 139. Cena vezani knjigi K 50.—. Naša planinska literatura je še zelo skromna. Temu pomanjkanju primerne strokovne literature je sedaj od-pomogel znani naš turist Pavel Kunaver, ki je napisal zeoraj navedeno delce. Knjigo bo vzel z veseljem v roko vsak hribolazec, izborno bo pa služSa zlasti planincem - turistom, ker jim bo vzbudHa veselje ta ljubezen do naših prelepih planin ter Mm dala vse najpotrebnejše podatke, napotke, pojasnila ta svarila. Razdeljena je knjiga v
16 poglavij, ki govore o pomenu planinstva, o hrani, o opravi ta orodju, o vedenju v planinah, o prenočevanju na planem, o planinskih cvetkah, o hoji ta plezanju, o zimi, o nevarnostih, plazovih, ledenikih Itd. Lepo ta živahno pisano delce ponazorujejo zanimivi ta poučni osebni spomini ln doživljaji Izkušenega pisatelja, zato je toplo priporočamo zlasti v planinah pogosto prelah-komiselni mladtai. Tekstu pridelani foto-grafičnl posnetki so okusno Izbrani ln mojstrsko IzvršenL Knjiga bo v okras vsaki hiši m vsaki knjižnici.
Gledališče in glasba.
Iz pisarne Narodnega gledališča. Uprava Narodnega gledališča Je angažirala odličnega slovenskega umetnika gospoda Julija Betetta, liričnega basista dunajske državne opere, pevca svetovnega slovesa.
— Razen tega Je že nastavljen Junaški tenor gospod Marcel Sovllskl, ki Je z velikim uspehom gostoval kancem sezone v »T >-skl«. — Zasiguran Je tudi vstop znanega višjega režiserja gospoda Vladimirja Ma-rokr \ naš opem. a..ounLel.
Dramska Sekcija Jug. napred. akadem-društva »Jadran« uprizori v soboto 9. t m. ob 20. url v Čitalnici v Kamniku, Cankarjevo farso »Pohujšanje v dolini Seat-florjanski«. Po predstavi prosta zabava s plesom.
KLIC DRŽAVNIH UPOKOJENCEV.
Uredbe o dinarskih plačah ta dravinjskih dokladah državnih uslužbencev in upo^ kojencev izven Srbije ta Črne gore so glede pokojnin ta tozadevnih doklad povsem
nc-jasne in r-oma!..K3j:vc J.-o«••..'!eri uiOv*n%-:
v Sloveniji so dobivali do sedaj ravne toliko stalne penzljc kakor njih aktivni vrstniki stalne plače in so bili coleg tesra de-
Mali oglasi.
Pmi blerjlh žtev. :8, pošta Stara cerkev prf Kočevju. 1180
LUBASOVA NEMŠKA HARMONIKA SUrlVTstna prav dobro ohranjena po ugodni oend. Naslov v upravi »Jugoslavije«.
1190
Kupa se:
HRASTOV LES: okrogel 1.75, 3, 3.50 m dolžine, 20—30 cm debeline, vsako vagonsko množino za takojšnjo dobavo. Ponudbe z navedbo cen« po m* na Ivan Srebotnjak, Sv, Peter, S*v. dolina. 1154
Službe:
SPREJME SE TAKOJ izurjena prodajalka v špecerijski strok L Sprejme se tud* učenec poštenih starlšev za špecerijsko trgovino. Oglasiti se Je prt P. A. Planinšek, Ljubljana. 1191
SPREJMEJO SE
3 čevljarski pomočniki, k! so dobro izvež-banl, k boljšemu dela. Janko Dolenc, Ulica na Orad 3. 1208
IZVE2BANA KONTORISTINJA zmožna knjigovodstva ta strojepisja se tako) sprejme. Pismene ponudbe za zahtev