delavska
ENOTNOST
j 27. MARCA 1971 — ŠT. 12 — L. XXVIII
Pravi naslov za denarne zadeve
ljubljanska banka
Kje pa je zdaj kratek stik?
fa okroglo mizo v republiškem sindikalnem svetu '6 ostalo precej sedežev praznih — lahko vprašamo, zakaj tako?
. Komisija za samoupravljanje 'n komisija za ekonomske od-t°s® Pri RS ZSS sta minuli če-rtek pripravili razgovor za u r°glo mizo na temo: samo-Pravni mehanizmi za razreše-I- /'J® vprašanj širšega družbene-S0mena na posameznih go-P0|Jarskih področjih. Širši raz-
logatec
vam nudi
Rvautetna
govor o tej problematiki je narekovala predvsem ugotovitev, da so nekatera gospodarska področja, ki po svojem bistvu ne morejo pomeniti le ozkega podjetniškega interesa prizadetih delovnih organizacij, ampak tudi širši interes družbene skupnosti. Hkrati pa v teh delovnih organizacijah, katerih krog se z integracijskimi procesi še povečuje, nimamo ustreznih samoupravnih mehanizmov za usklajevanje splošnih družbenih in podjetniških interesov. Širši družbeni interes zdaj sicer uresničuje država s svojimi predpisi, vendar na način, ki ne ustreza današnji stopnji razvitosti samoupravnih odnosov. Posledica tega so različni konflikti, ki se v zadnjem času najbolj razkrivajo ob urejanju odnosov v elektrogospodarstvu.
V delovnih organizacijah so se doslej že izoblikovali nekateri predlogi samoupravnih mehanizmov za urejanje teh zadev. Med vsemi je morda še najbolj konkreten predlog, ki so ga iz-
(Nadaljevanje na 2. strani)

$
#
@š
%
ZAVAROVALNICA
SAVA
s
Centrala: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 19/1 Poslovne enote: CELJE, ČAKOVEC, JESENICE, KOPER, KOPRIVNICA, KRANJ, KRŠKO, MARIBOR, MENGEŠ, MURSKA SOBOTA, NOVA GORICA, NOVO MESTO, POSTOJNA, TRBOVLJE in LJUBLJANA s poslovalnicama Zagreb in Rijeka

V RAZPRAVO O LJUBLJANSKI KULTURNI SKUPNOSTI NAJ SE ČIMBOLJ TVORNO VKLJUČIJO TUDI KOLEKTIVI KULTURNIH ZAVODOV	________________________________
Nočejo biti le »predmet« dogovora
To srečanje, bilo je minuli torek, organizirano kot medsebojno informiranje o tem, kako daleč so v Ljubljani priprave za ustanovno skupščino kulturne skupnosti oziroma kakšno je v zvezi s tem razpoloženje v kolektivih kulturnih zavodov, je bilo zelo koristno. Ljubljanski sindikati, ki zelo tvorno sodelujejo že ves čas v pripravah za enotno ljubljansko kulturno skupnost, so ta razgovor organi-
zirali predvsem zato, da bi pravočasno spodbudili široko razpravo o vsebinskih pripravah na ustanovitev kulturne skupnosti mesta in o njeni programski usmeritvi tudi v samih kolektivih kulturnih zavodov.
Predstavniki kulturnih zavodov so ocenili teze za predlog začasnega statuta, kulturne' skupnosti ljubljanske kot dobre, v marsičem boljše od
osnutka začasnega statuta kulturne skupnosti Slovenije. Teze so s predlogi dopolnjevali le v podrobnostih. Zanimali pa so se tudi, ali je možno s predlogi še izpopolnjevati osnutek začasnega statuta kulturne skupnosti Slovenije, na kar so dobili pritrdilen odgovor (konkretna pripomba je veljala številu delegatov iz Ljubljane v začasni skupščini kulturne skupnosti Slovenije!).
Iniciativni odbor namerava že prihodnji teden dati v javno
(nadaljevanje na 2. strani)
Mercator
Nekam na skrivaj in potihem je stopil na prag javnosti. Še do včeraj povsem anonimen, čeprav se je nekaj šušljalo, češ da se poraja, da nastaja, danes pa je tu, pred nami, z zvenečim naslovom:	OSNUTEK KODEKSA
SAMOUPRAVU AV CEV. Za zdaj še osnutek, po nameri nekaterih pa naj bi ga že čez dober mesec dobili na klop delegati drugega kongresa samoupravljavcev in ga sprejeli za svojega, s tem pa tudi za našega . . . „Mi, samoupravljavci socialistične Jugoslavije, izhajajoč iz pridobitev socialistične revolucije, priborjenih zavoljo osvobajanja dela in ustvarjanja svobodnejše ter bolj humane skupnosti svobodnih in združenih proizvajalcev, narodov in narodnosti. . . sodeč, da sodobni sistem družbenega samoupravljanja zahteva in ustvarja novo samoupravno ustavnost, odgovornost in nove etične odnose, sprejemamo in progla-
šamo na svojem II. kongresu kot najvišji akt samoupravnega družbenega dogovora KODEKS SAMOUPRAVLJAVCEV .. .“
Kar najbolj preprosto rečeno: gre za to, da naj bi na drugem kongresu samoupravljavcev sprejeli naših deset božjih zapovedi, zapovedi samoupravnega socializma, ali kot pravijo sestavljale; osnutka kodeksa: . . . razvijanje socialistične etike in ustvarjanje ustreznih moralnih norm in oblik odgovornosti v družbeni in individualni zavesti in v praktičnem ravnanju ljudi pomeni enega od pogojev za samoupravni razvoj in za odstranjevanje številnih slabosti in deformacij v samoupravljanju in v sami družbi. Ni dvoma, da glede tega obstaja pomembna praznina v procesu samoupravljanja in v samo-upravljavski družbeni zavesti."
Res, ni dvoma, da gre za praznino. In ideji, da zapišemo v dokument in vsak v svojo zavest osnovno vrednoto — ne želi dru-
gemu samoupravljavcu tega, česar sam ne bi hotel - obenem s tem pa tudi vse druge vrednote, pravila ravnanja, medsebojnega občevanja in druge norme, ki izvirajo iz temeljne zapovedi - res, tej ideji resnično ni kaj oporekati.
Moram pa tudi reči, da hkrati dajem prav tistim, ki so osnutek kodeksa samoupravljavcev prebrali in soglasno ugotovili, da je veliko bolj pametno, če kongres samoupravljavcev ničesar ne sprejme kot pa tak kodeks, kot ga zdaj ponujajo sestavljavci. Bom na kratko ponovil nekatere njihove ugotovitve in argumente.
- Zakaj prav zdaj, ko si z amandmaji k zvezni ustavi prizadevamo priznati državotvornost narodom Jugoslavije, ko republike po svojem bistvu postajajo države, v kodeksu samoupravljavcev povsem zaobidemo to temeljno načelo našega nadaljnjega družbenega in ekonom-
skega razvoja? Mar samoupravljavec ne živi in ne deluje v prostoru, ki mu pravimo republika, ki ga opredeljujejo številne posebnosti, razmere in pogoji?
- Ali ob ustavi, ki jo prav zdaj na novo oblikujemo, res potrebujemo še eno ustavo -,.ustavo delavskega razreda, ustavo delavcev"? Osnutek kodeksa samoupravljavcev takega hotenja ne more prikriti!
— Če opredeljujemo pravice - ali je možno ob tem zanemariti dolžnosti? Saj je vendarle dokazano, da dolžnosti opredeljujejo pravice, pravice pa spet dolžnosti. Ali lahko opredeljujemo norme in pravila ravnanja, ' medsebojnega občevanja, odnose med ljudmi in njihovimi organizacijami združenega dela, ne da bi pri tem upoštevali konkretne materialne odnose v konkretnem okolju?
To so kajpak samo nekatere od pripomb tistčh, ki so lahko prebrali osnutek kodeksa. Mo-
ram tudi reči, da jim verjamem še veliko bolj zdaj, ko mi je uspelo bolj po naključju kot drugače dobiti v roke ta osnutek kodeksa samoupravljavcev. To je kajpak teže zate, ki to bereš - a kaj jaz morem, ko pa je prišlo za vso republiko komaj toliko osnutkov, da jih dva moža zlahka preštejeta na prste njunih . rok. Pri tem pa označuje 15. april konec roka za razpravo o osnutku tega dokumenta.
Tudi zavoljo tega se mi zdi pravilna odločitev tistih, ki zavračajo osnutek in predlagajo, naj bi kongres samoupravljavcev samo ugotovil potrebo po takšnem kodeksu, si zadal to kot nalogo, potem pa bi ob temeljitem proučevanju izkušenj in razmer pripravili osnutek takega kodeksa, ga v zares široki javni razpravi dopolnili, nato pa sprejemali v samoupravnih organih, da bi torej res pomenil samoupravni dogovor samoupravljavcev	BOJAN SAMARIN
Ne želi
drugemu
samouprav-
ljavcu
’ 1 _
7 DNI V SINDIKATIH
Na skupni seji ljubljanskega mestnega sindikalnega sveta s člani vseh šestih predsedstev mestnih odborov strokovnih sindikatov Ljubljane so obravnavali poročilo o delu predsedstva med dvema sejama sveta, razpravljali o osnutku smernic za gospodarska in družbena gibanja na območju Ljubljane v letu 1971, sprejeli zaključni račun sveta za minulo leto in delovni načrt za organizacijo javne razprave o ustavnih spremembah.
Najdlje so se v razpravi pomudili o osnutku smernic za gospodarska in družbena gibanja na območju Ljubljane v letu 1971. Pri tem so ugotavljali, daje z izjemo 12 do 15 ljubljanskih gospodarskih organizacij, ki poslujejo na robu rentabilnosti ali celo ž izgubo, ljubljansko gospodarstvo s poslovnimi rezultati v minulem letu na dobri poti, da letos doseže še višjo stopnjo razvoja. Spodbudno je tudi,1 da se je v Ljubljani občutno povečalo število zaposlenih. Tej stopnji razvoja in modernizaciji pa še vedno ne sledijo družbene službe.
NA LINIJI 323-554
MARIBOR
Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta je na zadnji seji obravnavalo med drugim tudi aktivnost sindikatov o pripravah na sklepanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov. Ugotovili so, da v delovnih organizacijah zvečine še niso začeli z internimi pripravami za sklenitev sporazumov, ker menijo, da bi moral biti najprej sklenjen družbeni dogovor. Zato je predsedstvo sklenilo, da bo na primeren način informiralo delovne organizacije o sedanjem poteku priprav družbenih dogovorov ter jih spodbudilo k večji aktivnosti na tem področju.
Storitve
LJUBLJANA
O kolektivnih
pogodbah
Te dni so ljubljanski sindikati organizirali javno razpravo o zamisli kolektivne pogodbe, ki jo za urejanje medsebojnih odnosov med delavci in zasebnimi delodajalci pripravlja Republiški odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije. Razgovora so se udeležili tudi predstavniki instituta za javno upravo, inšpekcije za delo in združenja zasebnih delodajalcev Ljubljane. Zlasti predstavniki zasebnih obrtnikov iz Ljubljane so pozdravili pobudo republiškega odbora. Izrekli so zadovoljstvo nad tem, da bodo s kolektivno pogodbo slednjič le dosegli več reda v odnosih delavec — zasebni delodajalec. Pripomba predstavnikov zasebnih delodajalcev pa je veljala temu, da naj bi bilo eden od podpisnikov kolektivne pogodbe tudi njihovo združenje. Menili so tudi, da je deset dni za posredovanje pripomb k zamisli kolektivne pogodbe prekratka doba in da bi morali imeti vsaj še dva meseca časa, da bi lahko v javni razpravi izoblikovali pripombe.
MARIBOR
Na 7. redni seji predsedstva občinskega odbora'sindikata delavcev prometa in zvez v Mariboru so sklenili, da bodo v začetku aprila sklicali plenum, na katerem bodo obravnavali najaktualnejše zadeve, ki jim moraja delovne organizacije in OSS v bližnji prihodnosti posvetiti posebno pozornost. To pa so zlasti samoupravni dogovori in stanovanjska problematika.
Predsedstvo je na svoji seji posvetilo precej časa in razprave izvajanju zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov. Predsednik občinskega odbora tov. Rizman je prisotnim obrazložil, kako se v izvajanje tega zakona vključujejo sindikati ter poudaril pomembno vlogo sindikata pri družbenih dogovorih in samoupravnem sporazumevanju. Člani predsedstva so imeli precej vprašanj in pripomb k delovnemu osnutku družbenega dogovora, dokončne pripombe pa bodo izoblikovali po razpravi v svojih kolektivih na samem plenumu.
Predstavniki posameznih podjetij, vključenih v sindikat delavcev prometa in zvez, so poročali tudi o poslovanju svojih podjetij v minulem letu ter ocenili možnosti za letošnje leto. Le-te so v vseh teh podjetjih več ali manj omejene, zlasti zavoljo neekonomskih cen na eni strani ter neprestanega povečevanja poslovnih stroškov na drugi strani.	^ ^
VELENJE
O samoupravnem sporazumevanju
kdo s kom v dogovarjanje
Predsedstvo republiškega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije o samoupravnem sporazumevanju
Mimo tega, da je predsedstvo republiškega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti na zadnji seji izreklo svoje soglasje k nekaterim vlogam delovnih organizacij za povišanje osebnih dohodkov nad dovoljenimi 11%, je bila osrednja tema razgovora družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Člani predsedstva so ob tem sklenili, da mora biti repubhški odbor pobudnik v pripravah za samoupravno sporazu-
mevanje na vseh področjih storitev, čeprav so za posamezna področja že določili oziroma še bodo določili nosilce priprav za sporazume.
Na področju trgovine je nosilec akcije za pripravo osnutka sporazuma Poslovno združenje za trgovino Ljubljana. Celotna trgovina naj bi sicer sklenila en sporazum, vendar tako, da bi -bil instrumentarij sporazuma prilagojen posameznim grupacijam. Tri slovenska poslovna združenja za trgovino pa naj bi se
priključila samoupravnim sporazumom tistih skupin članic, ki so ustanoviteljice združenj. Ni pa še razrešeno vprašanje, ali naj bi se lekarne pri sporazumevanju uvrstile med zdravstvene ustanove ali med trgovske organizacije.
Za gostinstvo naj bi v bližnji prihodnosti organizirali razgovor s predstavniki gostinskih poslovnih združenj, na katerem bodo določili nosilca akcije. Tudi za gostinstvo naj bi sklenili en sporazum. Kar zadeva
delovne organizacije, katerih dejavnost je izključno turistično posredovanje, so člani predsedstva menili, naj bi se vključile v ta sporazum. Zavoljo specifičnosti poslovanja pa bi morda lahko sklenile svoj sporazum igralnice.
V prihodnjih dneh bo podoben razgovor tudi z obrtnimi poslovnimi združenji. Delovne organizacije proizvodne obrti naj bi se vključile v samoupravne sporazume ustreznih grupacij industrije, gradbene delovne organizacije naj bi sklenile svoj sporazum, to velja tudi za de-
KJE PA JE ZDAJ KRATEK STIK?
lovne organizacije storitvene obrti,
(Nadaljevanje s 1. strani)
delali v Elektrogospodarstvu Maribor (EGM). Zaradi tega, da o tovrstni problematiki ne bi samo načelno razpravljali — kot tolikokrat doslej — so sindikati povabili predstavnike EGM, naj bi ob okrogli mizi obširneje pojasnili svojo zamisel. Predstavnika te delovne organizacije sta na pomenek tudi prišla, žal pa sta bila edina od povabljenih gostov. Vsi drugi predstavniki tistih republiških organov in organizacij, ki so zadnje čase kakorkoli spregovorili o urejanju zadev v elektrogospodarstvu z vidikov širših družbenih interesov, so namreč opravičili svojo (ne)udeležbo.
Ne bi hoteli, niti se ne upamo trditi, da se je namen okrogle mize povsem izjalovil, saj so člani obeh sindikalnih komisij na osnovi obširnih pojasnil EGM lahko prišh do nekaterih spoznanj, ki jim bodo pomagale pri oblikovanju stališča sindikatov o urejanju uvodoma navedenih vprašanj.
Gre pa za nekaj drugega: za to, da bodo predstavniki družbenih organov in organizacij v najkrajšem času najbrž morali sesti za isto mizo — vseeno čigavo! — in izoblikovati sporazumno stališče, ki naj bi ga potem v imenu družbe zastopali do elektrogospodarstva. Vprašanje je, kakšno bo takrat to stališče in koliko bo upoštevalo mnenja, ki jih zastopa elektrogospodarstvo samo. Ob okrogli mizi sindikatov pa smo v zvezi s tem slišali za pripombo, ki tudi po našem mišljenju ni daleč od resnice: kaže, da so nekateri gluhi za vse tisto, kar predlagajo kolektivi. Bolj so jim po volji kabinetne rešitve, ki jih kolektivom vsiljujejo v imenu širših družbenih interesov, pri čemer je vsebina tega pojma odvisna od trenutnega razpoloženja. Prav pa bi bilo, če bi kolektivom dali možnost, da praktično preverijo tisto, kar bi s samoupravnim dogovorom zainteresiranih dejavnikov in organov nadomestilo • sedanjo in neustrezno državno regulativo. In še druga misel: ne glede na večji ali
manjši družbeni pomen elektrogospodarstva bi morali biti njegovi predstavniki bolj zastopani povsod, kjer se odloča o urejanju tudi njihovih vprašanj.
Za praznik občine Ribnica na Dolenjskem čestita vsem občanom in jim želi še nadaljnje delovne uspehe, delovnim kolektivom pa še posebej plodno samoupravljanje ter uspešno izvajanje družbene in gospodarske reforme
OBČINSKI SINDIKALNI SVET
RIBNICA
J
Nočejo biti le »predmet« ] dogovora
Medobčinski odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti Velenje - Mozirje je sklical v četrtek, 25. marca, v Velenju razširjeno sejo odbora, ki so se je udeležili tudi predsedniki osnovnih organizacij sindikata, predsedniki svetov delovnih skupnosti ter direktorji delovnih organizacij s področja družbenih služb.
Na razširjeni seji medobčinskega odbora sindikata so govorili o nalogah sindikatov in delovnih organizacij pri izvajanju zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov.
(vš)
Mestni svet Zveze sindikatov in mestni odb® sindikata delavcev družbenih dejavnosti Lju^ Ijana sta pobudnika razgovora s predstavni^ kolektivov kulturnih zavodov o vsebinskih P1*1 vse pravah na ustanovitev ljubljanske kulturne skuP me
nosti	"P.
. mt
medtem ko naj bi se delovne organizacije, ki združujejo različne dejavnosti, same odločile, s kom se bodo samoupravno dogovarjale o delitvi osebnih dohodkov.
Na področju stanovanjske komunalne dejavnosti naj bi sklenili tri samoupravne sporazume: prvega stanovanjska podjetja, drugega delovne organizacije za vzdrževanje cest, vse preostale komunalne dejavnosti pa tretjega. Predsedstvo tudi predlaga, naj bi sc plinarne samoupravno sporazumevale o delitvi osebnih dohodkov v okviru poslovnega združenja za energetiko.
M. Ž.
(Nadaljevanje s 1. strani) razpravo programska izhodišča za delovanje ljubljanske kulturne skupnosti. Že na tem sestanku pa so predstavniki kolektivov opozarjali na nekatere probleme, ki bodo terjali vso pozornost. Naštejmo jih le nekaj: predstavniki delovnih organizacij gospodarstva bodo lahko tvorno sodelovali v skupščini kulturne skupnosti, če bodo v delovnih organizacijah organizirane kulturne akcije, pri čemer je pomembna vloga sindikatov; sodelovanje med kulturno skupnostjo mesta in kulturnimi zavodi se ne sme omejevati le na sodelovanje z vodstvi zavodov, vključevati je treba samoupravne kolektive kot celote, treba se bo dogovoriti o prioriteti sanacijskih načrtov; največ pa jih je opozarjalo na veliko pomanjkanje sposobnih kadrov, zlasti tistih, ki so nam potrebni za znanstveno proučevanje razmer in za programiranje kulturnega razvoja; kulturna skupnost se ne bi smela zapirati sama vase, ta bojazen pa sledi iz izkušenj Zagreba, kjer kulturni delavci niso imeli posluha za širše kulturne potrebe, potem ko se je položaj kulturnih dejavnosti v mestu z oblikovanjem kulturnih skladov in novimi finančnimi viri bistveno popravil.
Za razpoloženje v kolektivih kulturnih zavodov je ta čas najbolj značilna bojazen za letošnje financiranje njihovih progra-
mov. Kaže, da je najbolj pt^ pri det Ljubljanski festival, ki j1’ bi že letos začel s pripravami^ 1 jubilejni festival leta 19?'naj Mnenju, naj bi bil letošnji p!f 'al< hod kar najmanj boleč, je ^
nuu r>.ai najmanj	jv -
dila informacija, da bo kultuiI1‘
skupnost ljubljanska letos iaZ skl polagala s 23 % več sredstev kc ^ lani. Glede sanacije razmer P‘Usj ta sredstva še ne obetajo mnoSjet in na nov način financiranja čir mogoče preiti v celoti šele le1 fe 1922.	7
Glede prenosa ustanovite! bja stva osmih kulturnih zavodov1 pa republike na mesto je bilo izr£ sp, čenih precej pikrih besed. Dru‘ Sv beni dogovor med republiko» bi mestom seje nekje zataknil, °b prav je soglasje o bist venili vp(8 el* šanjih že doseženo. Pokazati^ °
--—TI -""'J/
»IME S?
POHIŠTVO
j ij
treba torej več dobre volje s(|
obeh straneh. Predvsem pa ka*( upoštevati protest predstavi1' kov obravnavanih kolektivov,^ ^
nočejo biti le „predmet“ dog0 vora, pač pa žele v dogovor11 sodelovati. Tako je povedal or rektor Muzeja NOB, z njim P' je soglašal tudi direktor Etn0 grafskega muzeja, čeprav je satf predsednik iniciativnega odboL kulturne skupnosti Slovenije-SONJA GAŠPERŠlf
Izravna iiiisvclavaini^a IIK
ra
S,
VPRAŠANJE
Navajate, da imate status borke NOV pred 9. IX. 1943, da imate 22 let pokojninske dobe in da bi želeli uveljaviti pravico do predčasne pokojnine, ker težko opravljate službo zaradi slabega zdravja. Sprašujete, ali bi se vam pri upokojitvi zmanjšala pokojnina in kakšen je postopek za upokojitev borcev NOV pred 9. IX. 1943.	M ^ _ jrebnje
niški pregled pred invalidsko komisijo. Ce bo komisija ugotovila invalidu®*1
ODGOVOR:
Po določilu 28. člena temeljnega zakona o pokojninskem za arovanju lahko uveljavi predčasno pokojnino zavarovanka, ki je dopolnila pokojninsko dobo najmanj 30 let in je stara 50 let. Predčasne pokojnine ne bi mogli uveljaviti, ker nimate 30 let pokojninske dobe in še niste stari 50 let. Določbe o predčasni pokojnini se sploh ne uporabljajo za borke NOV pred 9. IX. 1943. leta saj pridobijo pravico do starostne pokojnine ne glede na starost, če dopolnijo 30 let pokojninske dobe (1. tč. 2. odst. 70. ČL cit. zakona).
Glede na vaše zdravstveno stanje lahko uveljavite invalidsko pokojnino ali izjemno pokojnino po 3. odst. 70. čl. cit. zakona, ki določa, da lahko borki NOV pred 9. IX. 1943. leta, ki ima pokojninsko dobo najmanj 15 let in od tega zavarovalno dobo najmanj 10 let, posebna republiška komisija prizna pravico do starostne pokojnine ne glede na starost, če spozna, da je to potrebno glede na splošno stanje zdravja in delovne sposobnosti.
Zahtevek morate vložiti pri komunalnem zavodu za socialno zavarovanje. Priložiti morate tudi zdravniško spričevalo. Nato vas bodo napotili na zdrav-
il. ali III. skupine, vam bo priznana pravica do invalidske pokojnine. ‘v sj glede na to, ali bi morda lahko opravljali drugo ustrezno delo, boste UP^ kojeni, če bo invalidska komisija ugotovila, da ne morete več opravljati oe' s1 na vašem delovnem mestu dlje kot polovico polnega delovnega časa. H11^ lidska pokojnina za 22 let bo znašala 85 % pokojninske osnove. Ce p3 invalidska komisija ugotovila, da ne gre za invalidnost, ker ste sposobniva. delo opravljati poln delovni čas, bo zavod za socialno zavarovanje poslalv3
zahtevek za izjemno upokojitev (po 3. odst. 70 ČL cit. zakona) posf
n
občinski komisiji, ki bo na to dala predlog posebni republiški komisiji P1
republiškem sekretariatu za zdravstvo in socialno varstvo. Ta komisija ^ nato izdala odločbo o priznanju izjemne pokojnine po svojem ProsteM ^ preudarku na podlagi zdravniških izvidov. Ce bo vaši zahtevi ugodila, vam v z nato na podlagi njene odločbe zavod za socialno zavarovanje odmeI_ p pokojnino. Ker imate več kot 18 let pokojninske dobe, bo znašala vaSJ ^ pokojnina 85 % pokojninske osnove.	MIROSLAV VEHOVE^ p
7 DNI V SINDIKATIH
samoupravni
odgovornosti
Še veliko dela za sindikate
Kranj, 25. marca: Danes dopoldne se je v dvorani 'kranjske občinske skupščine začelo dvodnevno posvetovanje predstavnikov tridesetih delovnih organizacij iz vse Jugoslavije o samoupravni odgovornosti v delovnih organizacijah.
To posvetovanje sodi v program tematskih posvetov pred II. kongresom samoupravljavcev, ki sta ga izoblikovala zvezni odbor za pripravo in sklic II. kongresa samoupravljavcev ter slovenski republiški koordinacijski odbor za pripravo in sklic II. kongresa samoupravljavcev. Namen posvetovanja je proučiti različne vidike odgovornosti de-
Občinski sindikalni svet je izdelal analizo o socialnem položaju delavcev v gospodarstvu 9 O njenih rezultatih pripoveduje Milan Baloh, tajnik radovljiškega občinskega sindikalnega
sveta
lavcev in samoupravnih organov v delovnih organizacijah, jih teoretično in praktično utemeljiti ter zbrano gradivo predložiti II. kongresu samoupravljavcev in delovnim organizacijam za praktično uporabo.
Posvetovanje je odpr Janez Bcravs, direktor kranjske „Save“, v imenu RK SZDL in Gospodarske zbornice Slovenije pa je pozdravil udeležence posveta Leopold Krese. Predsednik kranjske občinske skupščine
Slavko Zalokar je udeležencem posvetovanja zaželel prijetno bivanje v Kranju in čimbolj uspešno delo. Posvetovanje se je nato nadaljevalo s plenarno sejo, popoldne pa so zasedale komisije...
M. P.
iSAJ NAJ BI PRAVZAPRAV RAZUMELI S POJMOM: ŠIRŠI DRUŽBENI INTERES V ELEKTROGOSPODARSTVU?
Za kakšen samoupravni mehanizem
^ Kaže, da o vprašanjih širšega družbenega pomena marsikdaj govorimo s stališča trenutnih druž-bfcnih interesov, ne znamo ali nočemo pa poiskati objektiviziranih meril, ki bi bila vsem jasna in
ki bi določala razsežnost tega pojma
ik ■	-------—— ----------------------------—’——------------------__
,f' kakršnakoli že bo vsebina družbenega dogovora o urejanju problematike elektrogospodarstva, bo Vsekakor morala predvidevati tudi pota in oblike, torej mehanizem samoupravnega urejanja odnosov " med zainteresiranimi partnerji. O tem, kakšen naj bi bil mehanizem samoupravnega razreševanja 'Pfašanj širšega družbenega pomena na različnih gospodarskih področjih, so razpravljali ob okrogli ** m|zi> ki sta jo prejšnji teden organizirala komisija za samoupravljanje in komisija za ekonomske odnose ■0 |)r' k S ZSS in ki je med drugim obravnavala zelo konkreten predlog o urejanju teh zadev, ki so ga jijl Popravili v Elektrogospodarstvu Maribor (EGM).
ii F° najnovejšem predlogu EGM ' ^I bi širše družbene interese (beri:
0 ak° rešitev problematike clektrogo-slC spodarstva, ki bi najbolj ustrezala jjli elektrogospodarstvu samemu, dru-[3? 8®niu gospodarstvu in širši družbeni ^trpnosti kot tretjemu partnerju pri p; sklepanju družbenega dogovora)
^ievali na območju tega pod-jetja, v republiki pa na podoben na-.	v posebnem organu, sestav-
letljenem po paritetnem načelu. Po-'Qvieo članov tega organa, ki se po statutu EGM imenuje skupščina, naj vi;1 volil delavski svet EGM, polovico ■/ji Pa zainteresirani partnerji iz vrst go--UŽ J^arstva in družbene skupnosti.
) J |)V0-letIa predstavnika v skupščini naj a ’ tjneli: izvršni svet, skupščine t*n’ na kat®11*1 območju delujejo P , e®.lctrame v sklopu EGM, največji ;!)« odjemalci EGM, premogovniki, ki k*™ dobavljajo večje količine pre-tnoga itd.
Skupščini bi delavski svet EGM Prepustil pravico, da sprejema te-dtjna izhodišča za sklepanje treznih družbenih dogovorov, per-spektivn® programe razširjene repro-jutcije v elektrogospodarstvu in ePe za njihovo uresničitev. Za-
stopniki gospodarstva in
.ki
družbene
skupnosti bi morali sprejeti iz teh dogovorov izvirajoče obveznosti. Skupščina naj bi nadalje obravnavala še politiko cen. energetsko bilanco EGM in pa tekoče ukrepe s teh dveh področij. O vseh mnenjih in stališčih skupščine bi delavski svet EGM moral razpravljati in v primeru, -če se z njimi ne bi strinjal, svoje stališče tudi utemeljiti. Tovrstne nesporazume bi razreševali v paritetni komisiji, sestavljeni iz predstavnikov skupščine in delavskega sveta EGM. Če sporazuma ne bi dosegli, bi odločanje o sporni zadevi preložili za 6 mesecev. S tem bi bil zavarovan širši družbeni interes, kajti odločanje bi prej ali slej škodovalo vsem trem partnerjem. Enako razmerje sil v skupščini pa bi preprečevalo, da bi kdo lahko izsilil samo zanj ugodne rešitve.
STALIŠČE SINDIKATOV
Pomenek ob okrogli mizi je opozoril, da si pravzaprav nismo na jasnem, kaj razumemo ali naj bi razumeli pod pojmom ,,širši družbeni interes ali pomen“. Širšega družbenega pomena so prav gotovo vse dejavnosti, ki so v preteklosti imele
značaj javnih služb - mednje sodi tudi elektrogospodarstvo - potem pa še vse tiste panoge, ki so po številu zaposlenih in po tistem, kar ustvarjajo ali pomenijo za druge dejavnosti, važnejše od drugih. Pri odločanju o tem pa je potrebna preudarnost. Narobe bi bilo, če bi se o širšem družbenem pomenu posameznih gospodarskih področij tudi v prihodnje odločali na podlagi trenutnega splošnega in političnega razpoloženja. Pojem širšega družbenega interesa ni in ne more biti raztegljiv kot žvečilni gumi, temveč ga je treba objektivizirati z merili, ki bi bila vsem jasna in ki bi opredeljevala njegovo razsežnost. To pomeni, da velja upoštevati že navedena splošna merila, potem pa še vse tiste značilnosti, ki splošnemu dajejo konkreten pomen. Za elektrogospodarstvo je na primer značilno, da upravlja s sredstvi velikanske vrednosti, da pa je večino teh sredstev na različne načine ustvarilo in prispevalo preostalo gospodarstvo. Zato naj bi po stališčih, ki so se izoblikovala za okroglo mizo v republiškem sindikalnem svetu, širši družbeni pomen elektrogospodarstva in razsežnost druž-
benega poseganja na to področje precenjevali na osnovi kriterija prelitega presežnega dela, glede katerega elektrogospodarstvo v smislu ustavnih amandmajev nima nobenih pristojnosti, čeprav se nanj in iz njega izvirajočo ,,moč“ še vedno sklicuje.
Jasno tudi je, da bo širši družbeni pomen nekega gospodarskega področja, precenjen na osnovi objektiviziranih meril, od primera do primera različen. Zato se bo prav gotovo močno razlikovala tudi sestava organov, ki naj bi odločali o -zadevah splošnega družbenega pomena. Drugače rečeno: EGM je treba omogočiti, da preizkusi pot, kot jo predlaga. Najbrž pa v slovenskem gospodarskem prostoru problema ne bo mogoče reševati na tako enostaven način, kot ga EGM želi urejati na svojem območju. Sindikati pa se spričo različnosti interesov partnerjev, ki naj bi sklenili družbeni dogovor o elektrogospodarstvu, zavzemajo za to, da bi bili v skupnem organu v enakem razmerju zastopani vsi trije partnerji. Samo tako bi namreč lahko zadostili temeljnemu namenu dogovarjanja, da bi namreč gospodarstvu bila zagotovljena zanesljiva dobava kvalitetne električne energije, elektrogospodarstvu sredstva za izvedbo projektov, ki naj zagotovijo nemoteno preskrbo in s tem razvoj gospodarstva, vsem trem partnerjem pa možnost, da se glede teh zadev sporazumejo po samoupravni poti. -mG
Občinski sindikalni svet v Radovljici je analiziral rezultate arkete o socialnem položaju zaposlenih v gospodarstvu na območju radovljiške občine. To je bi! tudi neposreden povod, da smo obiskali tajnika občinskega sindikalnega sveta Milana Baloha, ki je obdelal zbrane podatke, in ga zaprosili, da pove, zakaj so se v sindikatih lotili tega dela in kaj zdaj ugotavljajo.
,JCo smo se odločili zbrati podatke o socialnem položaju naših delavcev v gospodarstvu, smo zašle- . dovali predvsem naše obveznosti, ki nam jih nalaga dokument o političnih ciljih in nalogah slovenskih sindikatov. Želeli pa smo zvedeti, kako delovne organizacije spoštujejo te cilje naše organizacije in kakšen je materialni položaj zaposlenih . . .“, nam je razložil tovariš Baloh.
.Jfoliko delovnih organizacij pa je zajela anketa? “
„Vprašalnik smo poslali 44 delovnim organizacijam s področja industrije, gradbeništva, kmetijstva, trgovine, prometa in obrti. Kljub pismenim prošnjam pa več delovnih organizacij — med drugim Vezenine Bled, Iskra Otoče, Modna oblačila iz Bohinjske Bistrice, Gorenjka Lesce, Transportno podjetje Radovljica — sploh ni izpolnilo vprašalnika in smo dobili odgovore le od 34 kolektivov, ki zaposlujejo skupno 6.220 delavcev ali 71,5 % zaposlenih v gospodarstvu občine Radovljica . .
„Česa ste bili najbolj veseli, ko ste analizirali zbrane podatke . . .? “
Zadovoljni smo z večino ugotovitev. Tako je na primer delitveno razmerje dohodka v delovnih organizacijah, v povprečju 78,76	:
21,24% V prid osebnih dohodkov. To pomeni, da kolektivi v glavnem smotrno obračajo svoja sredstva in da zadovoljivo skrbe za razširjeno reprodukcijo. Najugodnejšo delitev dohodka smo zasledili v gostinstvu, in sicer 60 % : 40 % v prid osebnih dohodkov. Zadovoljni smo tudi lahko z razmerjem med najvišjimi in najnižjimi osebnimi dohodki, saj je v povprečju 1 : 3,95. Seveda pa so razlike po posameznih gospodarskih organizacijah precejšnje . ..“
,JCaj pa višina osebnih dohodkov delavcev v gospodarstvu? “
„Zbrani podatki so seveda iz minulega leta, ugotovili pa smo, da je bilo v 34 delovnih -organizacijah še vedno 347 delavcev ali 5,6% vseh zaposlenih, ki so prejemali za svoje redno delo manj kot 800 dinarjev na mesec. In ker na vprašalnik niso odgovorile nekatere delovne organizacije, za katere vemo, da dosegajo nizke osebne dohodke, je v resnici
ta odstotek bržčas nekaj večji. V povprečju so zaslužili nekvalificirani 1.345, visokokvalificirani 1.757 itd. Tudi v tem primeru gre za občutne razlike, med podjetji. Tako so se na primer gibali osebni dohodki visokokvalificiranih delavcev od 915 din v kmetijstvu ter tja do 4.317 dinarjev mesečno - v trgovini. Povprečje osebnih dohodkov strokovnjakov je bilo 2.755 dinarjev na mesec, najnižje osebne dohodke strokovnjakov pa smo zasledili v kmetijstvu 1,833 din, najvišje pa spet v trgovini -5.478 dinarjev. Nedvomno torej čaka sindikate na področju delitve osebnih dohodkov še veliko dela. Mislim predvsem najnižje osebne dohodke, ki bodo morali biti v prihodnje vsekakor večji kot 800 dinarjev."
„Govori vaša analiza tudi o regresih za letne dopuste? “
,Seveda smo zastavili kolektivom tudi to vprašanje. Iz odgovorov pa smo ugotovili, da so znašali regresi za letne dopuste od 100 do 720 dinarjev. Nezaposleni zakonci oziroma nepreskrbljeni otroci so bili deležni podpore za letno rekreacijo le v vsaki drugi delovni organizaciji, višina regresa pa se je gibala od 50 do 200 dinarjev. Spričo tega dejstva, da so nekatere delovne organizacije sploh pozabile na to svojo dolžnost, menim, da sindikati nc moremo biti zadovoljni z rezultati na tem področju. Doseči moramo, da bo sleherni delavec lahko vsaj del svojega letnega dopusta preživel izven kraja stalnega prebivanja . . .“
Analiza, ki jo je izdelal OSS Radovljica, govori tudi o izplačanih sredstvih za stanovanjsko gradnjo. Iz podatkov je razvidno, da velika večina kolektivov podpira le individualno stanovanjsko gradnjo, in da le vsaka šesta delovna organizacija vlaga svoja sredstva tudi v družbeno gradnjo stanovanj. Kolektivi torej vse bolj izbirajo cenejšo varianto tudi pri reševanju stanovanjskih problemov. Seveda pa je vprašanje, ali je taka pot tudi najbolj smotrna.
A. UL
Inles
ribnlca
PRODAJA
POLKNA
VRATA
OKNA
NA KREDIT
ofJ
KAKO UČINKOVITO OBVEŠČATI SAMOUPRAVLJAVCE
Kakšno naj bo sporočilo?
ža odgovor na vprašanje, ki sem ga postavil v tem sestavku, moramo tazširiti že omenjena navodila za uspešno komuniciranje z že znanimi ^ cltrammovi napotki. Če hočemo s svojim sporočilom uspeti v med-®*9Veškem komuniciranju - in torej tudi pri informiranju med zaposlenimi v )SI e'°vni organizaciji - potem moramo doseči, da bo:
^ sporočilo usmerjeno tako in posredovano na tak način, da bo med p ^jemniki vzbudilo pozornost in zanimanje;
s!» sporočilo izraženo' s takimi znaki, ki ustrezajo skupnim izkušnjam ti-ti- sIe?a, ki sporoča, in tistega, kateremu je namenjeno;
N 3. sporočilo vzbudilo zanimanje tistega, ki mu je namenjeno, in mu sve-isf valo načine za zadovoljitev njegovih potreb;
,3i	4- sporočilo svetovalo tak način zadovoljevanja potreb, ki ustrezajo raz-
^ metam, v katerih je tisti, ki mu je namenjeno, takrat ko ga sporočilo k ^ Za^ov°ljitvi potreb napeljuje.
^Poročilo bo veliko prej doseglo zaželen namen, če se bo ujemalo, skla-lj0 a*° s potrebami in pričakovanjem tistega, ki mu je namenjeno. Zato opo-•lil ZatJa Schramm na tako imenovano kanaliziranje ali usmerjanje sporočil. Se iša Pravi, naj komunikator usmerja svoj kanal ali način, po katerem si prizadeva EC p0niUnicirati z drugimi ljudmi, k že obstoječim komunikantovim motivom. ravi, da se komunikantovi vzori, navade, potrebe, interesi in drugo - torej nJ®gova osebnost — oblikujejo zelo počasi, toda zagotovo in čvrsto. Proces |j hkovanja človekove osebnosti in njegovega nazora pod vplivom učinko-s 'janja komuniciranih sporočil primerja z nastajanjem kapnika in pravi:,, .. . 8 Zagrnit nastaja iz kalcijevih raztopin v vodi, ki pronica skozi strop. Vsaka || aPljica pusti, ko se posuši, na kapniku neznatno, drobno in prostemu očesu S Offiaj vidno sled; sčasoma pa nastane in zraste prav iz teh drobnih, komaj P Vldnih delcev kapnik v vsej svoji veličini . . .!“ Da, prav tako — seveda gle-
dano zelo poenostavljeno - učinkujejo na nas komunikacijski procesi oziroma komunicirana sporočila. Eno samo sporoalo, en sam nov vtis in vpliv prav gotovo ne bo povzročil v komunikantovi osebnosti vidne spremembe. Šele dolgotrajnejše učinkovanje sporočil, ki so usmerjena, ki vzbujajo pozornost in so razumljiva, ki se tudi skladajo z interesi sprejemnika, lahko prinese uspeh. Seveda pa bo komunikacijski učinek nekaj povsem drugega, če komuniciramo z otrokom, katerega mnenja, stališča in pogledi še niso utrjeni. Zato lahko velja naslednje: če komuniciramo o vsebini in o področju z nekom, katerega stališča in mnenja še niso povsem določena, lahko pričakujemo zaznavno spremembo kot posledico svojega komuniciranja.
Za okvir naših razmišljanj o obveščanju samoupravljavcev seveda ne moremo globlje posegati v sam komunikacijski proces. Z gotovostjo pa lahko trdimo - na to opozarjajo številni izvedenci za medčloveško in množično komuniciranje - da so učinki komuniciranih sporočil rezultanta mnogih sil, izmed katerih lahko komurikator kontrolira samo eno! Komunikator lahko namreč oblikuje svoje sporočilo in lahko tudi določi, kdaj in kje ga bo objavil, se pravi sporočil in posredoval sprejemniku oziroma sprejemnikom. Toda sporočilo je le eden od zelo pomembnih elementov, ki določajo, kako bo komunikant sporočilo sprejel, kaj si bo o njem mislil, kako se bo glede njegove vsebine opredelil in kako se bo nato ravnal. Ti elementi pa so:
1.	razmere, v katerih komunikant, sprejme sporočilo in v katerih sploh komunicira, se navezuje v psihosocialni stik s komunikatorjem;
2.	komunikantov osebni položaj;
3.	komunikantovi družbeni odnosi ter najrazličnejše norme, pravila ravnanja in obveznosti, ki ga vežejo na družbo.
Zatorej je treba dosedanjo razlago komunikacijskega procesa pri medčloveškem komuniciranju primerno razširiti in ga prikazati v kompleksnih
situacijah kot proces, v katerem učinkujejo na komunikanta, prav-tako pa tudi na komunikatorja številni družbeni dejavniki.
Magister sociologije France Vreg pravi, ko v eni izmed svojih študij poroča o rezultatih najnovejših analiz učinkov množičnega komuniciranja, da ni neposredne in preproste zveze med sporočilom in njegovim učinkom v komunikacijskem procesu! Poudarja namreč, da množično komuniciranje učinkuje sredi dinamičnih procesov družbene interakcije ali notranjega učinkovanja, in da je množično komuniciranje samo eden izmed dejavnikov, ki vplivajo na sprejemnika sporočila. Pokazalo seje namreč, da vpliva in odloča v procesu medčloveškega komuniciranja o učinku sporočila na sprejemnika oziroma sprejemnike več dejavnikov, in to:
-	predispozicije - to je komunikantova dovzetnost, sprejemljivost in dostopnost ter njegovi selektivni ali izbirni, to je razločevalni procesi;
-	družbene skupine s svojimi normami;
-	interpersonalno ali medosebno razširjanje komuniciranih sporočil;
-	pojavi mnenjskega vodstva v oblikovanju mišljenja, stališč in mnenj;
-	narava načinov in sredstev množičnega komunicirarja.
Zato je v zadnjih letih večina sociologov in drugih strokovnjakov, ki raziskujejo učinke in učinkovitost množičnih in medčloveških komunikacij, opustila misel o tako imenovanem hipodermičnem ali nekakšnem podkožnem učinkovanju komunikacijskih sredstev oziroma po njih prenešenih sporočil na sprejemnika ali sprejemnike. Vse bolj se oprijemljejo novega koncepta, ki mu pravijo funkcionalno učinkovanje komuniciranih sporočil. Zanj je značilno, da ne posvečamo več pozornosti samo specifičnim učinkom, ki izvirajo le iz komunikatorja, ampak da poskušamo raziskati in pojasniti vse zunanje vplive na oblikovanje; človeka, na spremembe v njegovem mišljenju, na spremembe njegovih stališč in mnenj. Ko sklepamo o učinku nekega sporočila na tistega, ki mu je namenjeno, ne obravnavamo več samo sti-mulusa ali dražljaja, ki ga pomeni komunicirana vsebina sporočila, marveč upoštevamo tudi vlogo tega dražljaja v pojavu kot celoti. DUŠAN REBOLJ
PRIHODNJIČ:
DELAVEC MORA BITI AKTIVEN UDELEŽENEC V OBVEŠČANJU


TOKOVI GOSPODARJ EN J A
Koristno
ali
škod-
ljivo?
V	zvezi z razpravo, kako izpopolniti naš gospodarski sistem, se je ponovno zastavilo vprašanje, ali so obresti res anahronizem v našem sistemu, s tem pa tudi vprašanje, ali pravkar začete tržno kreditne odnose razvijati naprej ali jih že sedaj zatreti. Zadnji dve leti dobivajo namreč kreditni odnosi nove oblike. Razvijajo se tudi znotraj gospodarstva, ne samo med njim in drugimi strukturami.
V	letu 1968 je gospodarstvo v medsebojno kreditiranje vložilo 7 milijard dinar-
.jev, v letu 1969 pa že 10 milijard. V tem medsebojnem kreditiranju so najbolj aktivni industrija in rudarstvo ter zunanja trgovina. Industrija je z obrestmi od medsebojnega kreditiranja povečala svoje dohodke za 655 milijonov dinarjev, zunanja trgovina pa za 174 milijone. Dejstvo, da je dohodek od teh obresti trikrat večji kot dohodek od skupnih vlaganj, nam pove, da je treba iskati odgovor, zakaj je gospodarstvo bolj naklonjeno kreditnim odnosom znotraj gospodarstva kot skupnim vlaganjem, v stopnji akumulacije in obresti. Tak dohodek, to je dohodek, ki se pridobiva z lastnino, ne z delom, pridobivajo vse strukture naše družbe. Gospodarstvo plača za obresti za dolgoročne in kratkoročne kredite letno več kot 6 milijard dinarjev, za medsebojno kreditiranje pa 1,3 milijarde. Milijarde dinarjev dohodka se tako preko obresti prelivajo iz ene dejavnosti v drugo, od uporabnikov posojila ali kredita na varčevalca itd. Tako nekateri ustvarjajo dohodek na račun drugih in to na podlagi lastnine!
V	ustavnih amandmajih, ki so v javni razpravi, je sicer predvideno, da bo kapital bolj sproščeno krožil v naši družbi, kot je doslej. Vendar to še ne pomeni, da bodo tisti, ki se zavzemajo za naturalne odnose v našem gospodarstvu, povsem utihnili. Razumljivo, saj je že izposojeni denar brez obresti težko vračati, kaj šele z obrestmi.
NAŠA AKCIJA: DELOVNE ORGANIZACIJE PO POTEH STABILIZACIJE
nnjEST
POHIŠTVO
Kaj so povedali delavci tovarne »Mura« v Murski Soboti?
Kaj delavci tovarne perila, oblačil in pletenin MURA iz Murske Sobote menijo o stabilizaciji gospodarjenja, kako jo občutijo v svoji delovni organizaciji, kaj k njej sami prispevajo? Povzemamo nekatere njihove odgovore.
Marija RAJNAR, preddelavka v šivalnici (prva z leve): „Če bi sodili samo po tem, ali imamo dela in naročil dovolj, bi morala reči, da se zaradi stabilizacije pri nas ni nič spremenilo. V resnici pa se je precej. Zmeraj bolj je čutiti pritisk trga. De-
lamo le tisto, kar gre v prodajo. To pa pomeni, da je asortiment močno razdrobljen, kar se pozna tudi na produktivnosti. Razen tega se na ,mala vrata1 vtihotaplja povečanje vseh vrst stroškov. Pri nas smo se s planom za letošnje leto dogovorili za strogo disciplino pri doseganju planskih stroškov."
Agica ČERNJAVIČ, delavka v šivalnici (druga z leve): „Količine so zdaj manjše, zato pa naredimo več različnih artiklov. Ce hočeš ujeti ritem, ki smo ga pri nas navajeni, se moraš zdaj veliko bolj potruditi. Re-
čem pa, da imamo dobre tehnike in da se je priprava dela precej izboljšala. Tako smo vsak po svoje bolj odgovorni za delo; ni padlo vse samo na delavce, kakor vem, da se drugod dogaja."
Gizika KOVAČ (tretja z leve), delavka v šivalnici: „Že pred uvedbo stabilizacijskih ukrepov je bilo čutiti, da tržišče zahteva manjše količine, a več ekskluzivnega blaga. Zdaj se to samo še stopnjuje. Lahko je bilo dosegati visoko produktivnost takrat, ko smo mesece in mesece imele na traku vedno isti arti-
kel
Tako pogoste menjave v proizvodnji spremljajo različne težave. Razrešujemo jih sproti, malce bolj nerodno pa je, če se nevšečnosti primerijo v popoldanski izmeni, kajti tehnični kader odhaja domov po četrti uri. Ampak saj ne godrnjam: če bi vsem šlo, kot gre nam, čeprav se tudi v Muri kdaj kaj zatakne, ljudje ne bi živeli v taki negotovosti, kaj jim še bo prinesla stabilizacija . . .“ Janez HARI, tehnolog (na desni): „Z menjavami v proizvodnem procesu se pač moramo sprijazniti, ker tako zahteva trg. Trg pa zahteva še
nekaj: vse boljšo kvahteto. Ni v£l odločilna cena, predvsem kakovos' Če pa hočemo kvalitetno proizvaja'1 ob takih pogojih, kot zdaj moranj' pri nas, ni nujno samo hitro jj1 ekspeditivno ukrepanje, ampak tu1*1 strokovno neoporečno ravnanja Vse mora teči kot dobro namaza" in utečen stroj. Mislim, daje tak°' Res pa je, da nam še vedno moč11" primanjkuje kadrov. Smo pa tist" kar nas je v tovarni, toliko bolj obf£' menjeni. Upam, da bo glede te^ kmalu bolje, saj imamo precej št1' pendistov."	•
Breme nelikvidnosti vse bolj pritisku
!
Zavoljo nenehnih podražitev Mura iz Murske Sobote izgublja to, kar je kot močan izvoznik pridobila z
@ Kaj bo z napori za stabilizacijo gospodarjenja, če se bo problem nelikvidnosti še naprej; zaostroval
skl mc ele ^skt w ud, ter
devalvacijo dinarja ^
SR * dn tre
Tovarna perila, konfekcije in pletenin MURA iz Murske Sobote sodi med tiste naše delovne organizacije, ki so že pred leti dosegle ne le evropsko, ampak tudi svetovno raven produktivnosti dela. Doslej sprejeti ukrepi za stabilizacijo gospodarjenja in tisti, ki v zvezni skupščini še čakajo na potrditev, bi morali samo še povečati prodornost in ekspanziv-nost takih delovnih organizacij. Kako v primeru MURE praksa potrjuje takšna načelna stališča?
Direktor „Mure“ Viljem Hakl je na naše vprašanje takole odgovoril:
„Težko bi karkoli rekel, ker po moji oceni v jugoslovanskem merilu še ni bilo storjeno nič takšnega, da bi res kaj zaleglo v smislu resnične stabilizacije gospodarstva in gospodarjenja. Tako kot povsod, pa smo tudi pri nas preračunavali učinke doslej sprejetih ukrepov. Vse kaže, da nam bo naraščanje cen za pomožne materiale, podražitev stroškov zdravstvenega zavarovanja in drugi povečani izdatki — čeprav vsak zase niti niso visoki - pobrali vse, kar je naše podjetje pridobilo z devalvacijo."
Naj to, kar je povedal direktor „Murp“, pomeni, da njegova delovna organizacija sploh ne občuti težav, v katere so po uveljavitvi dosedanjih stabilizacijskih ukrepov zašle številne delovne organizacije?
„Gledano s stališča trenutnih učinkov teh posledic, MURA dejansko še ne občuti težav/^je nadaljeval Viljem Hakl. „Bojim pa se, da bomo kmalu tudi mi začutili te tegobe, dandanes je namreč tako, da je revež predvsem tisti, ki nima likvidnih sredstev, ne pa tisti, ki mu primanjkuje dela. Mi imamo dela
dovolj in celo preveč, denarja v blagajni pa vedno manj. Čeprav uradno nihče noče priznati, da se je problem likvidnosti spet zaostril, praksa to potrjuje. Če so nam kupci lani v povprečju plačevah račune po 70 dnevih, jih zdaj poravnavajo po 85 dnevih. V mejah možnosti smo sicer povečevali tudi lastna obratna sredstva, vendar splošnemu naraščanju cen nismo mogli slediti. V bankah vedo, da višje cene terjajo tudi večja obratna sredstva, .vendar gospodarskim organizacijam ne odobravajo zadostnih kreditov. Zavoljo tega in ker hkrati niso bili sprejeti nobeni drugi sistemski ukrepi, ki bi vsaj blažili nelikvidnost, se le-ta po vsej logiki samo še stopnjuje. Vprašam vas, kdo bo kriv, če bom kot direktor 2200-članskega kolektiva, ki dobro polovico svoje proizvodnje izvaža, nekega dne v bližnji prihodnosti moral v banki prositi za premostitveni kredit, da bi si lahko izplačali, pravočasno seveda, svoje osebne dohodke?
Proizvodne in druge načrte za letošnje leto so v „Muri“ sprejeli ravno v času, ko je pojem stabilizacije kot bič zažvižgal nad vsemi našimi delovnimi organizacijami, tudi nad tistimi, ki so že dotlej dobro gospodarile. Kako so splošne družbene ukrepe za stabilizacijo gospodarskih ‘ gibanj upoštevah v tovarni MURA?
Odgovarja Cilka Šoštarič, predsednica delavskega sveta:
„Naš kolektiv si je v preteklosti tudi zavoljo odpovedovanja pri osebnih dohodkih zgradil proizvodne prostore in jih opremil z najsodobnejšimi, stroji. Ljudem smo vseskozi obljubljali, da bodo čez
čas, ko bodo investicije odplačane, zaslužili več. Obljube zdaj ne smemo snesti. Zato smo ob začetku lanskega decembra, upoštevaje doseženo svetovno raven produktivnosti in naše poslovne rezultate, spremenili pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. Slehernemu zaposlenemu je, če seveda izpolnjuje predpisano delovno dolžnost, zagotovljen zaslužek najmanj 920 din. Če pa seveda hočemo, da bi ljudje vsaj toliko zaslužili, pa moramo plane dosegati v vseh njihovih elementih. Še posebej skrbno zasledujemo gibanje vseh vrst proizvodnih stroškov, zlasti pa stroškov pri različnih investicijah. Naše stališče je, da moramo proizvodne stroške kakorkoli kompenzirati, investicijskih pa ne smemo prekoračiti. Prva dva meseca letošnjega leta sta bila v tem smislu uspešna. Od povprečnega zaslužka 1113 din v lanskem letu smo se v prvih dveh mesecih letošnjega leta povzpeli na 1245 din, kolikor smo tudi planirali. Plan dosegamo tudi v drugih njegovih elementih. Kolikor je od nas odvisno, verjamem, da bo tako tudi v prihodnje. Ljudje nafti-reč vidijo, kako prav je bilo, da so se, pred časom odrekali višjim zaslužkom, da bi pač modernizirali in razširili tovarno. Zdaj so se pripravljeni potruditi še bolj, da bi vsaj ohranili tisto, kar so si prigarali s tolikšnim trudom!"
“Kaj pa .stroga disciplina1 pomeni s stališča številk? Direktor Viljem Hakl pravi:,
• „Za zdaj to, da smo v letošnjem letu planirali za 17 % večjo proizvodnjo, da povečani plan dosegamo in ga bomo tudi v prihodnje, kolikor
bo to samo od nas odvisno. Ljudje pa so disciplino dejansko resno vzeli, saj se je dohodek podjetja povečal za 32 % v primerjavi s prvima dvema mesecenfa leta 1970. To se je zgodilo ob nadaljnjem zvišanju amortizacije, saj se morajo stroji pri nas izplačati že po treh letih!"
MURA zdaj prehiteva doma# pp konkurente po intenzivnosti dela i" raj kvaliteti izdelkov, tujim proizvajaj;
pa je najmanj enakovredna. A11 gj£
ne bi bilo presneto narobe, če biveS njihov trud pokopala stabilizacija, I"1 „ ni tisto, kar naj bi bila? !
MILAN GOVEKAB u“
_ hišk

Komentatorjev stolpec
I
Zakaj od začetka?
i
;
i
;

FOtOFILM
I
Glavni direktor Združenega podjetja za PTT promet v Ljubljani Jože Gerbec in glavni direktor ISKRA-COMM^RCE Metod Rotar sta prejšnji petek podpisala pogodbo o dobavi in montaži nove elektronske tranzitne in mednarodne avtomatske telefonske centrale Ljubljana. Vrednost te investicije znaša dobrih 70 mili-
jonov dinaijev za opremo, približno 40 milijonov pa za zgradbo. Z deli bodo začeli še letos, medtem ko naj bi z montažo zaključili pred koncem leta 1974. Podpis te pogodbe pomeni zgodovinsko važen dogodek ne le za PTT, ampak tudi za domačo industrijo. Nova centrala — ISKRA je bila na mednarodni licitaciji zanjo izbrana kot najugodnejši ponudnik —
predstavlja po svoji konstrukciji najsodobnejšo napravo te vrste, kar jih obstaja na svetovnem trgu. Prav uvedba elektronike v prenosne in komunikacijske naprave pa bo vplivala na izboljšanje kvahtete in števila zvez. Z novo centralo, ki bo zgrajena v okviru programa sedemletnega razvoja telefonskega omrežja v naši državi, se bo za trikrat pove-
čalo število spojnih poti med Ljubljano in centralami drugih omrežnih skupin, po drugi strani pa bo povezovala Slovenijo z Nemčijo, Avstrijo in Italijo. Z dograditvijo nove centrale bo odpadlo dolgotrajno čakanje na zvezo, saj bodo naši naročniki zveze v mednarodnem prometu z navedenimi in z drugimi državami poslej lahko izbirali sami.

I
I
g
I
I
Preteklo je že nekaj mesecev, odkar se je zvezni izvršni svet odločil, da bo zaustavil nezdravo gospodarsko rast, in odkar uveljavlja stabilizacijske ukrepe. Čeprav vemo, da inflacije ni mogoče umiriti čez noč, pa je kljub temu že čas, da si zastavimo vprašanje: kaj smo s temi ukrepi dosegli.
Večina gospodarstvenikov je slabe volje. Pravijo, da smo z zamrznjenjem cen inflacijo le prikrili. Devalvacija doslej ni ničesar preuredila v relativnih odnosih med cenami; za zdaj učinkuje le kot olajšava za zvezno blagajno in njem vlogo pri izvozu in uvozu. Tudi neznatne zvezne davčne razbremenitve se še nikjer ne poznajo, o republiških in občinskih pa ni ne dujia ne sluha. Mučne razprave o cenah pa kažejo, da spet niso pomembna načela, ki smo jih sklenili uveljaviti v našem gospodarskem življenju, ampak le to, koliko denarja si bo kdo zagotovil z državnim odlokom. Podobna misel vlada tudi v razpravah o vprašanjih, kako uporabiti denar iz zvezne blagajne.
Zakij nobena devalvacija, tudi zadnja, ni dala trajnega rezultata?
Zato, ker v gospodarstvu ni moč ničesar spremeniti, če ne spremenimo njegove strukture. V to strukturo našega gospodarstva pa se še nikoli nismo resno poglobili. Zato tudi noben dosedanji poskus, da bi dosegli boljše gospodarjenje, večji izvoz in manjši uvoz, ni mogel dati trajnih plodov. Za takšno gospodarsko strukturo, kakršno imamo v Jugoslaviji, je značilna stalna inflacija, negotovost, deficit zunanjetrgovinske bilance, skoki cen itd.
Odgovor na logično vprašanje, zakaj take strukture ne spremenimo, je znan: ker pač hočemo zadovoljiti investicijske apetite vseh gospodarskih in političnih struktur; ker skušamo za vsako ceno ohraniti birokratske strukture, nastale na tej in takšni gospodarski strukturi; ker ščitimo položaj tistih, ki že leta ne počno drugega, kot da popravljajo zakone tržišča, to je, jemljejo tistim, ki dobro poslujejo, da lahko dajejo drugim, ki slabo delajo. Gospodarstvo pa lahko uravnovesimo le tako, da ga izpostavimo vplivu svetovnega in domačega tržišča, da hkrati prenehamo vleči iz njega življenjske sokove in mu omogočimo, da se prilagodi novim, zaostrenim ekonomskim razmeram.
Če hočemo razrešiti ekonomske in družbene probleme države, je torej nujno treba ustvariti pogoje za sprostitev cen. I Spomniti se moramo na glavni, a že pozabljeni cilj reforme: i konvertibilni dinar in hkratno sprostitev cen v zunanji trgovini.
Od tistih, ki se bojujejo za stabilnost in jo skušajo doseči ' le z administrativnimi ukrepi, pa bi bilo dobro zahtevati, da \ se za vselej odpovedo ukrepom, s katerimi so napravili naš ekonomski sistem neučinkovit, in da se začno ukvarjati z nalogami, za katere so zadolženi. Za osvežitev spomina: ena takšnih nalog je bila še včeraj reforma, danes pa je (spet) stabilizacija gospodarstva - pogoj za začetek reforme.
A kdaj bomo prišli naprej od začetka? Dokler bomo jemali dobrim gospodarjem in plačevali dolgove nesposobnih, že ne!	VINKO BLA TNIK
ka
mi
VS:
či
Ide
St’
dc
vr
Ve
la-
gc
U(
je
s
k;
tr
že
Pi
el
sr
je
g<
P:
ti
v«
je
n.
1
STRAN 4
TOKOVI GOSPODARJENJA
ISKRINI ŠTEVCI MERIJO FINSKO ELEKTRIKO
Te dni je obiskala kranjsko Iskro 60-članska gospodarska delegacija iz Finske. To so bili v Slavnem člani finskega elektrogospodarstva, ali točneje njihovih distribucijskih podjetij. Iskra že več kot dve leti prodaja na Finsko preko trgovske hiše Hankij električne števce. Letošnjo pošiljke bodo dosegle že šte-
vilko 25.000 kosov, kar je pri konkurenci domače proizvodnje in na Finskem že uveljavljene tvrdke Siemens precejšen uspeh.
„Dosegamo tudi solidne cene," so povedali pri Iskri. „Nc kot nekdaj, ko smo na zahodno tržišče samo zato, da bi dobili devize, prodajali pod ceno."
Iskrini števci so na Finskem
že priznani, vseeno pa jo trgovska hiša Hankij povabila naročnike, da si ogledajo tudi proizvodnjo in se seznanijo s tehnologijo izdelave števcev. Zaupanje je pač zelo pomembno. In rezultat obiska? Strah, da z Balkana prihajajo le obrtniški izdelki, je odpadel. Pošiljke na Finsko bodo v naslednjem letu še večje.
NOV CIUHI 3,9 IS
i *♦♦♦♦*❖♦♦♦♦♦♦♦♦♦<
V POLEMIKI S SINDIKATI
Skupna seja samoupravnih organov treh elektrogospodarskih podjetij
Člani delavskih svetov Sav-lskih elektrarn iz Ljubljane,Ter-j| nroelektrarne Šoštanj inTermo-ejektrarnc Trbovlje so na zadnji 0 skupni seji - bila je 23. marca, udeležili pa so se je tudi neka-\i teri poslanci republiškega in gozdarskega zbora Skupščine Z Slovenije — razpravljali o družbenem dogovoru o elek-Negospodarstvu ter o pripravi “k Podloga o samoupravnem spo-al ^umevanju v elektrogospo-^j; uurstvu ter o novi organizaciji ves ekktrogospodarstva.
'ti Tako predstavniki elektrogospodarstva kot tudi repu-buški poslanci so v razpravi poudarili, da smo pred leti prehitro razbili povezanost slovenskega elektrogospodarstva, za kur pa elektrogospodarstvo ne more prevzeti krivde. Zato so se trije delavski sveti zavzeli za čimprejšnji podpis družbenega “Ogovora o elektrogospodarstvu. Zadnji predlog družbenega dogovora, ki ga je pripravil Izvršni svet Skupščine SR Slo-I yenije, je po mnenju članov de-I lavških svetov vseh treh elektro-I gospodarskih poletij in drugih g udeležencev skupne seje špre-I Jemljiv.
Razpravljale! so polemizirali ' j* stališčem republiškega sindi-| kalnega sveta, da se mora elek-I “Ogospodarstvo integrirati, če I z®h, da bodo sindikati sopodpisnik družbenega dogovora o I ekktrogospodarstvu. Ni dvoma, I mio slišali na seji v Velenju, da | J® treba v Sloveniji čimprej za-gotoviti optimalizacijo tako I Proizvodnje kot prodaje elek-I tične energije, pri tem pa je | yendarle treba proučiti, katera ie najprimernejša oblika orga-mziranosti elektrogospodarstva
Slišati je bilo celo mnenje, da v sedanjem času, ko gre predvsem in najprej za dosego vsebinske povezanosti slovenskega elektrogospodarstva, ni najbolj pametno, predpisovati kakšna naj bo oblika organiziranosti slovenskega elektrogospodarstva.
Ob obravnavi nekaterih izhodišč za oblikovanje samoupravnega sporazuma v elektrogospodarstvu pa je prevladalo mnenje, da je treba izhajati iz obstoječih tehnoloških odnosov ter zagotoviti enakopravno sodelovanje elektrogospodarskih podjetij tako pri oblikovanju kot pri izvajanju pohtike. Samoupravni sporazum mora postati osnova za dosledno izvajanje družbenega dogovora o elektrogospodarstvu, njegov namen pa je urediti odnose znotraj elektrogospodarstva ter doseči tako organiziranost elektrogospodar-
stva, ki bo zagotavljala tehnično in ekonomsko optimal-nost.
Samoupravnemu sporazumu o združenem delu, to je o združitvi proizvodnje in prodaje električne energije, ki sta ga pred letom skenila samoupravna organa Savskih elektrarn in Tennoelektrarne Šoštanj, se je zdaj pridružila še Termoelektrarna Trbovlje. Ker je samoupravni sporazum o združenem delu eden od načinov, kako naj bi bilo v prihodnje organizirano elektrogospodarstvo, so delavski sveti Savskih elektrarn, Termoelektrarne Šoštanj in Termoelektrarne Trbovlje sklenili, naj strokovne službe do konca maja letos pripravijo skupne predloge o usklajenosti organizacije dela, o usklajenosti stroškov proizvodnje, o ureditvi odnosov s poslovnimi partnerji itd. M. L.
2
*
i
l
i
$ * & * *
\
\
i
i

COLIBR9 14-VN
ODLIKUJEJO MOČ, HITROST, PROŽNOST, NIZKA PORABA GORIVA, ŠTIRISTOPENJSKI MENJALNIK IN ŠE DRUGE IZBOLJŠAVE PREVERITE SAMI COLIBRI 14-VN!
TOMOS- KOPER
*
*
%
S
*
*
S
*
H
S
*
s
*
§
*
5
s
i
**
s
*
$
s
*
*
$
I
% \
Nagli so kij in« dobrega gospodarjenja
V velenjskem trgovskem in proizvodnem podjetju »ERA« so uveljavili zanimiv sistem nagrajevanja__
V velenjskem trgovskem in proizvodnem podjetju „ERA“ so pred časom uveljavili svojstven sistem nagrajevanja. Za vsako poslovalnico izdelajo mesečni in letni plan prometa, od tega namenijo določen odstotek za akontacijo osebnih dohodkov. Vsa delovna mesta so ovrednotena s točkami, pri čemer so upoštevali tako delovno sposobnost kot leta službe posameznika. Na ta način izračunajo tudi akontacijsko vrednost točke. Razliko do sprejete maksimalne vrednosti točke - če je bila dosežena, izplačajo po zaključ-
nem računu.
Sistem nagrajevanja v velenjskem trgovskem in proizvodnem podjetju „ERA“ ne temelji izključno na prometu, pač pa predstavlja osnovo za oblikovanje sklada za osebne dohodke razlika v ceni in izredni dohodek enot, kar vse tvori skupen dohodek posamezne enote. Za vse enote so določeni tudi stroški, stalni in gibljivi.
Skupni dohodek enote, zmanjšan za stalne in gibljive stroške, predstavlja ostanek čistega dohdoka enote. Ostanek čistega dohodka, ne
upoštevaje pri tem super rabate in variabilne stroške, pa je razlika čistega dohodka, na kateri so udeležene poslovalnice z določenimi odstotki. Samopostrežne trgovine, na primer, so udeležene s 50 % na tako ugotovljeni razliki čistega dohodka, klasične trgovine s 60 do 77 %, industrijske prodajalne pa s 34 %.
Vsak mesec zaseda v velenjskem podjetju „ERA“ odbor za medsebojna razmerja in pregleduje doseganje osebnih dohodkov. Če bi posamezna enota dosegla le minimalno vrednost točke, bi poslovanje v tej
enoti podrobno proučili in ugotovili vzroke ter sprejeli ukrepe za odpravo slabosti.
V velenjskem podjetju ,,ERA“ po enotah sproti zasledujejo tudi zaloge blaga in ugotavljajo koeficiente obračanja zalog. Da ne bi prišlo do večjih zalog, namenijo posamezne enote del dohodka za primer, ko je treba izdelkom znižati cene.
Sistem nagrajevanja v velenjski „ER1" omogoča, da si lahko vsak delavec ob koncu meseca izračuna svoj osebni dohodek. Ponekod na začetku niso dosegli predvidene
vrednosti točke, vendar so kmalu ugotovili, kje je „ključ“ za to. Sistem nagrajevanja spodbuja enote k boljšemu poslovanju, k ustvarjanju večjega prometa in tudi večjega do-
hodka.
(vš)
lep®®
tv*to
melbrosia®


V OBJEKTIVU
Nafta priteka od drugod
Na lendavskem polju nafta počasi usiha. Pri Lendavi, kjer je pred slabimi tridesetimi leti pritekla na dan prva nafta, se sedaj izkoriščanje skoraj ne izplača več. Še leta 1950 so ,.pridelali" 75.000 ton surove nafte in 35 milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina. To je bilo največ, potem pa je šlo navzdol. Sedaj načrpajo le še 8000 ton nafte in 9,5 milijona kubičnih metrov plina.
Vseeno pa je nafte v Lendavi dovolj: 250.000 ton, a je bo še več. Čez štiri leta že pol milijona ton letno. Vendar, da se razumemo: že pred časom so pri Petiševcih zgradili rafinerijo, kjer so najprej degazolinirali (razcepijali) zemeljski plin na posamezne osnovne pline (metan, butan in drugi). Leta 1967 pa so naprave preuredili za rafiniranje nafte in danes predelajo 255.000 ton surove nafte. Domače, lendavske je seveda le majen odstotek, zato jo dova-
žajo po železnici iz drugih jugosiovanstih nahajališč več kot 60 vagonov dnevno. Kmalu pa jo bodo potrebovali še enkrat več, saj bodo zmogljivosti rafinerije povečali.
Bencin sedaj prodajo Petrolu, kmalu pa bodo iz njega v posebni tovarni pridobivali metanol, iz njega formalin in dalje umetna lepila. Tovarne sicer že delajo, samo da je sedaj osnovna surovina zemeljski plin. Usoda lendavske naftne industrije je pač taka, da so še do nedavnega natto , izvažali", sedaj pa jo uvažajo. Pa saj so v večjih globinah morda še nahajališča, le da se denar za raziskovanje tako težko najde. Res pa je, da raziskovalna vrtina do 4500 metrov velja skoraj milijardo S-dinarjev. Zato se 700 „belih rudarjev" INA-Nafte, Lendava počasi preusmerja v tovarniške delavce ali pa odhaja za novimi nahajališči v Jugoslaviji in tujini.
od vrtin, iz katerih prihaja zemeljski plin. Včasih, takoj ko so začeli z nafto, so ga Puščali v zrak. Danes ga znajo zelo koristno uporabiti
Težko kurilno olje odvažajo iz rafinerije v cisternah, kar ga seveda ne porabijo sami
EU
Kadar iz vrtine preneha teči nafta, včasih privre vroča voda. V Petišovcih že imajo bazen in hoteli so še tople vode, a pritekla je nafta. Sedaj raziskujejo, če morda niso odkrili novega nahajališča
1	3	5	7	9	11	13	15	17	19	21
NARAVNA ORANZADA
60«
r
25	27	29	31
: .v .

L
Hraniti v temnem in hladnem prostoru (10°C) — Pred uporabo pretresti - Vsebina 0,2 I Sladkor 12% - Uporabnost 2 meseca Proizvaja Agraria Koper
IV V VI VII Vlil IX X XI XII
KOMUNIKE
PREDSEDSTVA
SVET ZSJ
Predsedstvo sveta ZSJ jc pri obravnavi osnutka ustavnih amandmajev izreklo polno podporo osnovnemu pristopu, zasnovi in vsebinskim stališčem v predlaganih amandmajih, razpravi tovariša Tita in Edvarda Kardelja na zadnji seji predsedstva ZKJ. Predsedstvo v celoti podpira predlog o ustanovitvi predsedstva SFRJ in izraža soglasno podporo ustavnemu amandmaju, ki predvideva možnost, da tovariš Tito kot predsednik republike ohrani vsa dosedanja pooblastila.
Obenem s tem, ko predsedstvo izraža podporo načelnim rešitvam, ki zagotavljajo polno enakopravnost narodov in narodnosti, ter vodilni vpliv delavskega razreda v socialističnih republikah in pokrajinah, posebej poudarja velik pomen amandmajev za družbenoekonomski položaj delavcev v združenem delu, za njihovo gospodarjenje s celotnim dohodkom in s sredstvi za razširjeno reprodukcijo, za zagotavljanje pogojev za večjo družbeno in materialno varnost, kar vse ustvarja široke možnosti za nadaljnji razvoj samoupravljanja in za odločanje delavcev o rezultatih njihovega dela.
Predsedstvo sveta ZSJ v svojem komunikeju predlaga ustavni komisiji, naj bi zavoljo izrednega pomena samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja osnovo in bistvo te materije opredelili v posebnem amandmaju, članstvo pa poziva na široko javno razpravo — in to ne samo v sindikatih, temveč tudi v drugih družbeno-poli-tičnih organizacijah in skupnostih - o ustavnih amandmajih, ki naj bi jo povezali z reševanjem sedanjih in dolgoročnih družbeno-ekonom-skih problemov pa tudi s tistimi rešitvami, ki bodo predložene 11. kongresu samoupravljavcev Jugoslavije.
SRBIJA
AKONTACIJA NA POKOJNINE
Predsedstva sveta Zveze sindikatov Srbije, republiškega odbora S zveze upokojencev in republiškega odbora zveze delovnih invalidov so se sestala na skupno sejo, da bi obravnavali uresničevanje stališč sindikatov v osnutkih statutov skupnosti zdravstvenega zavarovanja in da bi ocenili življenjski standard upokojencev. Na seji so poudarili, da znaša povprečje starostnih pokojnin 802 dinarja, invalidskih pokojnin 487 din, družinskih pokojnin pa 446 din.
Sklep predstavnikov vseh treh organov je, da z usklajevanjem pokojnin in življenjskih stroškov ne bi smeli odlašati na konec leta, temveč da bi morali dobiti upokojenci že ob polletju akontacijo na . zvišanje pokojnine. Varstveni dodatek pa naj bi prejemali vsi upoko-jenci z dohodki pod 420 dinarji, njegova vsota pa naj bi sc poslej [■ dvignila na najmanj 500 din.
I SSIES3SI jHhttJiU ŽB-SSS853 majurage ggfgggjgi gHHBB ggggjf
NESPORAZUMI V ZDRAVSTVU
V socialno-zdravstvenem zboru zvezne skupščine so sodili, da v naših bolnišnicah ni nikakršnih meril tako za kakovost kot za cene zdravstvenih storitev. Socialno zavarovanje se z očitnim zadovoljstvom sporazumeva z zdravstveno službo o plačevanju storitev „na pamet". Čeprav že dolgo razpravljamo o zdravstvenih standardih in normativih, ni še ničesar storjenega. Kjer pa imamo normative in standarde, je težko govoriti o njihovi kontroli.
Sindikati v Srbiji so sprožili o tem problemu javno razpravo. V Črni gori pa so bili tako poslanci kot zdravstveni delavci proti uvedbi standardov in normativov v zdravstvu. V zvezni skupščini so zato predlagali ustanovitev koordinacijske skupine, ki naj bi oblikovala lastna merila za cene zdravstvenih storitev. Po tem predlogu tudi republike, čeprav jim to novi zakon o zdravstvu dovoljuje, ne bi mogle imeti svojih normativov.
Kako za skupne potrebe
Osnovni motiv združevanja sredstev naj bo povečanje dohodka ob razvijanju lastnega in skupnega dela ter poslovanja # Medsebojne odnose pri skupnem vlaganju naj bi urejali delovni ljudje v združenem delu s samoupravnimi sporazumi in dogovori
V	novem ekonomskem sistemu, ki ga bomo začeli utrjevati potem, ko bomo spremenili ustavo, bo nedvomno najtrši oreh — združevanje sredstev za financiranje skupnih potreb. Kot je znano, je denar za skupne potrebe, kakor tudi za vse pomembnejše investicije doslej zbirala država, po novem pa naj bi ga samoupravno organizirano gospodarsko. Zastavlja se torej vprašanje, kaj storiti?
V	dosedanjih razpravah o tej temi med republikami je prevladovalo mnenje, da mora razširjena reprodukcija temeljiti predvsem na sa-mojinanciranju organizacij združenega dela. Zato je treba sprejeti takšne ukrepe, ki bodo zmanjšali pretirano zadolženost gospodarstva, saj bo šele nato možno razviti tržišče dolgoročnih sredstev in uveljaviti svobodno tržišče vrednostnih papirjev kot vzporedno obliko bančno-kreditnemu sistemu prelivanja in združevanja sredstev.
Nadaljnja pot v združevanju sredstev razširjene reprodukcije pa je predvsem v 'najrazličnejših oblikah skupnega vlaganja organizacij združenega dela. Osnovni motiv združevanja sredstev naj bo povečanje dohodka ob razvijanju lastnega in skupnega dela in poslovanja. Medsebojni odnosi delavcev v organizacijah združenega dela, ki združuje sredstva, pa morajo temeljiti na treh načelih: prvič, da delovni ljudje v organizaciji združenega dela, ki sredstva prejemajo, samostojno razpolagajo s sredstvi za osebno in skupno porabo, vendar v skladu z merili samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov; drugič, da imajo skupni interes in skupne pravice ter dolžnosti
pri ustvarjanju in delitvi dohodka, in tretjič; da pravice vlagateljev do delitve dohodka prenehajo ob amortiziranju vloženih sredstev.
Medsebojne odnose pri skupnem vlaganju naj bi urejali delovni ljudje v združenem delu s samoupravnimi sporazumi in dogovori ozironia pogodbami, ki pa jih lahko spreminjajo samo sporazumno.
V razmerah, ko združeno delo postaja osnovni nosilec sredstev za razširjeno reprodukcijo, postajajo poslovne banke specifična finančna združenja organizacij združenega dela, ki z njimi tudi upravljajo. Delovne skupnosti bank lahko zato razpolagajo le s tistim delom dohodka, ki nastane z bančnim poslovanjem, za osebno in skupno porabo ter zagotovitev pogojev za upravljanje njihovih funkcij. Preostali dohodek pa bi morale banke razdeliti med vlagatelje. Poslovne banke torej ne bi smele razpolagati z nikakršnimi svojimi sredstvi niti s sredstvi, odtujenimi gospodarstvu, pač pa samo s sredstvi svojih ustanoviteljev in vlagateljev. Zato se kaže zavzeti za ukinitev tistega dela poslovnega sklada bank, ki je doslej ostajal bankam, namesto da bi ga razdeljevale med ustanovitelje in vlagatelje.
Za razširjanje materialne osnove dela bi lahko organizacije združenega dela - v skladu s predlaganimi ustavnimi amandmaji — zbirale denarna sredstva tudi od občanov. Vendar bi si posojilodajalci s tem ne pridobili pravice upravljanja s temi sredstvi, marveč naj bi bili upravičeni le do vračila vloženih sredstev in do nadomestila v obliki obresti ali drugih oblik odškodnine za njihovo posojilo.	y p
I Za manJI
I
I
I
I
I
I
I
razvite
Te dni bo federacija sprejela sklep e dodelitvi sredstev za financiranje zdravstvenega varstva v premalo razvitih krajih. Gre za 150 milijonov dinarjev, kolikor jih ti kraji potrebujejo, če naj za zagotovitev osnovnega zdravstvenega varstva namenijo isti odstotek nacionalnega dohodka kot drugi kraji v Jugoslaviji, kjer -znaša 2,3 % narodnega dohodka, medtem ko bi v nerazvitih znašal 2,79 % narodnega dohodka. Ker mora federacija zagotoviti izvajanje osnovnega zakona, mora pokriti to razliko. Prav lahko pa sc zgodi, da nekateri kraji ne bodo dobili pomoči federacije, ker republiški zakoni o zdravstvu ne veljajo povsod od 1. 1. 1971 leta. Računajo celo, da bi ponekod delež federacije lahko prejeli šele v prihodnjem letu. Ker so kriteriji za delitev določeni, bo od 150 milijonov BiH dobila približno 47 % sredstev. Črna gora 6%, Makedonija 17%, Kosovo pa 27 %.
I
I
I
I
I
I
I
BESEDA
POSLANCEV
Kaj je razkrila anonimna anketa med poslanci
EaHHwa
Raziskovalni center revije NIN je izvedel med zveznimi poslanci anonimno anketo, v kateri so odgovaijali na vprašanja o zvezni skupščini, o delu zveznih poslancev, o predsedstvu SFRJ, o funkcijah federacije, o devalvaciji ter o ostavki nekdanjega podpredsednika ZIS. Od r53 udeležencev ankete je bilo možno uporabiti 145 odgovorov. Absolutno večino so tvorih poslanci, ki nimajo v skupščini nobene funkcije (77,3). Glede na narodnostni nastav je bilo največ Srbov (35,9%), sledijo Hrvati (19,5 %), Slovenci (10,1 %) itd.; po republiški (pokrajinski) pripadnosti pa so bili poslanci razvrščeni takole:	' Srbija
(21,8%); Hrvaška (16,4%), BiH (12,5 %), Slovenija (9,3 %) itd. 67,9 % anketirancev je bilo v zvezno skupščino izbranih prvič. Večina sodelujočih poslancev je bilo starih med 35. in 44. leti (44,5 %) ter med 45. in 54. leti (35 %).
Anketa je dala naslednje rezultate: 82,6% poslancev je bilo mnenja, da se zvezno skupščino pri obravnavanju nekaterih fundamentalnih vprašanj „obide“, 75 % poslancev ni zadovoljnih s svojo vlogo in možnostjo vplivanja na politiko in njene tokove, 80,4 % poslancev tudi ni zadovoljnih s sedanjo vlogo skupščine v pohtičnem sistemu ter z njenim vplivom na oblikovanje pohtike. Večina poslancev (78,9 %) je menilo, da je treba število skupščinskih zborov zmanjšati, 61,8% poslancev meni, da v skupščinskih razpravah pove vse, kar meni, da mora povedati. Za podrejenost predsedstva SFRJ zvezni skupščini je bilo 35,9%, za znatno razbremenitev federacije pa 48,8 % anketiranih poslancev. Večina poslancev je menila, da se devalvaciji nismo mogli izogniti. O ostavki dr. Miljaniča je 70,0 % udeležencev ankete izrazilo prepričanje, da o njej in njenih vzrokih ni bila povedana vsa resnica.
Vidoje Žarkovič, pr^. sednik Skupščine Črne g011 na seji republiške kom* renče SZDL Črne gore:
Opozoril bi rad na stališ^ ustavnih amandmajih, ki vajo dohodke federacije. Ta s** lišča so formulirana kot ko1"
promisna rešitev med dvema
sprotnima predlogoma. 1 prvem predlogu, katerega je)® stopala tudi ustavna komi« naše republike, naj bi federadJ' imela avtonomne vire dohodk0' (carine, takse in zvezni davek promet) v okviru skupno do'* čene vsote potrebnih sredstev* njeno delovanje. Po drug61® predlogu pa federacija ne bi k11® la nobenih avtonomnih doh°( kov, temveč bi se financirala P tako imenovanem sistemu ko®1 zacije. Kompromisna rešitev P
predvideva, da naj bi carine
takse bile avtonomni dohod*1 federacije, del dohodkov fedel* cije pa naj bi se zagotovil s p*1 spevki republik, in to iz njW vega dohodka, pridobljenega1 obdavčevanjem izdelkov in usl® v prometu. Ta rešitev ni ideali) je pa realna zato, ker smo z a) dosegli medrepubliški sporazu) Ponovno insistiranje na prvotni predlogih bi ta sporazum sai) spodkopal. Po mojem mneaf rešitev, po kateri bi bile carint ’ uvozne takse dohodek republv ni sprejemljiva zato, ker bi pletla in zaostrila medrepubli«1 odnose na enotnem trgu. Obf navanje carin in uvoznih tu kot dohodka federacije ne * škodovalo politiki čistih ra# nov, ki je splošno sprejeta.
Inž. Emerik Blum, dir^ tor sarajevskega Energoi* vesta v izjavi „Oslobc djenju":
Poskušati moramo - tako P1 nas kot v vsej Jugoslaviji - odg* voriti na vprašanje, ki ga poIt [ jata dve teoriji o nagrajevanju' tista o „enakih želodcih" in tis* o ..nagrajevanju po delu". V vs* naši državi pa tudi pri nas j Energoinvestu je stalno čud1 pritisk za povečanje osebnih d( hodkov, še posebej osebnih d* hodkov najslabše plačanih kat' gorij delavcev. Na drugi strani? ' se borimo za povečanje doh** kov visoko kvalificiranih del)1 cev, zlasti v tistih poklicih, kj* nam kvalificiranih delavcev zd primanjkuje. Ti dve nasproti zahtevi je seveda težko uskladit Nikakor ne moremo zavzeti s** lišča, da nam ni mar, kaj bo' tistimi delavci, ki malo zasluži]* Če bi nagrajevali po delu in skladu z našimi razmerami, Pj tem bi lahko nekdo za svoje dd dobil tako nizek dohodek, ^ mu ne bi zagotovil niti malne eksistence; kvalificiran d* lavec, ki ga potrebujemo in t grozi z odhodom iz podjetja,? naj bi po tej logiki dobil visojj osebne dohodke. Takšne poti) moremo in ne smemo ubrd Mislim, da moramo na tej sto? nji našega razvoja določene P* trebe solidarno pokriti. Šele p* j tem, ko bomo te potrebe P* ' krili, bo lahko prišlo do prav) ; nega in pravičnega nagrajevanj po delu.
Z zveze na občine
Na Hrvatskem zahtevajo racionalnejšo stanovanjsko gradnjo v okviru sedanje porabe sredstev, ko gre za to potrebo 50% narodnega dohodka. Menijo, da je treba federacijo tudi na tem področju „razbre-meniti“ usmerjevalnih funkcij. Zveza naj bi s splošnim političnim aktom proglasila načela jugoslovanske stanovanjske politike, republike pa naj bi čim-prej sprejele zakone, po katerih bi občine postale nosilec normiranja in usmerjanja stanovanjske gradnje glede na svoje specifične razmere in potrebe. Predlagajo takojšnjo ofenzivo na vse slabe točke stanovanjskega gospodarstva: racionalneje je treba razpolagati z gradbenim zemljiščem, pre-
povedati vlaganje stanovanjskih sredstev v poslovne objekte, poenostaviti administrativne procedure in združiti stanovanjsko gradnjo na urbanistične celote. Z dolgoročnimi programi naj bi modernizirali tudi industrijo gradbenega materiala in gradbeno operativo. Potreb-
no pa bi bilo spremeniti usnieI janje sredstev in subvencioi* ranja stanovanjskih najem# Sindikat Hrvatske pa se vzema za obvezno oročanf dela sredstev, ki naj bi ga upc rabili samo za reševanje sta# vanjskih problemov občanov1 nizkimi osebnimi dohodki.
S
*
*
;
*
*
s
STAVBNO POHIŠTVO ZA VAŠ DOM
Inles
OKNA
VRATA
VEZANA OKNA GARAŽNA VRATA
INFORMACIJE: Ribnica, maloprodaja tel. 87-212

IZ NAŠE DRUŽBE
refc
pil1
jb°
3 ^ idgc jol*
m
tisl!
'VSf
as
■uti
■xb<t
i d« kat* ni P
il0‘
cla'
kj' zet rol11 idd ist> bo ižij' in'
de*
d
mitf
n d'
in ^ a, P isflt1 iti d jrad stof
'f
3 P'
; p"l' ravi'
zanj'
m61
ioH
itiiP
zf
:anf
upc
anf
ov:
— Kaj fan?
pravi teren, Šte-
— Ljudje zelo ugodno ocenjujejo predloge, ki se nanašajo na politične in ekonomske spremembe.
ustvariti razmere, da bodo sankcije ekonomske, ne pa administrativne, ne!? Naprej!
— Ljudi vznemirja samovoljno dviganje cen v trgovinah in sprašujejo se, kako je mogoče, da se tako malo spoštuje naša vlada, ki je cene zamrznila in če sploh kaj velja, kar se pri nas sklene, tovariš šef.
— Ali se veliko ljudi tako sprašuje?
— Veliko!
nega razlikovanja in stališča o njih obravnavali tudi v samoupravnih organih delovnih organizacij in krajevnih skupnosti ter da se bodo skupaj s sindikati in ZMS zlasti v samoupravnih organih delovnih organizacij angažirali ter da jim bo sledila ustrezna akcijska aktivnost. 'Je treba reči še kaj več?
— Ne, nič več, tovariš šef! S tem je vse rečeno!
— Je še kaj drugega?
V AKCIJO
Vendar menijo, da bi se morali ukrepi na gospodarskem področju hitreje sprejemati, saj sedaj vsi v gospodarstvu samo čakaj0 na zakonsko ureditev posameznih vprašanj, tovariš šef.
- Aha, čakajo. Pa ni prav, da čakajo! Treba je iti v akcijo. Kaj se nismo tako dogovorili?! Na-Prej!
— Veliko nerazpolo-ženja je čutiti zaradi pretirano visokega uvoza v mesecu januarju in februarju in sprašujejo, kdo je odgovoren za tak uvoz in kakšne bodo sankcije proti ljudem, ki so ga povzročili, tovariš šef.
— Kdo je odgovoren m sankcije, glej, glej? ! Dobro se ve, kdo je odgovoren, kaj se zdaj delajo! Za sankcije pa je jasno kot beli dan, da jih bodo trpeli tisti, ki brezglavo uvažajo. Treba pa je, kot smo se dogovorih, jasno,
Tako kot številne de- ^ lovne organizacije pri nas £ ima tudi Tovarna verig iz £ Lesc precejšnje težave z ^ modernizacijo svojega £ strojnega parka.
Problemi in težave so f najrazličnejšega izvora, j Pred časom so na pri- £ mer uvozili nov prepo- £ treben kovaški stroj. No, £ do tu je šlo ...
Zataknilo pa se je na ^ carini, ki je ugotovila, da t ne gre za kovaški temveč f za stiskalni stroj, kar je £ vse skupaj seveda posta- £ vilo v čisto drugačno luč. £ Predstavniki kolektiva J so se pritožili na carino v ; Beograd. Po mesecu dni JJ čakanja so v Beogradu £ ugotovili, da so se njihovi 4 kolegi malce ušteli in da £ gre res za kovaški stroj, $ kot so to trdili v Tovarni £ verig.
Zakasnela dobava je £ povzročila kolektivu v * Lescah veliko materialno £ škodo. Carina bo seveda f morala vsaj delno plačati s svojo napako, izgube pav * celoti ne bo mogel nihče £ Pokriti.	£
Saj je tudi Žakelj, s ka- * terim razpolaga carina, v £ bistvu družbeni Žakelj, 4 kar z drugimi besedami 4 Pomeni, da bo škoda £ ostala nepovmjena. _a £
— Ne poznam drugega zdravila, Štefan, kot akcijo. Komunisti, sindikalni funkcionarji in drugi delovni ljudje, je treba reči, so se dolžni v delovnih sredinah boriti proti raznim odklonom in ekscesom, ki izhajajo iz neupoštevanja sprejetih družbenih norm o delitvi in nagrajevanju ter tudi proti ostalim pojavom korupcije, podkupovanja in neupravičenega bogatenja. Take primere so dolžni javno obravnavati in jih posredovati v obravnavo in postopek pristojnim občinskim upravnim organom. Vse konkretne primere, ki so že bili obravnavani na dosedanjih sejah, morajo ponovno obravnavati na terenu in v organizacijah, iz katerih so prizadeti člani, in na sejah različnih častnih razsodišč. Dolžni so tudi zagotoviti, da bodo probleme social-
-	Običajna dnevna pošta. No, ena anonimka . . .
— Že spet!? Kaj piše?
-	Kako to, da je postal v tovarni ,,Import-pex“ direktor vaš nečak, ne pa oni drugi, ki ima strokovne kvalifikacije?
— A tako, s tem bi me radi minirali? No, ne bodo mi prišli do živega. Prvič, naš Milan še malo ni brez soli v glavi. Drugič, je prav, da je na takšnem položaju preverjen kader, ne pa kdorkoli. In tretjič, kar je glavno, je tudi naša kadrovska politika v zunanji trgovini sestavni del sedanje akcije, ne?
-	Seveda je, tovariš šef!
— No, vidiš! Sicer pa naj kar pišejo, ne bom raziskoval. Glavna zahteva časa je akcija, ne pa zaplotniško nerganje, ne!? VINKO BLATNIK
NAROČILNICA
Naročamo .......................izvodov brošure z gradivom za javno
razpravo o spremembah Ustave SFRJ na naslov
Račun bomo poravnali takoj po prejemu brošur.
Žig	Podpis
Cena brošure: 13,50 dinarjev.
Opomba: Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov:
CZP »DELAVSKA ENOTNOST« — Ljubljana, Dalmatinova 4/IL
PREPOVED NOČNEGA DELA MLADOLETNIKOV V HRASTNIŽKI STEKLARNI
Odslej podnevi
Proizvodni proces v hrast-niški steklarni je v primerjavi z drugimi delovnimi organizacijami dokaj zapleten in čeprav so zadnja leta modernizirali nekatere obrate in uvedli celo avtomatsko proizvodnjo nekaterih vrst embalažnega stekla, se doslej niso mogli izogniti številnim postranskim delom v zvezi z odnašanjem gotovih izdelkov in drugim podobnim opravilom, kjer je potrebno veliko nekvalificiranih ali samo priučenih delavcev.
Spričo tega, da obratujejo v Steklarni v treh izmenah, so se vsake tri tedne zvrstili na nočnem delu tudi mladoletniki, med 16. in 18. letom starosti, ki bi sicer morali delati samo podnevi. V podjetju so bili tako rekoč prisiljeni obiti zakon o delovnih razmerjih ah pa se
sploh odreči zaposlovanju mladoletnikov. Toda v tem primeru bi ostalo okrog 170 mladih ljudi brez dela pa tudi brez večjih možnosti za zaposlitev v drugih hrastniških podjetjih.
Družbenopolitične organizacije, predvsem sindikati so nekajkrat razpravljali o teh vprašanjih in si prizadevali najti izhod. Kaže, da so ga naposled le našli. Vsi tisti mladoletniki, ki
9	11	13	15
nih mestih zaposlili nekoliko starejše vrstnike ali pa bodo delno spremenili tudi sam proizvodni proces. Še vedno pa se v Steklarni ne morejo izogniti nočnemu delu žensk, vendar so se tudi v zvezi s tem odločili za nekatere bistvene spremembe, ki jih nameravajo izvesti še letos.
Na predlog mladinske organizacije in osnovne organizacije
19 21
MLADI IZ ŠALEŠKE DOLINE V PRIPRAVAH NA CEV JUGOSLAVIJE
II. KONGRES SAMOUPRAVLJAV-
EKCORHADO
Tonic Water
Umetna brezalkoholna pijača z dodatkom kinina - Hraniti v temnem in hladnem prostoru (10°C)-vsebina 0,2 I —Sladkor 10°/o — Uporabnost 6 mesecev — Proizvaja Agraria Koper
O pogledu mladih
V Velenju je bila problemska konferenca občinske organizacije Zveze mladine na temo: »Pogled mladih na samoupravno dogovarjanje in odločanje«
VII Vlil
XII
bodo letos izpolnili 17. leto starosti, bodo sicer še morali na delo ponoči, vsem drugim pa bodo omogočili delo samo podnevi. Bodisi, da jih bodo porazdelili v druge delovne enote in na njihovih prejšnjih delov-
sindikata podjetja bodo vsi mladoletni zaposleni imeli poslej najmanj 21 dni letnega dopusta. V Steklarni so v zvezi s tem spremenili nekatera določila statuta podjetja in drugih samoupravnih dokumentov.	—m—
V	pripravah na II. kongres samoupravljavcev Jugoslavije, ki bo maja v Sarajevu, se je predsedstvo Občinske konference ZMS Velenje odločilo za organizacijo problemske konference, na kateri naj bi mladi samoupravljavci iz Šaleške doline povedali, kaj mislijo o samoupravnem dogovarjanju in odločanju.
Ker je bilo gradivo, ki je bilo predloženo udeležencem problemske konference, dokaj splošno, se razprava ni kdo ve kako razživela. Pa vendar je bilo le slišati nekaj konkretnih misli mladih Velenjčanov o . samoupravnem dogovarjanju in odločanju. Omenimo naj v tej zvezi eno od osrednjih ugotovitev, da je tudi v občini Velenje v samoupravnih organih delovnih organizacij malo mladih. Vendar mladi samokritično dodajajo, da so za takšno stanje krivi tudi sami. Organizacije in člani Zveze mladine ,,odpovedo" predvsem v fazi evidentiranja kandidatov za samoupravne organe, pa tudi pozneje si vse premalo prizadevajo, da bi poskrbeli za-uveljavitev mladih povsod tam, kjer delajo. Sicer pa se mladi, kot tudi dokaj samokritično ugotavljajo v Velenju, premalo vključujejo tudi v razreševanje problemov znotraj posameznih delovnih organizacij, pa tudi v okviru občine.
V	Velenju poudarjajo, da bi morali v prihodnje sodelovati v samoupravnem procesu vsi zaposleni, tudi vsi mladi. Zato bi bilo treba izboljšati informiranost, pogosteje sklicevati zbore kolektivov ter ustvarjati tudi sicer stalno možnost za sodelovanje v razpravi, seveda računajoč na to, da bodo gradivo in predlogi pripravljeni kar najbolj strokovno. Nedvomno bi se ob taki praksi izboljšalo tudi delo tistih mladih, ki so izvoljeni v samoupravne organe.
In končno v Velenju menijo, da se samoupravljanje ne konča, ko se konča delo v delovni organizaciji. Pomembno je sodelovanje pri razre-
ševanju problemov okolja, v katerem mladi živijo. Bolj se bodo mladi vključevali v razreševanje te problematike, hitreje bodo rešeni tudi problemi, ki pa zagotovo težijo tudi mlade.
Omenimo naj še, da si velenjsko občinsko vodstvo Zveze mladih v zadnjih mesecih prizadeva, da bi poskrbelo za poglobljeno izobraževanje mladih, s čimer bi ustvarili možnost za uspešnejše delo mladih v samoupravnih organih oz. za vključevanje mladih v te organe.
Pred dnevi so končali s seminarji, v okviru katerih so govorili o medsebojnih odnosih v delovni organizaciji, o prostem času in rekreaciji, nadalje o dohodku delovne organizacije, gospodarjenju, upravljanju ter o družbeno političnih organizacijah v delovnih organizacijah. V naslednjih dneh se bodo udeleženci seminarjev podrobneje seznanili z delovno organizacijo, potem pa bodo aktivi ZMS sklicali problemske konference o kadrovski politiki ter o telesni kulturi
ŽALEC
V žalski občini so stekle priprave na občinsko konferenco samoupravljavcev. Konferenca bo predvidoma sredi aprila v Žalcu. Trije pododbori — za družbene dejavnosti, za industrijo in za kmetijstvo - so že začeli pripravljati potrebno gradivo za konferenco.
M.B.
DRAVOGRAD
V dogovoru z RS ZSS so v Dravogradu sklicali za 2. april skupno sejo predsedstev občinskih sindikalnih svetov Dravograd, Radlje, Ravne in Slovenj Gradec. Na seji bodo vodstva sindikatov podrobneje spregovorila o samoupravljanju v delovnih organizacijah na Koroškem po uveljavitvi ustavnih in zakonskih sprememb.
in rekreaciji.
(vš)
# y
GODNI ZA ODSTREL
- Jaz nimam srca, da bi mogel pritisniti - pa naj še malo rotirajo
ANK-*


IZ NAŠE DRUŽBE

*
S
*
*
*
*
*
*
P
P
P
P
P
P
P
P
P
P
P
P
P
P
P
P
P
P
P
P
P
P
P
P
I
P
P
P
P
'p
\
'p
P
P
'p
P
'p
P
P
P
'p
P
P
P
P
P
'P
P
P
P
P
'p
P
P
P
P
P
P
P
'
5
P
Ž
p
p
Brez znanja ni razvoja
Da je odpor proti uresničevanju načela „pravi človek na pravo mesto" še vedno velik, zelo nazorno kažejo podatki o zadnji reelekciji. Na vodilnih položajih je v državi ostalo 13 % ljudi z osnovnošolsko izobrazbo, pa tudi med 416 na novo izbranimi direktorji jih je 13 % s takšno „izobrazbo“. Tudi anketa, ki so jo organizirali v 50 podjetjih beograjske občine Stari grad, npr. kaže, da so kriteriji za mesto generalnega direktorja znatno blažji kot pa za po rangu nižje ,,ključne položaje", češ da „ni diploma tista, ki bi zagotavljala dobre rezultate*. Očitno je, da so vodilni nestrokovnjaki v obrambi svojih položajev prav tako vztrajni, kot so nesposobni in da se ne bodo zlepa odrekli stolčku, do katerega so se dokopali. Tudi skrb za strokovno kvalifikacijo delavcev na manj pomembnih delovnih mestih ni dosti večja ali bolj načrtna.
Sicer pa — kaj bi hodili po takšne ugotovitve na jug — poglejmo, kako je v „razviti“ Sloveniji.
V dosedanjih razpravah o usposobljenosti zaposlenih se je pokazalo, da strokovno izobraževanje tudi v Sloveniji ni načrtno, razen tega pa zaposleni niso razporejeni na delovnih mestih po znanju, ampak po drugih kriterijih.
Da bi si ustvaril podobo, kako je z izobraževanjem v delovnih organizacijah, je republiški zavod za šolstvo izdelal posebno analizo. Ugotovil je, da izmed 94 delovnimi organizacijami v Sloveniji, ki zaposlujejo več kakor 1000 ljudi, 17 organizacij nima organizirane službe za izobraževanje. Med njimi so tudi zelo velike organizacije npr. Mercator, Ljubljana transport, Emona, Slovenija vino, Tehnika, Rog, Marles, IMV Novo mesto itd. V Gorenju v Velenju je en sam človek zadolžen za izobraževanje, v Združenem podjetju ISKRA, ki povezuje 18 tovarn s 15.000 delavci, skrbita za to področje dela dve osebi. Tudi v drugih podjetjih niso razmere mnogo boljše. Tako stanje je nevzdržno in bo potrebno odločno ukrepati predvsem v samih delovnih organizacijah, razumljivo, ob pomoči družbenopoh-tičnih organov ter izobraževalnih institucij. Posebno občutno je pomanjkanje organizatorjev izobraževanja in inštruktorjev praktičnega dela.
Tako pride v podjetjih, ker imajo že nekaj teh ljudi, na 1000 zaposlenih 0,59 organizatorja, 1,16 inštruktorja in 0,32 drugih delavcev, ki se ukvarjajo z izobraževanjem. Praksa pa kaže, da bi morah imeti enega organizatorja vsaj na 1000 zaposlenih, enega inštruktorja na 5000 in eno tehnično moč na 2500 zaposlenih. Po tem normativu
institucije, ki bi vzgajala takšne strokovnjake. Pomanjkanje takšnih ljudi je zato eden izmed glavnih vzrokov, da v delovnih organizacijah ni bolj naglega preusmerjanja zaposlenih. Problem strokovnega izobraževanja v delovnih organizacijah je danes še toliko bolj aktualen zato, ker se vsak dan pojavljajo novi industrijski poklici, ki jih ni mogoče oblikovati v klasičnih šolah.
V razpravah o strokovni usposobljenosti zaposlenih, kijih organizirajo družbenopolitične organizacije v okviru priprav srednjeročnega načrta družbenega razvoja Slovenije, prevladuje prepričanje, da izobraževanje v delovnih organizacijah in izobraževanje odraslih nasploh zaostaja za dejanskimi potrebami. Spoznanje o nujnosti stalnega izobraževanja si le počasi utira pot, čeprav ni mogoče pričakovati, da bomo samo s prilivom novih strokovnjakov nadomestili sedanje, ki imajo pomanjkljivo izobrazbo. Dosledneje bo zato potrebno upoštevati načelo, da redno šolanje ni edina pot izobraževanja in usposabljanja. Zato bomo v prihodnje morah izdatneje podpreti še druge poti - med njimi izobraževanje ob delu. Če pa že priznavamo nujnost obstoja tudi teh drugih poti, potem bo tudi nujno treba zagotoviti, da bo stalno izobraževanje zaposlenih ne le skrb ustanov za izobraževanje odraslih, ampak tudi vseh rednih šol, še posebej pa višjih in visokih, znanstvenoraziskovalnih zavodov in strokovnih društev kot tudi delovnih organizacij in širših asociacij združenega dela.
VINKO BLATNIK

Na 10 cicero
SLOVENJ GRAD#
Delavska univerza Slovenj Grad£l je organizirala Center za izobrai1’ vanje iz varstva pri delu. V okvi^ tega centra bodo za delovne organ1 zacije pripravili tečaje iz varstva p1 delu za delavce in za vodilne kad n’ Za udeležence tečajev bodo priplJ | vili tudi skripta.
(at
I GORNJA RADGONA
V podjetju Elrad v
seji vali
Gornji
goni, ki je znano predvsem po pr° nili -------------	štipe%i
izvodnji anten,
., imajo
distov. Med štipendisti je 9 ŠW' dentov višjih in visokih šol. Od čas* tild
Prav ali ne, kdo ve? Medtem ko stroji tečejo, je Peter izkoristil čas za učenje. Kdo bi mu zameril, učna doba se izteka in na kraju bo moral pokazati, kaj zna. Časa za učenje pa vedno primanjkuje.
do časa v podjetju pripravijo spf jem vseh štipendistov. Pokažejo j|f proizvodni sistem, in se pogovoril zaši o podjetju.	K fpot
K' tret
KAKO BO SLOVENIJA REŠEVALA PROBLEM ŠOLANJA OTROK V TUJINI?
Doslej le Frankfurt
in Stuttgart...
fen '0 , Do]
bo
ZS5
kati
mle
Zal
dat
b
Pre.

Poslanec prosvetno-kulturnega zbora skupščine SRS VLADO URŠIČ je pred dnevi dobil odgovor na svoje poslansko vprašanje, namreč, kako Slovenija predvideva rešiti problem šolanja otrok naših zdomcev. Znano je, da dela danes v tujini okoli 60.000 slovenskih delavcev, skupaj z nezaposlenimi družinskimi člani pa živi v tujini kar 80.000 Slovencev. Torej živi izven Slovenije kar precej slovenskih otrok in je vprašanje poslanca Uršiča izredno aktualno, za širšo javnost pa zanimivo to, kar je v odgovoru nanj povedal dr. VLADIMIR BRAČIČ, član Izvršnega sveta SRS.
Glede na šolske predpise večine evropskih držav sta možni dve obliki dopolnilnega šolanja otrok naših zdomcev. Prva je ta, da se otroci v enoletnem, pripravljalnem šolanju jezikovno usposobijo za vpis v redne tujejezične šole. To šolanje naj bi vodili slovenski učitelji v slovenskem in tujem jeziku. Druga
ZASAVČANI SO SE Z VSO PRIZADEVNOSTJO VKLJUČILI V URESNIČEVANJE NAČRTOV ZA GRADNJO NOVIH IN ZA POPRAVILA STARIH ŠOL. PRISPEVALI SO SREDSTVA, TEDAJ PA...
Čeri podražitev
oblika dopolnilnega šolanja v slovenskem jeziku pa naj bi obsegala pouk slovenskega jezika, zemljepisa in zgodovine, da bi učenci ohranili stik z domovino in da bi po povratku domov laže nadaljevali šolanje. To šolanje je namenjeno tistim, ki že redno obiskujejo tujejezične šole. Pobuda za organizacijo dopolnilnega šolanja prihaja v glavnem od šolskih oblasti tujih držav, čeprav so različno pripravljene tudi financirati tako dopolnilno šolanje.
Pri Republiškem sekretariatu za prosveto in kulturo SRS že obstaja posebna komisija za reševanje problematike šolanja otrok naših zdomcev. Doslej se je ukvarjala predvsem z eviden-
tiranjem naših otrok v tujini, s kadrovanjem učiteljev in financiranjem dopolnilnega šolanja otrok slovenskih delavcev v tujini. Učne načrte za slovenski dopolnilni pouk v tujini je pripravil Zavod za šolstvo SRS. Kaj pa konkretni rezultati? Doslej je osamljen primer Frankfurta, kjer so šolske oblasti organizirale slovenski dopolnilni pouk za dve skupini, ki ga vodi lektor za slovenski jezik na tamkajšnji univerzi, slovenske učbenike za ta pouk pa je preskrbel Republiški sekretariat za prosveto in kulturo SRS.
Kot nekakšna norma se danes postavlja, da bi za organizacijo pripravljalnega šolanja morale obstajati vsaj skupine 15 do 20 otrok, za dopolnilno šolanje v slovenskem jeziku pa skupine 60 otrok. Posredniki pri organiziranju dopolnilnega šolanja v tujini naj bi bila jugoslovanska diplomatska konzularna predstavništva, ki naj bi zbrala podatke o narodnosti otrok naših zdomcev in se dogovorila s šolskimi oblastmi za namestitev učiteljev iz Jugoslavije. Žal, pa
org;
je s te strani prišla v Slovenij0 stal doslej le ena ponudba, in sic^sinc za Stuttgart, kamor bo slovel1'ukr ski učitelj odšel že aprila. Por Za dopolnilno šolanje sloveflfaši skih otrok v tujini bo seveda žfIho v letošnjem letu treba zagotonajl viti v Sloveniji potreben denai oiv; saj naj bi še letos prišlo do org^ivl nizacije okoli 25 oddelkov do^or polnilnega pouka za približnih 375 učencev. Republiški sekira tariat za prosveto in kulturo j^oč v posebnih novoletnih izdaja^en ,X)ela“ in „Večera“ pozvMiv starše, ki imajo otroke v tujini^S! da jih prijavijo k slovenskerr^pre dopolnilnemu pouku. Doseda { nje prijave kažejo, da je najveflani zanimanja za slovenski dope l nilni pouk na Švedskem, kjer s1 še i prijavili 53 otrok in v Zvezi1, republiki Nemčiji (14), medtetfj ko so iz drugih držav prispele >> posamezne prijave. Evidentira’ nje slovenskih otrok v tujini očitno treba opraviti tudi pT drugih poteh. Ne bo pa težavi učitelji, saj se pristojnemu Sfl kretariatu stalno prijavljajo sle' venski učitelji, ki bi radi šlip°'| učevat v tujino.	L
S.b ,
I
Verjetno zlepa ne bi našli boljšega primera za ugotavljanje zlih posledic inflacije, kot v gradbeništvu in storitvenih dejavnostih. Zasavčani so, kot marsikje drugod na Slovenskem, pokazah polno razumevanje za sodelovanje pri odpravljanju hude prostorske stiske svojih otrok v šolah. V Trbovljah in Zagorju ob Savi že nekaj let zbirajo denar za novogradnjo ah popravila starih šolskih zgradb s krajevnim samoprispevkom, v Hrastniku pa na osnovi posebnega samoupravnega dogovora vseh tamkajšnjih delovnih organizacij. Tedaj, ko so se na referendumih odločali za uvedbo samoprispevka, so prejeli tudi načrte o tem, kako bodo v tej ali oni revirski občini koristno obrnili denar za nove gradnje in kdaj lahko pričakujejo izboljšanje pogojev vzgoje in izobraževanja svojih otrok.
OSIVELE GLAVE
Že po prvem letu zbiranja denatja za te namene so načrte upravnih odborov skladov skalile večje podražitve. Za primer lahko postrežemo s trboveljskimi izkušnjami. Vodstvo tega sklada v središču revirjev je komajda še utegnilo spraviti pod streho novo telovadnico pri osemletki Ivana Cankarja v Zgornjih Trbovljah, ko so se začeli križi in težave. Prvoten načrt za gradnjo nove, sodobne osemletke je predvideval
okrog 8 milijonov din izdatkov.
Pičlo leto kasneje so morali sprejeti rebalans finančnega načrta. Zdaj so
se stroški povzpeli že na 12 milijonov din. Upravni odbor je lep čas tuhtal, kaj storiti, kajti čas neusmiljeno teče, zato so se odločili za nekatere spremembe v zvezi z novo gradnjo. In ko so lansko jesen začeli zidati novo šolo, so morali ugotoviti, da bo treba zbrati kar 16 milijonov din. Šola bo sicer letos pod streho, toda zdaj bolj ali manj vsi vedo, da bo cena tega objekta dosegla najmanj 20 milijonov din, vprašanje pa je, če bo to dovolj. Ni treba posebej poudarjati, da so članom upravnega odbora sklada posi-veli lasje in na vsako sejo prihajajo s strahom, da bodo razpravljali samo o podražitvah.
danja predvidena doba zbiranja denarja končala, spet glasovali za podaljšanje zbiranja sredstev za te namene. Hudo in težko pa bo seveda priznati, da so vsa zadnja leta vlagali njihov denar v banke, da bi si pridobili dodatna posojila, da pa bančne hiše nočejo slišati o tem, da bi na račun inflacije, pa čeprav so pridno obračale družbeni denar, povečale kredite.
M. V.
Nova vloga — novi odnosi
^ss
Na Koroškem ustanavljajo temeljne kulturne skupnosti
Po obširnih razpravah so se v koroških občinah odločili, da bodo ustanovili temeljne občin-
TREBA BO RAZKRITI RESNICO
V*.’*'*%%%'*%*'*
'p
p
!
p
ribnica
PRODAJA POLKNA VRATA OKNA NA KREDIT
P
P
P
P
P
P
P
P
P
P
P
P
%
P
V podobnem položaju, kot je trboveljski upravni odbor sklada, sta seveda tudi zagorski in hrastniški, le s to razliko, da v teh občinah še niso zastavih gradenj novih učnih prostorov, ker bodo morali najprej spremeniti nekatere že pripravljene načrte. Vse kaže, da se bodo v Zagorju ob Savi celo odrekli predvideni gradnji nove osemletke in da se bodo lotili samo temeljitejše adaptacije dosedanje osnovne šole v Toplicah pri Zagorju ob Savi, gradnjo novega poslopja v Kisovcu pa bodo morah začasno prestaviti.
Upravni odbori so seveda dolžni poročati občanom vsaj enkrat na leto, kako ravnajo z družbenim denarjem, pravzaprav z njihovimi prispevki. To ne bo nič kaj hvaležno delo.
Vodstva teh skladov bodo morala odkrito povedati ljudem, da z novimi šolami še lep čas ne bo nič, da se bodo morali odreči celo telovadnicam in drugim sodobnim napravam in jih celo pridobiti za to, da bi na novih referendumih, ko se bo se-
Kolektiv trgovsko-gostinskega podjetja
»JELKA«
RIBNICA na Dolenjskem
čestita
ob občinskem prazniku Ribnice — 26. marcu — vsem potrošnikom in poslovnim partnerjem ter hkrati iskreno priporoča svoje prvovrstne trgovske in gostinske usluge!
Kolektiv »JELKE«, Ribnica na Dolenjskem
ske kulturne skupnosti in ne samo eno — medobčinsko. To pa seveda ne pomeni, da ob skupnih problemih in nalogah ne bi temeljne kulturne skupnosti kar najtesneje sodelovale in tudi usklajevale svoje programe.
V	Slovenjem Gradcu so v pripravah na ustanovitev temeljne kulturne skupnosti poudaijali, da je treba zagotoviti tak sestav skupščine, ki bo odražala interese celotne družbene skupnosti Mishnjske doline, se pravi, da bo s sestavo skupščine zagotovljeno ustrezno razmerje med poklicnimi in nepoklicnimi potrošniki sredstev. Razen tega v Slovenjem Gradcu opozarjajo med drugim tudi na pomembno vlogo temeljne kulturne skupnosti pri kulturni vzgoji mladine. Ne gre pa tudi prezreti vloge pri investicijskih odločitvah, ki so nedvomno pomembne za vsestranski razvoj kulturnih dejavnosti v občini.
V	dosedanjih razpravah je bilo na Koroškem nekajkrat slišati tudi mnenja, da je treba profesionalne kulturne institucije strokovno okrepiti, tako da bodo dejanski pospeševalci razvoja na tem področju.
V	okviru temeljnih kulturnih
skupnosti na Koroškem bo, sOj deč po pripravah, delovalo ve<j stalnih odborov, katerih osnov-! na naloga bo spremljanje, prOj učevanje in usmerjanje delovni nja posameznih področij kujj turne dejavnosti. V posameznil,| občinah se zavzemajo za inte gracijo administrativnih posl0'’ kulturnih ustanov, saj bi tak0) zagotovili maksimalno racioiU; lizacijo poslovanja, hkrati pa W lahko kar največ denarja nam6] nili neposredni kulturni dejavnosti.
dni
Osnovno vprašanje, ki si ga i še zastavljajo v Mislinjski J
Mežiški in Dravski dolini je, ka-
ko priti do metodologije pr0" t
gramiranja kulturnih dejavnosti *
saj bo treba na osnovi tega izd6- P
lati programe dela. Prevladuj® *
prepričanje, da bi morala r®' * publiška kulturna skupnost Sl0” % venije izoblikovati enotna m®- J rila za ugotavljanje tega, kaj s° \ minimalne kulturne potrebe p0" J sameznega področja, s tem p3 « bi dobile temeljne kulturn® J skupnosti kolikor toliko enotn® $ izhodišča za delo. Na pomoč J republiške kulturne skupnosti 0 pa računajo na Koroškem tudi ^ pri raziskavah.	M, L


Razgovor z dolfko Boštjančič, članico republiškega sveta zss pred plenumom
Sindikati za povišanje otroškega dodatka

Letos januaija je predsedstvo republiškega sveta ZSS na izredni razpravljalo o nekaterih stališčih in nalogah sindikatov ob devalvaciji dinaija. Ob tem so ponovili že znano stališče sindikatov id °venije, da je treba preprečevati prehitro naraščanje cen osnov-tjnih proizvodov za zadovoljevanje življenjskih potreb zaradi tega, da tii 1 zaščitili minimalno življenjsko raven prebivalcev. Istočasno so ^ Poudarili, da je treba proizvajalcem teh proizvodov nado-iit^estiti razliko v ceni. Na tej izredni seji so se zedinili, da so za 1 asčito življenjske ravni delavcev, ki imajo nizke osebne dohodke, f Potrebni ukrepi, ki bi delovali diferencirano. Sklenili so tudi, da bo feba zlasti na raznih področjih skupne potrošnje povečati dife-^ncirano beneficiranje, če bi se življenjski stroški bistveno zvišali, lem in o konkretnih ukrepih sindikatov smo se pogovarjali z u°lfl«> Boštjančič, članico RS ZSS.
Na dnevni red plenuma, ki skim stroškom vztrajno nara-aprila, je predsedstvo RS . uvrstilo tudi zahtevo sindi-
katov, da se zaradi podražitve Jaeka povišajo otroški dodatki.
akaj se je predsedstvo odločilo 0ati to na plenum?
Na januarski izredni seji Predsedstva je bilo sprejeto sta-da bomo, če pristojni °rgani ne bodo sprejeli najšim 'J stališčem ustreznih odločitev, ^sindikati odločno zahtevah ukrepe, s katerimi bo za vsak Pomembnejši premik v naraščanju življenjskih stroškov žniQgoče zaščititi materialno tonajbolj ogrožene kategorije pre-at ivalstva. Takrat sta komisija za g3 življenjske in delovne pogoje in 1° .misija za ekonomske odnose JicPri RS ZSS tudi dobili nalogo, ifua spremljata dogajanja na pod-jW°čju gibanja cen in ob premiku ialjcen bistvenih življenjskih artik-'Tv opozorita predsedstvo RS nrzSS na nastalo situacijo in ^Predlagata ukrepe. r Kaj sta omenjeni komisiji od /eljanuarja do danes ugotovili? w Ugotovili sta marsikaj in tudi ugotavljata, saj cene življenj-
ščajo. Ker pa to pot govorimo o podražitvi mleka, ki kot osnovna življenjska potrebščina izrecno prizadene družine, ki dobivajo otroški dodatek, to je družine z nizkimi dohodki, smo bili prisiljeni intervenirati najprej ob tem problemu.
V letu 1970 je bilo v Sloveniji 105.842 upravičencev na otroški dodatek, ki ga je prejemalo 205.265 otrok. V letu 1971 bo predvidoma prejemalo otroški dodatek okrog 102.000 upravičencev za približno 200.000 otrok, torej manj kot lani, ker je bil cenzus za prejemanje otroškega dodatka od lanskih 640 din letos zvišan na 760 din mesečnega dohodka na člana gospodinjstva. Analiza prejemnikov otroškega dodatka v Sloveniji za leto 1970 je pokazala, da je samo 36,1 % družin, ki prejemajo otroški dodatek, takih, da sta zaposlena oba starša. Iz iste analize sledi, da ima kar 45,5 % vseh upravičencev do otroškega dodatka manj kakor 350 dinarjev'mesečnega dohodka na družinskega člana.
Podatki so vse prej kot razveseljivi in neizpodbitno je, da vsakršno povišanje cen življenjskih potrebščin zlasti pa še povišanje cen mleku, ki je osnovno živilo otrok, resnično prizadene življenjsko raven socialno šibkih družin z otroki.
Predlagate povišanje otroškega dodatka na 100 dinarjev za otroka. Zakaj?
Preden odgovorim na konkretno zastavljeno vprašanje, naj povem tole: otroSci dodatek znaša sedaj za prvega otroka 70 dinarjev in za vsakega naslednjega 95 dinarjev na mesec — seveda ob že zgoraj povedanem cenzusu. Podražitve mleka se gibljejo med 0,35 do 0,40 dinaija za hter mleka. Ker strokovnjaki pravijo, naj bi vsak otrok popil povprečno en Hter mleka na dan, pomeni ta podražitev mesečno na enega otroka povečanje izdatkov za mleko okrog 12 dinarjev. Ker pa moramo računati tako s potrebami kot z realnimi možnostmi, smo zahtevali linearno povečanje otroškega dodatka za 10 dinarjev, in sicer že pri izplačilih za 1. april 1971.
S svojim sklepom hočemo doseči, da bi s tem povišanjem nadomestih podražitev mleka
vsaj v družinah, ki imajo pravico do otroškega dodatka.
Za otroške dodatke je bilo v letu 1971 planiranih 197 mili-" jonov dinarjev. Od kod naj bi dobili sredstva za povišanje otroškega dodatka?
Komisiji sta ugotovili, da sklad otroškega dodatka oziroma skupnost otroškega varstva Slovenije iz sprejete stopnje nimata sredstev za takšno povečanje otroškega dodatka. Zato je sindikat v svoji zahtevi o povišanju otroškega dodatka obvestil tudi skupščino SRS z namenom, da zagotovi potrebna sredstva. Izračunali smo tudi, da bi bilo potrebno za to od januarja do konca leta približno 18 milijonov dinarjev.
Od kod pa naj bi ta sredstva dobila Skupščina?
Ena od možnosti je dotacija republike. Morda iz dohodka od obdavčitve porabe sredstev skladov skupne porabe. To je samo ena od možnih variant, ki se je porodila ob razmišljanju, od kod sredstva. Vendar ta misel ni naključje, kajti sindikati že dve leti opozarjajo, da bi se morali davki od porabljenih sredstev iz skladov skupne porabe vračati v družbeni standard in da bi morali ta sredstva uporabljati-za obvladovanje socialne politike, se pravi ob podobnih primerih, kot je sedaj podražitev mleka. Kajti delavci v Zvezi sindikatov Slovenije se nenehno srečujemo z očitki članov sindikata, sindikalnih delavcev iz občin in delovnih organizacij zavoljo tega, ker je republika z zakonom določila, da se sredstva iz obdavčitve skladov skupne porabe dajejo za intervencije v gospodarstvu. Intervencije v gospodarstvu pa so lahko zelo širok pojem.
Ni se podražilo le mleko, dražijo se tudi ostale življenjske potrebščine. Kako in kdaj bodo sindikati reagirali na to?
Člani predsedstva RS ZSS so, kot že rečeno, dali komisiji za življenjske in delovne pogoje in komisiji za ekonomske odnose nalogo, da sproti spremljata pojave podražitev in tudi sproti, ocenjujeta posledice. Hoteli ali ne, bodo člani plenuma RS ZSS ob razpravi o podražitvi mleka in ob zahtevi za povišanje otroškega dodatka spregovorili tudi o drugih problemih. Dogodki bodo- pokazali potrebo reagiranja sindikatov in sproti bomo obveščali javnost o tem. —ar
*
*
*
*
P
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
P
*
*
*
*
*
*
*
*
5
s
*
*
%
\
*
+
t
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
K»
5
*
1»»
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
S
*
Odgovornost na zatožni
klopi
Dosedanje uresničevanje gospodarske in družbene reforme je razkrilo vrsto pomanjkljivosti v našem gospodarskem in pditičnem življenju, med njimi tudi glavno: preveliko toleriranje kršitev odgovornosti pri izvrševanju družbenih nalog in funkcij. Za reformo leta 1965 so naši politiki uspeli navdušiti večino delovnih ljudi, ki so trdno verjeli v njen uspeh in vložili vse svoje sile v njeno uresničitev. Kmalu nato pa so politična vodstva, skupščine ter drugi najvišji upravni in samoupravni organi začeli popuščati pritiskom na področjih izvengo-spodarske porabe, tako da je bilo gospodarstvo vedno manj sposobno uresničevati smotre reforme. Sedaj, ko se ponovno lotevamo uravnovešenja gospodarstva, pa postaja vse bolj jasno, da je prišlo do „krize zaupanja11. Zastavlja se torej vprašanje, kako to krizo odpraviti.
Odgovor se kar ponuja: v ekonomski in politični sistem bi morali vgraditi takšne elemente, ki bodo razvijali odgovoren odnos do dela in zmanjšali možnost za uveljavitev osebnih ali drugih ožjih interesov. Sama moralna odgovornost ne zadošča: opredeliti in zaostriti moramo tudi materialno odgovornost.
Vprašanje odgovornosti je v različnih programih stabilizacije vse premalo opredeljeno, razen tega pa ni skoraj nič napisanega o tako imenovani politični odgovornosti. Vse preveč smo zato usmerjeni k iskanju opravičil za nastale probleme v objektivnih težavah. Osebna odgovornost v naši družbi ni sankcionirana, niti pravno niti ekonomsko. Gre zlasti za osebno odgovornost nosilcev odgovornih funkcij v delovnih organizacijah ter v predstavniških in izvršilnih organih družbenopolitičnih skupnosti. Nosilci odgovornih funkcij se v večini primerov skrijejo za samoupravo ali politične organizacije in tako za svoje predloge in iniciative skoraj nihče ne nosi odgovornosti pred kolektivom' ali javnostjo.
Neodgovornost pri opravljanju gospodarskih in družbenih funkcij je torej po mnenju delovnih ljudi glavni krivec za neuspeh prve reforme. Poleg te sodbe je med ljudmi slišati Še mnenje, da bi ob doslednem spoštovanju odgovornosti že s pomočjo sedanje zakonodaje lahko marsikaj uredili. V prihodnje pa je odgovornost posameznikov kakor tudi organov vsekakor treba zakonsko sankcionirati, če ne ne bo reda v naši družbi.
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
+
S
*
f
*
*
\
*
*
*
*
S
S
*
S
?
*
*
*
*
*
+
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
'4
4
'4
4
4
4
%
*4
5
4
\
4
4
'4
'4
4
'4
4

Laško postaja velik rehabilitacijski center
Rehabilitacijski center bodo y Laškem razvijali postopoma @ Aprila bodo napravili prvi korak pri uresničevanju razvojnega programa 9 Nov rehabilitacijski objekt bo dograjen v naslednjih dveh
letih
Mestece ob Savinji, znano po pivu in zdravilišču, bo kmalu postalo zatočišče mnogih ortopedskih bolnikov tudi iz Evrope. Ta misel ni preveč optimistična, kajti potrebe po rehabilitacijskih centrih so vse večje. Že sedaj pa v Laško vsak dan prihajajo ponudbe tudi iz tujine. Žal, jih sedaj v zdravi-lišču zavračajo, kajti gostom ne morejo nuditi udobja, samo zdravilna voda in odlična fizioterapija pa sta za tuje goste premalo. S tem, da odklanjajo ponudbe tujcev, pa izgubljajo tudi sredstva, ki bi jih še kako potrebovali. Vendar v Laškem računajo, da to ne bo več dolgo. Člani kolektiva zdravilišča so referendumu sprejeli nov
razvojni načrt, ki ga bodo začeli uresničevati letos aprila.
Kredite za izvajanje programa jim je že lani odobrila Jugobanka. Najprej bodo začeli graditi zgradbo, v kateri bo termalni bazen z osvetljenim dnom, tako da bodo bolniki lahko opazovali svoje gibe. Uredili bodo nove kabine, prostore za moško in žensko suho in mokro masažo itd. Posebnost v novi zgradbi bosta kabini s hidravličnimi dvigali za najtežje bolnike. V novem prostoru bodo zgradili še jedilnico za 200 gostov, kavarno in bar-točilnico. Nad kopališčem in gostinskimi prostori bo nova fizioterapija, nato pa v treh nadstropjih sobe, v katerih bo 150 postelj.
^VELEBLAGOVNICA	"‘“*-*t*	—---*-* "	*
9 priporoča potrošnikom hiter, sodoben in cenen nakup vseh potrebščin sa sebe, za družino, za dom in za gospodinjstvo 9 potrošnikom nudi blago na obroče* odplačevanje
% za tuje kupce je v hiši menjalnica
Ljubljana
BLAGOVNICA NAMA, Škofja Loka	£
BLAGOVNICA NAMA, Kočevje	\
Potrošniki lahko izbirajo blago v poslovalnicah:
TRGOVSKA HIŠAr Ljubljana, Tomšičeva 2
BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO,
Ljubljana, Wolfova 1

Vrednost novega objekta bo okrog dvajset milijonov dinarjev. Potrebne načrte že imajo in še ta mesec bodo tudi že oddali dela.
Uresničitev prve faze razvoja zdravilišča pomeni za Laško veliko pridobitev. Vendar s tem še ne bo vse rešeno. Bolniki bodo sicer imeli potrebno udobje, vendar pa bo treba misliti tudi na tiste, ki jih bodo obiskovah. Zato naj bi v drugi fazi zgradili med bencinsko črpalko in zdraviliščem nov hotel, ob njem pa še olimpijski pokriti bazen.
V tretji fazi nameravajo zgraditi nov most preko Savinje ob zdravilišču, na drugi strani reke pa naj bi bili športno-rekreacij-ski prostori in odprt plavalni bazen.
Čeprav sta druga in tretja faza šele prihodnost, v Laškem že sedaj iščejo soinvestitorje. V programu imajo sicer zapisano, da bi vse tri faze dokončali v tridesetih letih, nič pa ne bi škodovalo, če bi se vse to dalo uresničiti že prej.
Razvoju rehabihtacijskega centra bodo morali Laščani prilagoditi tudi turistične, gostinske, trgovske in obrtne dejavnosti. V mestu bodo morali misliti na nizke pločnike, na široke vhode v restavracije,
trgovine in v druge prostore, da se jih bodo lahko, posluževali tudi bolniki na vozičkih. Če bodo vse to uresničih v tridesetih letih, je danes težko reči, razveseljivo pa je, da imajo take načrte že izdelane. Imajo pa tudi termalno vodo, kader, primerno lokacijo in veliko dobre volje.
M. B.
% KOPER
V Mehanotchniki so opredelili informiranje v statutu kot pravico ih dolžnost delavca. Imenovali so samoupravni organ, ki odgovarja za vsa področja informiranja pa tudi za izdajanje internega časopisa. Odbor za informiranje sije tudi s programom dela opredelil naloge, med katerimi je bila najvažnejša dobiti ustreznega strokovnjaka, ki bi urejal interni časopis. Sedaj je to mesto prevzel delavec podjetja, ki se že dalj časa aktivno ukvarja z vsebino in metodami informiranja. Tako bo po skoraj štiriletnem premoru v naslednjem mesecu končno prišel interni časopis „Mladi proizvajalec" ponovno med delavce, ki so ga takrat, ko je še izhajal, zaradi zanimive vsebine vedno težko pričakovali. Tedaj je bil tudi med najboljšimi v Sloveniji. In nikakršnega dvoma ni, da ne bi bil tudi sedaj zanimiv, aktualen in da ga delavci ne bi sprejeli kot svojega. To pa pomeni, da bodo morali tudi sodelovati z njim.	K. C.
SLOVENIJALES GRADI V KOPRSKI LUKI
Zadovoljivo

Industrija slovenjgraške občine je do konca februarja, v primerjavi z letom 1970, povečala
realizacijo za 37 % ® Najuspešnejši v Lesno industrijskem podjetju, Fecru in Preventu
Start junija
Popolnoma avtomatizirana žaga za razrez tropskega lesa bo zaposlovala 50 delavcev, v glavne^1 ve^
Lani se je v Mislinjski dolini industrijska proizvodnja povečala za nadaljnjih 21 %. Za letos so napovedovali nekoliko umiijenejšo rast, saj računajo, da se bo družbeni proizvod povečal za okrog 17 %, vse pa kaže, da bodo predvidevanja močno presežena.
V prvih dveh mesecih letos so industrijske delovne organizacije iz občine Slovenj Gradec dosegle kar za 37 % večjo realizacijo, kot leto dni pred tem. To občutno povečanje realizacije je nedvomno odraz večjega uveljavljanja gospodarstva Mislinjske doline na domačem kot tujem tržišču, nadalje večje intenzivnosti gospodarjenja v nekaterih delovnih organizacijah ter pospešene modernizacije proizvodnje.
vzdrževalcev $ Investicija, vredna 20 milijonov din, bo dala letno za 60 milijonov vrednosti proiij^ vodnje @ Kakšni so nadaljnji načrti podjetja Slovenijales v koprskem pristanišču
Slovenijales, ljubljansko trgovsko in proizvodno podjetje, je lani v Centralnoafriški republiki zastavilo obsežna dela pri izkoriščanju eksot iz tamkajšnjih gozdov. Rezerviranih
SKLADIŠČE IN ŽAGA V KOPRSKI LUKI
Vzporedno z akcijo za eksploatacijo eksot iz Central-noafriške republike pa so stro-
vernejša luka. Razen tega bomo z direktnim iztovarjanjem lesa z ladje na žago mnogo prihranili pri transportnih stroških,“ je pojasnil ing. Pavel Olip. ,Rred-
trad;
slalo
tirai
slabi
nost koprske Luke je tudi
stavlja 50 % potrošnje žaganeg2 je lesa v Jugoslaviji v naslednji!1 petih letih. Zmogljivost žage b° n‘^ vsekakor mnogo večja, kar p°' Mar meni, da ne bomo rezali trop' Grai skega lesa le za domače potrol ©n
Industrija občine Slovenj Gradec je dosegla lani okrog 165 mili-> jonov dinarjev realizacije, v prvih dveh mesecih tega leta pa blizu 31 milijonov dinarjev. Največje povečanje realizacije v primerjavi s prvima dvema mesecema 1970 beležijo v Lesno industrijskem podjetju, in sicer kar za 90 %, nadalje v tovarni Fecro (66 %), v Preventu, Tovarni meril in Tovarni usnja, le v Novi opremi povečujejo realizacijo za komaj 3 %.
V	Lesno industrijskem podjetju Slovenj Gradec s prodajo izdelkov na začetku leta niso imeli težav. Februarja pa je bil nad predvidevanji tudi izvoz. Če bi bilo na voljo več železniških vagonov, bi prodali še več izdelkov. V Fecru dosegajo zadovoljive poslovne rezultate predvsem.na račun kovačnice, kjer so z večjimi serijami močno povečali produktivnost.
V	nekaterih delovnih organizacijah, kot v Tovarni usnja Slovenj Gradec in v Fecru zatrjujejo, da bi dosegli še ugodnejše proizvodne uspehe, če ne bi imeli težav okrog oskrbe z reprodukcijskim materialom, tako z domačim kot s tistim iz uvoza.
Do konca februarja je slovenjgraška industrija odpremila na tuja tržišča za blizu 200.000 dolarjev izdelkov. Polovico vrednosti celotnega izvoza je ustvarila Tovarna usnja, dobro pa so se odrezali tudi v Tovarni meril Triso in v Lesno industrijskem podjetju. Le iz Fecra letos še niso izvažali.
(an)
nike, marveč računamo, d- |t“v:
bomo tega lesa veliko izvozili'
Zvezno republiko Nemčija pre\ Avstrijo, Francijo, države Bene ©g luxa, Skandinavijo in druge de jake žele.	1.4,
,JCdaj bo žaga začela obrate
vati?“	m
Računamo, da bo normala3 ® proizvodnja na žagi v koprsk v luki stekla junija letos, W ^lj bomo iz gozdov Centralnoafrj' ^la ške republike dobili prave koli' poe^ čine lesa.“	, m0i
„Ali pomeni to, da boste tij njej
rezali les samo iz teh gozdov a!1 Y-iz drugih tropskih pod'
GOSPODARJENJE V ZASAVSKIH RUDNIKIH
S prodajo ni težav
V Zasavskih rudnikih so se odločili, da bodo ta mesec obratovaH vsako soboto v treh izmenah, ker želijo izkoristiti sedanje ugodne možnosti za prodajo premoga za potrebe široke potrošnje. Na krajši delovni teden bodo predvideno prešli prihodnji mesec. Vse pa kaže, da bodo imeli tudi letos hujše težave zaradi nelikvidnosti.
imajo blizu 400.000 hektarov gozdov, v prvih petnajstih letih pa bi eksote iz teh gozdov izkoriščali na 100.000 hektarih. Te dni gredo h koncu še zadnja dela pri izgradnji prvih kilometrov cest in drugih priprav za izkoriščanje. Maja meseca letos pa bodo v koprsko luko pripeljale prve ladje, natovorjene s tropskim lesom iz gozdov Cen-trainoafriške republike.
kovnjaki Slovenijalesa pod vod-' stvom inž. PAVLA OLIPA izdelali tudi obsežen elaborat za izgradnjo prodajnega skladišča in avtomatizirane žage za razrez lesa v koprski luki.
,ža izgradnjo velike žage v koprski luki in prodajnega skladišča za tropski les smo se odločili zaradi tega, ker ima Koper izredno ugodno geografsko lego, saj je na Mediteranu najse-
tem, da se v njej lahko poslu-žimo proste carinske cone. To je narekovalo, da se nam kljub nekaj večjim stroškom zaradi neprimernega zemljišča splača vse omenjene objekte zgraditi prav v koprski luki.“
, jčakšna bo zmogljivost žage? “
„V prvi fazi bomo letno razrezali blizu 50.000 kubičnih metrov tropskega lesa. To pred-
tudi iz drugih tropskih pod' toš, ročij? “	kar
,jKot smo že omenili, bom0 del hlodovine žagali tudi za dn1' || ga evropska tržišča, prav tak° pa bomo rezali les naših par*' nerjev, ki izkoriščajo eksote n> drugih tropskih področjih.11 jje i Žaga v koprski luki bo p°' Bisi polnoma avtomatizirana in bov ^ s tem obratu zaposlenih le 50 de' e5 lavcev, v glavnem vzdrževalcev, str!
pre
VREDNOST PROIZVODNJE Bis
60 MILIJONOV DINARJEV ^
Vodstvo Zasavskih premogovnikov navadno vsaj enkrat na leto skliče na pogovor največje odjemalce premoga za široko potrošnjo. Na minulem posvetovanju 12 večjih trgov-skih podjetij, ki se ukvarjajo s prodajo premoga za široko potrošnjo, so med drugim ugotovili, da bi utegnih ta mesec prodati celo za okrog 20 % tega goriva več, kot ga bodo nakopali rudarji. Predlagali so tudi, da bi jim Zasavski premogovniki tudi v zadnjem letošnjem četrtletju poslali enake količine tega goriva, kot januarja, ko so v rudnikih nakopali rekordno število ton premoga.
Glina iz Bosne
V izgradnjo žage in prodaj' nega skladišča v koprski luki bo Slovenijales investiral skupaj 20 ® milijonov dinarjev. Vrednost ^ proizvodnje v tem obratu Slove' nijales pa bo letos znašala blizu 60 milijonov dinarjev.	čai
,K izgradnjo prodajnega skla' van dišča za tropski les in žage z3 ^ razrez tega lesa pa progra,inve; ^ sticij Slovenijalesa v koprsk nje luki še ni izčrpan,11 je dejal inž' aSo Pavel Olip: ,,Ne bom vam razk' © gal podrobno o tem, kaj vs° ^ bomo še gradili na tem konca ške Povem lahko le, da se moram0
na preizkusu v Ljubečni
-^n^^TL-^71 .	=
nuKSt
POHIŠTVO
€

Pred kratkim sta iz Bjeline v Bosni pripeljala dva kamiona glino v Opekarno Ljubečna. Glino so poslali iz opekarne DRINA v Bjelini zato, da bi v
Ljubečni iz nje izdelali opeko in jo posušili v umetnih sušilnicah. Umetne sušilnice v Ljubljani je namreč izdelalo celjsko
Spričo tega so se v Zasavskih rudnikih odločili, da bodo obratovaH vse sobote v marcu in bodo tako zasavski rudarji prešli na krajši delovni teden šele aprila. Po vsej verjetnosti bodo rudarji vsak teden prosti dva dni vse do začetka zime ah do pozne jeseni, ko bodo morali spet preskrbeti večje količine premoga za potrebe široke potrošnje. Razumljivo je, da bp vodstvo podjetja storilo vse, da
DOPISNIKI POROČAJO
LAŠKO
POVIŠALI OSEBNE DOHODKE
podjetje Klima, kolektiv iz Bjeline pa bi jih rad preizkusil, če so kvalitetne. Strokovnjaki bi želeli vedeti, kako dolgo se opeka suši in kakšna svojstva bo pokazala ghna iz Bosne pri sušenju. V Drini imajo namreč v svojem programu rekonstrukcije tudi novo sušilnico, z njeno gradnjo pa naj bi začeH že letos. Eden od ponudnikov za dobavo opreme je tudi celjska Klima, ki
je lani zgradila sušilnice v Ljubečni.
Ni kaj reči k odločitvi strokovnjakov iz Bjeline, da bodo preizkus sušenja opeke opravih kar v sušilnicah Klima v Ljubečni. To je preudarno in gospodarno in če se bo glina iz Bosne „obnesla“ v sušilnicah KHma v Ljubečni, potlej je posel tako rekoč že sklenjen.
M. B.
najprej pogovoriti z
itia
iz i Ver bo; nje del
ostali®1,me
slovenskimi in jugoslovanski®1 mc
Osebni dohodki v podjetjih iesno predelovalne industrije v laški občini so pod občinskim poprečjem, v slovenskem merilu pa prav na repu. Zaradi tega so se v radeški ,,PETI“ in v Tovarni lesne galanterije v Rimskih Tophcah že dalj časa pripravljali na to, da bi povečali osebne dohodke. Prehitel pa jih je zakon o limitiranju in tako naj bi bili za to, ker so hoteli biti dobro pripravljeni, kaznovani. Vendar pa je skupščina občine Laško uvidela prizadevanja obeh kolektivov in izkoristila možnost zakonske izjeme, da da soglasje k povečanju osebnih dohodkov, ki so bili doslej pod republiškim poprečjem. Tako bodo v Lesni galanteriji Rimske Toplice povečali osebne dohodke za 19 % v radeški „Peti“ pa za 20 %.
lesnimi proizvajalci in v sodel°' vanju z njuni nadaljevati z i2' Po gradnjo obratov-hodisi za proiz 2n; vodnjo furnirja, vezanih ploš0 ali stavbnega pohištva. Mož’ nosti za izgradnjo omenjenih tovarn imamo prav v koprsk1 luki veliko, saj prostor, ki ga imamo na razpolago, ni več nO' bena ovira.11
M. 2'
?	^	‘:	•• .V v -
Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti
CELJE
bi prodali čimveč premoga med poletnimi meseci, čeprav bo to nekoliko teže, kot v drugih letnih časih. Zasavski premogovniki bodo imeli bržkone letos še večje težave kot lani zaradi nelikvidnosti, saj jim že zdaj kupci dolgujejo najmanj 25 milijonov din, poleti pa se bo nelikvidnost zaostrila še bolj.
—m—
VEČ ZAPOSLENIH V MANJŠIH DELOVNIH ORGANIZACIJAH
Kljub temu, da je bilo letos poprečje zaposlenih zavoljo znanih težav v Cinkarni nižje kot lani, pa je razveseljivo, da so nekatera manjša podjetja napravila občuten premik pri zaposlovanju novih delavcev. Med najuspešnejšimi so v Aeru, Žični, Klimi in še nekaterih. Prav tako so povečali število delavcev tudi v štorski železarni, kjer so začeli z delom v obratih, ki so jih začeli graditi pred leti.
Po podatkih in predvidevanjih za letošnje leto lahko v Celju pričakujejo še nadaljnjo rast zaposlovanja in to predvsem v manjših delovnih organizacijah, ki načrtujejo precej povečan obseg proizvodnje. •
ŽALEC
NAJ NIŽJI OSEBNI DOHODEK 800 DIN
Sklep delavskega sveta v kmetijskem kombinatu Žalec je predvsem razveselil okrog 400 delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki. V kombinatu so se namreč odločili, da s 1. februarjem povišajo osebne dohodke vsem, ki so prejemali mesečno od 600 do 700 dinarjev, na 800 dinarjev. Prav tako sd povišali osebne dohodke vsem zaposlenim s srednješolsko izobrazbo in tistim delavcem na različnih delovnih mestih, kjef doslej osebni dohodki niso bili usklajeni.
Servis Slovenija avta na Viču je največji v Sloveniji za Zastavine avtomobile. Hkrati lahko popravljaj0 ^
80 vozil Imajo vse dejavnosti. Od mehanične delavnice, Hčarstva, avtoelektričarstva, do avto pralnic0 v
in oddelka za tehnične preglede novih vozil. Vsa nova vozila Zastave, kijih proda Slovenija avto gred0 ^
skozi njihove roke. Skupaj popravijo in pregledajo skoro 3.000 avtomobilov mesečno. Od začetka,t0 S je od leta 1962, ko so imeli 20 zaposlenih, je število naraslo na sedanjih 123 delavcev. ‘	”
A. AGNIČ
, *	'	.	"■	... • -s -	.
_____atiži_______.
ŠPORT IN REKREACIJA
za leP^0 to
'nbolpS^0
melbrosia®
___	fil.d..
® SLOVENJ ^ GRADEC
tl Občinski sindikalni svet Slo-VrPj Gradec je priredil na smu-V ^sču na Veliki Kopi na Pohorju fadicionalno prvenstvo v vele-sMlornu. Tehnično izvedbo je iz-^ Peljal Smučarski klub Slovenj 'Jtadec. Tekmovanje je motilo ?!abo vreme in snežni metež, ki \ j® tekmovalcem onemogočil Ul boljše rezultate. Nastopilo je 39 )0 srnučarjev iz 10 delovnih orga-q. Jpacij. Med moškimi je zmagal "Jartin Tiršek (Elektro Slovenj P Ojadec) 1.12,0, 2. Vrunč Tomo )S- tOružbene dejavnosti) 1.16,3,3. ji juvan Vinko (Elektro) 1.17,8 \ dd.
Med ženskami je najhitreje 1 Ptevozila progo Breda Podpečan ie- 'trgovci) 1.32,8, 2. Zanoškar f .fenka (Elektro) 1.32,8, 3. Tret-! Jak Marinka (Tovarna usnja)
0- '	^ ltd' TOMO VRUNČ
J® LJUBU AN A
y soboto, 22. maja in v ne-co ueljo 23. maja 1971 bo v Javnih 0' "fediščih v Ljubljani velika Ji- arednarodna dirka v kartingu P°d okriljem mednarodne avto-.bilistične zveze I-TA oziroma livnega komiteja za karting CIK. }» L okviru te dvodnevne prire-d' e bo tudi tretja dirka za le-osnje prvenstvo Jugoslavije v ^ Kurtingu.
t SLOVENSKA BISTRICA
U’
(0 rt'
(\l ,. V okviru letošnjega I. dela občinskih sindikalnih športnih iger l0. n- kd° na kegljišču v Slovenski , f.lstrici tekmovanje v kegljanju, i V ki se ga je udeležilo 6 ekip. Naj-[e- bspešnejši so bili tudi letos člani ,y. ekjpe Steklarne iz Slovenske Hitrice, ki so podrli 315 kegljev I Pred ekipo Pekarne iz Slovenske E Bistrice (302 keglja), EMI Polj-' «ne (285), IMPOLA I (275), . Meklame II (248) itd.
JJ’	VIKTOR HORVAT
10
20% RAVNE
|S I, . Slovenski smučarji veterani, re- •'i že več let ne tekmujejo aktiv-£11 no> se bodo letos srečali 3. aprila bu Ravnah na Koroškem. Smu-carski klub Fužinar bo v sodelo-1«'vanju s Tedensko tribuno pri-Z3, jedil tekme v slalomu in tekih, te- V^eleženci bodo razdeljeni v kij stjri starostne skupine. Za sreča-, nJe naših nekdanjih smučarskih iz- asov^ ki so pred leti zmagovali na 2' fevdnih domačih tekmovanjih
se u-10
m se solidno uveljavili tudi v JUednarodni areni, je na Koro-skein precejšnje zanimanje.
V. R.
® DRAVOGRAD
Na Koroškem se zelo zavze-bJujo, da bi športne igre delavcev
I ^0bŽin Dtusjpgrud, Radlje, Slo-
I
B yebj Gradec, Ravne in Velenje še P razširili. K športnim sreča-Ujem bi radi pritegnili kar največ , elavcev, saj se zavedajo podil biembnega deleža rekreacije v fli ^°dernem ritmu življenja. Igre [0. bblavcev pa nimajo le rekreacij-iZ- n ®a Pomena. ampak veliko pri-. Pbuiorejo pri medsebojnem spo-^navanji.	V. R.
Ji
Dolenjci na snin^eh v Kogu
Pri Ribniku nad Črmošnji-cami v Rogu so se v nedeljo, 13. marca pomerili na snegu v okviru dolenjskih zimsko-športnih iger v veleslalomu zaposleni iz novomeške in grosupeljske občine. Za tekmovanje se je prijavilo več kot sto tekmovalcev, vendar jih je bilo na startu polovico manj. Tekmovalni pogoji so bili ugodni, sneg je bil hiter, vreme pa sončno.
Najuspešnejši so bili smučarji iz Novega mesta, ki so v odsotnosti tekmovalcev iz trebanjske in krške občine brez težav premagali borbene Grosupeljčane. Zmagovalca sta bila smučarja novomeške tovarne Krke, Meta Wachter in Peter Henčič. Tudi v ekipni konkurenci za pokal občinskega sindikalnega sveta Novo mesto je bila najboljša ekipa Krke, tekmovalci te ekipe pa so tudi največ pripomogli, da so zmagali Novomeščani za medobčinski pokal.
Rezultati — veleslalom (800 m) — moški: 1. Henčič (Krka) 50,6, 2. Medle (Novoles) 52,2, 3. P. Turk (Elektro) 52,4, 4. J. Turk (IMV) 52,6, 5. Pelko (Krka) 53t5, 6. Avsec (Elektro) 53,8, 7. Čelik (Iskra) 55,7, 8.
Ilovar (Krka) 55,7, 9. Koprivnik (Novoteks) 55,9, 10. Vesel (Pionir) 56,8 itd.
Ženske: 1. Wachter (Krka) 72,8, 3. Rebernik (IMV) 101,5, 3. Perdan (Krka) 124,4 itd.
Tekmovanje za pokal ObSS Novo mesto: 1. Krka (Henčič, Pelko) 104,1, 2. Elektro (Turk,
Avsec) 106,2, 3. Novoles I (Medle, Legan) 109,2, 4. IMV I (Turk, Fink) 112,8, 5. Novoles II (Rebernik, Japelj) 129,1 itd.
Tekmovanje za medobčinski pokal: 1. ObSS Novo mesto (Henčič, Medle, Turk) 155,2, 2. ObSS Grosuplje (Zgonc, Grum, Aubreht) 183,3.$. DOKL
ŠPORTNO SREČANJE TAM : R. BENČIČ
Tovarna avtomobilov Maribor slavi letos velik jubilej — 25 let obstoja, dela in uspehov. V proslavo tega jubileja so se vključili tudi športniki, ki želijo s športnimi srečanji dati svoj doprinos temu jubileju. Na programu so športna srečanja v raz-hčnili panogah skozi celo leto z nasprotniki v Mariboru, ter srečanja v Ravnah, Štorah, na Reki in udeležba na športnih igrah avtomobilske industrije v Sarajevu.
Prvo takšno srečanje je bilo že s športniki R. Benčič iz Reke. Tekmovanja so bila v kegljanju, streljanju, šahu ter nogometu. Športniki TAM so bili boljši v kegljanju s 796 proti 682 podrtim kegljem, v stre-
Tekmovanju na Viševniku sta seveda prisc hinc, predsednik OSS Radovljica (desno) (Foto: D. Kopecky)
itvovala tudi Jože Bobi tajnik Milan Baloh.

Lev in njegovi >levčki<
B
1
B
m
ei
E3
B
B
B
B
B
m
m
Sindikalna tekmovanja ljubljanskih kolektivov v smučanju so bila na soboto, pred pustom in pred dnevom žena, ko imajo gostinci največ dela. Sindikalna organizacija hotela LEV svojih tekmovalcev ni prijavila, čeprav bi mnogi radi nastopih. Zato pa je sindikalna organizacija prejšnji torek pripravila samostojno tekmovanje v veleslalomu in sankanju v Kranjski gori. Na enodnevni izlet se je odpeljalo 60 športno najbolj razvnetih ,.levčkov", ki so zvečine tudi nastopili, ali pa so za rekreacijo vsaj drsali na kranjskogorskem drsališču. Tako se je izkazalo, da se s športom ukvarja vsak tretji član kolektiva.
Med moškimi v skupini do 30 let starosti je v veleslalomu zmagal Igor Krek pred Vinkom Plešcem in Marjanom Babičem. Pri starejših članih je bil najboljši Janez Zorc, drugo mesto je zasedel Dane Demšar, tretje pa Rudi Gerdej. Erna Repovž je bila najboljša med ženskami v veleslalomu, Mira Peterlin pa v
sankanju. V tej disciplini si je na zmagovalnih stopničkah podala roko z Janezom Perdanom, ki je bil prvi med moškimi.
Najboljši ,)evčki“ so v znak priznanja prejeli praktična darila in diplome ter prehodne pokale . Glede na izenačenost tekmecev je zlasti za te trofeje na prihodnjih tekmah pričakovati še ostrih bojev.
Ijanju s 1187 krogi proti 1028 ter v šahu z 11,5 točke proti 4,5 točke. Edino zmago so športniki R. Benčič dosegli v nogometu, kjer so zmagali z 5:1 kljub enakovredni igri v prvem polčasu. Povratno srečanje bo na Reki v začetku junija.
J. R.
* * *
o
* * *
Vedno na zalogi bogata 4 kolekcija damske kon- £ fekcije v aktualnih kro- (> jih, barvah in materia- £ lih. Na voljo so tudi J ekskluzivni, visoko mod- f ni modeli plaščev, kosti- £ oblek v žela J
*
* *
IV. VELESLALOM OSS RADOVLJICA NA VIŠEVNIKU
MNOŽIČNO IN KVALITETNO
S
*
¥
č
*
*
*
*
P
*
*
O
*
*
*
*
*
*
*
*
¥
*
¥
*
*
*
*
*
*
*
*
mov in
majhnih serijah.
Torej, v Modni hiši oblačila za ženo, moža, hčerko in sina!
PRODAJNI SERVIS
modna
hiša
LJUBLJANA — MARIBOR — OSIJEK

Občinski sindikalni svet Radovljica je s sodelovanjem smučarske sekcije TVD Partizan Bled organiziral 13. marca občinsko sindikalno tekmovanje v veleslalomu. Zimske igre OSS Radovljica so bile že četrte zapovrstjo.
Tudi to pot je imel organizator nadvse srečno roko. Za tekme je namreč izbral pobočje Viševnika nad Rudnim poljem, ki slovi kot eno izmed najmikavnejših smučišč v Sloveniji. Poleg tega je bilo smučarjem naklonjeno tudi .vreme, zato je bilo na Viševniku še toliko bolj veselo.
„Odločili smo se za tri tekmovalne razrede oziroma za tri kategorije,. . .“ mi je po končanih tekmah razlagal Milan Baloh, tajnik OSS Radovljica. ,Ne glede na starost so vse ženske nastopile v eni kategoriji, moški pa v dveh. Starostna meja za
Smučarske tekme živilcev
Tekmovanja v veleslalomu, ki je bilo 20. marca za smučarje podjetij živilske stroke, se bodo udeleženci verjetno še dolgo spominjali. Moker sneg, pomešan z močnim dežjem, je otežkočil pripravo proge, oviral pa je tudi nastopajoče. Tako oni, kot časomerilci in vsi ostali, so bili premočeni do kože, vendar so se požrtvovalno spuščali po progi, dolgi blizu 600 metrov.
Prireditelj letošnjih tekem je bila
Kolinska tovarna, ki je tekmo in vse ostalo solidno pripravila. Tehnično izvedbo pa je prevzel SK Novinar, katerega člani so se kljub slabemu vremenu prav tako potrudili. Udeležba je bila to pot precej večja, saj je nastopilo več kot 100 tekmovalk in tekmovalcev iz podjetij Dana, Mirna, Delamaris Izola, Emona, Zalog, Etol Celje, Kolinska tovarna, Planika Kobarid, Pivovarna Union, Slovenija vino in Žito, razen njih pa še sedem smučarjev podjetja Knorr iz Švice. Vsi udeleženci tekem so prejeli praktična darila, najboljši trije v vsaki kategoriji pa plakete.
Vsekakor je vredno poudariti zelo lep uspeh smučarjev Žita, ki so v vseh kategorijah pobrali največ lovorik, v ekipni konkurenci pa osvojili pokal. Pri članicah je zmagala Toler-jeva (Žito) pred Poverjevo (Emona), četrta pa je bila spet Berčeva (Žito). Pri članih nad 35 let je zmagal Kuret, naslednji dve mesti pa sta prav tako pripadli „žitovcema“ Pod-boršku in Lipicerju. Pri članih do 35 let pa je letos že drugič zmagal Kutin iz Kobarida, medtem ko sta drugo in četrto mesto pobrala „ži-tovca“ Baggia in Pirc.
TONE BANClC
Večina letošnjih sindikalnih športnih prireditev na snegu je že za nami. Še nekaj nedelj na smučeh in sneg bo skopnel. Dilce bomo odnesli na podstrešje, seveda pa tudi poleti ne bomo počivali. Medtem ko v nekaterih delovnih organizacijah še niso
zaključili niti z zimskimi športnimi igrami, so marsikje bolj pohiteli in že nastopajo v okviru letnih iger.
Tudi letošnja zima je pokazala, da postajajo zimski športi vse bolj priljubljena oblika rekreacije zaposlenih. Število delavcev, ki so si le-
tošnjo sezono omislili smučarsko opremo, je naraslo, prav tako število sindikalnih tekmovanj na snegu, kar lahko samo pozdravimo. Na sliki: slovenski gradbinci so tudi letos poskrbeli za najbolj množične zimske športne igre ...
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*

m MARIBOR
V oviru športnih tekmovanj v počastitev jubileja tovarne TAM je bilo ha Pohorju smučarsko tekmovanje v veleslalomu, na katerem so nastopili tekmovalci TAM, Metalne, Karoserista, MTT,Elektro-kovine in B. Kidriča. Skupno je tekmovalo 52 smučaijev, ki so bili razdeljeni v dve starostni skupini. Kljub izredno južnemu snegu je bila proga na Bolfenku odlično pripravljena. Proga, ki jo je postavil Raišp, je bila dolga 1.000 metrov in je imela 24 vratič ter je zahtevala od tekmovalcev precej kondicije.
Rezultati do 35 let: 1. Gajšek 45,0; 2. Klanjšček (oba MTT) 46,0; 3. Vračko (ELKO) itd.
Ekipno: 1. MTT 143,0; 2. Metalna 148,8; 3. ELKO 150,0; 4. TAM 155,6.
Nad 35 let: 1. Salecl (TAM) 53,4; 2. Rak (Metalna) 54,0; 3. Kajzer (TAM) 56,2 itd. Ekipno nad 35 let: TAM 167,8; 2. ELKO 178,2; 3. Metalna 188,8.
J. RAIŠP
D OREHOVA VAS
Na tiskovni konferenci za novinarje je organizator 5. dirke za nagrado Štajerske seznanil prisotne o pripravah na dirko in o udeležbi tekmovalcev. Sodeč po pripravah bo startalo 51 tekmovalcev. Prisotnim je organizator s predvajanjem filma o lanskoletnem svetovnem prvenstvu osvežil spomin na nepozabne trenutke 4. dirke za svetovno prvenstvo, kjer je zmagal poznejši svetovni prvak Belgijec Robert.
Z željo, da bi tudi letošnja 5. dirka za nagrado Štajerske čim lepše uspela, je organizator končal vse priprave na dirkališču, tako da sedaj čaka le še na prihod tekmovalcev.	J. R.
moške je bila 35 let. Mlajši so nastopili v enem, starejši pa v drugem tekmovalnem razredu . ..“
Za tekmovanje v veleslalomu na Viševniku se je prijavilo 178 predstavnikov osnovnih sindikalnih organizacij z območja OSS Radovljica. Na startu se je končno pojavilo 170 smučarjev, kar predstavlja rekordno udeležbo na zimskih športnih igrah OSS Radovljica.
Razveseljivo je, da so vse večje delovne organizacije z radovljiškega območja poslale na Vi-ševnik svoje smučarje, zato je bila konkurenca zares huda. Žal pa se lepe prireditve niso udeležili predstavniki Sukna in Almire, Čeprav imata oba kolektiva večje število navdušenih smučarjev.
„Poleg blejskih smučaijev so nam pri organizaciji tekem zelo pomagali tudi vojaki na Rudnem polju . . mi razlaga Milan Baloh." Za vsakega udeleženca so pripravili čaj in toplo klobaso, pomagali so nam na progi, skratka . .., v vsakem pogledu zaslužijo pohvalo . . .“
In kateri smučarji in ekipe so na Viševniku najhitreje prevozile progo?
Ženske ekipe: 1. Zdravstveni dom Bled — Romana Lakota in Miša Planinc, 2. Elan Begunje — Nataša Pristavec in Kristina Ukmar, 3. Iskra Lipnica - Anica Finžgar in Darinka Bohinc,
4.	Lip Bled — Anica Vaber in Metka Sodja itd.
Moške ekipe: 1. Elan L — Marjan Pesjak, Janez Bohinc in Jože Demžan, 2. GG Bled - Peter Lakota, Kristi Ogris in Miha Torkar, 3. LM Radovljica 1. Miroslav Dovžan. Florjan Radan in Matevž Stanovnik, 4. Trans-turist Bled — Jože Kamperle, Slavko Gorzeti in Tone Mlačnik, 5. Elan II — Andrej Vogelnik, Rudi Kokalj in Mato Grčar itd.
Ženske posamezno: 1 Romana Lakota (Zdravstveni dom Bled) 0:34,8, 2. Silva Zalokar (Veriga Lesce) 0:41,3,3. Anica Finžgar (Iskra Lipnica) 0:41,3, 4.1. Miša Planinc (Zdravstveni dom Bled) 0:41,7, 5.'Nataša Pristavec (Elan Begunje) 0:42,6 itd.
Starejši moški: 1. Janez Bohinc (Elan Begunje) 0:50,0, 2. Kristl Ogris (GG Bled) 0:53,7, 3. Rado Faganel (Iskra Otoče) 0:57,2, 4. Boris Ahac (GG Bled) 0:57,4, 5. Matevž Stanovnik (Postaja mihce Radovljica) 1:00,0 itd.
Mlajši moški:	1. Marjan
Pesjak (Elan Begunje) 0:49,2, 2. Peter Lakota (GG Bled) 0:49,4, 3. Tomaž Pogačnik (UKO Kropa) 0:51’,2, 4. Vinko Robnik (Veriga Lesce) 0:51,5,
5.	Igor Mihajl (Vezenine Bled)
0:53,3,	6. Jože Kamperle
(Transturist) 0:5 3,3 itd.	—a.

j^.XXXXXXXXXXXXXXXXXX
29. marca bo Zbor narodov Zvezne skupščine sprejel dokončno besedilo ustavnih amandmajev za javno razpravo.
CZP
Delavska
enotnost
bo takoj po zasedanju Zbora narodov izdala
Priročnik
za javno razpravo o sprememah ustave SFRJ Brošura bo obsegala:
Ustavo SFRJ iz leta 1963
Ustavne amandmaje z obrazložitvijo
Referat Edvarda Kardelja na predsedstvu CK ZKJ
Ekspoze predsednika Zvezne skupščine Milentije Popoviča ob sprejemu dokončnega besedila ustavnih amandmajev
Ta brošura, ki bo obsegala okoli 200 strani, bo v prihodnjih mesecih nujno potreben priročnik za vse udeležence javne razprave o spremembah naše ustave. Cena brošure je 13,50 dinarjev.
ČZP
DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova ulica 4/11
Ker bo naklada ome jena, pohitite z naro čili!
NAROČILNICO OBJAVLJAMO NA 7. STRANI DANAŠNJE ŠTEVILKE
-*xxxxxxxxxxxxxxxxxx
»MAMICA, KAJ PA NAJ DELAM TAKRAT, KO BOŠ V SLUŽBI?«
Najmlajši iz Vevč
V zadnjih dveh številkah smo v zapisih o otroškem varstvu ugotovili, da posebno v zadnjem času precej dajemo za organizirano varstvo naših najmanjših. Toda vseeno so potrebe veliko večje kot možnosti. Veliko preveč je staršev majhnih otrok, ki prosijo in s solzami v očeh rotijo uprave vrtcev, naj vendar najdejo prostor tudi za njihovega otroka. Preveč je še otrok, ki niso, kot le redki, deležni varstva in dodatne vzgoje v vrtcu. Žal, niso izjeme, ampak skoraj pravilo, da so otroci mater, ki so zaposlene popoldan, zaklenjeni doma, namesto da bi
se veselili svoje mladosti v družbi vrstnikov in pod okriljem „tetic“, ki bi v vrtcih nadomeščale mamino mehko roko. Res je to skoraj pravilo. Ali so morda tudi izjeme? Na Republiški skupnosti otroškega varstva, žal, nimajo podatkov o izjemah, so pa „slišali“, da je tako varstvo v Vevčah. Prav so slišali. Varstvo v Vevčah je izjema. Otroci mater, ki delajo popoldan, so lahko v varstvu tudi do 22. ure zvečer. Materam vevške papirnice torej ni treba zaklepati svojih otrok. Lahko se posvetijo svojemu proizvodnemu delu brez črnih misli in skrbi za otroka.
V vrtcu, kjer so predšolski otroci, so navadno že vsi zelo ,,resni". Njihova igra je učenje. Rišejo, sestavljajo kocke, de-
lajo lepljenke in figurice iz vseh mogočih predmetov, pojejo, deklamirajo, plešejo. Sami skrbijo tudi za red. Vsak dobi svoj narisan znak: hišico, gobico, jelenčka, dežnik ali kaj drugega. Ti znaki so potem na postelji, garderobni omarici in na obešalniku za brisače. Vsak torej ve, kam sodijo njegove stvari. Imajo pa tudi dežurne. Ti še posebej skrbijo za red. Obenem pa pomagajo pri kosilu in malici. Otroci resno vzamejo svojo dolžnost dežurnega. Zgodilo se je tudi tole:
Mama si je v službi vzela dopust in prišla po Bredico sredi dopoldneva.
..Pridi, greva domov, Bredica. “
„Zakaj, saj še ni toliko ura? “
„ Vzela sem dopust. No, obleci se. “
, Ampak..., ampak jaz ne morem. “
„Kakoooo? Kaj se to pravi? “je bila mama skoraj jezna. Bredica pa v jok in med solzami:
_ ,,Danes sem vendar dežurna. Kdo bo pa delal namesto mene? Zakaj pa me ne vprašaš, ko jemlješ dopust. “
In Bredica je tisti dan ostala v vrtcu do konca.
„V Vevčah smo začeli z otroškim varstvom že takoj po vojni,“ je začel pripovedovati vodja kadrovskega sektorja Papirnice Vevče Tone Novak. „Takrat smo vilo z dvema stanovanjema naših inženirjev preuredili v Dom igre in dela.“
V začetku je bilo v varstvu 30 otrok. Danes pa ... Papirnica Vevče se je širila. Delavci, ki so včasih prihajali na delo od daleč, so se naselili v nove bloke ob tovarni. Prebivalštvo Vevč seje povečalo in danes je samo v tovarni zaposlenih 880 ljudi. Od tega je 320 žensk, družin pa, ki imajo otroke, je okrog 200.
„Najbrže smo eni od redkih, če ne celo edini, ki imamo varstvo do 22. ure zvečer. Dodatne stroške za podaljšano varstvo, predvsem osebne dohodke osebja, plača tovarna." Delovni kolektiv vevške papirnice je doumel, da ni samo socialni ukrep, če rešijo mater, ki dela, nenehne skrbi za otroka, temveč, da je to v prid tako proizvodnji kot tudi materam in otrokom.
„Res je, naš vrtec je prenapolnjen. Nimamo dovolj prostora, toda ali ni bolje, čeprav se otroci malo drenjajo, pa so na varnem in se z njimi prav ravna, kot pa, da bi bili prepuščeni samim sebi,“ je poudaril Novak in mislim, da prav dobro razume, kaj pomeni za otroka družba sovrstnikov in dodatna vzgoja v vrtcu.
„Pred kratkim smo začeli graditi nov stanovanjski blok in v njem bomo en del uredili v vrtec. Tristo kvadratnih metrov za en milijon sedemdesettisoč dinaijev. Pol bo dala Temeljna izobraževalna skupnost, pol tovarna. Morda bomo nekaj dobili še od občine. Vrtec pa bo konec septembra vseljiv."
Že tri leta imajo načrte za gradnjo modernega vrtca v Polju. Toda inflacija, podražitve, stabilizacija ... bolje je skromno pa takoj, kot pobožne želje v oblakih.
Upravnica vrtca v Vevčah je že 20 let Milica JURC. „Danes imamo v varstvu 110 predšolskih in 115 šolskih otrok. Veste, šolsko varstvo imajo tudi v
šoli Polje, toda starši so zahtevali, da tako varstvo prevzamemo tudi mi. In, naši šolarji so v poletju dosegli kar lep uspeh. Čeprav jih imamo v skupinah več, kot je po normi, je uspeh zadovoljiv. Za varstvo otroka plačajo starši 117.— dinaijev mesečno. „Nismo dragi, ampak, pomaga nam tovarna. Popravila, elektrika ... Poleti imamo na kopališču vse zastonj, še plaval-
nega učitelja. Ko gredo naši otroci v šolo, znajo že vsi plavati. Tudi za letovanje naših otrok na morju precej primaknejo."
Milica Jurc že komaj čaka, da bo dograjen nov blok in novi prostori vrtca v njem.
„Devetinšestdeset prošenj imamo za sprejem. Ne morete si misliti, kako nemočna sem, ko slišim glas matere, ki joka in
Helena Babnik varuje Blažka in Petrčka, ko so njuni starši na delu. Že res, da ob skromni pokojnini pride prav vsak dinar, ki ga dobi za to, vendar je potrebna tudi ljubezen do otrok in te Heleni ne manjka
prosi, naj bi vzeli tudi njenega otroka."
Ni še dolgo, ko sta bila pri njej oče in mati. S solzami v očeh sta jo prosila: „Poglejte, dve leti in pol je stara naša Barbka. Midva delava tu, ona pa je v Črni na Koroškem. Nikoli nismo skupaj. Garala sva ta leta in postavila montažno hišico v Kašlju. Sva delala zastonj? Kaj tudi zdaj ne bomo mogli biti skupaj? “
,,Ali more biti človek neobčutljiv za take usode? Ali sploh lahko pomislim na normative? “
In tako bo v skupini, kjer jih je zdaj več, kot je „dovoljeno“, kmalu med njimi tudi Barbka. Vsako jutro bo prihajala v vrtec, popoldne pa bo skupaj z očkom in mamico.
Vseeno pa v Vevčah še ni tako, kot bi moralo biti. V vrtec sprejemajo otroke le nad dvema letoma starosti. Kaj pa mlajši?
„Doslej nismo našli rešitve," je priznal Tone Novak. Morda tudi niso premišljali dovolj, ali pa...
„Problem dojenčkov pri nas rešujejo babice ali pa upokojenke. Tudi svojega 14-mesečnega Blažka imam v varstvu pri taki upokojenki."
Helena Babnik je upokojenka papirnice Vevče že 4 leta.
„Otroke imam rada. Moji so že odrasli. In če me prosijo ... Sedaj imam dva, Blažka in Petrčka."
Zjutraj ob šestih ju dobi, nahrani, da spat, spet nahrani, pe-
lje na sprehod, nahrani, pa z^nen, pet spat in potem gresta do-)arti mov.	f? <
„Pridna sta in rada ju ima®1'”13 Tudi čas imam. Res mi plačajo*^ ampak, če ne bi imela rad23an. otrok ...“	»te
„Naš Blažek se zelo dobrHogc počuti pri Babnikovih in tudjlelji mi smo zadovoljni, da smo naslov
tako dobro varuhinjo," je
fl2*snu
koncu povedal Tone Novak. 1016
Toda, ali je dovolj takih Hei ^ len za vse Blažke in Petrčke, H a'
’ ,{>0(1 jnč-tv
so potrebni varstva? In konc'i-0 no, ali ni to le izhod v sili, ki pa5om jo, žal, sedaj rešuje še vsak P0bte
svoje.	TEKST IN FOTO?'?"1
ANDREJ AGNK£en.
'nen
POSTOJNA
V teh dneh potekajo v Postojni dvodnevni seminarji za ožja vodstva osnovnih organizacij sindikata. Seminarje organizirata občinski sindikalni svet Postojna in delavska univerza-Na seminarjih obravnavajo naslednje teme: vloga in naloge sindikalne organizacije, samoupravljanje in spremembe v političnem sistemu, stabilizacija in politika gospodarjenja, gospodarske razmere in problemi v postojnski občini ter samoupravni dogovori o delitvi osebnih dohodkov ter družben« usmerjanje delitve dohodka.
P. E.
DELAVSKA
ENOTNOST
Glasilo republiškega sveta ZS za Slovenijo, izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik MILA!* { POGAČNIK. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ul. 4, poštni predal 313/VI, telefon uredništva 316-672, 323-554. RaCun pri Narodni banki v Ljubljani, št. NB 501-1-991, devtzb' j f račun pri Ljubljanski banki, št. 501-620-7-12100 — Posamezna številka stane 50 N-par — 50 S-din — Naročnina je četrtletna 6,50 N-din — 650 S-din — polletna 13 N-din — 1300 S-din in letna 26 N-di® f — 2600 S-din — Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tiska CZP »Ljudska pravira" Ljubljana