Leto IX._Y Celju, dne 23. aprila 1914._Št. 11. MRDDHl UST Izhaja vsak četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Vse pošiljatve, (dopisi reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: „Narodni List" v Celju. Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Rotovška cesta štev. 3. Deželni poslanec dr. Vekoslav Kukovec pred svojimi volilci v Središču. V Središču, 21. aprila. Včeraj je imel naš deželni poslanec dr. Vekoslav Kukovec pri Venigerholcu izvrstno obiskan sjiod, na katerem je poročal prav obširno o uspehih slovenske politike v štajerskem deželnem zboru. Shodu je predsedoval ugledni tukajšnji veleposestnik in paromlinar g. Jakob Z a d r a v e c. Ker je včerajšnji govor dr. Kukovčevv več ko enem oziru velepomemben, prinašamo v naslednjih vrsticah vsaj glavne točke iz njega. Govornik je izvajal: 1. Preteče zvišanje deželnih doklad. — Ogromno zadolženje dežele. »Vsled slovensko-klerikalne obstrukcije deželni zbor štajerski že več let ni mogel napraviti rednega proračuna. Še odborniki najmanjše kmečke občine pretresavajo leto za letom temeljito občinske izdatke in dohodke, da ne nastane nered in nc zadenejo občinarjev vsled lahkoumnega gospodarstva velika plačila. Štajerski deželni zbor pa vsled slovensko-klerikalne obstrukcije ni prišel do tega prevažnega dela in tako je smel delati deželni odbor kar je hotel. Moji volilci se znabiti spominjajo na govor, v katerem sem meseca februarja v deželnem zboru ostro in po pravici ostro grajal gospodarstvo deželnega odbora. Najhujše posledice bodo imeli za nas Slovence ogromni novi dolgovi, ki jih je za časa obstrukcije napravil deželni odbor; znašajo ti dolgovi do 16 miljonov kron. Ko je šlo v deželnem zboru za pokritje teh dolgov, sem bil od Slovencev pač edini jaz, ki sem govoril o gospodarstvu deželnega odbora odkrito besedo. Slovenski klerikalci so molčali, dasi so morali dobro vedeti, da so se napravili dolgovi v prid nemškemu delu dežele. Slovenci bodemo imeli samo čast te dolgove plačevati. Taki so naši klerikalci kot branitelji naših gospodarskih koristi! In še eno posledico bode imelo to večno najemanje novih posojil: občutno zvišanje deželnih doklad. Nemški nacijonalci bi ga bili že sklenili in tudi slovenski klerikalci se prav nič ne boje, kakor nam kažejo razmere na Kranjskem, novih davkov; a ti gospodje, ki so jim mandati vse, dobrobit ljudstva pa deveta briga, se boje volitev. Mislijo si: samo, da smo enkrat zopet srečno izvoljeni, potem pa je šest let časa do prihodnjih volitev in tačas se zvišanje deželnih doklad med našimi dobrimi in prizanesljivimi volilci že pozabi. 2. Kakšni so klerikalni »uspehi« v resnici. —\ Meščanska šola v Žalcu in železnice. Spoštovani moji klerikalni tovariši se po shodih in po »Slov. Gospodarju« ne morejo dovolj na-hvaliti z velikimi uspehi, katere so bojda dosegli s tem, da so lanskega leta oktobra na tako nenavaden in skrivnosten način obstrukcijo ustavili. Navajeni smo od klerikalne strani najpredrznejših političnih sleparij, ali tako debele še duhovniški politiki na Štajerskem vendar niso zagrešili. Ti »uspehi« ne pomenjajo za nas v resnici nobenih pridobitev; stale namreč Nemcev niso doslej vinarja, dobili so pa za nje iz naših klerikalcev vse, kar so hoteli, posebno potrjenje vseh samolastno od deželnega odbora napravljenih dolgov. Poglejmo, kako je z ustanovitvijo meščanske šole v Žalcu! Lansko leto so se hvalili klerikalci, da se bode v smislu dr. Koro-ščevega dogovora z Nemci ustanovila ta šola že »Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 E, za Četrt leta 1 E. Za Ameriko in druge dežele na leto 6 E 60 v. NaroCnina se plačuje vnaprej. Posamezna Številka stane 10 vinarjev. letošnjo jesen! V resnici pa je ostal dotični deželno-zborski sklep dosedaj le na papirju in ni dobil še do danes najvišjega potrjenja. Kedaj se bo potem šola otvorila? Tudi glede pokritja izdatkov za to šolo ni potrebne jasnosti. Jalove so torej take pridobitve, ki so odvisne od dobre volje sovražnega nam deželnega odbora! Samohvala klerikalnih deželnih poslancev zaradi železnic Ljutomer—Ormož in Polzela—Motnik pa je naravnost smešna! Prvič gradnja obeh železnic ni odvisna samo od sklepa štajerskega deželnega zbora temveč mora gradnjo skleniti državni zbor, drugič pa so si pridobili naši klerikalci tudi za sklepe glede deželne podpore le toliko zasluge, da so zraven drugih bežali. O podpori za železnico Ljutomer—Ormož v deželnem zboru sploh ni poročal noben slovenskoklerikalni poslanec, temveč ptujski Ornig. Da so povrh tega Nemci tudi sedaj pošteno opeharili Slovence, je že v časih dr. Koroščevih .skoraj samo ob sebi razumljivo; za gradnjo železnic v nemškem delu dežele se je dovolilo namreč natančno petkrat toliko deželne podpore ko za železnici Ljutomer—Ormož In Polzela—Motnik skupno. Take reči pa imenuje »Slov. Gospodar« zmago in sijajen uspeh nad Nemci! »Zmage« so danes sploh že najnavadnejši gospodarski izdatki dežele za slovenski Štajer, ki so se poprej brez obstrukcij kot samo ob sebi umevni v deželnem zboru dovoljevali. Ako bodemo delali tako naprej, nam bodo Nemci lahko zabrusili v obraz, da si sami odrekamo pravico do vsakršnih doneskov od dežele. 3. Klerikalci in naše ljudske šole. Zvišanje učiteljskih plač. 1 To, kar so počenjali naši klerikalni poslanci v deželnem zboru meseca februarja in marca, po-menja za naš narod pravo sramoto. Odkrito so kazali svoje sovraštvo do vsakogar, kdor se ne obeša duhovnikom na frak, uganjali so popolnoma enostransko stanovsko politiko. Če je zvišanje učiteljskih plač pravično in v današnjih življenskih razmerah utemeljeno, morajo isto vse stranke brez pogoja skleniti. Če pa to zvišanje ni utemeljeno, ga ne smejo dovoliti tudi slovenski kleiikalci in če bi s tem bogvekako strankarsko kupčijo naredili. A oni pravijo: mi dovolimo zvišanje učiteljskih plač, če se poslabša in uniči naše ljudsko šolstvo. To je pa stališče, kateremu sem se moral kot Slovenec upreti in kateremu se mora vsaka narodna stranka z vso silo upirati. Kajti vsi vemo, da se bode mogel naš narod le tedaj braniti in ugodno razvijati, ako bode imel dobre šole in dober naraščaj. Kdor hoče šolsko izobrazbo skrčiti, oškoduje s tem kmeta, delavca in obrtnika, on je grobokop našega ljudstva. In taki grobokopi so naši klerikalci. Vem, da najdejo pri nazadnjaškem delu naroda s svojim bojem proti šoli obilo priznanja, vem, da je osobito duhovščini naraščujoča izobrazba kmetov na poti — ali v tem oziru ne pozna boljši del našega ljudstva z njegovimi voditelji vred nobenega popuščanja. Mal del zasluge, da je dr. Korošec v zadnjem zasedanju deželnega zbora doživel s svojimi protl-šolskimi zahtevami sramoten poraz, gre pač tudi poslancu slovenskih trgov. (Klici: Živel dr. Kukovec! Splošno odobravanje. Poročvalec izrecno pribije, da so stališče narodne stranke glede šolstva odobravali vsi navzoči kmetje.) 4. Sleparija z mirovnimi sodišči. Bilo bi škoda, ako bi vas ne poučil o velikem »uspehu« klerikalnih poslancev z dosego »mirovnih sodišč«. (Volilci se prično krohotati.) Za ta Oglasi se račnnijo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popnst po dogovora. Pristojbine za oglase je plaCevati po pošti na naslov: ..Narodni List" v Celju. »mirovna sodišča« pri občinskih uradih se je osobito pehal dr. Verstovšek. Iz neštetih slučajev vemo, da je ta človek eden od onih klerikalnih politikov, ki sejejo neprestano prepir in sovraštvo po Sp. Štajerskem. Tem ljudem nese politika težke tisočake in zato nimajo interesa na tem, da bi došlo do miru. Spominjamo se še, kako je dr. Verstovšek svoj čas v družbi z nekim kaplanom na krščansko-socijalnem tečaja v Mariboru učil kmečke fante, kako morajo napredne shode s silo razbijati. Ti nauki so rodili dobre sadove, saj zadnja leta ni manjkalo slučajev, ko so nahujskani kmečki fantje z nožem in plankami delali duhovniško politiko. In sedaj zavijajo klerikalni voditelji oči, češ po deželi je toliko surovosti, prepirov in pravd, da se je treba proti temu resno boriti! Napred-njaki smo bili vedno proti surovostim v političnem in zasebnem življenju, mi bi gotovo iskreno pozdravili tudi »mirovna sodišča«, ako bi videli, da bi kmetu res kaj koristila. Ali bati se je, da jih bodo na eni strani klerikalci strankarsko izrabljali, na drugi pa se bodo ravno iz »obravnav« pri teh sodiščih rodile nove in drage pravde. Na Kranjskem se »mirovna sodišča« niso obnesla. Kako malo jih cene klerikalci sami, kaže to. da imajo ljubljanski klerikalni odvetniki na tožbenih obrazcih zaradi razžaljenja časti tiskano izjavo, ki jo mora vsak pooblastitelj najprej podpisati. In v tej izjavi je rečeno, da se isti ne ukloni nobenemu mirovnemu sodišču. Da mi svojih pristašev nc bomo pustili preganjati od kakih klerikalnih »mirovnih sodišč«, je samo ob sebi umljivo. V današnjih razmerah torej ni od teh sodišč pričakovati ničesar dobrega ln smešno je, ako se jih ponosno naziva za »narodno pridobitev«. 5. Klerikalna gonja proti obrtništvu. Kar najostreje pa moramo obsoditi klerikalno gonjo proti obrtništvu. Pri tem je treba imeti pred očmi le eno: klerikalcemu gre pri tem za sovražen udarec po slovenskem naprednem tržanstvu in meščanstvu. Nemški klerikalci so boj proti obrtništvu v štajerskem deželnem zboru začeli in slovenski klerikalci, ki se nikoli na kaj druzega ne ozirajo, ko na svoje strankarske interese, jim pridno pomagajo. Kakor pri šolstvu gre tudi tu za občno narodno stvar. Brez močnega obrtništva je naš narodni napredek na Spodnjem Štajerskem nemogoč — zato ga je treba ščititi in podpirati, ne pa napadati! Slika se mene in celo stranko zaradi mojega stališča v klerikalnem naskoku na stavbno obrt kot kmetom sovražno. In vendar ne zahtevamo nič druzega kakor da se tudi za to obrt izkaže primerna sposobnost in naobrazba. Stavbe niso po ceni in zato je stvar zaupanja, komu se delo poveri. Koliko dragih in nepotrebnih nravd in stroškov Je že nastalo iz tega, ker so stavbe delali ljudje brez potrebnega znanja! To vedo prav dobro tudi klerikalni voditelji, ravno tako kakor vedo, da bo na deželi v resnici glede stavb ostalo vse pri starem. A odreči se niso mogli prilike, da bi zamahnili po obrtništvu. (Poročevalec mora zopet pripomniti, da so se zborovalci popolnoma strinjali z dr. Kukov-čevim stališčem glede obrtništva.) 6. Boj proti spodnještajerski nemškutarijf. Ko sem letos v deželnem zboru razkrinkal nemško gospodarstvo v spodnještajerskih trgih in mestih, so me počastili nemški časopisi in govorniki s celo ploho psovk in žaljivk. Ravno tak odgovor je razveseljiv dokaz resničnosti mojih izvajanj ln pa obupa v nemškem taboru, da bi se mogli trajno J Podružnica ljubljanske kreditne banke u Celju. Delniška glavnica 8 miljonov kron. Rezervni zaklad čez 1 mlljon kron. Centrala v Ljubljani, podružnice: Split, Celovec, Trst, Sarajevo, Gorica. Eskomptira menice pod najkulantnejimi pogoji. — Otvarja tekoče in čekovne račune. — Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga brez odpovedi po 41/2%- ~ Večje vloge na tekočem računu proti odpovedi obrestuje po &3U% od dne vloge do dne dviga. — Prodaja srečke na obroke kakor tudi promese za vsa žrebanja. 98 -8 braniti zoper upravičene naše zahteve po enakopravnosti. (Burno odobravanje.) Tudi sumničenje Slovencev kot veleizdajalcev ne bode moglo Nemcev rešiti. Nobena moč na svetu nam ne more za-braniti, da bi ne simpatizirali z ostalimi Jugoslovani; te simpatije se jačijo tein bolj, čim bolj delajo Nemci na naš pogin. V ostalem pa se nam zdi, da kažemo svojo neomajno zvestobo do cesarja in domovine najlepše na ta način, da nadaljujemo neizprosen boj proti zlorabi uprave v naši državi na korist Nemčije in Italije. Kajti nič ni za obstoj države nevarnejše ko korupcija v upravi. Mi hočemo edino-le red in pravico, kakršnihkoli sptememb naše državne meje si nismo nikoli želeli in tega tudi danes ne delamo. i 7. Ormoški okrajni zastop. Sramotna zveza klerikalcev z nemškutarji. Uloga vlade. Ormoški okrajni zastop je bil doslej jeden Izmed onih, ki so z veliko vnemo in vzorno skrbnostjo delovali za blagor prebivalstva. Žilica pa ni dala miru nemškutarjem in klerikalcem, da bi ne razdrli sloge in skupnega delovanja v tem zastopstvu. Da pri takem blagodejnem delu tudi ni smela manjkati naša visoka vlada, ni v naših razmerah nič nenavadnega. Na krivičen način je prikrajšala trg Središče na korist mesta Ormoža pri zastopstvu iz mestne in trške skupine. Istotako je krivično sestavila imenik volilcev za skupino najvišjih obda-čencev. Pravična stvar narodne stranke je na to deloma zmagala pri upravnem sodišču, čegar razsodba pomenja za ptujsko okrajno glavarstvo krepko zaušnico. Ormoški nemškutarji so pogoreli. Vlada pa, namesto da bi gledala in skrbela za dela-zmožnost okrajnega zastopa, hoče sedaj ugoditi želji ormoških nemškutarjev in okrajni zastop razpustiti. Če pride v resnici do razpusta, potem pač smejo Slovenci ormoškega okraja zahtevati, da pride za komisarja mož iz njihove srede, domačin in veščak. Skoda je, da klerikalci teh narodnih zahtev nič ne podpirajo. Spustili so se z Nemci pri volitvah v nedovoljene zveze in so jim sedaj vezane roke. Ne trdimo preveč, ako pripisujemo klerikalni stranki velik del krivde na razmerah glede ormoškega okrajnega zastopa. a Slovo od trških volilcev. — Priprava za prihodnje deželnozborske volitve. Po mojem prepričanju ne pride več do zasedanja sedanjega deželnega zbora. Zato porabim to priliko, da se od vas, častiti volilci, poslavljam kot vaš dosedanji deželni poslanec. Z ozirom na oster boj klerikalcev proti obrtništvu smatram za nujno potrebno, da pošljejo slovenski trgi v deželni zbor obrtnika iz svoje srede kot svojega zastopnika. Razume se, da bodi ta obrtnik zaveden narodnjak in naprednjak. Ta bo kot najbolj poklican mož hranil slovensko obrtništvo proti klerikalnim napadom, ki jih je z vso gotovostjo tudi v bodoče pričakovati. Z ozifom na strankin položaj sem se odločil, da ne kandidiram v deželni zbor več v trški skupini. Treba je, da pokažemo ob volitvah vso svojo moč tudi V kmečkih občinah, ker ima le v tem slučaju za nas kot stranko zastopstvo v deželnem zboru svoj pomen. Udati se v današnji položaj in obdržati le slovenski trški mandat, znači počasni konec stranke. Iz tega razloga moram od slovenske javnosti zahtevati neizprosen boj pri prihodnjih deželno-zborskih volitvah, da dob! stranka tako število mandatov v deželnem zboru, s katerim se da u-/ spešno delati in preprečiti vsako samovoljnost fn samoodločevanje klerikalcev na škodo naroda. Ce slovenski narodnjaki takega boja ne bi hoteli, tedaj bi pač lahko prenehala naša strankarska orgnizacija v tej obliki in dala bi se javnosti prilika po novi politični orijentaciji. Bil sem si že od začetka svest, da me čaka v deželnem zboru vsled moje osamljenosti težka naloga, a vstrajal sem, ker nisem hotel !n nisem smel vas, zvestih strankinih pristašev, na cedilu pustiti. Družbe si nisem maral iskati, ker sem hotel ostati dosleden; a kjer sem mogel, setn zavzel odločno in odkrito stališče v važnih narodnih in gospodarskih vprašanjih. Da vsled tega nisem užival posebne naklonjenosti svojih nasprotnikov, ki niso radi resnice slišali, je razumljivo. Mislim, da sem položaj sedaj pojasnil in je naloga slovenskih trgov kakor celotne stranke, da pravočasno stori potrebne ukrepe.« Besedo sta povzela gg. Ivan Kolarič in Jakob Zadravec. V imenu zborovalcev je izjavil slednji, da govornikove izjave glede kandidature ne morejo vzeti na znanje. Dr. K u k o v e c je bil po splošni sodbi jeden najodličnejših bojevnikov za narodne pravice v štajerskem deželnem zboru, tako, da ga slovenski trgi smatrajo za edino primernega svojega poslanca. Pa tudi obrtnikov bi nikdo ne mogel bolje zastopati nego on. Središki somišljeniki stranke stoje na stališču, da mora biti pri prihodnjih deželnozborskih volitvah boj na celi črti, ker bi bilo nemogoče in neodpustno se takemu boju izogniti. Ta izjava Zadravčeva je vzbudila viharno pritrjevanje. Od sprejetih dveh rezolucij izreka jedna zaupanje in zahvalo dr. Kukovcu, draga pa zahteva za ormoški okrajni zastop v slučaju razpusta slovenskega komisarja. Cesar Franc Jožef — obolel. V pondeljek so se raznesle po celi državi vzne mirljive vesti, da je naš svetli cesar nevarno zbolel. Pri sprejemu nemškega cesarja Viljema, ki je bil pred Veliko nočjo na Dunaju, se je nekaj prehladil. Pojavil se je mali nahod, za katerega pa se je cesar malo brigaL Nestanovitno spomladansko vreme mu je zdravje poslabšalo, a popustil le ni svojega navadnega dela. Koncem prejšnjega tedna pa se je pokazalo resno prehlajenje, vročina je rastla in v pondeljek je bil poklican v Šenbrun pri Dunaju, kjer cesar stanuje, profesor Ortner. Vršilo se je posvetovanje zdravnikov* ki so dognali, da ima cesar hud katar. V torek je isti zdatno pojenjal in zadnja poročila o cesarjevi obolelosti priobčujemo nižje doli: Zdravniki se že dalje časa trudijo pregovoriti cesarja, naj bi šel kam na jug. da se izogne nestanovitnemu spomladanskemu vremenu. Predlagali so Miramar pri Trstu. Cesarjeva hčerka, nad-vojvodinja Marija Valerija ga je osebno prosila, naj gre kam v južne dežele, a vse prošnje so bile doslej zaman. Cesarjeva obolelost je vzbudila seveda veliko skrbi. Vladar je že star in utrujen in naravno je, da se je ob vsaki bolezni bati resne nevarnosti. Cesarju se je obrnilo na bolje! Snočja poročila iz Dunaja pravijo,, da cesarjev katar pojenju je; vladar pa še precej kašlja. Obed je zavžil z najboljim tekom, potem pa se je po svojih sobanah sprehajal. Vročina je popolnoma zginila. Zdravniki upajo, da bo cesar v kakih osmih dnevih popolnoma zdrav. Štajerske novice. Slavnost petstoletnice zadnjega ustoličenja koroških vojvod v Celju se vrši v nedeljo dne 17. majnika. Vspored bo večinoma isti kakor v Mariboru. Ker bo to velikanska prireditev, opozarjamo že danes na njo Celjane in okoličane. Narodna čitalnica v Celju priredi v pripravo na slavnost 500 letnice dne 9. maja zvečer v društvenih prostorih javno predavanje. Govori pror. Pire iz Maribora o zgodovini koroške vojvodine. Slovensko delavsko podporno društvo v Celju sklicuje svoj redni letni občni zbor na nedeljo dne 3. majnika pop. ob 2. uri k Konfidentiju v Zavodni. Po zborovanju »majnikova slavnost^. Volitve v obči pokojninski zavod. Vsa potrebna pojasnila glede volitev delegatov za glavni zbor Občega pokojninskega zavoda v skupini D ('svobodni poklici) daje »Društvo slov. odvetniških in notarskih uradnikov v Celju«. Javno zborovanje konjerejske zadruge za sod-nijska okraja Celje in Laško s sedežem v Arjr vasi se vrši v nedeljo dne 26. aprila v gostilni »pri zamorcu« v Celju. Učiteljsko društvo za celjski okraj zboruje v nedeljo, dne 3. majnika v celjski okoliški šoli. Dnevni red prinese »Učit. Tovariš«. Popoldan izlet po dogovoru. Vljudno vabi fr. Brinar tč. predsednik. Za »Dijaško kuhinjo« v Celju je daroval minl-sterijalni svetnik dr, Janko Babnik namesto venca na krsto šentjurskemu trgovcu Kavčiču ?I) K. Pisarna dr. Kalan v Celju je nakazala iz kazenske zadeve Juhart ca Hanžič 25 K. Prisrčna hvala' Vreme je bilo koncem prejšnjega tedna hladno in deževno. V soboto je celo po dolini naletaval sneg, gore so pa bile v nedeljo zjutraj globoko doli vse bele. Bati se je bilo hudega mraza, ki pa k sreči ni nastopil. Iz, Celja. Sodnijski oficijal Alojz Stanek je bil prestavljen v Maribor. Iz Celja. Ravnatelj tukajšnje deželne meščanske šole Anton Paul gre s 1. avgustom v pokoj. Za naslednika bi si pač želeli moža, ki bi vpošte-val, da je bila deželna meščanska šola v Celju ustanovljena v prvi vrsti za Slovence. Paul pa je prav rad odrival z zavoda slovenske učence in »rn je vedel tudi drugače greniti življenje Skoda res ni, da gre že enkrat z zavoda. Sestanek celjskih slovenskih trgovcev se vrši danes, v četrtek, dne 23. aprila 1914 v gostilni »Pleterski« na Bregu pri Celju. Priznanje in zahvalo je pismeno izrekel okrajni šol. svet Celje okolica krajnemu šolskemu svetu v Petrovčah in njega načelniku g. Martinu Ldeniku za uzorno ureditev tamošnje zbirke učil, za povečanje šolskega vrta, za omogočenje razširjatve tamošnje šole v petrazrednico in za splošno^ zanimanje krajnega šolskega sveta in njega načelnika gosp. Martina Lednika za korist tamošnje šole in učiteljskih razmer. Kmetijska podružnica Žalec. V Petrovčah pri Celju je predaval v nedeljo, dne 19. tm. znani strokovnjak gosp. nadučitelj Praprotnik iz Mozirja o sadjereji. Izborno predavanje je z največjim zanimanjem poslušalo blizu 200 kmetovalcev. Pokazalo se je tudi, da so se začele za gospodarska predavanja zanimati tudi ženske, katerih je bilo mnogo navzočih. V eno uro trajajočem govoru razpravljal je gosp. predavatelj zelo poučno o koristi sadjereje sploh, o kulturi, boleznih in škodljivcih sadnega drevja. Vsestransko priznanje ob koncu govora je prepričalo gosp. predavatelja, da vsa Savinjska dolina zna ceniti uspešno delovanje gosp. nadučitelja Praprotnika in mu je hvaležna za navodila k umni, v naših krajih še zanemarjeni sadjereji. V Petrovčah je stopila v pokoj c. kr. poštarica g. Antonija pl. Pagliaruzi in je na njeno mesto prišel g. Lichteneger, dosedaj c. kr. poštar v Braslovčali. Družbi sv. Cirila In Metoda je poslala gdč. Marica Cernej v Grižah pri Celju 20 K. Pri proslav-sjenju poroke framskega župana g. Karola Černe se je nabrala ta vsota v najožjem krogu v celjskem »Narodnem domu«. Velik spomladanski koncert Šentpavelskega pevskega društva, ki se vrši dne 3. majnika pri g. Sadniku, vzbuja splošno zanimanje. Nastopili bodo mešani zbori, moški zbori ter priznani oktet. Zanimiv in raznoličen vzpored objavimo prihodnjič. Tudi godbe ne bo manjkalo. Gostilna se bo potrudila kar najbolje postreči, posebno pa opozarjamo prijatelje dobre kapljice na sloveče ritoznojsko vino. Koncert se vrši ob vsakem vremenu na vrtu ali v notranjih prostorih; začetek ob štirih popoldan. Razglas. Neka šentjurska klerikalna trgovina razpisuje nagrado 1000 kron istemu, kdor zamore bliskoma raztrositi po treh glavarstvih reklamne liste, a natančno 20 korakov enega do drugega. Reflektante se prosi, da se takoj oglase. Puklač. Iz Št. Jurja ob J. ž. Ni ga skoraj »Slov. Gospodarja«, da bi se ne pečal z Drameljčstm ali Šent-jurčani, tako, da celo večkrat v svoji zmedenosti druge z: drugimi zamenjava. Sanja se rrnr celo če-stokrat, da so klerikalci v Dramljah tako »neomejeni« gospodarji kot v Šentjurju, pa se čudno motu Bog obvaruj, da bi v Dramljah tako daleč prišlo. Kako skrbijo klerikalci za občino in občinarje, kjer imajo »moč«, se pač v žalostni luči vidi v trški kakor okoliški občini šentjurski. Med tem,, ko so se drameljški naprednjaki odločno zavzeli za svoje po mrazu oškodovane občane in h poslovali 64 malim posestnikom podpore za škodo, se je slavni župan Pisanec za to zadevo očividno malo brigal, češ, kaj me skrbijo oškodovani burgarji v Dolski gorci, da le na komando župnika in kaplana gredo kot eden mož na volišče za nas. Tudi občinsko gospodarstvo je tako, da ako bode šlo tako naprej, bode trg Šentjur tako srečen, da bode imel največje doklade v okraju. Ko je še vladal stari obč. odbor, je zadostovalo 60% doklad in je blagajnik izkazal črez 1000 kron preostanka. Lansko leto smo imeli že 80% in letos se je pa doklada že na 96% zvišala po poročilu župana Pisanca, podžupana kapitalista Artmana in policista Vrbiča. Omenjeno bodi pa, da so se med tem časom dohodki od sejmov podvojili, na leto najmanje za 1000 kron. Tudi v Dramljah si nekateri kikeci želijo takega gospodarstva; mi jim le želimo dober tek. Pritožujejo se tudi, da ni tako dolgo občinskih volitev, a kedo je temu kriv? Gotovo neki nemirnež. Kaj pa je v Šentjurju v obeh občinah, da ne pride do volitve župana. Ne vem, ali so akti zmrznili, ali pa so iste miši snedle. Mogoče pa čakajo na častno občanstvo kaplana Kaučiča. Gospod urednik, v deževnem vremenu imam čas in premišljujem, kaj neki se je Marčunov poštni uradnik zameril šentjurskim ki-kecom? Kakor piše »Gospodar«, je ta bivši klju-čavniški vajenec intimen prijatelj pri damah pre-ljubljenega kaplana. Kar naenkrat, ko je dobil za par tednov službo, ga zmerjajo, da je liberalec, da, celo steber Posojilnice. Saperlot, ali je to za I. a-prila? Ali pa je prijateljstva do kaplana konec:? No, lahko ga imate, pa še skrbite, da skoro avain-zira. Tako-le poštni revizor bi bil mladi mož najrajši. Če se oveže deželnega poslanca Terglava, bo to dostojanstvo kaj kmalu dosegel. Iz Št. Pavla pri Preboldu. (Zahvala), Podpisano šolsko vodstvo se tem potom najiskreneje zahvaljuje vsem podpornikom šolske kuhinje v Št. Pavlu in jih prosi podpore tudr v bodoče. Potreba šolske kuhinje je izražena že v tem, da se je letos razdelilo nad 8000 porcij toplih jedij med šolske otroke. Šolsko vodstvo Št. Pavel pri Preboldu, dne 17. aprila 1914. Pečar, Šol. vodja. Južnoštajersko hmeljarsko društvo priredi v nedeljo dne 26. aprila ob 3. uri pop. v Delakordovi gostilni pri Št. Janžu na Vinski gori podučno- predavanje. Vsi hmeljarji dobrodošli. Iz Št. jUrja ob J. ž. Mesto venca na grob pokojnemu trgovcu g. Matiju Kavčiču je daroval trgovec F. Vuga na Grobelnem za C. M. podružnico šentjursko 10 K, za šentjurskega Sokola 10 K in Za knjižnico 10 K. Prisrčna hvala 1 V Št. Jurju ob J. ž. je umrl minulo sredo trgovec Matija Kavčič, 80 let star. Bil je odličen narodnjak. Pogreb se je vršil ob ogromni udeležbi domačinov in tujcev v petek popoldne. . Iz Polzele. Ciril Metodova podružnica za Polzelo ima v nedeljo, 26. tm. ob 4. pop. pri g. Cimper-manu svoj redni letni občni zbor, h kateremu §e vabijo najvljudneje vsi domači in okoliški prijatelji CM. družbe. Dnevni red običajen. Odbor IZ Sevnice. Pred kratkim sem na tem mestu opozoril na prvi nastop sevniškega dramatičnega zbora, in te besede pišem pod neposrednim vtiskom prve predstave na velikonočni ponedeljek, katera bode gotovo vsakemu nepristranskemu gledalcu o-stala v prijetnem spominu. — 2e ta prvi nastop s tremi enodejankami na sporedu je jasno pokazal, kako izborne moči so se posvetile dobri narodni stvari in lepi dramatični umetnosti ter je popolnoma upravičena nada, da se bode ta dramatični zbor v doglednem času povspel na visoko stopnjo popolnosti in prišel končno pri vstrajnem delu posameznikov in celote do umetniške višine. Gmoten in pa moraličen uspeh tega prvega nastopa bil je po-polen in le čestitati moramo neutrudljivemu režiserju g. Damjanu Kurentu ter vsem sodelujočim, ki se niso bali ne truda, ne naporov, k tako lepemu uspehu. Ni moj namen spuščati se v kritiko posameznih vlog, konštatiram samo toliko, da so bile po večini vse prav srečno razdeljene, dobro na-študirane, vseskoz dobro, deloma pa naravnost dovršeno igranje. Zato vsa čast in popolno priznanje požrtvovalnim diletantkam in diletantom kakor tudi g. frizerju Kreutzu za vseskoz dobro pogodene maske. Naprej po tej poti do vedno večje popolnosti! Opazovalec. Nadaljevanje štajerskih novic na 5. strani. m »Mariborski Glasnik" dobe le naročniki „Nar. Lista", ki stane letno 4 K. ARIBORSKI GLASNIK, GLASILO NARODNEGA POLITIČ. DRUŠTVA «MARIBOR» V MARIBORU Uredništvo v Mariboru, +ZA Tegetthoffova jjj cesta št. 30. Politični shod mariborskih in okoliških Slovencev. Narodno politično društvo »Maribor« sklicuje za nedeljo, dne 26. aprila 1914 ob 10. uri dopoldne v dvorani Narounega doma v Mariboru JAVEN SHOD. Dnevni red: 1. Pozdravni govor predsednika. 2. Zgodovina Slovencev zadnjih 500 let. Govori gospod dr. Vladimir Sertiec. 3. Politični položaj na Slovenskem. Govorita gg. državni poslanec dr. Vlad. Ravnihar in posl. dr. Vekoslav Kukovec. 4. Rezolucije. Slovenci iz Maribora in okolice! Dvignimo se iz večletnega mrtvila, pokažimo, da še živimo. Kdor med nami čuti narodno, nafe pride na shod. 2e ceio vrsto iet mariborski Slovenci nismo živeli političnega življenja. Zato je ta shod tem pomembnejši. častna dolžnost slehernega moža je zato, udeležiti se tega shoda. Shod političnega društva,Maribor'. V nedeljo, dne 26. aprila ob 10. uri dopoldne se bo vršil v mariborskem Narodnem domu javen shod, ki ga sklicuje Politično društvo »Maribor«. Ni slučaj, da se vrši ta shod neposredno po slavju petstoletnice ustoličenja zadnjega korotan-skega vojvode po slovenskem obredu. Pogled v čase sijaja slovenskega ljudstva, ki je imenovalo samo svoje vojvode, v čase, ko je bil slovenski jezik enakoveljaven z drugimi na cesarskem dvoru, nas mora vzbujati k premišljevanju o današnjih časih in razmerah. In to premišljevanje nas mora voditi do sklepa, da se moramo danes vladajočemu nasilnemu navalu upreti z vsemi močmi, da Se moramo zbrati k delu, ako hočemo živeti, ako hočemo ohraniti to, česar nam do zdaj ni vzela premoč, in si piidobiti nazaj, kar se je ugrabilo naših pravic. Shod Političnega društva naj bo poziv k združenju naših vrst, za vsakega posameznika klic na delo. Kdo bi preštel krivice, ki jih moramo trpeti od nemštva in nemške vlade? Ni še dolgo tega, kar ]e odposlanstvo slovenskih odvetnikov predložilo na višjih mestih spomenico o kršenju naših jezikovnih in narodnih pravic pri sodiščih. Slovenski jezik se smotreno izpodriva, sinovi domačih, slovenskih sta-rišev ne najdejo v sodnih službah v lastni domovini kruha, dočim ga je obilo za priseljene tujce. Pri drugih oblastnijah so razmere še hujše. — Na5e šolstvo se upravlja v duhu nasilnega ponemčeva-nja. Mesto Maribor s številnim slovenskim prebivalstvom nima slovenskih ljudskih šol; v Studencih se poslužuje nemškutarski župan zakonolomstva, da preprečuje zgradbo zasebne slovenske šole. Po ceh jezikovni meji poskuša šolska oprava izrivati slovenski jezik in narodno učiteljstvo iz naših ljudskih Sol. Ne moremo se spuščati v podrobnosti, jasno pa vidimo težnjo nemštva, da si z vsemi silami in s celini vplivom pri vladnih krogih, ki so mu le preveč poslušni, zgradi čez slovensko zemljo pot do morja. Proti temu nemškemu delu se mora postaviti slovensko delo. In ravno v Mariboru, ki je tako bliža naše severne narodne meje, se občuti potreba organiziranega slovenskega odpora tem bolj. V narodnih vrstah je opaziti sicer mnogo malo-dušnosti, nezaupljivosti. Čujejo se pogosto glasovi, da je vsako delo zaman, ker ni najti razumevanja, sodelovanja in podpore pri vladajoči stranki in njenih parlamentarnih zaupnikih. Pritožbe sicer niso neutemeljene, vendar ne sme biti narodna nedelavnost na nasprotm strani izgovor za nas, da bi držali roke križem. Dela, ki ga lahko opravimo, je najti dovolj. Mislimo pred vsem podrobno delo med ljudstvom, katero se mnogokrat pušča v nemar. Naša pot mora voditi med ljudstvo, naše delo biti posvečeno vzgoji narodne in gospodarske samozavesti. Kdor je zasledoval pisanje nemško nacijonal-nega časopisja v zadnjih mesecih, je moral zapaziti, s kako vnemo in s kakim zanimanjem sledijo prvi nemški politiki alpskih dežel vsakemu slovenskemu in sploh jugoslovanskemu gibanju. Poslanec Marckhl je takoj osebno in v časopisju se trudil, da prepreči uspeh slovenske odvetniške deputacije, koroški Dobernig opozarja teden za tednom nemško javnost na nevarnost, ki preti od slovenske strani. To vse kaže jasmo, da naš narodni pokret ni brez, pomena. Na drugi strani pa vidimo, kako raste tudi med našim preprostim ljudstvom zanimanje za našo narodno zgodovino. Zbrati vse te moči v smotreno skupnost, je zdaj naloga vsake narodne organizacije, in tako nalogo si je za svoje okrožje stavilo tudi naše Politično društvo »Maribor«. Ne mislimo, da bo s shodom že vse opravljeno ali da bo shod sam rodil čudeže. To je le en korak na dolgi in strmi poti. Ne moremo še kazati uspehov, pač pa imamo voljo, da si uspehov priborimo. Zato pa vabimo vse narodne Slovence na naš shod, da s svojo udeležbo pokažejo, da hočejo stopiti v naše vrste v boju za pravice slovenskega naroda. Čim lepša bo udeležba, s tem večjim pogumom se bomo lotili nadaljnega dela. K. K. Proslava 500 letnice v Mariboru. »Veseli me, da sem doživel trenotek, ko se obmejni narod slovenski s tako navdušenostjo spominja krasnih dnij minole slave.* Zažarelo je oko starcu pri teh besedah. Vskipelo je srce sreče ob pogledu na to, kar se je minolo nedeljo vršilo na odru v mariborskem Narodnem domu, ob pogledu na tisočglavo množico, ki se je bila zbrala, da proslavi zgodovinski dan, ko je bil pred 500 leti zadnjikrat na staroslovenski način in v slovenskem jeziku na Gosposvetskem polju ustoličen vojvoda Koro-tancev-Slovencev. Ob določeni uri se je zbralo kakih 1100 ljudij. Dvorana je bila natlačena. 32 mož broječa godba »Glasbenega društva« je zaigrala, sledil ji je močan moški zbor z Lebanovo »MolitvijoZnova so zado-neli ubrani akordi glasbe. Nato se je pokazal pred zastorom slavnostni govornik g. dr. Medved. Po-vedel nas je v davno minole slavne dni slovenskega naroda, razložil nam obred ustoličenja. Na-krat se je dvignil zastor in v ozadju sp nam je pokazalo Gosposvetsko polje, delo našega mariborskga slikarja Horvata. Vstrepetalo je naše srce ob pogledu na to krasno polje, na to slovensko Kosovo, kjer je pred 500 in že več leti preminola samostojnost slovenskega naroda. Burno odobravanje je sledilo govorniku. Sledile so zopet godbene točke, izkjjučno slovenski komadi, zvečine uverture iz najboljših slovanskih oper. Slehernemu godbenemu kosu je sledilo živahno ploskanje. Nestrpno je pričakoval slehernik krono proslave, »Kneza Volkuna«, zgodovinsko sliko ustoličenja korotanskih vojvod. Ta pesnitev, delo našega pesnika Aškerca, nam kaže, kako je bil slovenski knez Volkun na Gosposvetskem polju umeščen za vojvodo korotanskih Slovencev. Končno se je dvignil zastor. Prihajali so možje Korotanci, da si izberejo iz svoje srede moža, ki bo na knežjem kamnu ustoličil novega kneza Volkuna. Za Vi-tomira se je odločil narod; on naj izvede pomembni obred, on pa naj v imenu naroda novemu knezu tudi izrazi zahteve naroda, kako mora vladati svoj narod. Možje se razidejo. Zmrači se. Roko v roki prihajajo mladeniči in dekleta. Eden med njimi zapoje, drugi pa za njim. Očarujoče hite mladi, krl-stalnočisti glasovi preko dvorane. Priznanja ni hotelo biti konca. Znova je morala zapeti mladina ob spremljevanju močnega godbenega zbora. Človek bi le poslušal in poslušal te glasove, le gledal in zrl v te brhke mladenke in postavne mladeniče v teh pestrih staroslovenskih krojih. V 2. dejanju se vrši ustoličenje novega vladarja Slovencev, slovenskega veljaka Volkuna. V spremstvu svojih voj-ščakov pripelje Volkun marogastega bika in mrša-vega konja. Oboje podari Vitomiru, obljubi biti zvest zaščitnik vdov in sirot, neustrašen bojevnik za narodove pravice. Vitomir stopi raz knežji kamen, nanj pa stopi Volkun, potegne meč in zamahne ž njim na vse štiri strani sveta v znamenje, da hoče biti pravičen, neustrašen vladar, da hoče braniti domovino proti vsem sovražnikom. Vsi slovenski prapori so se sklonili, da potrde Volkunovo prisego. V vseh navzočih je vzplamtel ogenj navdušenja za naše nekdanje kneze, za našo slavno mi-nolost. Težko smo čakali na Tugomera. Mnogim je neznana vsebina te žaloigre, ki je delo našega pisatelja Jurčiča. Globoka je ta žaloigra iz življenja polabskih Slovanov iz leta 940. p. Kr. Globoka je, ker nam kaže, kako se je slovenska lahkovernost kruto maščevala nad voditeljem Slovencev Tugo-merom in nad celim narodom. Dr. Pivko je raz oder povedal vsebino te žaloigre. Tugomer je hotel skleniti z Nemci mir. Verjel je nemškim obljubam in šel z drugimi voditelji Slovencev na dvor nemškega mejnega grofa Gerona. Geron pa ni imel namena, skleniti mir s Slovenci, hotel je le spraviti si s poti voditelje Slovencev. In pri pojedini so pobili Nemci vse slovenske goste, slovenske voditelje, le Tugomer s tovarišem Bojanom je ušel. Narod je očital Tugomeru, da je narod izdal Nemcem. Toda kmalu je Tugomer pokazal, da naroda ni izdal, marveč, da je bil le žrtev nemške lokavosti. Kmalu je prišlo do krvavega boja med Slovenci in Nemci. Slovenci so izgubili bitko. Poraženi so se umikali v svoje utrjeno mesto Branibor. Mnogo, mnogo hrabrih slovenskih vojnikov je oblržalo mrtvih na bojnem polju, mnogo jih je bilo ranjenih. Tuji meč je zadel i Tugomera, najhrabrejšega med vsemi Slovenci. Oprt ob svojega tovariša Bojana se je bil privlekel sem do obzidja mesta Branibor. Kakor divji tur se je bil bojeval, posekal nešteto Nemcev, a njega samega je zadel nemški mč. Zadal mu je smrtonosno rano. Meč Nemcev, ki so z zvijačo razorožili in nato ubili najboljše voditelje Slovencev. Sedaj v smrtnem boju je vskipel v njem ves gnjev do neodkritosrčnih Nemcev in zato sporoča svojemu sinčku Tugomeroviču, da »trd bodi, neizprosen mož jeklen, kadar braniti je časti in pravde narodu in jeziku svojemu.* In zato sporoča umirajoč Slovanom: »da krepko se boriš do zadnje kaplje ter da nikdar ne udadč se Nemcem. Če udade se, to dade se smrti.« Ali bi se dalo lepše in jasnejše povedati, kakšen bodi slehernik našega rodu, kakor je to Storil od nemških sosedov tako kruto prevarjeni Tugomer? Težko! Žalostna smrt Tugomera, napolnjuje s tugo slehernega Slovenca, a srd ga zgrabi ob pri-zoru med staro Vrzo, bivšo kneginjo Slovenov in med Geronom, nemškim mejnim grofom. Upanje Geronovo, da vzrasto iz golih tal gradovi nemški v krajini novi zemlje braniborske« in da pride čas, da Slovenec »sramovati se začne imena slovenskega, ki zdaj mu je na slavo in sramovati svojega se jezika« se je menda uresničilo že do velike mere. Kajti nekdaj slovenski Branibor je danes središče nemške države. Pa se li bodo kedaj udejstvile tudi besede stare Vrze? Njeno prorokovanje Nemcem, da pride dan, »ko zagrmi usoda vaša, slovenski dan. — Gorje tedaj nad vami kadar nad vas naš rod razjarjen plane ...« ali se bo udejstvilo kedaj i to? Skoraj se nam dozdeva, da stara Vrza ni lagala, saj meni tudi Ra-dulf, Geronov spremljevalec, da »kjer trčita se Nemec in Sloven, iztrebiti je s korenom slovenstvo, da sila nemška kal rodi iz njega. Sloven in Nemec, kakor voda z ognjem dotikati ne moreta se mirno.« 2e en pogled v večni boj med Nemci in Slovani v Avstriji in zunaj naših mej kaže, da je resnica, kar govori Radulf, da se je še deloma uresničilo to, kar je govoril Geron. Ali se bo udejstvilo 5e to, kar je dejala stara Vrza? Globoko v srce slednjemu je segla žaloigra Tugomer. Le 5. zadnje dejanje se je igralo. Otožnost je legla na marsikatero srce in kazala svoj žalostni odsev na resnem licu marsikaterega poslušalca. Iz tega mučnega duševnega stanja nas ni mogla spraviti niti godba, ki je zaigrala Zajčev prekrasni: »Večer na Savi«. A čemu tudi! To storiti, vliti v naša srca navdušenje in optimizem, to je imela storiti živa slika. Nagloma se je dvigni! zastor in vidli smo Slovenijo. Napol tiho so prihajali iz godal akordi himne: »Lepa naša domovina«. Počasi je zastor padel a se zopet dvignil; godba je ubrala nove akorde in tisoč grl je stoje spremljalo slovensko himno: »Hej Slovenci« in »Lepa naša domovina«. To je bil veličasten prizor. Vse je vztrepe-talo. Orosile so se oči možem in ženam, mladeničem in mladenkam... V naših srcih pa je vsklila nova, še močnejša ljubezen do rodne grude, do našega milega slovenskega naroda. Tako smo mariborski Slovenci proslavili 500Ietnico zadnjega ustoličenja korotanskih vojvod! Oceno Volkuna in Tugomera kakor tudi ostalih sporedovih točk prinesemo v prihodnji številki. Radi pičlo nam odmerjenega prostora nam ni mogoče storiti to danes. Toliko je gotovo, da je slavnost uspela kaor še nobena. Vsi so vršili svojo dolžnost. Slavnost pa je bila tudi po svojem obsegu izredna. Okoli 100 oseb je sodelovalo samo na odra. Scenerija je bila izredno bogata. Ne pretiramo, ako trdimo, da mariborski Nemci take prireditve 5e doslej niso zmogli. Mariborski Slovenci pa se lahko tudi ponašamo, da smo mi prvi proslavili BOOletnico in da smo jo proslavili tako, kakor mora narod, k! hoče živeti, proslaviti važne dni svoje minolosti. »Slovenski Gospodar« je bil edini slovenski list, ki je ščuval proti naši prireditvi. Še celo klerikalna »Straža« in »Slovenec« sta se zavzela za našo proslavo in priznala, da je prireditev uspela r vsakem oziru. Za »Slov. Gospodarja« tako postopanje ni častno! Seveda, kdor ne dela reklame za dr. Korošca, ne uživa ljubezni pri »Slov. Gospodarju«. Umrl |e v Mariboru 16. tm. stolni dekan dr. Ivan Mlakar, doma od Sv. Lovrenca na Drav. polju. Dalje časa je bil odbornik Posojilnice v Narodnem domu. Zadnji čas je bil tudi predsednik »Dijaške kuhinje«. Bil je miroljuben mož! Sv. Jurij v Slov. gor. Zastrupiti je hotel svojo mater in svoje sestre Dominik Koser. Nedavno mu je umrl oče. Bal se je, da bi dobil premajhno ded-ščino, zato je sklenil odstraniti mater in sestre. Fanta so zaprli. Studenci pri Mariboru. Pri gostilničarju Rech-bergerju sta 2 možakarja, katerih eden se zove Alojz Križanec, ukradla denarja in raznih zlatih in srebrnih okrasov v vrednosti 1200 K. Križaneca so deli v luknjo, njegov tovariš pa je ušel. — 51etna Alojzija Kekec je padla tako nesrečno, da si je zlomila levo stegno. | Priporočajo s® sledeče tvrdke: | Mestna lekarna pri c. kp. ovlu v IVI AR I BORU Glavni trg, poleg potovža. Telefon št. 133. Poštne pošiljatve 3 krat na dan. Fluid proti protinu 1 K. — Kapljice proti žeiodčnemu krču 40 vinarjev. Kitajske kapljice proti zobobolu po 1 K pomagajo takoj pri izjedenih zobeh. — IBSentolj poraben kot mazilo in kot ustna voda. — Liniment odpravlja najhitreje potenje nog. 3 s iniBiiBBiaiiiaiiBiBaaEi Franc Pletcrjclj, zaloga pohišNa < Mariboru Korona ccsta it. 10 = a priporoča svojo bogato zalogo politlranega ln motnega pohištva iz trdega ali mehkega lesa za spalnice, J obednice, salone, kuhinje. Dlvani, otomane, žimnlce, mize, stoli ln ogledala v izrtdno bogati Izberi. ■ Domače solidno delo po posebno nizkih cenah. Postrežba točna. « Od 1. marca se nahaja trgovina v Edmund Schmidt-Gasse št. 8 (sedaj Rop). Špecerijsko blago, vino t steKlenicah, premog in drva priporoča A. Vertnik, Maribor, Koroška cesta št. 17. Bogata zaloga. Vedno sveže blago. Odpoatigano je! Ki Več potrebno kupovati ali naročevati blago pri tnjih neznanih trgovcih. Če želite dobiti dobro in ceno blago za moške in ženske obleke, perilo, pred pašnike, dežnike, ovratnike, posteljno perje itd. •brnite se na Prvo slov spodnještajersko razpošiljalnico J. K SoStarif, JKsribor, SsSt Ceniki in vzorci na željo brezplačno. Slaščičarna EMAN ILICH Maribor, GospodsKa ulica {t. 38. Tsak dan svfže pecivo, ob sezoni sladoled. — Telika zaloga pristnega orientalskega blaga, čokolade, grozd-nega sladkorja, kandlt, raznih peciv in slaščic. flarotila za gostije in Veselice se ločno izvršijo. Najnižje cene. Solidna postrežba. Dobro urejeno za trgovce. Razglednice pokrajinske in umetniške, Šolske zvezke, mošnje, Časopise, pisemski papir in sploh vse papirne potrebščine priporoča Ivanka Weixfiova, Maribor, Gosposka ulica št. 33. vsakovrstna, kakor travna, deteljna, grah, salata, cvetlice itd. se kupujejo gotovo najboljše v staroznani in že večkrat odlikovani trgovini Maribor, Zofij in trg štev. 1 (v gradu). Y zalogi tudi vsakovrstno špecerijsko blago in deželni pridelki. Jak. Vezjak krojaški mojster, Maribor Grajski trg polnoma izbrisani sledovi, da smo živeli nekda. tukaj. Le nekaj krajevnih imen priča o naši zgo dovini, o kateri trde nasprotniki, da je nimamo, Društvo »Domovina« ima namen družiti Slovence obojega spola, izobraževati jih, dajati pošteno zabavo, ter jih ohraniti narodu. Da društvo do cela vrši svojo nalogo, se vidi ob nedeljah, ko so dru štveni in gostilniški prostori v »Paradeisgasse št. 1 nabito polni. Slovenci, kateri prihajate v Gradec, pridite v naše društvo, kjer najdete zmiraj razvedrilo in odkrite prijatelje. Nazdar! Izletnik. Iz Slivnice pri Mariboru. 18 letni fant Jože Flu-her je na velikonočno nedeljo iz neprevidnosti ob-strelil neko mlado dekle. Prepeljali so jo v mariborsko bolnišnico. Iz Brežic. Svoječasno napovedana desetletnica brežiškega »Sokola« se vrši 14. junija ti. Da se ista čim najslovesnejše praznuje, sklenila je celjska so-colska župa, da priredi v ta namen letošnji župni zlet v Brežicah. Podrobnosti bodo še sledile, pač pa se sosedna društva prosijo, da vpoštevajo ta dan. Iz Hoč pri Mariboru. Južna železnica namerava izdatno razširiti in povečati tukajšnji kolodvor, ker ne odgovarja več potrebam. Lahka uganka. Vi stric, seveda lahko se smejite In na denarjn zdaj lepo sedite Na trtah polno hmelja ste imeli Ker umetna gnojila prava ste zadeli Od znane tvrdke v Žalcu je-li? Vedno hmelja Joško boš imel obilo A stotakov lepo Ti število Bo hmeljski kupec moral štet Izveš skrivnost kjer treba jih je vzet Črke prve spravi v dvojico besed! Mala oznanila. Vsaka mastno tiskana beseda stane 10 Vin., navadno tiskane pa po 6 Vin. Znesek se mora vposlati vnaprej, ker se sicer == inserat ne priobči. = 1 J Teč 100 hI konjiškega belega in rudečega vina ima na prodaj kneževo gospodarsko ravnateljstvo v Konjicah (Štajersko). 205 3-1 Malo posestvo, krasna lega na Štajerskem na Vidmu pri Krškem z vinogradom, travnikom in njivo — od postaje oddaljeno komaj 10 minut, jako pripravno za penzijonista ali zidanje vile. Posestvo meri približno 2 ha (3 orale 750 □ sež.) ter se proda pod jako ugodnimi pogoji. — Naslov v uredništvu „Narod. Lista" v Celju. 207 3-1 poskušajo Gastricinl > brezplačni!. » lf Celju se dobi a v lekarnah Oto Schwarzel & Co., M. Rauscher. 68 12-10 tOflMIM Slikar i pleskar Graška cesta 43 prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela, kakor slikanje sob, cerkev, gledaliških odrov, črkoslikarstvo na steklo, les. Zmerne cene. V. BEVC • . . _ ... i naiDVtr • .v<«<*»viiu .J- IVločna, okusna in zdrava dalmatinska vina se dobi edino-le pri dalmatinski vinarni J. Nlatkovič filavni trg 8 Celje Glavni trg B Zahtevajte cenik in vzorce 1 Studenci pri Mariboru. V noči od sobote na nedeljo je nek zlikovea s kamenjem razbil šipo na hiši Družbe sv. Cirila in Metoda. Mi studenški Slovenci prav dobro poznamo tega tiča Poznamo ga in mu bomo pristrigli peruti. To si naj zapomni. Radovedni smo samo na to, ali bodo orožniki našli pravega krivca ali ne! Našitn Nemcem pa samo svetujemo, naj ostanejo mirni in naj ne izzivajo, kajti septemberskih dogodkov iz 1. 1908 mi nismo pozabili in jih ne bomo pozabili nikoli. Bolj ko nas boste izzivali in napadali, tem bolj se bo vzbudila v nas narodna zavest in odpor do vsega, kar prihaja iz vašega tabora. Torej le mirni bodite. Iz Ruš. V Dravski dolini, in sicer v Rušah, se bode 28. junija obhajalo veliko narodno slavje. Razvil se bode tedaj prapor dičnega Mariborskega Sokola. V Rušah se je že ustanovil pripravljalni odbor, ki bode že zdaj začel s pripravami. Isti dan veljaj narodni ideji, slov. sokolstvu, isti dan pridi vsak Slovenec, vsaka Slovenka iz Podravja v starodavno Ruše, ki se hočejo isti dan pokazati kot mogočna trdnjava na severni slov. nemški meji. Na zdar! Služba v Dalmaciji. Doposlane mnogoštevilne ponudbe sem odposlal dotičnemu trgovcu v Dalmaciji, da si primernega fanta izbere. To v odgovor na vsa vprašanja. Lešničar. Zaradi občinskih volitev v Vuzenici se je vršila 22. tm. razprava pred upravnim sodiščem. Kakor je znano, so se volitve vršile že pred leti. Ker so bili zmagali Slovenci, se je nemška stranka pritožila. Volitev je bila že dvakrat potrjena in župan že dvakrat zaprisežen. Ta razprava ie že druga pred upravnim sodiščem v tej zadevi. Nemci so tudi tokrat pri upravnem sodišču pogoreli. V Gerečji vasi pri Fall se je ustanovila poštna oddaja. Novi pomožni poštni urad ima ob delavnikih dvakratno, ob nedeljah in praznikih enkratno zvezo s pošto na Fali. Nezaslišana nemarnost. Težko je trpelo kmet-sko ljudstvo v našem okraju radi zaprtja sejmov. Sto in sto glav čaka doma zamanj kupca, pri tem pa je taka suša za denar, da js joj. Z veseljem brali so kupci v uradnih listih, da je c. kr. okrajno glavarstvo končno razveljavilo prepoved sejmov. Iz Gradca, Maribora, Ptuja in drugih krajev prihiteli so kupci 20. aprila k Sv. Lenartu, prišel je živinozdravnik, vse je prišlo, samo živine ni bilo. In zakaj? Gospod sekretar slavne občine pri Sv. Lenartu niso brali ničesar v uradnem listu, niso brali poročila c. kr. okrajnega glavarstva da se naj sejm oznani in tako je prišlo, da še na dan sejma nobeden krčmar ni vedel, da bo sejni. To je več kot nezaslišana lenoba. Kdo povrne kupcem škode, kdo kmetom in kdo Lenarčanom krčmarjem in trgovcem? Mar občinski pisar? Mesto da bi z svojim nemškim bircipfom hodil po trgu kakor petelin na gnoju bi raje delal to, za kar je plačan. Velika usta bi bila predvsem umestna pri delu — ne drugod. Upamo, da se bode župan znal zavarovati proti taki vse sloje oškodujoči lenobi. Od Sv. Bolfenka na Kogu. Obrtna zadruga bol-fenska je od svoje na velikonočni pondeljek v gostilni g. Zabavnik Jak. prirejene veselice za ubogo šolsko mladino šolskemu vodstvu izročila 10 K 36 vin. Za ta blagodušen dar se šol. vodstvo najiskre-nejše zahvali. To je v tem letu že drugi dar od prireditve napredne stranke. Kje pa so naši nasprotniki, ki vsaki prireditvi nasprotujejo?! Iz Št. Lenarta v Slov. gor. (Iz davčne službe.) Po službeni pragmatiki je pomaknjen predstojnik L. Ryzienski v VIII. in kontrolor Ivan Vodlak v IX. plačilni razred c. kr. državnih uradnikov.« Od Sv. Marjete pod Ptujem. Na velikonočni ponedeljek ponoči je nekdo vstrelil v okno tukajšnje orožniške kasarne. Kroglja je razbila šipe, ranjen pa ni bil k sreči nikdo. Storilec bo kak malopridnež, ki mu ni po volji, da so tu od novega leta naprej nastanjeni orožniki. Iz Braslovč. Kot velikonočno darilo sta poslala vrla rodoljuba g. dr. Franc Voušek, dvorni svetnik v Mariboru in g. Peter Majdič, veletrgovec v Celju zneske po 10 K za »Sokolski dom« v Braslov-čah. Iskrena hvala. — »Sokol« v Braslovčah. Iz Braslovč. Neki radovednež bi rad vedel, ali je resnica, da je dobil neki šviga-švaga 1000 kron za to, da je spravil brašlovško posojilnico pod fa-rovško komando? Zanimivo bo slišati, katera mačka bo v »Slov. Gospodarju« zacvilila. V jurklošterski občinski blagajni bojda ni vse v redu in se je več občanov obrnilo na štajerski deželni odbor z zahtevo, da blagajno revidira. Cu-je se, da gre za primanjkljaj kakih 1100 K. Ali ga je zakrivilo nerodno knjigovodstvo ali zasebna grabežljivost, se bo še dognalo. V Jurkloštru županuje slovenski klerikalec Kajtna, ki so se ga pa že naveličali lastni pristaši. Sedaj si išče pomoči pri celjskem Benkoviču — če bo le kaj izdalo! Iz Središča. Bralno društvo »Edinost« vprizorl v nedeljo, dne 26. tm. v šolskih prostorih narodno igro s petjem »Rokovnjači«. Začetek ob 7. uri zvečer. Domačini in okoličani, pridite! V Žetalah je bilo pri občinskih volitvah izvoljenih 10 kaplanovih kandidatov in 2 naprednjaka. Iz Slovenjgradca. V Št. Vidu nad Valdekom se je ustanovila poštna oddaja. Škandal! Od graške namestnije smo dobili neko naznanilo, tičoče se izvršilnih predpisov k vinskemu zakonu. Slovenščina, v kateri je to oznanilo pisano, je naravnost škandalozna. Tako govori naznanilo o »pridobitih skušnjah*, »poprijenih pritožbah«, »učinljivejšem uresničenju zakona«. Naznanilo tudi pravi, »da se je videla vlada za to odredho napeljano.« Prepričani smo, da bi pri na-mestniji prav lahko dobili dobre prestavljalce nemških razglasov, če že slovenskih konceptnih uradnikov nimajo. Ampak Slovence je treba za norca imeti, to je glavno načelo gotovih birokratov. Iz Ptuja (Slovensko gledališče.) Kakor že objavljeno, se uprizori dne 26. tm. v dvorani Narodnega doma zgodovinska igra Za pravdo in srce, spisal Anton Medved. Vabimo še enkrat, da se si. občinstvu te prireditve v velikem številu udeleži. Društvo se ni balo ne stroškov in ne truda, ki jih zahteva ta uprizoritev, zato tudi pričakujemo od strani občinstav svoje naklonjenosti. Začetek točno ob pol 8 uri zvečer in prosimo, da se pravočasno prostori zasedejo, ker se z ozirom, da je igra precej dolga in potrebuje mnogo sprememb, s pričetkom ne bo odlašalo. Od Sv. Jurija ob Ščavnici. Zaročil se je učitelj Josip Kosi z vrlo narodnjakinjo, gdč. Fanico Men-hartovo iz Radgone. Naše najsrčnejše čestitke! Od Male Nedelje pri Ljutomeru. Kmetijska podružnica priredi v nedeljo dne 26. tm. po rani službi božji v šoli zborovanje, na katerem govori gosp. ravnatelj Belle o važnih kmetijskih vprašanjih. Teši bolečine, hladi, zdravi, pri ranah neobhodno potrebno. Slavno, le skozi 40 let tisočkrat preskušano in izborno se obnašajoče antiseptično domače mazilo čuva pred onesnaženjem, vnetjem ran, lajša bolečine, vpliva na hitro ozdravljenje in se ga kot vlažnega mazila ne more pogrešati v nobeni hiši. 63 1 puščica 70 v. se razpošilja vsak dan proti predplačilu, 4 puščice za K 3*16 10 puščic za K T— poštnine prosto na vsako postajo. B. FRAGNER, ^^ lekarna „Pri črnem orlu PRAGA, Mala stran, ogel Nerudove ul. št. 203 Zaloge v vseh avstro-ogrskih lekarnah. Hude reumatične, protinske, neural-gične bolečine leči hitro od mnogih zdravniških autoritet priporočeni CONTHREUIM To sredstvo služi za hitro pomirjenje in odpravo bolečin, oteklin, napravi členke zopet gibljive, odpravi mravljince in hitro upliva pri masiranju, ribanju ali obvezah. 1 tuba 1 krono. 62 Izdelovalec 'it glavni zalagatelj B. FRAGNER, lekarnar, dvorni založnik, PRAGA III, Si 203. 6e se pošlje denar naprej, se dobi franko 1 tuba za 1 K 50 v 5 tub „ 6 K — v 10 „ „ 9 K - v ppzite na ime preparata 1» izdelovala. Zaloga v lekarnah. Vse bolezni dihal no 5-3 | kašelj, nahod, tnfluenco ln astmo sirolinom „Roche". Izborni, ^blagodejni učinek izdelka se kmalu opazi. Neprijetno ponočno potenje izgine. Tek in telesna teža rasteta. Sirolinu •m „Roche" lastna zdravilna moč se je izkazala že skozi 15 let. Manjvredne ponaredbe in takozvane nadomestne izdelke odločno zavrnite in zahtevajte izrecno sirolin „Roche" v origihalnem zavoju. Sirolin „Roche" se dobi v vseh lekarnah po 4 K. Priporočava svojo bogato založeno zalogo z galanterijskim in modnim blagom. Postrežba točna. I Kramar Za spomlad otročje vozička in igrače. — Novost kravat in srajc. Cene zelo nizke. Jastrebci. Občinske volitve dne 16. aprila so vsled živahne agitacije že znanih bolfenskih gospodov Z... K., in M. slabo izpadle. Voljeni so možje, ki bodo menda bolje skrbeli za se, kakor za občni blagor občine. Iz gornjeradgonskega okraja. Poleg slabe slovenščine sem čital na nekem križu ta-le nemški napis: »Liebe deishe leite scliaunč auf den Kreic ist der Kristus und Maria fiir enk gesetet das virt nit unglukliji bei ihnen Reize«, — Škoda slovenskih ljudi, da se smešijo pred Nemci. Loterijske številke. Line, dne 18. aprila 1914: Trst, „ 22. „ 54, 40, 47, 36, 67 22, 72, 50, 89, 33 _Lit_. Priložnostni natopi Oprave za neveste, spalnice, obednice, kuhinjske oprave, divane. otomane, matrace, pera, slike, zastore, čipkaste zglavnike in drugo prodaja vsled pomanjkanja prostora po zelo znižanih cenah. 210 3-1 Anton Bantngartncr, trgovec s pohištvom in tapetar. Gosposka nI. 16 Celje Gosposka nI. 16 Prodaja tudi na obroke. bi m 1 ^ OOOOO Mariborskim Slovencem * se priporoča za naroČila najfinejših oblek 3 Iftoks Zabuhovšeh v Celju j Na željo bi obiskoval tudi stranke v Mariboru. Moja O obrt obstaja v Celju že veC let in ima svoje naroC- jj nike v najboljših krogih mesta Celja in cele okolice, .j ) O - O lOO '* ooooo OOOO^OO^ Lepo nadstropna hiša s hlevom, svinjsko kahinjo, 3/4 orala zemlje (njiv) z lepimi vinskimi trtami, ležoč na krasni legi ob okrajni cesti Celje-Teharje, oddaljeno 7« nre od mesta Celje, se takoj proda po ugodni ceni. — Pojasnila se dobi od Ane Špea v Čretu hiš. št 1 pri Teharjih. 171 3-3 184 8-9 Opravilna številka A 88/14-4 s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki. K c. kr. okrajnemu sodišču v Sv. Lenartu v Slov. goricah oddelek I., naj vsi tisti, katerim gre kot upnikom kaka terjatev do zapuščine dne 29. sušca 1914 umrlega Dominika Koser, veleposestnika iz Sp. Gasteraja, zapustivšega poslednjo voljo, pridejo zaradi napovedi in dokaza svojih riahtev dne 8. maja 1914, dopoldne ob 9. uri, ali pa naj do tega časa vlože pismeno svojo prošnjo, ker ne bi sicer imeli upniki do te zapuščine, če bi vsled plačila napovedanih terjatev pošla, nikake nadaljne pravice, razen v kolikor jim pristoja kaka zastavna pravica. Č. kr. okrajno sodišče Sv. Lenart v Slov. goricah, oddelek I., dne 8. aprila 1914. Dr. Kron vogel. siiOc^ ericaiu .Triesfe oozurc 33 parnikov 1 33 parnikov I Avstro-Ameritana, Trst Redno prevažanje potnikov in blaga v Severno in Južno Ameriko, Kanado Cez Grško, Italijo, Severno Afriko, Špansko in Portugalsko. Iz TRSTA v NOVI JORK z novimi velikimi dvovijačnimi brzoparniki Cesar »Franc Jožef I" nNlartha VVashington" itd. "v Južno Amex>iko z dvovijačnimi parniki „Laura", ,,Alice" itd. Prevoz iz Gibraltarja v Novi Jork traja 7—8 dni. Prejšnjih 6 dni obsega zabavno vožnjo po Jadranskem iu Sredozemskem morju, ne da bi se znižale cene. Pri vožnjah s posebnimi oceanskimi parniki po Sredozemskem morju posebne cene. Prihodnji parniki: „Belvedere" dne 25. aprila v Novi Jork; „Cesar Pran Jožef I" dne 2. maja v Novi Jork. Pojasnila dajejo ravnateljstvo v Trstu, Via Molino Piccolo štev. 2 in A. Kifimanna naslednik, Maribor Grajski trg št. 3. 42 26-3 Vabilo na. OLi Hranilnice in posojilnice v Lembergu registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki se vrši dne 3. maja 1914, ob 2. uri popoldne v uradnem prostoru. DNEVNI RED: 1. Otvoritev. — 2. Potrditev letnega računa. 3. Sprememba pravil § 6, al. 1. — 4. Načelstvo. 202 Načelstvo. Vabilo na občni zbor Okrajne posojilnice v Ljutomeru ki se bode vršil v nedeljo, dne 17. maja 1914, ob 7. uri dopoldne v Fran - iožefovi šoli v Ljutomeru. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelništva. 2. Poročilo nadzorništva o računu za leto 1913 in odobrenje istega. — 3. Izločitev udov. 4. Sprememba pravil. — 5. Volitev načelništva. — 6. Volitev nadzornega svetovalstva in cenilne komisije. — 7. Slučajni predlogi. Ako bi ta na 7. aro sklicani občni zbor ne bil sklepčen, se vrši ob 8. uri istega dne z istim dnevnim redom in v istih prostorih drugi občni zbor, kateri bode v zmisln § 38. pravil sklepal veljavno tudi ne oziraje se na število navzočih zadružnikov. V LJUTOMERU, dne 5. aprila 1914. 204 Ludvik Babnik, načelnik. Iščeta se dekla in natakarica za Ruško kočo pri Sv. Arhu na Pohorju. Dekla ima največ opravka v kuhinji, kjer se lahko priuči finemu kuhanju. Natakarica mora biti izurjena. Vstop 1. maja, Vprašanja se naslovijo „RuSka koča", p. Ruše, Štajersko. 182 3-3 in razno moderno blago za moike ln ionske obleke razpošilja po najnižjih oenah 62 -10 = Jugoslovanska razpošiljalna = R. Stermecki ¥ Celju Pišite po glavni ilnstrovani cenik čez več tisoč stvari, kateri se vsakemu pošlje zastonj. Pri naročilih iz Srbije, Bulgarije, Nemčije ln Amerike je treba denar naprej poslati. Vabilo na 13. redni občni zbor stavbene in stanovanjske zadruge »Lastni dom" v Gaberju pri Celju, ki se bode vršil v torek, dne 5. maja t. I., ob 6. uri zvečer v zadružni pisarni v Celju, Rotovška ulica št.,12. DNEVNI RED: 1.'Poročilo načelstva. — 2. Poročilo nadzorstva. — 3. Čitanje zapisnika o reviziji dne 13. sedtembra 1913. — 4. Odobrenje računov za poslovno leto 1913 in razdelitev čistega dobička. — 5. Dopolnilna volitev v načelstvo in nadzorstvo. — 6. Slučajnosti. Načelstvo. Kmetovalci! Srebrno« jeklene KOSE iz najvlačnejšega in najboljšega jekla, lahke, s kojim je mogoče najbolj trdo travo pri enkratnem brušenju 100 korakov neprenehoma kositi, razpošilja po najnižjih cenah edino Adalbert Geiss - a nasl. Viktor PiUh v ŽALCU. Zahtevajte cenik! 175 -3 r. g § Bratje Slovenci, g c* •) c- kupujte kanafase, platno za vsake vrste g r* perilo, blago za obleke, barvano platno, j druke le pri češki firmi 2 § Jaroslav Kocian, tkalnica § e Cerweny Kostelec, Češko. | g 40 metrov ostankov kaaafasa, blaga za g C* obrisače, platna ali druka pošiljam za o £ K 24'— proti poštnemu povzetju. 55 -ll £ HSHS) ©CftSr* OOAil priliki Globoko ginjeni po plemenitih dokazih sočutja in naklonjenosti, izkazanih o nenadomestljive izgube našega nepozabnega soproga oziroma očeta, gospoda M štejemo si v dolžnost, izreči svojo najiskrenejšo zahvalo vsem onim, ki so na kakoršenkoli način počastili spomin dragega pokojnika. v Zlasti se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, slavnemu ravnateljstvu in učiteljstvu deželne kmetijske in šentjurskih ljudskih šol, slav. c. kr. orožoištvu, slav. šentjurski požarni hrambi, kakor tudi vsem slavnim korporacijam in društvom, veleč. gg. pevcem, pokloniteljem vencev, vobče vsem, ki so spremili svojega prijatelja, znanca oziroma stanovskega tovariša na zadnji poti. ŠENTJUR, dne 22. malega travna 1914. Obitelji Kavčič, Seršen, dr. Schurab, dr. Mihalič, Ssulgaj. K i I 881: p Kose ! Kdor hoče imeti koso s katero se ni potreba muditi, ter se lahko z enkratnim klepanjem kosi z lahkoto vsake vrste trave celi dan, naj se obrne na tvrdko J. firašovic v Žalcu katera je prevzela edino zastopstvo svetovno znanih kos znamke „poljedeljsko orodje", katero zastopstva je imela dosedaj tvrdka A. Geiss v Žalcu. - Pri naročilu 10 komadov se doda 1 komad brezplačno. ===== Kos© I Za dobro kakovost kos se jamči! Cenik na zahtevo brezplačno. m m Kose 83 Slikar <> pleskar prevzame vsa dela dekoraeljske, slikarske in pleskarske stroke, katera izvršuje v krasnih in najmodernejših 94 —9 vzorelh. Postrežba točna ln solidna. Cene brez konkurence. Največja iznajdba nove dobe je žepna ura za gospode „Concurrenzi" s pravim SviCarskim kolesjem, 30 ur idoCa, z emajlno številčnico, lepo gra-viranim okrovon), z 10-letno garancijo K 3 90, 3 komadi samo K 1050. — Ce ne ugaja, denar nazaj. — Na zahtevo pošljem gratis in franko ilustr. katalog ur, zlata, srebra, urnih delov, vseh vrst orodij, godbenih in galanterijskih predmetov. 16 12-11 F. Pamm, Krakov, Zielona-ul. 3-7 (Avstrija). Listerjevi 0£? bencinovi petrolejki in plinovi j motorji lokomobiii za vse vrste strojev od I '/a — 10 HP z magnetnim vžigalom. Najmanjša poraba goriva! Ugodni plačilni pogojil Najpripi ostejši motor za kmetijstvo! Več tisoč v rabi. Ceniki in obiski zastonj. R. A. LISTER & CO., dr. z o. z. Dunai, III/2, Hintere Zollamtsstrasse 9. 137 -6 f Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, puljenega 2 K, bolj-5 Šega 2 K 40 h; prima polbeleg a 2 K 80 h; belega 4 K ; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg Aelefinega, »nežnobelega, puljenega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha. »ivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 K, najfinejši prsni puh 12 K. — Kdor vzame 5 kg, 56 dobi franko. -10 Zgotovljene postelje Iz go.tonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm Širok, napol j en z novim, »ivim, j ako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavniki 3 K, 3 K 60 h, 4 K. — Pernice 200 cm dolge, 140 cm široke K 13'—, K 14-70, K 17 80 in K 21'—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm široki K 4'50, K 5"20, K 5*70; podpornica iz močnega rižastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm široka, K 12"80, K 14 80. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, zaneugajajoče se povrne denar. S. Benisch v Dešenlci, štev. 773 Češko. Bogato ilustrirani ceniki zastonj in franko. Tehnični učni zavod Fodmohli (Bodenbach) na Labi. Izobrazba bodočih inženirjev, arhitektov, tehnikov, kemikov. • Davek na špirit! Vsled kolosalnega zvišanja davka na špirit, katero je stopilo v veljavo že s 1. februarjem, je potrebno," da si izdelujete vse špirituose sami. Oni, ki si hočejo to izdelovanje po praktični metodi urediti in si s tem mnogo prihraniti, naj se' takoj obrnejo pod šifro „ Veliki prihranki 4351" na anončno ekspedicijo M. Dukes Nachfg., A. G, Dunaj I/l. Wollzeile 9. — Dotična tovarna pošlje takoj strokovnjaka zastonj na lice mesta, 20 -7 NE OZIRAJTE SE samo na kričečo reklamo, temveč prepričajte se o dobri kvaliteti blaga, katero ima povsod znana tvrdka Goricar $ EesljoVscH1 Celju. Zaloga papirja ter pisalnih in risalnih potrebščin. Zahtevajte novi ilustrovani cenik obsegajoč 1000 predmetov. Trgovina s špecerijskim blagom " Po prepričanju mora vsak pripoznati, da imam zanesljivo kaljiva semena, n. pr. jamčeno domačo deteljo, nemško deteljo, Glavna zaloga vrvarskega blaga Solidna postrežba! J. Celje Graška cesta 21 Vedno sveža žgana kavo Trgovina z moko in :: želnimi pridelki de- pešo, rumeno in rudečo, travo, sploh vsa poljska semena, kakor tudi vrtna in cvetlična semena od znane tvrdke Mautner. Glavna zaloga oljnatih barv I „Pomni: prinesti mi moraš samo svalčični papir ali stroke ,OTTOMAN' in ne daj se zapeljati po sličniti ponaredbah slabe kakovosti!" sZAGREBAGMl MAGUZINs Jelačičev trg JF AG R E H Jelačtčev trg j (v palači „Srbske banke") j Največja zagrebška, popolnoma velikomestno urejena trgovina gotovih modernih oblek za gospe, gospode, dečke, deklice in otroke. za izdelovanje najfinejših moških oblek po meri. Cene nizke in stalne. :::: Ogled trgovine svoboden. Dnevno novine. Kataloge pošiljamo na zahtevo. peaistrovana stavbena in stanovanjska zadruga z omejeno zavezo Y GABERJU PRI CELJU XXXXXXXXXXXXX XX xxxxxxxxxxxxxxxx sprejema vloge od svojih članov, ki nameravajo zidati hiše in jitv obrestuje po XXXXXXXXXXXXX XX xxxxxxxxxxxxxxxx pet od sto SI Zadruga ima v Gaberju tik Celja 28 . lepih stavbenih prostorov na razpolago. 10 Na teh stavi svojim zadruž. hiše, ako vplačajo v gotovini vsaj 30% vrednosti projekt, stavbe. 106 -8 Pisarna je v Celjn, Rotovška nliea št. 12 Avstr. poštne hranilnice račun štev. 54.366. xxxxxxxxxxxxxxx Uraduje je VjaK četrtek od 9.-12. ure iti VsaKo nedeljo od 9.-11. tire dopoldne. Last Narodne založbe v Celja. Izdajatelj: dr. Vekoslav Kukovec. Odgovorni urednik: Janko Lesničar. Tisk Zvezne tiskarne v Celju.