ZA IZBOLJŠANJE USTA Vah Mn »olje. V«*, Id H01nN»r«4i>> »U ca Vm bo bvole- ta, ker ale no odprli prt GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki ★ CUATHJE OPOZARJAMO, dft pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo pri-hranili pii opominih, — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar a dvomesečno poaksumjo. TELEPHONE: CHelsea 3—1242 Entered m Second Ctmm Matter September Zlat, 1M3 at the Pert Office %t New Xorfc, N. Y, under Act ef CengreM of Mmrcfa 3rd. 187». ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. 202. - - Stev. 202. NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 30, 1938 — TOREK, 30. AVGUSTA, 1938 Volume XLVI. — I ^nik XLVI. ANGLEŠKI KABINET RAZPRAVLJA 0 CEHOSLOVASKI na izredno kabinetno sejo je bil pozvan tudi henderson angleški poslanik v berlinu Lord Runciman je imel z voditeljem sudetskih Nemcev precej burno posvetovanje. — Chamberlain se je slednjič prepričal, da je treba napram Hitlerju ostreje nastopiti. — Dozdaj ni nobeno svarilo kaj prida zaleglo. LONDON, Anglija, 29. avgusta. — Ministrski predsednik Neville Chamberlain je v nedeljo povabil svoje ministre na izvanredno sejo v torek, da razpravljajo o zelo ostri čehoslovaški krizi. Kako zelo se angleška vlada zaveda nevarnega politične ga položaja, je razvidno tudi iz tega, ker je Chamberlain iz Berlina poklical poslanika sira Neville Hendersona, ki je že v nedeljo zvečer dospel v London, da mu poroča, kak utis je napravil na nemške vladne kroge sobotni govor sira Johna Simona. Kolektivna pogodba sklenjena v Harlanu položaj na __ Španskem Štiri fašistične ladje so -napadle vladni rušilec. Republikanci se drze pri Almadenu. GIBRALTAR, 28. avgusta. — V morski ožini pri Gibraltarju so štiri fašistične 'bojne ladje ponoči napadle vladaii rušilec Jose Luis Diez, ki je bil na potu v Valencijo iz Havre, kjer je bil v popravilu. Fašistične ladje so ga napa- malarija med japon. vojaštvom Japonci imajo ob Jang-ceu velike izgube v^led malarije in griže.—Velika ofenziva se je pričela. •ŠANGHAJ, Kitajska, 28. avgusta. — Japonske armade, ki prodirajo ob Jangceu proti Hankovu in proti jugu proti Nančaif&u, imajo velike izgube new deal baje podkupuje amer. narod Republikanci dolze predsednika, da skuša spraviti pod svojo oblast kongres in sodišča. — Usoda naroda je na tehtnici. poveljnik 27 let stari Juan An tonio Castro pripeljal v Gibraltar. Poročila iz Burgosa pravijo, da bodo Angleži rušilec internirali, ali pa ga bodo izročili fašistom. HENDAYE, Francija, 28. ovgusta. — Vrhovni poveljnik španske vladne armade general Jo-e Miaja je obiskal obrambe i.a fronti v Est rama duri ter je monom in vnanjim ministrom lordom Halifaxom . Vsi ministri so pričakovali, da bo Chamberlain sklical izvanredno kabinetno sejo, zato so ostali v Angliji, z izjemo ministra za dominije lorda Stan-leya, ki se nahaja v Kanadi in prvega lorda adrrrira-litete Duff Cooperja, ki križari v Baltiku. Toda Cooper se bo najbrže naglo vrnil v London, da se vdeleži seje. Poročila iz Prage naznanjajo, da je lord Runciman naglo poklical na posvetovanje Konrada Hen-leina. Kolikor pa je mogoče sklepati iz dosedanjega postopanja Chamberlaina, nikakor ni pri volji obljubiti Čehoslovaški vojaške pomoči, ako bi jo Nemčija napadla. Tudi Franciji noče zagotoviti, da bi ji prišla na pomoč, ako bi šla na pomoč Čehoslovaški. Toda sir John Simon je v soboto svečano posvaril Nemčijo, kaj bi se moglo zgoditi, ako bi nemška armada, ki šteje poldrug milj on vojakov in je sedaj na manevrih ob čehoslovaški meji, vdrla na Cehoslovaško. Vnanji urad nikakor ni zadovoljen z uspehom svaril na Hitlerja, da naj bo bolj previden glede Ce~ hoslovaske, vsled česar se bo poslanik Henderson j čudo vanje pri vseli Spancih, ki najbrze vrnil v Berlin z bolj odločno Chamberlai zvesti republiki,'; je rekel •general Miaja v svojem dnev j nem povelju na svojo armado." •"V njihovem imenu vam česti- WASHLNGTON, Ind., 29- avgusta. — Na veliki farmi v tukajšnji bližini se je vršilo veliko -zborovanje republikancev, i.a katerem je govoril republikanski kongresnik James W. njenih. j To'ozeinlje, ki trpi pod so. |™worth k New Torka. Be- Dasi je bil rušilec hudo l>o-\harno vrožino je polno muh,kel tla.3e Rooseveltova ad-škodovan, vendar ga je njegov jiu komarjev, je za Japonce naj- mimstre.cija pahnila narod v 07 t««« a« Nravstveni problem, x>o die ob 2.15 ponoči in .boj j vsled malarije, griže in kolere, • • • - o traial clve uri in l,bitil1 navzlic veliki kampanji za ce- Uanes je Chamberlain imel daljši razgovor s Si- 32 vialnih mornarjev, 14 pa ra- Pijenje. To ozemlje, ki trpi pod so-| gospodarsko depresijo ter da se subno ker se nahajajo Japonci z "sodo naroda. - - - - 1 — Kamorkoli se ozremo, — wm. green se zelo jezi na lewis a, ker g a je prehitel WASHINGTON, D. C., 29. avgusta. — Prva kolektivna pogodba, sklenjena med "vnanjo" unijo in premogovnimi kompanijami v državi Kentucky, je povzročila nov ^por med Ameriško delavsko federacijo in Lewisovim odborom za industrijalno organizacijo. Predsednik Federacije Wm. Green pravi, da je treba smatrati pogodbo med Harlan County Coal Operators Association in k CIO spadaj očim United Mine Workers za zaroto, čije svr-ha je kršiti narodno postavo za delavske odnosaje. John Brophy, ki je ravnatelj CIO, prayi, da je Greenov napad "nadaljni izbruh, kakršnih :e ameriška javnost že vajena ". PREMEMBA V JUGOSLOVAN. KABINETU BEOGRAD, Jugoslavija, 28. avgusta. — Nepričakovano so ozemlju, ki so ga Kitajci dol-1 T" se T" j bili preinenjeni trije ministri «o branili in kjer so pustili | ! kabinetu dr. Milana Stojadino- viča. Četudi pomočjo mnogo tisoč svojih mrtvit. |veznega denarja. S Položaj je postaje tako ^nai-ja skuša zvezna via- sen, da" japonski cenzorji v ^ dobiti oblast nad posame- Sanghaju ne dovolijo tujim poročevalcem poslati niti najmanjše vesti o pravem položa-u. ziiiini državami in okraji. — To je nekakšno podkupovanje nič hudega slutečega naroda. Za drugo veliko depresijo, 'ki jo preživlja dežela, je v Japonske bolniške ladje vo- ... , rekel, da bo Almaden, kjer se domov na tisoče bolnih in I™™*"**0™** ^^ nahajajo bogati rudniki živega ranjenih, tujci pa, ki prihajajo ^ " iz Kjukjanga in Vuha v Šang-haj, po ročaja, da so Japonci ;>rabra, drugi Madrid. Vladna poročila pravijo, da — Raizmere so se bile že znatno izboljšaile, ko je meseca fe- je general Miaja, ki ga naziva jo "rešitelja Madrida", (natančno pregledal vso fronto v osrednji Španski, kjer je re puhlikanska armada fašiste in pričela s protinapadi. 4 4 Boj, ki ga vodite proti vpa-duiku v našo deželo, zbuja ob- naglo postavili velikanske m-^™1*« lanskega leta pozval da skrbe za silne bolnišnice, bolnike. Japonski letalci -o bouibardi-vstavila Čangso in Nančang in v NaiKČangu so zažgali 34 novih kitajskih municijskih skladišč. Navzlic temu, da Japonci za-. . t r ju jejo,, da so bili vstaši v Ho-|da uan*la V™ predsednik kongres, naj uve Ijavi postavo, katera bi dala administraciji oblast nad najvišjim zveznim sodiščem. Izza i istega trenutka so začele cene padati in število nezaposlenih »naraščati. — Rooseveltova vla- novo noto. Chamberlain se je pričel zavedati, da je treba s Hitlerjem ostrejše govoriti, četudi bi se zaradi tega ,,tam- Va&e <*elo ponavlja delo v , .1. iv .. vt Madridu." poostrili odnosaji z Nemčijo. j Na severu, na fronti ob Ebru, Drugi dogodki, od katerih je odvisen mir ali voj- ,iašisti še dalje napadajo višina, so: lne severno in južno od Gande- i\/ . . .vv . i , , i 1 • !se' toda ne morejo prebiti re- 1. V severna vojna pnstamsca je odplulo 4Z boj- publikaneke »črte. nih ladij, kjer bodo ostale ves Čas nacijskega kongresa v Nuernbergu; 2. Nemčija je kratko zavrgla Simonov govor ter je na kongresu izven nemških meja živečih 70,000 Nemcev v Stuttgartu izjavila, da je priklopitev Avstrije k Nemčiji dokaz, da je Nemčija trdno odločena ščititi Nemce izven nemških meja. 3x.i v i d i i •• • D J iku Benitu Mussoliniiu pode- . Nemčija je vprašala Rusijo, Jugoslavijo in Ro-jH1 najvižje jap(Mlsko munsko, kako stalisce bi zavzeli v slučaju, da Nem- nje, red krizantem. čija atori "gotove korake" na Cehoslovaškem. 4. Nemški nacijski voditelji se ne zmenijo za mnenje nemških vojaških poveljnikov ter zahtevajo ostrejše stališče proti Čehoslovaški. PRAGA, Cehoslovaška, 29. avgusta. — Lord Runciman je naglo poklical na posvetovanje Konrada Henleina, ki je vsled tega opustil svoje "nadzorno potovanje** po nemških krajih na Češkem. Sejo je zakrivala velika tajnost. V nedeljo dopoldne se je najvažnejši član Runcimanove misije Ashton-Gwatkin sestal a Henleinom in njegovima zastopnikoma K. H. Frankom in Ernerstom Kund- MUSSOLINI DONL ODLIKOVANJE TOKIO, Japonska, 28. avg.— Japonski cesar Hirohito je i-jtalijan. ministrskemu predsed- Krizantema pomeni v Italiji žalost in smrt. peju izstrelbljeni, nevtralna poročila iz Tiencina in Peipinga pravijo, da vstaši nadaljujejo svoje delo in da so razdejali ceste in mostove med Sanghaj-kvanom in Tiencinom. ŠANGHAJ, Kitajska, 28. avgusta. — Japonci so na suhem, na Jangceu Ln v zraku pričeli napadati na celi fronti in tuji opaizovalci so mnenja, da so pri čeli Japonci splošno ofenzivo, jkaitere namen je zavzeti Han-kov, še predno zapade sneg. Tuji opazovalci tudi pravijo, da .le to največja ofenziva, ki so jo še Japonci začeli. tehtnici. Ko so bile kocke prvič v ržene bodo vržene drugič, bo izgubila vlada. v tej prerembi ni ni-kake politične važnosti, vendar je splošna javnost z ozirom na položaj v Oelioslovaški vznemirjena zaradi vojnega ministra. ■Ministri, ki so odstopili, so. vojni minister general Ljubo-mir Marič, ki velja za najboljšega jugoslovanskega strategi-sta, trgovski minister Milan Urbanič in minister 'za telesno kulturo Vjekoslav Milic, ki sta oba Hrvata. Mesto generala Marica je bil imenovan za vojnega ministra dosedanji šef generalnega štaba general Miljutin Noclič, na mesta odstopivših hrvatskih ministrov pa bosta stopila dr. Bu- • u-i ii ~vr i jic in dr. Kabalin. ki sta tudi je izgubila vlada. Ko Jjrvata General Marič je bil vnet prijatelj Francije. UA niCDVT DAMA DACAMf V seda3 ®e jaSno, ako je M AJNER JI BODO POSODILI J ta prememba v kaki zvezi s Sto-K0MPAWJI DENAR liadinovičevo Nemčiji in Italiji SHENANDOAH, Pa., 29. av P°litik°' ŠEST NOVIH HANGARJEV Na North Beachu pri New Yorku bodo začeli vkratkem graditi šest novih hangarjev. V.saJk bo veljal milijon dolarja. VOJNE ŽRTVE ZADNJIH 10 LET bo denar vrnila. poldne ob štirih pa se je na grad z avtomobilom pripeljal lord Runciman. Tako dopoldanski 'kot popoldanski razgovor s Henleinom je bil zelo buren. Ashton-Gwatkin se je v sobto vrnil iz Londona in je po naročilu ministrskega predsednika Chamberlaina zavzel proti Henleinu malo ostrejše stališče. V nedeljo je Henlen nameraval imeti več ognjevitih govorov, ki pa so bili prekftkani, ali pai odg« g usta. — AVestern Dodsou Coal Co. je zmanjkalo denarja. S svojimi uslužbenci se je dogovorila, da ji tbodo posodili 50 tisoč dolarjev. Vsakih štiri- WASHINGTON D C. 29 najst dni ji bo dal vsak od svo- avgusta. — Vojaški izvedenci je pflače $5. Po dveh letih jim cenijo> da je bilo> odlkar je bila pred desetimi leti v Parizu podpisana Kellogg - Briandova protivojna pogodba, v raenih vojnah ubitih 2,500,000 ljudi. Od tedaj je bilo za vojne izdanih najmanj 10 milijard dolarjev in po celem svetu izdajajo ravno toliko na leto razne države za armade, bcjjne ladje REKORDNA BRZINA BONNEVILLE SALT FLAT, Utah, 29. avgusta. — Kaipitan George E. T. Eyston je porazil svetovni naglostni John Lewis, predsednik CIO in predsednik United Mine Workers, pa sploh ni komentiral Greepovega napada, pač je pa samo izjavil, da je kolektivna pogodba otvorila "dobo razsodnosti in strpljivo3ti v Harlan okraju." 111 delegatov United Mine Woifcers of America je odobrilo pogodbo, ki so jo podpirali odvetniki CIO in ■zastopniki zveze premogovnih "baronov. Green se je tedaj izrazil, da pogodba "nič ne pomeni češ, da pripada v Harlan okraju le peščica majnerjev United Mine Workers of America. Pogodba določa sedem ur dela na dan in pet dni na teden. Dnevna mezda naj znaša $5.60. Ne določa "closed shopa", pač pa "check-off" sistem za 15 ti-oOČ majnerjev v bogatem Harlan okrožju. Pogodba stopi v veljavo v četrtek in bo veljavna do 31. marca prihodnjega leta. Takoj po podpisu bo unija opustila tožbo proti štiri destimi premogovnim družbam, katere je tožila zastran kršenja določb Wa-gnerjeve postave. Pomožni generalni pravdni k Brien MaeMahon, ki je v procesu zastopal justični department, pravi, da so Greenove obdolžitve neutemeljene. — Justični department, — je rekel MacMahon, — ni bil udeležen pri nobenih pogajanjih med United Mine Workers iu med Harlan Counity Coal Operators Association. Green dolži Lewisa, da se je posluževal vladne masinerij^ pri dobavi novih članov za svojo unijo. rekord. Na tukajšnjih planja-.. vah je vozil njegov avtomobil . v z naglico 345 milj na uro. Lani I. °d feta 1928 so blle stlri vec" sse mu je posrečilo napraviti T yo}n? in vse nenapovedane, 311 milj. ,_ _ . .... ____________o- torn na gradu princa Hohčnlohea Rothenhaus. Po-; Jeni, ČEHI NA NEMŠKEM VELE-SEJMU LEIPZIG, Nemčija, 29. av«. —Jutri Ibo otvoi-jen v Leipzigu vsakoletni velesejem. Da si se Nemčija in Cehoslovaška nidkaj prijazno ne gledata, bo e^ velesejmu razstavilo 127 ^e-. fi o Slovaških podjetnikov svoje izdelke. \ in vsled tega izven te pogodbe. Vojna za Cbaco* med Bolivijo in Paragvajem, ki je trajala tri leta in je t>ila končana leita 1935, je -zahtevala 100,000 živ-ijenj. V abesinsfki vojni je bilo ubitih 50,000 Abesiticev in 5000 Italijanov. V španski državljanski vojni je v dveh letih bik) nlbitih do L500,000 ljudi in v sedanji kitajsko-japonski vojni najmanj en miljou. TRUCK PODRL HBO WILKES BABRE, Pa., 26. aajrgusta. — Theodore Rath-man je skoro dogotovil svojo novo hišo, pa jo bo moral še enkrat pričeti graditi. Nek truck je skočil s %este ter za-vozil naravnost v hišo, katero je podrl do tal. PRAŠIČE KRMIL S KRUHOM BREMEN, Nemčija, 28. avg. — Nek kmet v Blumenthalu je bil obsojen na 3 mesece zapora •Ofttz a^sjtAiz 9zv)oqBS„ ipujsz ge nemškega (naroda.** Svoje prašiče je krmil s starim kruhom in moko. tr n *r r" »t r« " , - —-r - VHOD M*-»•» T«ft FT Tuesday, August 30, 1938 " i'IY "-.i* 1 TBB mSGJBST SLOVEN® DAILY fif Us GLAS NARODA 99 of Owned ud FubUMied by ttUVKNlC rCBLKBBINQ OOMPANI (A Corporation J J. Lapibt, See. at tb* corporation and >Mrnm of above officer«: NEW IOBK, N. 1 45th Year MBB8BB- IYBI DAT KZCKFT SUNDAY8 AND HOLIDAYS _ AdTertleenent on Agreeaicnt Uto raUn^k« a Ameriko »••te« ••••••« ... Pol l*tl $3.00 tm četrt htm................$ijvo Za New Yedk u celo leto . . 97 00 Z* pol leta ................fS.r-0 Za Inozemstvo aa celo leto .. $7..W Za pol leta ................93.00 Yearly "OLAS KABOOA* IZHAJA VSAKI DAN IZVZKMŠI • NEDELJ IN PRAZNIKOV NAHODA", tU WEST 1Mb STREET, NEW YORK, N.11. —124& OOPISI brea podpira In oeebnoeti ae ne priobtojejo. Denar aa naročnino Mj W blasovoU poHUatl po Hooey Order. Pri spremembi kraja narofi-■ttor, proatoo. da w ntc tttdl prejinje blr.HBCe naraanl. da hitreje najde- TOM MOONEY Na nekem zborovanju v Sam Franciscu je govoril odvetnik George T. Davis ter rekel, da bo Tom Mooney v teku šestih mesecev svoboden mož.—Mooney bo prost,—je dejal. — Piost, vsled odločitve najvišjega »veznega sodišča, ali pa vsled izvolitve demokratskega goverifferja. Ime Mooney a, kateri je že nad dvajset let ponedotžnem zoprt -zaradi zločina, ki ga ni storil, utegne igrati .pri volitvah v. Calif orni ji-važno vlogo, kajti štirje zapredai governerji 50 zavrnili prošnjo za njegovo pomilostitev. Tudi sedanji governer Frank T. iMerriam, ki je republikanec, je rekel, da bo šele tedaj začel razmišljati o pomilostitvi ko bodo vse «odidčn<* instance spregovorile zadnjo Ibesedo. fJUNASKA KITAJKA KADITE ^"^^■"■sebnib dišav, turški, macedonald in (r&ki tobak najboljše vrste po $2*8 fant; tobak Hv. 1 pn po flJH) funt. — Turški tobak mešan * domačim $1.25 funt. — PoSUjatev pošljemo poštnine prosto, ali manj kot en funt ne pošljemo. 25% pošljite za vsako naroč-bo. ostanek pa ]k> C. O. D. STROJ ZA ZVIJANJE CIGARET.. 35 centov. — Importiran cigaretni papir 5 c. za zavitek, 12 zavitkov pa 50r. Prodajalci toliaka naj pišejo za infor-oiueije glede cen. — Jamčimo za najboljšo postrežbo. ATLAS TOBACCO Co. 301 WEST 40th ST.. NEW YORK. N. Y. Na drugi .svetovni mladinski kongres, ki se vrši v New.Yorkn je dospela kot delegatka mlada Kitajka Yang Hui-Min, ki se je zelo odlikovala v borbi pri Cape ju. Iz Jugoslavije KAJ JE Z MEHIKO? Mehiko so doslej smatrali za "rdečo". Predsednik Cardenas je razlastil oljne družibe ter s tem zlomil jarem kapitalistov. Vse pa kaže, da Mehika ne -do dolgo ostala rdeča, pač se bo pa polagoma izpremenila v državo, kakoršna je Hitlerju povolji. Mehika je sklenila z Nemčijo pogodbo glede prodaje petroleja. Parniki že odvažajo velike množine olja v Hamburg in Bremen, v Mehiko pa vozijo vsakovrstne stroje. Polagoma bo Cardenas pogmal iz Mehike vse ameriške ter angleške trgovce in podjetnike, nakar bodo Hitlerjevi ljudje zavzeli njihova me^ta. Hitlerjevo časopisje, ki zmerja španske republikance z boljševiki, ne more prehvaliti Cardenasove vlade. Hitlerjevo glasik) piše naprimer: — — Mehika se skuša ianebiti jarma tujezemskih kapitalistov. Vsled tega Mehika nikakor ni komunistična, pač je pa narodno-socijaiistična (torej fašistična — Op. ur.) Hitlerjevo glasilo v isti sapi pozablja označiti tudi Sovjetsko Rusijo za narodno-socijalistiono ^ržavo. '■r^eiiii^ DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOCMO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V ITALIJO Et i Z00............ Din. 100 $ &Jb0 ............ Din. 909 |T Ji........uit DttL 800 111.00 ............ Din- «00 f9f an............ Din. SOM HSJM............D*- 3000 Za 9 ............Lir 100 $ 12.25............IAt 200 9 29.30 ........m.. I4r 000 f •VTJOO'............Lir 1000 9112.60............lir 2000 9197.00 ............ Ur 9000 JAJQ BO NAVBDWI OBNl GORI ALI DOLI 9* MJfe pegela. Izplačila v ameriških dolarjih """LE nt"*U ',',',' t£— - • tti- tm «o ktftft fa*U£U« v MarfOL no cšMm umni u tu PUBLISHING COMPANY ;4K ■ V pijanosti se je zastrupil. V Vara)ždinu se je zastrupiti mizar Gjuro HLii*', star 42 let, c žen jen in oče /dveh otrok. Vrnil se je pijan domov, kjer je hotel popiti še malo žganja, pa je vzel pomotoma steklenico z lu'gom. Napravil je krepak pozi rek in takoj .se je zgrudil. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je pa kmalu v 'silnUi mukah izdihnil. Svojega moža je dala umoriti. V sodne zapor« v Petrin j i so prignali iz vasi Baziča Stojo Savičevo, ki je za 2.000 din najela morilca Dragana Jariča, da je uimoril njenega moža. Stojali je bid v Ameriki, kjer je prihranil precej denarja. Ko se je vrnil domov, je svojo ženo zapusti j. Ljubosumna 'žena se mu je osvetila talko, da je najela 25-Ietnega Jariča, in mu plačala 2.000 din da' je umoril njenega* moža. Oba sta zločin priznala. Bogata Dunajčanka se je poročila z revnim sarajevskim kolporter jem. Vest, da se je 'bogata Karoli-na Friedbe-rg, ki že nekaj mesecev živi v Sarajevu, ločila od svojega moža in poročila z mladim, a "zelo revnim raznasalcem in prodajalcem časopisov Mu-jom Niuifoičpffii, je bila 2a Sarajevo velika senzacija. Vsi so ugiibali, kdaj se je ibogata Ihi-najčanka spoznala z mladim kolporterjem. Nekateri so vedeli povedati, da je to -bilo lani, ko je prvič potovala skozi (Sarajevo. Šele polagoma so ljudje naš ki prave vzroke poroke. Ta poroka nima notbene zveze s kako roman/tično ljubeznijo na prvi pogled, iker je do nje prišlo iz gmotnih ali 'bolje re- Strašen zločin v Brodare-vu pri Prijepolju. V vasi Brodarevu, 25 km od Prijeipolja1, je bil storjen strašen zločin, ki je raioburil ves Sandižak. Neznan zločinec je napadel inženirja Stanojlo Ba-flerja in ker mu ta ni liotel izročiti denarja, ki, ga je -nosil s seboj, je dvakrat s karafbinko nanj ustrelil jn ga ubil, nato pa mu je vzel aktovko s 400 tisoč din in pobegnil. Bader j" delal na (xlistku državno ceste Prijepolje—Bjelopolje. Iz banki je dvignil 600,000 din za izplačilo delavcem. V Prijepolju je izplačati 110,000 din, 100,-000 din je pa pustil pri sinovih v Brodarevcu, ostali denar v znesku 400,000 din je pa nosil s seboj. Ko je bil kakih 500 m od vasi Brod-arevo, ga je napadel neznan razbojnik, ki je zakričal: Denar ali življenje! Inž. Bader je odgovoril, da je to denar za delavce in je okušal po-bngniiti skozi koruzno polje, toda zločinec je strel jal za njim in ga ubil. V bližini je delalo kakih 30 delavcev a kljub temu se je drznemu razbojniku posrečilo, da' je z bogatim plenom ušel. . Dedič "kralja topov" Zdaj je na vrsti ogromna zapuščina skrivnostnega bogataša Zaharova, ki je ves svet zalagal z orožjem in si je zaradi tega pridobil nazive "kralj topov in 4 'liferant smrti." Ko .je potem v Zaharova. Turčiji prekrstil v ceno iz eksistenčnih razlogov. Karolina in njen prvi mož sta lzraelitske veroizpovedi. Velik del svojega premoženja je FriedJberg, 'ki ima sorodnike v Sarajevu, prepisal na svojo ženo in da "bi fta zdaj rešila to premoženje, se je poročila z revnim sarajevskim kolporterjem in postala jugoislov. državni ca. ADVERTISE IN "GLAS NARODA" je zagonetni bogataš umrl. se je »kakor .mnogi drugi v Splitu ; živeči Josip Zahar začel zanimati za njegovo poreklo. Ugotovil je, da so nekdaj živeli v Splitu trije bratje Zahar ji. Dva sta se izselila v Odeso, eden je bil lekarnar in je umrl brez o-trek, drugi, ki je "bil trgovec pa je zapustil sina Vasilija. Ta Vasilij naj 'bi ibil poznejši mil-iardar. Tretji brat Zahar. ki je ostal v SpMtn, pa je postal pozneje dvorni svetnik na Dunaju. Sin tega dvornega svetnika je Josip Zahar, ki je prepričan, da je bogata« njegov stric v tretjem kolenu in da ima pra1-vico do dela njegove zapuščine. Josip Zahar trdi, da ima točne podatke o prej označenih rod-biniski'h zvezah in tudi o zamotani življenjski poti v Odesi rojenega Vasilija* Zaiharja, ki se Zgodovinska evangelj-ska knjiga je v stari cerkvi v Branko vini pri. ValjevtL S to molitveno knjigo je leta 1805 Karadjor-<'.je zaprisegel prvi 'srbski sov-,jtt. Knjiga je ležala 40 let v gro-bu prote Mateja, iz groba l>a (so jo .vzeli lota 1895 in shranili v cerkvi. Med vojnami je bila zgodovinska knjiga zakopana v Xisu in v Boru in sele .eta 1937 so jo spet vrnili cerkvi. Dežnik v žepu. (Slavko Vidosevič iz Zagreba V izumil dežnik brez ročaja, majhen tako, da je ga lahko nosi človek v žepu. Dežnik je lahko narejen iz tanke gume ali svile. Nat-iVkae se lahko na J1! i *vile. Natakne se lahko na gozfdiu odreže poljubno palico in natakne na njo dežnik, ki ga nosi v župu. ho bodo zamenjali z mogočnimi kovinastimi oboki z razpetino 40 ,m. Obenem bodo razširili oder ter mehanizirali in izpopolnili vse odrske naprave. Iz-premenuba dekoracij je zahtevala doslej iimOgo časa in tako se je delo močno zavleklo. Zdaj Jbo vše to delo mehanizirano. Za postavitev dekoracij in dviganje odivkih delavcev na galerije (delajo posebna dv*i- prejšnji teden izrednega tola-gala. Veliko pozornost so po-svetili novi V svoji koloniji Guaiani im* Francija že dolgo let kazensko kolonijo, kamor je pošiljala voje najbolj trdovratne zločince. Otok so imenovali kaznenci "Hudičev otok" ter je bil po tem imenu znan po vsem svetu, ker je res hudičev otok. Zdaj poročajo iz Francije, da namerava francoska vlada kazensko kolonijo na Hudičevem otoku opustiti. Najbrž zato, ker namerava Hitler izpremeniti Evropo v Hudičev polotok. c^p Od neke neznane Cleveland->ke prijateljice sem bil deležen napravi za umetniške efekte. Oder moskovskega1 Velikega gledališča bo imel po rekonstrukciji najmodernejše naprave med vsemi evropskimi gledališkimi odri. Tako bo torej imela Moskva najmodernejši ^ledaliiški oder v Evropi. NAJMODERNEJŠI GLEDA LIŠKI ODER V EVROPI. V moskovskem velikem gledališču delajo z vso vnemo na rekonstrukciji odra, ki je bil zadnjič temeljito popravljen Ln preurejen že sredi preteklega stoletja1. Povečano leseno stre- DELNIŠKE DRUŽBE PRED 3000 LETI. ('lan ameriškega orimtalske-ga .društva dr. Pierre Purves trdi, da so bile že v stari Mezopotamiji delniške idnižbe. Takrat so pa bili lastniki delnic samo rodbinski člani in ti so lahko dobro živeli z dohodki podjetij. Dokaze za to trditev so našli baje v meisfcu Nuzi, kjer je bila večina podjetij vodena 'kakor naše delniške družbe. To bi .torej pomenilo, da je poznalo človeštvo delniške družbe že pred 3000 leti in da torej tudi v tem pogledu ni na svetu nic novega. Nad 4000 ,glinastih ploščic, 0(1 kopanili v mestu Nuzi v Mezopotamiji, dokazuje, da so po-imali že stari narodi neke vrste knjigovodstvo. Že takrat so živeli na sveta srečni ljudje, ki jim .ni bilo treba skrbeti za \i-akVlanji kruh, ker so imeli mastne dohodke od dividend. Pač si pa v do/hi glinastih plošč ljudje niso smeli dovoliti veselja, Kla bi strigli kupone, ker teh ,še ni 'bilo. J. GEORGE G. APOSTLE, Inc. UNDERTAKERS edini jugoslovanski pogrebnih v new VORKU IN OKOLICI ANTHONY SVET, (Unlicensed) V slučaju smrti se obrnite na AaS pogrebni zavo In Mr. Anthony Svet bo pri3el k Vam in Vam d navodila in cene ▼ Vaše popolno zadovoljstvo. NBW YORK, N. X. 456 W. 43 St. BROOKLYN, N. L 219 Atlantic A § Najboljši prijatelj v nesreči vam je: SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDN0TA BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA Sprejema mozke in ženske v letih ck! 16- do 50, in otroke do 16. leta starosti. m ČLANSTVO: 50,000 PREMOŽENJE: $7,500,000.00 Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni stan: 2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, 111, iiaimiiiHiiimHiiniiHiiMHiiiimiiiiiiia^ m : if! Kaj takega v moji bolezni res nekaj zaleže. Vsa druga tolažba mi pa — oprostite, da -se tako izrazim— vsa druga tolažba mi pa toliko pomaga, kot če bi si zdravil ^ net je možganske mrene z lasno- toniko; pljučno jetiko s hrenovim cvetom ali pa čreves-te$:a raka z ex-laxom. Skoda, ker ne vem imena rojakinje, da bi se ji o prvi pri lažnosti na ta ali oni način reva nž i ra! Žena možu, ki je zlezel pod mizo: — Vprašam te zadnjič, ali greš ven ali ne? Mož: — Ne, ravno zdaj ne, hočem vendar enkrat videti, kdo je gospodar v hiši! Prejšnji teden ste gotovo ci-tali poročilo o lahkoživčku v državi Oregon, ki je bil v zad-r.jih dvanajstih letih že štiride->etkrat aretiran zaradi pijano-bti. Sodnik mu je rekel: — V omari je dvajset kvar-tov žganja, ki so ga zaptenili policisti butlegarjem. Zdaj pa, kar hočeš: ali iizlij vseh dvajset kvartov v sink, ali boš pa romal za trideset dni v ječo. Lahkoživček je nekoliko pomislil in odvrnil: — Ne morem. Pri najboljši volji bi tega ne prenesel. Raje grem za trideset dni v jeco. Pa naj še kdo rere, da ni več značajev na svetu. V živi jen najmanjša radost odtehta največje trpljenje, zato vsi tako radi živimo. A tudi najmanjše trpljenje nas že uči ceniti, kar je v življenju lepega. V našem bloku živi originalen starec. iSam je, brez žene in otrok. Stanuje v majimi hišici in si ne da od nikogar streči- Malo-beseden je in vase zaprt. 'Kaj je doživel v življenju, nihče ne ve, in če bi ga kdo vprašal, bi mu gotovo ne razodel. Zdi se mi, da je jezen na vse ljudi, in da mu ni usoda s pravično mero tehtala pravice. V svojih odgovorih, je ciničen, rezek in zadirljiv, vsled Česar se ga ljudje izogibajo. Njegov edin tovariš je grd, črn pes, ki ga spremlja vsepovsod. Baje še jesta iz iste, sklede. Psu je ime "Crook". Ko so ga nekoč vprašali, čemu ga je krstil s tem svojevrstnim imenom, se je naširoko .zarezal rekoč: — Kar takole, za zabavo. S psom greva po cesti, pa se kam zateče, in ja/z mu požvižgam ter zakličem: Hej, Crook! Sko-ro vsafe tretji človek -m ozre, misleč, da njega kličem... Tuesday, August 30, 1938 ran gAypar sapYBffBrq Najakrivnostntfjšizaklad vIndiji™M^NANEZ00DA111 * * REŠITEV. A. P CECHOV: prevelika previdnost Merjevec 01 job Gavritovičiz&nesel & tem. Kdo pa naj ^e čmirnov se je pripeljal na po- pri na« loti takega posla T? stajo Gnikwki. Do graščine,, "To je še dotoro. Ampak za k t mor je bil poklican, je Lnrel konji kakih trideset, štiri-!jijfet vrsi ((Je ni vomik pijan v^afc slučaj imam pa le tri re volverje s seboj," se je zlagal merjevec. "Moj dragi, z revol- in e« Sconji nko kljuseta, jih ne verjem ni šala. Deset razbojni-bo niti tridtieet, če ga pa ima I kov lah-ko a-ženea." voznik malo v ffiavi in ee so' PotemUnelo je. Voz je naen-konji udelani, se jih nabere pa krat zaškripaj, zacvilil, se stre-tudi celih petdeset.) | sel in kakor nerhote zavil na le- "Pxooim vas, kje pa bi lab k o vo. tukaj ddbil poštne konje?'* jej Kam pa me pravzaprav pe-\*pra«šal merjavec orožnika na 3je? je pomislil merjevec. Ves l>oartaji. I Čas sva šla naravnost, adaj pa 4 4 Kakšne t Poštne T Sto vrstjlrar naenkrat na levo. Na vse po vseh štirih se naprej in naprej oziraš in sučaš kot da bi bil na šivan-kaht AT Moj dragi, z mano je — ntoj dragi . . . Name se le nfkar preveč ne oziraj, na meni ni kaj videti. — Razen če ti tile revolverji . . fevoli, ee hočeš, ti jih bom pa pokazal, no. — Prosim . . Merjevec se je delal, kaikor da stika po 'žepih, in ta'krat se je zgodilo nekaj, česar se merjevec pri vsej svoji bojazljivosti ni nadejal. Klim se je na-onkrat zvalil z vaza in stekel nacflrrog bi kmalu niti p^a ne zadnje me zapeke, falot, v kak- v sroscavo. našli, ne pa poštnih konj. Kam pa bi pravzaprav radii J "V Djevkino, h generalu Ho-hctovu." "Tarnle če« cesto na dvorišče poglejte,** je za-zdeh-al o-razni'k.44Tam je včasih kakšen mužik s vozem." Merjeveic je zavzdihnil in je zavil čez ctsto. Po dolgem iskanju, pregovarjam ju in o»bo-Jsrvljanju je našel zastavneg-a, mraične^a, kozavega nmžika v razcapanem lmlatu in konop-nenih opankah. 44Da bi ga vrag, ta tvoj voz!" se je namršil merjevec, ko je lezel na telego. "Olovek bi kmalu ne zapora del, kje je zadaj m kje spredaj . . 44Kaj pa je treba tukaj zapo-pasti? Kjer ima konj rep, tam I udaril po konjiču, je spredaj, kjer pa vaša milosti ^Rf^s, moj dragi/' sodi, pa zada j.'* šno samoto, pa me ... To se do »trk rat zigodi. 44Poslušaj/' je dejal vozniku. 4 4 Torej ti praviš, da ni nevarno? Škoda . . . Ne vaš, kako rad imam poboje z razbojniki. Ta'kole na ztanaj sein slaboten, bolehen, v reisnici "sem pa močan kakor bik. Nekoč so me napadli trije razbojniki. No in kaj misliš? Enega sem oplazil, da — pri moj dunaj, da ga jej bilo konec, drugo dva sta šla pa v Siibirijo, v k-atorgo zaradi j Sam naprej ne morem, ker ne mene. Sam ne vem, odkod!znam poti. poleg tega bi pa še 41 Na pomoč!" je začel vpiti. 14Na pomoč! Vzemi, tolovaj, konja in voz, samo življenje mi pusti! Na pomoč!" Zaslišali so se hitri, oddaljujoči se koralki, prasketanje po-hojenega d račja — i« vse je utihnilo. Merjevec, ki ni pričakoval takega konca, je najprej ustavil konja, potem se je udcibno usedel na vorau in pričel premišljevati. Zbežal jeT ustrašil se je, bedak. Ampak, ikaj pa zdaj? imam 'taiko moč. Primem z eno roko kaklšnega hrusta, takegale ko si ti, pa — pa ga dvignem in zavrtim kakor nič." Klim se je ozrl na merjevca, zamigal je z vsem obrazom in Konjiček je bil mlad, toda suh, z razkoračenimi nogami in ohgrizenimi uhlji. Ko je voz-ri?k vstal in ga udaril s koroba-čem, je samo zavrtel glavo, ko je zaklel in ga mahnil še enkrat je voe zaškripal in se zatresel kakor v mrzlici. Po tretjem udarcu se je vo« zmajal, po četrtem pa *se je zganil z mesta. / 44 Ali bo šio to vso pot tako'-je?" je vprašal merjevec, ki je čntil 'silno pretresam je in se je čudil sposobnosti ruskih voznikov, bi znajo združiti polževo počasno vožnjo s tankim tresenjem, da bi človek lahko dušo zgubil. "'Prišli bomo vseeno!" ga je tolažil votznik. 4 4 Kobilica je mlada, urna. Samo da se raz-maje, potem je pa ne bo mogoče ustaviti. No-o-o, preklena žival!" Ko sta odrinila od postaje, se je »mračilo. Na desno od merjevca se je vlekla temna, zamrzla ravnina brez konca in kraja. Če bi jo ubral po njej, moraš priti na konec sveta. Na obeorju, kjer je izgmevala in se zlivala z nebom, je leno dozorevala hladna jesenska zarja. Nai levo od poti «so se v temne-čera se zraku dvigale nekakšne kope, lansko seno ali vas ali kaj. Kaj je bilo spredaj, merjavec ni .mogel videti, to mu je ves razgled zakrival neokretni voznik s širokim hrbtom. Bilo je mirno, toda hladno, mrzlo vreme. 4 "Za božji ča«, kakšna pušča, va," je mislil merjevec in si skušal z ovratnikom na suknji zakriti ušesa. 4 4 Nikjer žive duše. Če bi človeka napadli in CTopali, živ krat ne bi slišal, pa če bi prav s kanonom streljal . Pa tudi tale voanik menda ni posebno zanesljiv. — Poglej, kakima pleča ti oana! Dooti je, da se te takle otrok narave samo *s prstom dotakne, pa si amen. Pa tudi- rile« ima sumljiv, naravnost zverinski." prijatelj," je vpraišai merjevec, "katko ti je pa rmefV "Ime? Klim . . ." "Poslušaj, Klim, kako pa je ttfkaj pri vas? Ali je kaj nevarno? Ali se kdaj kaj pit- ti?" t je Bog,pri- .je nadaljeval merjevec. "Gorje tistemu, ki mi pade v roke. Ne samo, da ne bo imel nikoli več zdravih rek in nog, ampak bo še pred sainijo odgovor dajal. Vse sodnike in vse komisarje poznam. Jaz sem državen, potreben človek. Č"e sem na poti, go»=pos!ka že ve in gleda, da- "bi mi kdo kaj hudega ne storil. Po vsej poti je za vsakim drugim grmom .-ikrit ali policist aH pa orožnik. — Sto . . . sto . . . stoj!" je naenkrat zavpil merjevec. 4'Kam pa sq zavil? Kam pa me pelješ ?" 44V gozd, saj meida vidite!" Saj je res' gozd — je pomislil merjevec. — Ali sem se ustrašil. Ampak Bog vari to pokazati . . . saj je že tako zapazil, da se bojim. Kaj se neki tako ozira name ves čais? Najbrž ima kakšne naklepe . . . Prej je vozil počasi kakor polž, rdaj ti pa goniš, da je od sile." "'Poskušaj, Klim, zakaj pa tako goniš žival?" <4lSaj je ne gonim. Sama leti. Če se razmaje, je ne ustaviš vec za nolben denar ne. Saj menda sama ni vesela teh svo-jfh nog." 44Lažeš, prijatelj! Vidim, da ia-žeš! Samo, jaz ti ne svetujem »tako hiffcro voziti. Zadr3i jo malo. Slišiš Zadrži!" 44 Zakaj?" 44Zaito — zato, -ker imajo priti za mano od postaje štiri tovariši. Dohiteti me morajo. Obljubi H tu navzdol, ka R.C.' z mrzlim strgačem. "Klimuška!" je zakričal. 4 4Kje pa si, Klimuška, človek božji!" Kaiki dve uri je vpil merjevec in Isele. ko je že ohripel in se sprijaznil z mislijo, da bo treba prenočevati v gozdu, je prine-el slabotni ve*"*- do njega stok, 44Klim! Ali si ti, prijatelj? Pojdi v a naprej!" "Da me uibiješ, ne!" 44Saj sem se vendar pošalil, moj dragi! Naj me strela udari, če se nisem! Od samega strahu sem lagal. Bodi človek, pojdiva! Sicer zmrznem." Klim je. najbrž pomislil, da bi pravi razbojnik že zdavnaj zginil s konjem in vozom, in je stopil izza drevesa. Neodločno je prišel k svojemu sopotniku. "Kaj vraga si se ustrašil? Šalil sem se, pa se ti prestrašiš. Sedi!" "Bog s tdboj, gospod," je zagodrnjal Klim, ko je lezel na voz. 44Če bi bil vedel, bi te tudi za sto itubljev ne bil peljal. Toliko da nisem od strahu umrl." Klim je udaril po konju. Voz je zaškripal. Klim je udaril še enikrat in voz se je zmajal. Po četrtem udarcu, ko se je voz premeknil, si je merjevec za k ril ušesa z ovratnikom in se zamislil. Pot in Klim se mlu nista zdela več nevarna. SRNJAK V PODMORNICI. GLAS NARODA" pošiljamo. v» staro domovino . Kdor gaJho* €e naročiti za svoje sorodnike.ali prijatelje, to lahko stbri. — Naročnina - za a* ari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. • Neka podmornica ki je manevrirala v kielskem pristanišču, je dolbila Jienadejanega obiskovalca1. Službujoči častnik je na vodi nenadno zagledal plavajočega srnjaka, ki je neprestano spreminjal smer, so le s težavo ujeli. Mornarji so -žival, ki ^e >je tresla od mraza in* izčrpanosti, zavili v odejo in ji dali jesti. Poskušala pa je vedno pobegniti. Šele ko se je podmornica potopila, se je srnjak; groze umiril. Po vb čurah plovbe so gta pri Neulstadtn izkrcali in je hitro Visoko nad rdečkastim mestom Džajpurom poganja iz strme iskale imraično poslopje Tigrove trdnjave. Nekje v njenih masivnih zidovih je skrit zaklad, ki ga je pripeljal do-ipov eden izmed bojevitih prednikov »sedanjega maharadže iz dolnjega Afganistana. Samo enkrat v življenju sme vladar DŽHjpura stopiti v Tigrov o trdnjavo in videti v nji prav-Ijinči zaklad. Ne ve pa, kje in kako je in kako se pride do njega, 'ker mu pred vhodom v trdnjavo zavežejo oči in straž-' nikii ga vodijo po laibirintu hodnikov, .šele v zakladnici mu razvežejo oči in tedaj se sme ozreti na zlato, /lomante in smaragde, ki krožijo o njihovi vrednosti fantastične vesti. Prodno nastopi pot nazaj, seveda zopet z zavezanimi očmi, si ame izibrati vladajoči knez en dragulj in ga vzeti s seboj. Ko se je mudil v Džajpuru vojvoda Windsorski, ko je bil še prestolonaslednik, je izrazil željo, da hi si rad ogledal tajim« t ven o Tigrovo trdnjavo, pa Je baje maha-radža njegovo prošnjo odklonil. Morda sploh ni 'bilo v njegovilh močeh dovoliti anglieiškemlu prestolcfna-sledniiku ogled trdnjave, ker jo straži po&eibno pleme. ,Ti možje so podvrženi nobenemu zakonu. Veže jih samo tradicija odnosno zvestofoa, da je to pleme že skozi 20 pokol en j čuvar zaklada, ki ga sme videti maha radža samo enikrat v življenju. Naročita se na "Glas Naroda", najstarejši slovenski dnevnik v Ameriki. Avtomobilski vozač Richard Schinldler z Dunaja je prispel s tovornim avtom na Tirolsko in je hotel po hudem neurju preko lesenega mc^ta v bližini Innsbnudka, ne da bi vedel, da je narasla reka med tem most zrahljala in gana drugem kon-fu že odnesla. iSrhindler in njegov spremljevalec sta zavTozi-!a z vso brzino v valove, avto je odneslo po reki navwdol. 39- lotn I^pr of esor real- re gimnazi^t^j^^jlfficu Karel Pehoc je v zaxlnjem času v naravoslovnem kaibinetu zavoda Eksperimentiral z žabami. Ker je uporaibljal pri tem hude strupene pline, je delal s plinsko masko na obrazu. Te dni so ga na.^li zvečer mrtvega v ka'binefcu. Imel je še ma-sko na otbrazu toda filter je ležal poleg njega na tleh. Preiskava' je ugoto-;ila zastrupitev- z neznanim Schindlerjev ftovari-š je utegnil skočiti iz vozila in se rešiti |plinom. Znanstvenik je bil po s plavanjem na breg med tem %nso.i priliki spustil plin na že- ko je Schimller olstal v vozu, ki je na zadnje obtičal na neki sipini sredi reke. Tu je Schind-!er skočil v vodo in splaval do brega. .Dosegel ga jo srečno, (Jeibla, ki jih je gnala1 voda s seboj, pa so ga ranila be, da bi jiih ounamil in si je šele potem nataknil mas Vea. Cena $1.25 KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str. Cena 50c. KUBIČNA RAČUNICA. Trda vek 144 str. Navodila sa lzraCunanje okroglega, /anali in tesanega lesa. Cena 75c. LJUDSKA KUHARICA* najnovejša in praktična zbirka navodil sa kuhinjo in dom. ' Cena 50c. MATERIJA ia ENERGIJA. Spisal ar. Lavo Čer-melj. s slikami. 100 stran« Nauk o atomih, molekuUh ln elektronih. Poljudno plaana razprava o iaaleaiaa uoderm ananostL Cena $1.25 MLEKARSTVO. Spisal Anton Pevc. s stikamL 168 atranL KftUca m mlekarje ln Unbltelje mlekaratva Cena $1.00 Kuharske KNJIGE LJUDSKA KUHARICA Ncjnovejša zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena 50c. KUHARICA 965 navodil, 255 strani. Cena: broš. $1.25, vex. $1.50 SLOVENSKA KUHARICA Najpopolnejša izdaja, 728 strani. Oena $6.00 NAROD. K» IZUMIRA. 101 strani Poljuden nols najsevernejfieKa nsrous na sveta. oiegove fieve ln navade. Cena 40c. NAftE ŠKODI^IIVE ŽIVALI v PODOBI in BESEDI. Opisal Fran Erjavec, 224 Rtranl. BroS. Cena 40c. OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vez... Knjiga je namenjena v prvi vrsti ra stavbno, " umetno in strojno ključavničarstva tor žele-zoilvarstvo. Cena $2.50 ODKRITJE AMERIKE, spisal H. M AJAR. Trije deii: 162. 141, 13H strani. Cena mehko ve? Poljuden ln natančen opis odkritia novega sveta. Spis se Čita kakor zanimiva povest ter je sestavljen po najboljših virih. Cena 50c. PRAKTIČNI RAČUN AR. Trda vez. 251 »tr... Priročna knjižica, ki vsebuje vse, ka* Je pri nakupu ln prodaji notrebno. Cena 75c. PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE Spisal dr. F. Veber. 341 strani. Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki se hoče seznaniti z glavnimi čtvami sodobna filozofije. Cena 70c. RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj. , 413 strani. 40. V knjigi so opisani predhodniki in idejni utemeljitelji te svojevrstlib -uske struje. Cena $1.50 SPOMINI. Jote Lnvtiiar.) U43 strani. j ■ V tej knjgl obuja nad znani potopisec župnik LavtiSar spomine na svoja brezštevilna »>o-tovanja. Cena $1.50 SPLOŠNI PODUR, KAKO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE IN VRTOVE. Cena broS. Cena 50c. SLO V.-ANGLEŠKI IN ANGLESKO-SLOVEN- SLOVAR. 148 strani. Cena 90c. SLOVENSKO NEMŠKI SLOVAR. 143 str. Druga polovica knjige vsebuje nemfikb-slo-venski slovar in kratko slovnico alov&tskega in nemškeea jezika. Cena 40c. UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Frane Veber. 352 strani. Cena 75c. UMNI KMETOVALEC. Spisal Franc PovBe. Cena bro«. Cena 50c. VELIKI VSEVEDEŽ. 144 strani. Zbirka zanimivih in kratkočasnih spretnosti ; burke in Šaljivi poskusi: vedeževalna tabela; punktlranje; zastavice. Cena $1.45 VODNIKI IN PREROKI. Iz8 stranL Knjiga je trfla ▼ založbi Vodnikove družbe ter vaebuje življenjepise moi. kt so a svojim delom prlvedU slovenski narod ia anSenJatva v svobodo. Cena 60c. ZNANSTVENA KNJIŽNICA, 78 strani. Zanimivosti ls raake zgodovine ln natančen opis vojafike republike saporofiklh koaakov. Cena 50c. ZDRAVILNA ŽELISČA. 62 StranL _ Cena 50c. VERNE DUfiE V VICAH Spisal Prosper Merimee. 80 strani. Cena,. SS Eden najboljtlh spisov francoskega mojstra, vzeta iz naSega kmetskega Bvljenja. VOLK SPOKORNIK (spisal Frane Meihs; ■ .. $LM .LN ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA ..._____Ht nfLt« 9KBODP i " RcrM iiiiiiiiiififiir^Siiiiiiiiiiiimii:^___ KOMAM IZ 2IVUE1M ZA "SUS NARODA" PRIREDIL: L H. Š36; Egon se prestraši poželjivega žarenja njenih oči in izpre-vidi, kako neumno je bilo, da je Kaftarini povedal o Rudolfo-\-ih dvomih. Prav gotovo bi bilo bcflj pametno, -ko bi to obdržal za eebe in bi Katarini navedel kak drug vzrok, zakaj je Rudolf otrdka za vedno pregnal iz svoje hiše. "Kak tuj otroki" vpraša osftro in jezno. Signora pa ponosno dvigne glavo. . "No, Dagmar seveda!" Eigon poskoči. 4 4Toda, Katarina, kaj pa govori« T Sag ti vertdar povem, da je D&g-mar zakonito priznana dedinja mojega bratranca," "Gotovo pa ni, če je njegova hci, temveč hci onega potujočega umetnika, s katerim je šla njena malti v daljni svet," pravi Katarina ostro. EJgon se prime za glavo. "Tega ni mogoče dokazati! Bodi vtemdar pametna! Se e k romna. Popolnoma bi bila zadovoljna, ako bi učila Eleno.'' Egon prime njeno roko. "Torej, Katarina, bodi malo dobra z ubogim otrokom " jo prosi iskreno.. Katarina se sili k naeroehu in mu tudi pusti svojo roko. 41 To je vendar samo oib sebi razumljivo," m$u pravi. Toda njeno srce o tem ne v*e ničesar. Vedno še mora misliti na to, da veliko premoženje Rudolfa Sfcrasserja ni po vsej pravici pripadlo temu otroku. In ta misel je od tega trenutka m več zapustila, temVec Se je pri njej vgnezdila, se JO bolj m bolj zavrtala v njene možgane in vedno si pravi ako ne bi'bilo Dagmar, čije oče prav gotovo ni bil Rudolf mraeser, bi velika dedščma pripatfla njenemu možu. Rudolf »trasaer Je bil mnogo starejši od Egona in Egon ji je pripovedoval, da je Rudolf bolehen, da izgleda zelo slabo in da se pritožuje nad srčno hibo. Katarinine želje so hodile svojo pot. V duhu se zopet li hogaftAt in v družbi MP«* igra sijajno vlogo. Da, na to veliko premoženje bi že sedaj mogli dobiti velik kredit in bi swypet mogia pričeti lepo, sijajno življenje. Skratka — lepa markka- je fbila sredi pustolovskih želja, sredi velikih načrtov, do katerih ni imela nobene pravice. In čim samotm-ejše se je pocuka na gradu Conssistelli, tem tolje vrtala nevoščljivo** v njeno dušo, kadar je pregledala' Dapmar m nevsiljivosti se je še pridružilo sovraštvo do ne- tT^ ker je' kot Bi ^ Pomirjevala, stala na poti veflike deddčine. . • ,-T?d^.d<3'bI0 i* znala ^ojen*! možu prikrivali tako temne ^ • J??"1 je spoznavala, da v tej tajni zadevi ne bo njej nakdar pntndil. Ker pa so ji na dum zrle nevos^jive mu>h m je koga iskala, pro>ti kateremu je mogla dati svoj du- Ss b0ljJ5f?bIi?evaIa steri služkinji, v kateri je xmdila tajno požeijenje po vdiki dedščin5. Toda Ma-nettajebila vča^h tako neprevidna, da je pustila tudi jgL rŽLSfc*3 39 Da neareli te^a otroka n aravi k> seio felafo tvtfe: V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo de vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — n. KNJIGARNA "GLAS NARODA' Bohinjsko jesero 216 WEST 18th STREET, NEW YORK MU||.|l|IIIMIIi|i,,||ll»»«»'||,ii|IIIWII||||j.|IIIIIM| Ulli'lli»lllllllll',lHlliilill1'MHll||liil»iMll||llll||i Maršal Bluecher 0 tem sovjetskem maršalu, ki je prevzel vrhovno poveljstvo nad vso vzhodnasiborsko sovjetsko armado, in katerega se je zadnje dni v zvezi s so-vjetško-japonskih. sporov pogostokrat imenovalo, je pariški "Temips" napisal daljši življenjepis, iz katerega posnemamo naslednja poglavja: "'Odkod prihaja ta maršal sovjetske revolucije, obilne široke postave, z ostro oglato spodnjo čeljustjo, s polnimi odločnimi /lici, s živima oČtni, ki dolboko pogledajo. Moteni brki ntu dajejo klaisični izraz nekoliko sirovega vojaka, čeprav šo njegove kretnje mehke in skoraj elegantne in odseva njegova oseftmo&t neko čudno privlačno silo na vse, -k so se mu v usodnih trenutkih približali. O njegovem rojstvu govorijo najbolj čudne stvari. Zaradi tega- ga tudi imenujejo nekateri "nepoenani kapitan" drugi -zopet "general Nemo" ali "ta. jinstveni maršal", nekateri pa "mož z jekleno krinko" it4 Ns. kateri ga imajo za genalne-ga vojskovodjo, ki je izšel iz Bog zna katerega naroda, drugi trdijo, da je to nekdanji avstrijski stotnik Tvtz, tretji pa zatrjujejo, da je to nekdanji častnik nemške cesarske garde in pravi naslednik slavnega n-eantškega vojskovodje Bluecherja1, zopet drugi prisegajo, da je to star carski častnik, ki pod izposojenim imenom tiidi pod sovjeti sluiži večni Rusiji. Celo to tse je slišalo, da ima ta tajmstveni mož za seboj razburkano prašloet, da je čisto navaden zločinec, ki je ob revoluciji prišel na svobodo in ki sedaj svoje okrvavljene roke skriva pod maršalsfki.:r: rokavicami. iBesnica je bolj enostavna, pa čeprav isvojčasni predsednik iavršnega od/bora Sverdlov ni mogel Blucherja imenovati s pravim imenom, ko mu je dne 4. septembra 1918 pritrdil na prša prvo odlikovanje boljše-viske Rusije, namreč red "Rde- čega prapora." Imenoval ga je ^amo "poveljnik južnouralske, čete, Bluecihejr, revolucionarec, ki so ga imeli za izgubljenega. Resnica je bolj enostavna. Vazilij Konstantin. Bluecher je preprost sin preprostega kmeta-mužika, ki ga je boljše-viška revolucija, kakor na stotine drugih, vrgla naenkrat na površje. Tako je treiba razlagati nevednost Sverdlova. Ta. ko tudi vsa ta nasprotujoča si mnenja o rojstvfu tega revolu-eionarnega generala. V času rolbote in kmečkega podložni-štvff so naužiki, Bog zna iz 'kakšnih razlogov, dajs'li sinovom imena ljudi, o katerih so slišali, da tso bili veliki. In ime je o-?talo v družini. Zakaj? Xikdo | se o fem ni spraševal, uikdo i belil glave. Vazilij Konstan-tinovič Bluecher, je bil rojen leta 1889 v Počkonji v nekdanje mmestu Nikol^k-Usuriski, današnjem Vorošilovsku. Delal je v tamojšnji tovarni in revolucionarni življenjepisi mu kot prvo veliko dejanje pripisujejo stavko, ki jo je tamkaj leta 1910 organiziral in bil zato obsojen na dve leti zapora. Leta 1916 ,se je pojavil na fronti, ko je bil hudo ranjen in vrnjen nazaj v zaledje. Delal je v tovarnah v Kazanu, Sormovu in Šamani. V zadnjem mestu je ob revoluciji pomagal ustanoviti sovjetsko oblast. Na tem mestu je kme'lu pokazarl svoje f^posobnosti. Bil je drzen, vztrajen, dober organizator. Mož volje in oblasti. Ataman Dtu-tov v Oremburgu je prvi pognal kozake v boj proti novemu režimu: Bluecher se je z delavci postavil v bran. Prišli so ra pomoč kmetje s puščavskih step, Kalmiki, mladi kozaki, pijani od novih možnosti, bivši avstrijski in nemški ujetniki, ki so tavajoče iskali svobodo. Vse je Bluecher zbral, si jih podredil, jih oborožil in se vrgel na atamana Duitova in ga stri. Leta 1917 je Botov izginil nekje v kirgaskiih stepaji. 'Za tem je Bluecher slišal, da iPfl<» orjbodajit.) Važno za potovanje Kdw J« namenjen potovati v atari Kraj aU MIH k«fa tmm. Je ytrobn«, Am Je noten t vseh stvareh. Vsled sak Mgs-Mbc skninje Van naiifi dati naJMJia pojauila in toil vm petrehno preskrbeti, da Je potovanje ndobno In hikt ao aa-npno obrnite na ans sn vso pojasnila. Ml preskrbimo vse, bodisi proinje sa povratna dovoljenja. poUI liste, vizeje In sploh vse, kar Je sa potovanje potrebno v Mjutrejtea te an. to kar Je glavne, c Nedriavljanl naj ne odlaftajo de tadnjega trenutka, ker predno as dobi Is Washlngtona povratno dovoljenje, RI ENTltV PERMIT, Pulte torej tako) aa biwplofiia navodila In da boste poceni In ndsbne potovalL SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) - 216 We^J 8th Street New YArt, N. Y. so Č1ehoslovaki pognali sovjetske dblastnilke v Čeljabinsku in v Samari ter da zasedajo četesi-birsko železnico. Mesece isn mesece ni bi'lo ničesar slišati o Bluecherju. Mislili so, da je s svojo četo Bog zna kje poginil. Toda kar naenkrat se je v sep-tcraJbru 1918 pridružil tretji rdeei armadi pri Permu. Njegova vojska je narasla. Sledile so žene in otroci. Pripeljal je vsa raztrgano in v cunjah, toda podvrženo strogi disciplini. Pripeljal jo je skozi sovražne bojne črte, potem ko je krvoločno zatrl med njimi vsak apor. Ko se je s svojo "armado" pojavil pred rdečimi četami, je poslal v Moskvo naslednji brzojav: "Po pohodu 1500 verst čez uralsko gorovje, ko smo ise neprestano borili, amo sedaj tu, da nadaljujemo boj za zmago rdeče zastave." V .Moiskvi so ga nato odlikovali z redom "Rdečega prapora Se enkrat je imel Bluecher priložnost, da je pokazal sA-oje Hojaštke -sposobnosti. Bdeča \lada nm je poverila nalogo, oi^anizira 51. divizijo na TTralu in da ž njo vdere tja v Sibirijo »i bežtčim Kolčakoni. Kolčaka je v kratkem čsau i>o-tolkel. Poitem je prišel na vrsto Vrangel, ki je čakal s svojo f*rmado na polotoku Krim, zavarovan proti boljševikom z inogočnimi utrdbami. Dne 7. oktobra je Francija priznala Vrangelovo vlado. Dne 26. oktobra brzojavlja Kutjepov, da< je poraz neizibežen. Kako? Bluecher je s svojimi četaani nepričakovano in v drznem nočnem napadu zavzel utrdbe na Perekopu. Potskus nia življenje in smurt. Že istega večera je Vrantgel izdal povelje, da .se umakne s Krima. Bluecher je v -dru/gič doih>i'l red '1 rdečega prapora." Nato je izginil v Azijo. Bil je imenovan za poveljnika bolj-ševiške repniblake na Daljnem vzhodu. Tamkaj je Bl/uecher na jprej stri slovečega pustolovskega barona Ungern-Stember-ga, ki je — čudna mešanica krvi — z veliko krutostjo organiziral neke vrste mongolsko državo. Takrat je sovjetska Rusija stopila z Zunanjo Mongoli jo. Dne 14. februarja 1922 je zasedel Habarov.sk, odkoder so se morali umakniti Japonci, dne 25. oktobra 1922 je prišel do Tihega morja in zasedel Vladivostok, ki so ga ob zori zapustili Japonci. Leta 1924 Bluecher izgine. Toda v Can-tonu na Kitajskem pojavil neki tajinstveni general Ga-Lin-Borodin. Leta 1929 je imenovan novi vojaški odposlanec sovjetske Rusije v Berlinu Kmalu so spoznali, da je to ge neral Bluecher. Berlinska vlada protestira in Bluecher zopet izgine v globinah Azije, kjer j<* imenovan za poveljnika vsega obmejnega ozemlja od Baj-kala do Tihega morja. In tamkaj je ostal vse do današnjih dni. Njegova dolžnost je bila, da organizira vso vz&odno Sibirijo kot neke vrste samo®toj-no državo, ki naj bi bila v pogledu vojaških potrebščin po- KRETAJNJE PARNIKOV SHIPPING NEW.T 31. avgusta: Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre 3. septembra; Conte tli Savoia v Genoa 4. septembra : Champlain v Havre G. septembra : lie tie France v Havre Jsieuw Amesterdam v Boulogne 7. septembra: Queen Mary v Cherbourg Deutschlantl v Hamburg Vulcania v Trst !». septembra: » Bremen v Bremen 10. septembra: Votendain v Boulogne Rex v Genoa 13. septembra: Paris v Havre 14. septembra: Normalnlie v Havre Aquitania v Cherbourg Haml>urg v Hamburg VSE P ARNIKE in LINIJE ki so važne sa Slovence zastopa: SLOVENK PUBL CO- YUGOSLAV TRAVEL DEPT. »1« W. 1M SC. New tMk, N. Y. ............................................. .■iii>!Hii|tlt|1|iS!llitimiiii»iiaaiiBaMtaMf'>«iBt|Mii pol noma m odvisna od ostale Soivjetije, ki bi mogla sama kriti vse potrebe, kadar bi nastopil trenutek obračuna med Japonsko in sovjetsko Rusijo. Danes ves svet gleda na1 tega daljnega prokoniziula. Vsak njegov nepremišljen korak lahko -zaneti svetovni požar. 16. septembra: Europa v Bremen 17. septembra: Saturnia t Trst 20. septembra: Statendam v Boulogne 21. septembra: ^ De Orasse v Havre . Queen Mary v Cherbourg New York v Hamburg 22. septembra: lie de France v Havre 24. septembra: Conte di Savoia v Genoa 27. septembra: Bremen v Bremen Nieuw Amsterdam v Boulogne Champlain v Havre 28. septembra: Normandie v Havre Hansa v Hamburg 1. oktobra: Rex v Genoa Veendam v Bolougne 4 oktobra: Paris v Havre Europa v Bremen 6. oktobra: Queen Mary v Cherbourg 8. oktobra: lie de France v Havre Koma v fienoa Volewlam v Boulogne 11. oktobra: Statendam v Boulogne 12. oktobra: Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg 13. oktobra: Bremen v Bremen 15. oktobra: Vulcania v Trst 1«. oktobra: Nieuw Amsterdam v Boulogne lft. oktobra: Queen Mary v Cherbourg •JO. oktobra: Europa v Bremen 22. oktobra: Champlain v Havre Conte d i Savoia v Genoa 26. oktobra: Aquitania v Cherbourg 28. oktobra: lie de France v Havre 20. oktobra: Bremen v Bremen Bex v Genoa Veendam v Boulogne VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno do kdaj imate plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. PoSljite naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte naSemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravt-,ženi obiskati tnal druge naselbine, kjer je kaj naSlh rojakov naseljenih. Zastopnik bo Vam izročil potrdilo za plačano naročnino. CALIFORNIA: San Francisco, Jacob Laus&r COLORADO: , Pueblo, Peter Culig, A. Saftifi Walsenburg, M. J. Bayok INDIANA: Indianapolis, Fr. Zap—H* ILLINOIS: Chicago, J. BevHb Cicero, J. Fabian (Chicago, (Xeero In Illinois) JoUet, Jennie Bambich La Salle, J. SpeUch Mascontah, Frank Augustln North Chicago in Waukegan, Mr*b. Warfiefc marx land: Kitzmiller, Fr. Vodopive<» MICHIGAN: Detroit, L. Plankar MINNESOTA: Chishoim, Frank Gouie, J. Lr xan' u Ely, Jos. J. Peehel Eveieth, Louis Gouše .Gilbert, Louis Vessel Hlbbing, John PovSe Virginia, Frank Hnratich MONTANA: Roundup, M. M. Pan 1 an » Washoe, L. Champs NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck NEW YORK: Gowanda, Karl SCntalMk - -: - uttu Falls. Frank M—*-Tt^V OHIO: Barberton, Frank Troha Cleveland. Anton Bobek Chas. Ear* linger, Jacob Resnik, Joh- Siapnik Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Kumfie Toungstown, Anton KlkeU OREGON: Oregon City. J. Koblar PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevnikar Broughton, Anton Ipaveo Conemaugh, J. Breiflvec Coverdale In okolica, Mrs. Ivana Rupnik Export, Louis SnpanUi Farreil, Jerry Okcrn Forest City, Math Kamin Fr. Blodniksr Greensburg, Frank Norsk Homer City, Fr. Ferenchak Johnstown, John Paints Krayn, Ant Tauielj Luzerne, Frank Ballocb Midway, Juuu Žnst Pittsburgh ill okoUca, Philip Prvgar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. SdOfTcr West Newton, Joseph Jovan...... WISCONSIN. Milwaukee, West AlUs, Fir. Sksfc Sheboygan, WYOMING: Rock Springs, DiamondviUe, Joe BoUuft trn, katero Jp pnJeL Mtw -V- i 020001020059015353484853010202532323535389019148482323