32 štev. V Kranju, 6. avgusta 1904. V. leto. Političen in gospodarski lisi. Vabilo na naročbo. ^L*«, «.„■«*. za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko fwafc dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravn&tvu. Domoljubno politično premišljevanje. xr. Za škofom Mitsia je prišel v Ljubljano sedanji škof Jeglič. Vsi rodoljubi in prijatelji našega slovenskega naroda so stavili veliko upanja nanj, ker je domačin, iz Begunj na Gorenjskem doma. Mislili so, da se bo on kot kranjski rojak in ker je živel v zadnjih letih pred svojim prihodom v Ljubljano med južnimi Slovani v Bosni, čutil tudi zavednega Slovenca, a ne le rimskega in vladnega hlapca kakor njegov prednik, in da bo takoj izprevidel, kako škodljiv je za Slovence razpor, ki ga je napravil med njimi nemškutarski škof Missia ter ta razpor v kratkem zopet ublažil in poravnal, na kar bi zopet lahko složno delali za svoj zatirani narod in svojo raztrgano domovino slovenski posvetnjaki in duhovniki. Zaradi tega je bilo ob prihodu škofa Jegliča v Ljubljano veliko veselja po vsem Slovenskem, zlasti pa v Ljubljani in Ljubljančani so mu brez razločka na politično mišljenje hiteli naproti z odprtimi rokami, z odprtimi srci! Vsa Ljubljana se je odela v praznično obleko in škof je bil sprejet kakor kak kralj! Mnogi lahkomišljeni slovenski rodoljubi so se že zibali v prijetnih sanjah, da bo zdaj nastopila lepša doba za Slovence, a nekateri črnogledi, ki so imeli boljši vpogled v zgodovino, se niso dali omamiti s takimi sanjami, ampak so na kratko in resno odgovarjali svojim za novega škofa tako navdušenim prijateljem in znancem, rekoč: «Nič se preveč in prezgodaj ne zanašajmo nanj, ker ga še ne poznamo dodobregal» Kmalu se je pokazalo, da so imeli ti slovenski črnogledi popolnoma prav; kajti škof Jeglič ali, kakor se je sam prekrstil, Bonaventura je že v kratkem času svojega školovanja na Kranjskem pokazal svoje klerikalne rožiče in njegova najnovejša politična dejanja so fif v kratkem udala, da poslane še slabši pastir kfcjskih Slovencev kakor Missia, kajti pod njegovim školovanjem se je razpor med slovenskimi liberalci in klerikalci poostril do skrajnosti in v njegovi stranki so nastala taka presenečenja, škandali in propalost, da si v tem oziru ne moremo nič hujšega misliti ! Škof Missia je bil moder, razumen in previden politik in je vedno pazil tudi na svoje dostojanstvo; ali vkljub temu je pozneje sam izprevidel, da se je večkrat v kaki stvari prenaglil in zaletel, ker ni mogel vsega tako izpeljati kakor je nameraval. On se zaradi svojega dostojanstva nikoli ni naravnost in očitno vtikal v politiko in v druge take posvetne reči, ki ga niso nič brigale, ker je vedel, da je škof klerikalcev in liberalcev in da se zanj ne spodobi, da bi z lastno roko pobijal svoje krščanske nasprotnike. Zato si je zbral okrog sebe vse polno takih katoliških vojščakov kakor je požlindrani dr. Šu-šteršič, Krek, Žitnik, ^Šiška i. dr. ter te previdno pred teboj porival v boj zoper kranjske liberalce. Vsled tega so tudi liberalne strelice in batine letele le na te škofove hlapce, škofa pa so.se večinoma ognile. Skof Jeglič pa je vrgel od sebe vse ozire. vse premisleke o dostojnosti in pristojnosti ter se na čelu raalo-vredne politične, družbe, ki mu jo je zapustil škof Missia, zakadil v liberalne vrste kakor razdražena osa, kakor raz-srjena kmetica, kateri so ciganke pokradle kure! On se povsod sam vtika v vsako politično malenkost, pisari okrog pisma zaradi volitev, pisari, kako se ima denar iztiskati iz nevednega ljudstva, kako imajo duhovniki pritiskati na uboge bolnike, da bi več zapustili za njegove nepotrebne zavode in druge farške reči, kuje in daje po cerkvah brati politična, proti krščanskim liberalcem naperjena pastirska pisma i. t. d. Kar pa je pri njem še najbolj žalostno, je to, da deli boljše fare, časti in naslove le onim malovrednim političnim duhovnikom, ki so napravili več škandalov, več škode zapeljanim kmetom v konsumnih društvih in farških posojilnicah, več prepira in sovraštva med prej mirnimi slovenskimi vaščani, tržani, meščani, sosedi in družinami i. t. d.; dobre miroljubne duhovnike, ki se ne vtičejo po njegovih navodilih v posvetne zadeve in kažejo s svojimi dejanji, da bi radi bili pravi nasledniki in posnemovalci Kristusovi, pa škof Jeglič prezira, preganja in jim ne privošči časti in odlikovanja, ki ju zaslužijo! Promet s tujci. Lansko leto je prišlo v Kranj 584 tujcev, 11 jih je ostalo tukaj 7 dni, trije, do 14 dni in eden tri tedne. Od teh tujcev jih je jilo 264 s Kranjskega, 274 iz drugih avstrijskih\dežely 30 iz dežel ogrske krone, 3 iz Bosne in Hercegioivlnjj;^ iz Nemčije, 4 iz Italije in 4 iz raznih drugih tfržav. 37*2 V lanski seziji od 1. maja do 15. septembra je prišlo v Škof jo Loko 14!) tujcev, od katerih jih je ondi ostalo 49 do 3 dni, 19 do 7 dni. 15 do 14 dni, 4 do 3 tednov, 18 do 4 tednov. 8 do 5 tednov, 26 do 6 tednov in 10 čez 6 tednov. Od teh tujcev jih je bilo doma 38 s Kranjskega, 9f> iz drugih avstrijskih pokrajin, K iz dežel ogrske krone, 1 iz Bosne, 2 iz Nemčije, 1 iz Francije in 4 iz Italije. Tekom lanskega leta je prišlo v Lesce 1116 tujcev, od katerih se je ondi mudilo 8G0 po 3 dni, 26 do 7 dni, 52 do 14 dni, 48 do 3 tednov, 24 do 4 tednov, 30 do o tednov, in 2(5 do 6 tednov. Od teh tujcev jih je bilo 420 s Kranjskega, 306 iz drugih avstrijskih pokrajin, 20 iz dežel ogrske krone, 40 iz Bosne in Hercegovine, 22 iz Nemčije, (! s Francoskega, 230 iz Italije, 2 z Angleškega, 3 iz Rusije in 7 iz raznih drugih dežel. Tekom leta 1903je prišlo 550 tujcev v Kranjsko goro in Podkoren. Od teh jih je ostalo 120 do 3 dni, 20 do 7 dni, 55 do 14 dni, 80 do 3 tednov, 125 do 4, 100 do 5 in 50 do G tednov. Po bivališču jih je bilo 220 s Kranjskega, 319 iz drugih avstrijskih pokrajin, 2 z Ogrskega, 4 iz Nemčije in 5 iz Italije. Na Fužinah (Beli peč') so našteli lansko leto 101 tujca, od teh jih je bilo doma 18 iz Kranjskega, 5G iz drugih avstrijskih pokrajin, 5 iz dežel ogrske krone, 12 iz Nemčije in 10 iz Italije. Mudilo se jih je 45 do 8 dni, 3 do 7 dni, 20 do 3 tednov, 21 do 4 tednov in 12 do G tednov. _ V Kranju, 6. avgusti, V Trstu so demonstracije na dnevnem redu. Sedaj demonstrirajo iredentovski življi, sedaj se oglašajo drugi. Dne 27. m. in. zvečer so demonstrirali avstrijski patri-jotje, ki so klicali: «Evviva 1'Austria!* in «Viva Trieste austiiaca!» Ranjen je bil Janez Werk, izdajatelj «11 Ga-zzetino«. Hrvatska sastava na Reki. Povodom pogoščenja častnikov ameriške mornarice je bito prvič, da je z guvernerjeve palače med drugimi zastavami plapolala tudi hrvaška trobojnica. Avtoriomisli so bili vsled tega strašno razkačeni in razen oticijalnih oseb ni hotel nihče povabljenih priti h guvernerju na kosilo. Bolgarsko. Podpredsednika sobranja Petkova, je dne 1. avgusta napadel na šelališču neki človek in ga udaril po glavi. Napadalca so zaprli. Rana Petkova ni nevarna. PODLISTEK. Aljažev dom v Vratih. Jutri, dne 7. avgusta 1.1. se vrši slovesna otvoritev Aljaževega doma v Vratih. Naj torej nekoliko opišemo stavbo samo in njeno zgodovino. Ob koncu veličastne alpske doline Vrat, tam, kjer se dviga mogočni Triglav od tal do vrha liki navpična stena, stoji že od leta 1890. Aljaževa koča, ki jo je postavilo »Slovensko planinsko društvo«. Koča obstoji le iz enega prostora, v katerem je šest ležišč, ognjišče in miza s potrebnimi klopmi. V podstrešju so ležišča za vodnike. Koča ni bila oskrbovana; opremljena je bila le s potrebno kuhinjsko posodo, da si je mogel turist skuhati kaj malega. Veličastnost doline same in poti, ki izvirajo iz nje na Triglav in njega sosede ter zlasti romantično Trento, so privabljali vsako leto vedno več turistov v kočo, in tako je nastala izven društva misel, da bi se postavila v Vratih velika, oskrbovana koča. Misel je vzrasla celo do namere, da bi zgradili velik planinski hotel, ki naj bi ne služil le v turistiške namene, marveč bi bil tud; etovišče in središče planinskega zdravilišča. Tem idealom je pa nasprotoval hladni realizem v obliki pičlo odmerjenih denarnih sredstev. Društvo samo Rusko. Zaslišanje morilca ministra Plehveja je bilo dosedaj popolnoma brezuspešno. Morilec je sicer priznal, da je Rus, star 26 let in po poklicu ljudskošolski učitelj; svoje dejanje kot tako ob?.aluje, sicer pa mu je v veiiko zadoščenje, da je odstranil tirana. — Zatrjuje se, da bo imenovan naslednikom pokojnega Plehveja grof Muravjev. Francosko. Dne 31. m. m. so se vršile volitve ge-reralnega sveta. Voliti je bilo treba polovico, generalnih svetnikov, namreč 1440. Klerikalci so napeli vse moči, da bi se pokazalo pri tej volitvi, da Combes pri svoji proticerkveni politiki nima večine za seboj. Toda trud je bil zaman. Dosedaj je znanih 1337 rezultatov, a že pri teh ima ministrska stranka 83 nanovo pridobljenih mandatov. S tem se je Combesova politika najsijajnejše odobrila. Dopisi. S Primskovega. Nekdaj je bila tukajšnja cerkev podružnica preddvorske fare. Leta 1793. se je ustanovila ekspozitura z vasmi: Primskovo. Gorenje, Klanec, Huje in Cirče. Radi farške pohlepnosti ji takoj v početku ni bila sreča dana se dalje razvijati. Tedanji šenčurski župni« Hacin je še vedno opravljal duhovska opravila na Hujali ! — Huje so bile preje vlarane v Šenčur —, dasiravno podružnica ni več spadala pod njegov delokrog. Na pritožbo primskovskega ekspozita Reitza je obvestilo ško-fijstvo šenčurskega župnika, da nima ondi nikakršnih pravic več. Župniku to ni bilo pogodu, ker ni privoščil svitlih tolarčkov — Huje so bile znamenita božja pot — tudi svojemu sobratu in je spletkari I toliko časa, da so se slednjič Hujanci sami izjavili, da ostanejo raje pri svoji stari, nad eno uro oddaljeni šenčurski fari, nego pri le četrt ure oddaljeni primskovski. Dobro leto po i ustanovitvi ekspoziture odpadejo tudi Girče in tako je { štela sedaj le še tri vasi: Primskovo, Gorenje in Klanec. Sploh je bila ta ekspozitura rojena pod nesrečno zvezdo, ki jo je spremljevala toliko časa, da je postala slednjič navadna podružnica kranjske fare in to že po smrti četrtega ekspozita Gregorija Standlerja dne 26. marca 1814. Primskovljanje so se večkrat prizadevali, da dobe zopet ekspozituro nazaj, pa brezvspešno. Navadno so imeli kakega vpokojenega duhovnika za službo božjo. Polagoma so se privadili svojemu stanju in le tuinlam je še kdo silil po samostojni fari. Kar stopi pred par leti to vpra- ne bi bilo moglo prevzeti tolikih troškov za velik hotel, zasebnim potom pa gmotne podpore tudi ni bilo dobili. Misel o hotelu se je vsled tega vedno bolj krčila in odbor je zalo sklenil, zgraditi z najmanjšimi troški nekoliko večjo kočo, ki naj bi zadostovala, ker bi bila oskrbovana, turistom in tudi letoviščarjem v manjšem številu. Z ozirom na nj'* večjo obsežnost se je nazvala nova stavba «dom» in z ozirom na velezaslužnega društvenega častnega člana, po katerem ima že ime tudi prva koča, se imenuje ta dom »Aljažev dom». Stara Aljaževa koča tvori v tlorisu kvadrat, ki mu jo stranica dolga 5'50 m, novi Aljažev dom je pa 13'80 m dolg in 9*10 m širok. Zgrajen je iz roecesnovega in j smrekovega lesa na 75 cm visoki zidani podstavi ter pokrit s cementnimi strešniki. Stavba je pritlična z uporabo podstrešnih prostorov. Glavni vhod je obrnjen I proti južnovzhodni strani. Črez nekoliko na prostem stoječih stopnic stopiš v sobo, ki je nekaka predsoba v ! razdelitvi prostorov. Na levo od te predsobe se nahaja j prostorna jedilnica z divnim razgledom na Luknjo, Tri-j glav in Cmir. Iz jedilnice je vhod v spalnico za dame ! s šestimi posteljami. Na desni strani od predsobe drže vrata v spalnico za gospode, v kateri je prostora za deset ležišč. Iz predsobe je dohod v vežo in v stopnišče, ki ležita na severni strani hiše. Iz veže prideš v kuhinjo, poleg katere se nahaja prostorna shramba, pod kuhinjo sanje 10pet na dan. Par ljudi, ki bi imeli od tega največ dobička, prične v lepih barvah slikati ugodnosti samostojne tare. Res se jim marsikdo vjame, ne pomi-slivši na ogromne troške, ki so združeni s takimi zadevami. Nič manj ko .'32.000 K bi bilo treba založiti, ne-vštevši grunta, ki je cerkvena last, in ne nad 180 štiftanih ina£. s katerimi razpolaga kranjska duhovščina. Vrhutcga pa še 700 K kranjskim kapelanom kot odškodnino za bero. Ugodnost samostojne tare bi bita le malo predraga, zato so jeli misliti zopet na ekspozituro. Ali tudi ta «špas» ni tako poceni, kajti bilo bi treba šteti 18.000 K in 700 K odškodnine kapelanom za nestorjeno delo. Zapeljani vsled nekaterih svetovalcev in 'katoliškega mota* ter misleč, da se jim všteje v račun grunt in štiftane maše, o čemer pa kranjski tehant neče ničesar vedeti, pričeli so najprej z nabira njem prostovoljnih doneskov. To se ni tako obneslo kakor so nameravali, ker je lažje obljubiti ko dati. Večira ljudi je prišla konečno do spoznanja, da so se prav po nepotrebnem podali v velike troške, na kateie v početku niti mislili niso, kajti, če pride stalni duhovnik, zahteval bo tudi nov farovž, ker je sedanji lako skažen, da bi bilo škoda vsacega de-najja za popravilo. Nov farovž bi stal gotovo kakih 24.000 K, nadalje nova gospodarska poslopja 12.000 K, in tudi posvetna oblast bi delovala na to. da se preloži pokopališče. Toraj nad 40.000 K troškov in prejšnjih 18.700 K. skupaj 58.700 K, in vse to za prazen nič. Ljudje še trga, kar so obljubili, ne zmorejo, kaj šele drugo. Da bi se hitreje nabiral denar, sklenili so naši po milosti Predo£lj»nov izvoljeni občinski odborniki pri redni občinski seji, da naj se nabira ta denar potom naklada pri davkariji 2a vasi: Primskovo, Gorenje in Klanec. Odločno oporekamo, da bi sklepali o naših zadevah odboiniki, ki ne uživajo našega zaupanja, ki so nam bili le vsiljeni. Imeli bi radi take odbornike, ki bi se potegovali za naše knisti, h čemur pa ne prištevamo ue samostojne fare in ne ekspoziture, ker ostane lahko pri starem, namreč kak upokojen duhovnik naj opravlja službo božjo. Predlagali smo svoje kandidate, a Predoš-Ijani se niso hoteli ozirati na naše želje. Dobro, klin s klinom! Občina mora skrbeti za skupne potrebščine cele občine, toraj tudi za cerkvene zadeve. Predošljani, vi nam nočete ustreči pri volitvi občinskega odbora, mi vam pa zagotovimo, da bomo s t o- in shrambo pa je velika klet, v katero vodijo stopnice iz veže. Po lesenih stopnicah prideš v podstrešno nadstropje, najprvo v prostorno piedso^je, iz katerega drže čvetera vrata, vsaka v svojo sobo. Od teh štirih sob imata dve razgled proti zapadu, torej proti Luknji in Triglavu, iz drugih dveh pa je mičen pogled po vsej dolini nazaj, ki jo na videz zaključuje zelena Rožica. V teh štirih sobah bodo po dve do tri postelje zlasti za letovišča rje. Stara koča, ki stoji nekoliko vstran, se bo uporabljala najbolj za vodnike. • Slovensko planinsko društvo« hoče z novo stavbo ustreči turistom, da bodo imeli dobro prenočišče na izhodišču na velike izlete v Julijske Alpe, pa tudi letovi-ščarjem, ki si žele počitka in miru med veličastnimi gorami. Društvo pri svojih napravah ne sme in ne more prekoračiti svojih gmotnih razmer. Vsled tega se ni gle-dak) pri zgradbi Aljaževega doma na zunanji lišp, marveč se je raje denar uporabil za solidnost in praktičnost stavbe in za vodovod, ki je napeljan izpod Triglava. Opisali smo Aljažev dom le nekoliko; bolje je pač, da si ga vsak ogleda sam, zato upamo, da pride v nedeljo, dne 7. avgusta 1.1. kar največje število planincev v Vrata, da se nanovo poklonimo kralju naših planin — mogočnemu Triglavu. «P1. V.» rilivse korake, da se naklad za našo ekspozituro ne bo pobiral le od vasi Primskovo, Gorenje in Klanec, ampak razdelil na celo občino. Vašo komando boste drago plačali. Na svidenje — pri davkariji! Šolska izvestja. C. kr. umetno-obrtna strokovna šola v Ljubljani. Ta zavod obsega naslednje oddelke: I. Dnevno šolo za obdelovanje lesa s strokovnimi oddelki za a) stavbinsko in pohištveno mizarstvo, b) strugarstvo, c) rezbarstvo, d) kiparstvo, e) pletarstvo; II. dnevno šolo za umetno vezenje in Čipkarstvo s strokovnimi oddelki za a) umetno vezenje, b) šivanje čipek, c) pletenje (klekljanje) čipek; III. javno risarsko šolo za mojstre in pomočnike; IV. javno risarsko šolo za deklice. Iz statistiških podatkov te šole je posneti, da je koncem šolskega leta pohajalo to šolo 183 učencev in učenk. Povoljen uspeh je bil pri 62 rednih učencih in 25 učenkah, nepovoljen pa pri 5 rednih učencih in 3 učenkah. Prihodnje šolsko leto se prične dne 19. septembra t. I. Novice iz kamniškega okraja. — Občni zbor moške podružnice Ciril-Me-todove družbe v Kamniku se je vršil dne 20. m. m. Izvoljeni so bili naslednji gospodie: predsednikom Josip Močnik, podpredsednikom dr. Alojzij Kraut, tajnikom Rudolf Rinter, blagajnikom Hinko Sax, odbornikom Martin Novak in Anton Slatnar, namestnikom Jernej Kemperle in Rudolf Debevec. — Občni zbor ženske podružnice Ciril-Me-todove družbe v K a m n i k u je na svojem letnem občnem zboru izvolil v odbor naslednje dame: gospa Marija Fi-scherjeva, predsednica; gospa Ana dr. Krautova, podpredsednica; gospa Marija Vremšakova, tajnica; gospica Re-zika Karolnikova, blagajničarka; gospa Fani Debevčeva in Rezika Kemperletova, odbornici. — Umrl je v Kamniku g. Vincenc Exler, meščan, posestnik in klobučarski mojster. — Neurje in toča. Z Vira pri Domžalah se poroča, da je ondi dne 27. m. m. okrog 6. ure zvečer razsajal strašen vihar, ki je zlasti na sadnem drevju in na strehah napravil precej škode. Tudi nekaj kozolcev Fata m organa. Daije. Zopet se naredi na oblakih podoba, a zdaj več ne podoba mesta, ampak velika gospodska soba, v kateri je sedel pri pisalni mizi dolg črno oblečen mož s poteg-nenim koščenim obrazom Častitljive zelenkaste barve. Tudi okrog glave mu je sijala zelenkasta svitloba, kar je menda pomenilo sveto jezo. Mož je name naredil utis kakor kak mučenik svojega časa in zdelo se mi je, da sem ga nekdaj že videl na semnju v Kranju, ko je prodajal par lepo rejenih volov; vendar bi ne prisegel na to, ker ne spadam v vrsto črnih patentiranih krivoprisežnikov. Za glavo častitljivega moža je bilo veliko okno, skozi katero se je videl siv zvonik. Na tleh pri nogah moža je bil poveznjen visok cilinder, ki je imel na eni strani precejšnjo vdrtino, gotovo v kak slaven spomin iz slavnega in junaškega mučeniškega življenja, na cilindru pa je, čujte in strmite, čepela enaka opici podobna žival, vendar ni bila opica! Bila je vsa črna, le režasta usta in kolobarja okrog oči so bili krvavordeči; nos je bil kljukast, brada dolga in koničasta, ušesa velika, proč stoječa in na vrhu koničasta kakor drevesni listi, na nizkem čelu sta kvišku štrlela dva kožnata izrastka in zadaj je bil ob hrbtu skolačen dolg vitek rep s ščetinastira šopom na koncu. Ta nenavadna žival je mirno sedela na svojem imenitnem stolčku; sprednji nogi, na katerih so se videli jc podrl na tla. Toča je bila težka do 10 gramov. Največ pa je toča napravila Škode v bližnji vasi Količevo, kjer so uničeni vsi poljski pridelki, zlasti leča, oves, ajda, fižol in zelje. Mnogo je tudi trpelo v kozolcih spravljeno žito. V Radomljah je škoda nekoliko manjša. — Strela je udarila dne 22. m. m. okrog 11. ure ponoči v hišo posestnika Franca Berganta na Krtini. Zgorela je hiša in hlev, kakor tudi vse seno. Ondotnim domačinom pod vodstvom župana se je posrečilo večji del imovine rešiti iz goreče hiše in omejiti ogenj. Škoda se ceni na 4000 K, zavarovan pa je bil Bergant za 1800 K. — Ravnotisti čas je str* la udarila v kozolca posestnika Karla Račiča pri Sv. Heleni in posestnice Marije Peterka v Dolskem. Račič ima škode okrog 2200 K, Peterka pa okrog 100 K. — Dalje je strela udarila isti dan okrog desetih zvečer v kozolec posestnika Josipa Funtka v Mengišu. Zgoreli so mu vsi poljski pridelki, seno in hlev. Skoda se ceni na 4300 K, zavarovan je bil pa za 2f>00 K. Mengiško gasilno društvo je pridno gasilo. — Goielo je pri Sv. Nikolaju poleg Moravč pri posestniku Antonu Jemanu, kjer je škode 5100 K. Moravskim gasilcem so je zahvaliti, da se ogenj ni razširil na druga poslopja. — Posestnik Zabret v Topolu je v pijanosti šel z gorečo petrolejsko svetilko na svoj skedenj in ga užgal po neiodnosti. Škode ima 1750 K. Orožniki so morali s silo zganjati ljudstvo, da je šlo gasit. Blejske novice. — Resna beseda društvu za pov zdi go prometa tujcev na Gorenjskem. Letošnjo spomlad se je zopet oživilo doslej na papirju že nekako obstoječe društvo za povzdigo prometa tujcev na Gorenjskem s sedežem na Bledu. Tedaj se je skoro vsem slovenskim listom poslal oklic, naj bi se po celem Kranjskem osnovala v vseh onih krajih, kjer se mude tujci, društva za povzdigo prometa tujcev, ki bi potem stopila v zvezo kranjskih društev za povzdigo prometa tujcev. Taka zveza bi v tem pogledu lahko mnogo koristila posameznim krajem. In sedaj vprašamo, kako je sedaj to stanje? Ali jc odbor imel že kako sejo? Bojimo se, da bo ta lepa ileja zopet zaspala. Zakaj načelnik tega društva ne skliče nobene seje? Prosimo pojasnila. Več interesentov. — Naval tujcev na Bledu je sedaj izredno velik. Letos je prišlo na Bled okrog 100 tujcev več ostri krempeljci, je imela prekrižani na prsih, a obraz ji je bil skrbno obrnjen proti glavi pri mizi sedečega moža. Ta pa je bil ves zamaknjen v nek list, ki ga je držal pred seboj na mizi z obema rokama, in na obrazu se mu je poznalo, kako revež trpi v notranjem. Zdaj je list privzdignil ter obrnil in pri tem sem natanko videl na njem z debelimi črkami tiskan naslov: »Gorenjec* in zgoraj na vogalu številko: 27. Mož je z veliko pazljivostjo in zanimanjem bral ta list od strani do strani, ali najbolj dolgo in z najbolj groznim izrazom na zelenem obrazu se je mudil na oni strani, kjer je poglavje od • konjskih muh». Kar naenkrat izpreleti obraz častitljivega «bravca> blaženi nasmeh in «bravčeva» usta se pri tem veselo raztegnejo na vsako stran prav do ušes. V tem hipu pa se prične gibati tudi žival v se nekoliko odpro in v tem tre-nolku se žival spne z mize do ust ter naglo vsa izgine v odprtino, le dolgi rep in zadnji nogi s kozjimi parkeljci še molijo ven. Žival se v goltancu še enkrat zgane, in za njo izginejo tudi kozji krempeljci, repa pa nikakor ne more potegnili za seboj. Zato visi in maha od «brav-čevih» ust kakor dolga turška pipa. Konec prih. kakor pa lansko leto ob tem času. Zlasti mnogo prihaja danzadnevom naših bratov Cehov. Stanovanja so prenapolnjena tujcev. Tupatam se čujejo pritožbe, da zdra-viška komisija premalo skrbi za nastanjenje tujcev. Večkrat pripelje voznik tujca z vso prtljago na Bled, potem pa šele išče okrog stanovanja od hotela do hotela, od hiše do hiše. Naj bi se sestavil vsak teden kak seznam praznih stanovanj in naj se dotični priobči v «Letov, listu». Tako bi se temu nedostatku vsekakor prišlo v okom. — Kolodvor na Zaki stoji sedaj že pod streho. Tudi na Bohinjski Beli je zgrajeno že lepo poslopje. Delo na progi prav pridno napreduje. — Zabavni vlak priredi jutri, dne 7. t. m. železniško uradniško društvo iz Ljubljane v Lesce-Bled. Vlak bo odhajal iz Ljubljane ob 119 minut popoldne, z Lesec pa ob 2*29 minut zjutraj. Zvečer pri koncertu poje v povišanje slavnosti celokupen Žirovnikov mešan zbor iz Št. Vida. Uprizorila se bo tudi nova igra »Tek pomorščakov*. — Nov volilni rod za zdraviško komisijo na Bledu je izdala deželna vlada z dne 16. majnika 1.1. O tem izpregovorimo več v prihodnje. Novice iz selške doline. — Smrkavost konj se je pojavila v selški dolini. Posestniku Luznarju. pri katerem se je ta bolezen najprej pokazala, je uničil konjač enega konja. Od okrajnega živinozdravnika jo izšel ukaz, da imenovani posestnik in še dva druga v Podporeznu in Davči ne smeta dva meseca rabiti konj za vožnjo po javnih cestah. Vsa korita za vodo ob cesti se morajo z lugom izmili in pobeliti z apnom, slaba se pa morajo odstraniti. Ako bi se ta bolezen razširila med drugimi konji, bi bil to hud udarec ! za gospodarje po selški dolini. Prizadeti tiije posestniki I bodo imeli že tako veliko škodo, ker ne smejo rabiti konj za vožnjo. Eden ima štiri, drugi šest in tretji osem J konj in bode na ta način osemnajst konj stalo cela dva j meseca brez vsake koristi. Oblastva naj bi olajšala tem i posestnikom ta dolgi kontumac. kolikor se brez škode sme in more. Kmet je že tako revež, naj se mu potem vsaj tam pomaga, kjer se mu more. — Suša je nastopila skoro po vsej Gorenjski, i Ljudje zdihujejo v hudi vročini in marsikje brez pitne vode. Fižol, koruza in drugo se ne more polniti. Tudi z ajdo ne bode nič, ako bode ta vročina pritiskala. Pri ! vsem tem slabem upanju pa so še tako neumni ljudje, da nosijo za maše v farovže za dež. Oj kmetic, ali ne i veš, da brez božje volje ne pade niti las z glave, tako j se tudi Bog ne bode dal podkupiti z denarjem, ki ga znosiš v župnišče, da bi potem izpremenil svojo voljo in dal dež? Ako so duhovniki zares taki dobrotniki kmeta, bodo že zastonj maševali in če imajo kaj veljave pri Bogu, jih bode že ušlišal. Drugače pa ne bode nič, če prodaš in znosiš vse v farovž! Loške novice. — Umrl je dne 29. julija popoldne ob dveh g. Anton Hafner, mesar in posestnik. Star je bil 73 let. — «Prijatelj» živali. Posestnik Lešina v Dragi pri Škofji Loki je te dnina prav poseben način izkazal svojo katoliško surovost. Ker se mu je splašil konj in mu ušel, ga je Lešina — kaznoval. Privezal je konja krepko na jasli, tako da je visel na njih, potem pa z «driteljem» tolkel po njem, kar se je dalo, tolkel toliko I Časa, da je ubil konja. Ko je konj mrtev ležal na tleh, j se je pa Lešina začel jeziti, češ, zakaj mu nihče ni branil. Take živalske surove ljudi bi se moralo prav pošteno ! kaznovati. Ob 25 letnici gasilnega društva v Kranju. Bilo je leta 1879. Veliki požari v okolici, posebno oni na Klancu in Hujah, vspodbudili so kranjsko meščanstvo, da je pričelo resno misliti na ustanovitev gasilnega društva. Mlade moči takratnega občinskega zastopa so se zbrale krog svojega župana g. Karola Šavnika. krog njih pa št nekaj človekoljubov, katere nam jc posebno omenjati. Zemljeknjižni komisar g. J. Pour se ni strašil truda in je pričel marljivo pobirati hodeč od hiše do hiše ustanovne prispevke. Da pa se omogoči gasilnemu društvu trajen obstanek, sta gospoda Ivan Cof in Korrad Pučnik ravnotako nabirala podpornih članov. Z javnimi vabili se je sklical ustanovni občni zbor in mesto Kranj je bilo lahko ponosno na svoje požrtvovalne sinove, kajti izmed najboljših rodbin priglasili so se ne samo podporni, temveč tudi izvršujoči člani. Prvemu načelniku, pokojnemu g. Mateju Pircu. je sledil v načelstvu po kratki dobi društveni podnačelnik g. Ferdinand Sajovic. Večji požari v predmestju so razsajali za časa njegovega načelovanja, toda <»n se je pokazal kot polnega moža na svojem mestu. Po štiriinpol-letnem trudapolnem delu je vsled bolezni odložil to mesto. Na njegovo mesto je bil izvoljen podnačelnik g. Vinko Majdič. Po daljši dobi pa sta odstopila on in podnačelnik g. Konrad Pučnik in nastopilo je nekako polletno med-vladje, v katerem času sta začasno vodila posle gospoda Ignacij Fock in Karel Jiiger. Na prihodnjem občnem zboru je bil izvoljen načelnikom g. Karel Jager. podnačelnikom pa g. Ign. Fock. ki mu je potem sledil tudi kot načelnik. Tudi on si je stekel mnogo zaslug za gasilno društvo, ker je za časa svojega načelovanja s svojim odločnim nastopom vedno krepko posegal v mnogih slučajih nesreč vmes. Za njegovega načelovanja se je ustanovila tudi godba gasilnega društva. Ime načelnika g. Karela Jagra, ki je vodil društvo oseminpol let in pri :V2 večjih ter manjših požarih, bo zapisano z zlatimi črkami v zgodovini prostovoljnega gasilnega društva v Kranju. Društvo samo se mu je izkazalo hvaležno in mu podelilo najvišjih častnih mest, katerih mu more dati. Imenovalo ga je dne 14. januvarja 1904 častnim članom in stotnikom, a vkljub temu najdemo moža še danes v vrstah delujočih članov kot blagajnika in upravitelja shrambišča. Sedanji načelnik je zasluženi, tudi 25 let službujoči član g. Alojzij Pečnik. Gasilno društvo je znalo pa tudi ceniti zasluge za društvo vnetih mož in izvolilo naslednje gospode svojim častnim članom: Franca Doberleta, Karela Jagra, Vinka Majdiča, Konrada Pučnika, Ferdinanda Sajovica in Karela Šavnika. Gasilno društvo v Kranju je tekom 25 let sodelovalo pri mnogobrojnih požarih v mestu, kranjski okolici in celo v Skofji Loki i. t. d. Vsikdar je v polni meri storilo svojo človekoljubno dolžnost. Dne 15. avgusta 1889 se je praznovala desetletnica društvenega obstoja na prav slovesen način. Navzočih je bilo takrat 29 gasilnih društev s 360 gasilci. Izmed množice članov v dobi 25 let nam je omeniti še onih devet članov, kateri so stali kot miadenči ob porodu gasilnega društva v vrstah delujočih članov in katere najdemo še danes kot osivele može še ravno tako na svojih mestih in katere upamo, da bode društvo samo slavilo ta dan na gotovo časten način. To so gg.: Anton Depoli, Fian Eržen, Lovi o Grohan, Karel Jager, Kaiel'Modrijan, Alojzij Pečnik, Anton Roš, Fran in Janez Zupane Ako pomislimo, koliko človekoljubnega dela in koliko požrtvovalnosti v prid svojega bližnjega, je izvršilo prostovoljno gasilno društvo v Kranju tekom 25 let, se ne motimo, ako trdimo, da se ne bo veselilo tega slavlja mesto samo, temveč cela okolica mesta Kranja. Zatorej mu tudi mi kličemo: Vivat, floreat, eresett! Novlćar. Na ciorenjskein Osebne vesti. Diželnosodni svetnik in predstojnik v Tržiču, g. dr. Ivan Kladva, je premeščen v Kamnit. — Sodni pristav v Radovljici, g. Fran Rekar, je imenovan okrajnim sodnikom na Brdu. — C. kr. finančni koncipist in davčni referent v Radovljici, Ditz, je prestavljen v Litijo. Prošnja. Mestno županstvo v Kranju prosi vse hišne posestnike, da povodom jutrišnje gasilske slavnosti razobesijo raz hišo svoje zastave. — Nase narodne dame naj pri sprevodu obsipajo goste s šopki. Seja kranjskega občinskega odbora od 5. t. m. V odsotnosti župana predseduje podžupan dr. V. Stempi-har h poroča, da je došel dopis c. kr. okrajnega glavarstva , glasom katerega je dovolil c. kr. dež. šolski svet, da se s prihodnjim šolskim letom otvori peti razred na dekliški šoli. Nadalje omenja dopisa gimnazijskega ravnateljstva radi nekaterih potrebnih poprav v gimnazijskem poslopju in vabil na 25 letnico gasilnega društva v Kranju ter na sadno razstavo v Radovljici. — Občinski odbor se ugodno izreče o prošnji L. Oblaka za go«tilničarsko koncesijo in ugovarja prošnji A. Ivica za koncesijo točenja vina čez ulico. — Odbor soglasno pritrdi predlogu krajnega šolskega sveta, da se zviša žc dovoljena rem u ne racija za novo učno moč na dekliški šoli na 400 kron. — Ko se še v vsak odsek izvoli po sedem članov, zaključi podžupan sejo. Katoliško človekoljubje Naravoslovci uče in o tem smo se tudi sami že prepričali, da je med skupno živečimi živalmi, ki imajo po Tomažu Akvinskem le senzi-tivno dušo, v slučaju kake elementarne nezgode opažati sočutje. Preživeče živai se zbirajo okoli prizadetih žrtev, jim pomagajo, jih tolažijo. Ne tako blagoslovljeni pisec ljubljanskega škofovega glasila. Nedavno tega je zadela odlično rodbino pretresujoča tragična usoda. Ko bi ta rodbina živela rned ljudožrci, mei Kanibali ali Kinezi, bi bila pri takem udarcu gotova vsaj sočutja svojih vrstnikov. Ali ker živi v katoliški Kranjski, kjer izlivajo naši dušni pastirji z dežele vsako soboto svoje duševne umotvore v ljubljanskega «Slovenca*, moralo se je zgoditi, da se je zadnjo soboto »Slovenec* zaletel kakor betjar v pusti s svojim kolom v to rodbinsko tragedijo, ki ga prav nič ne briga in s tem nič drugega dokazal, nego da mu v kanibalski njegovi posurovelosti ni prav nič svetega na božjem svetu. In še tega izgovora nima ta divjak, da je bil provociran, ampak s tem se je hotel hvaležnega skazati za izvanredno požrtvovalnost najbolj prizadete osebe. Anton Bonavcntura, mi čestitamo! Ali je Koblar kameleon? Zadnje občinske volitve, pri katerih se je jasno pokazal popoten bankerot in fijasko Koblarjeve politike v Kranju, so našemu tehantu kar za 14 dni zaprle sapo. Kujal se je v farovžu, dokler ga ni naš člankar v predzadnjem «Gorenjcu* spravil po koncu z očitanjem, da se je v znani zadevi radi razširjenja tukajšnje dekliške šole izkazal pravega kameleona in nasprotnika razširjenja. Kameleon pa prejšnji liberalec in sedanji klerikalec Koblar noče biti na nobeno ceno, čeprav je kameleon prav čedna stvarica, ki poljubno spreminja barvo svoje kože in s posebno vnemo lovi muhe. Spisal je tedaj za »Slovenca* od minule sobote kar cel članek, v katerem odločno odklanja predbaci vanje, da bi bil on nasprotnik razširjenju dekliške šole in v katerem na dolgo in široko dokazuje, da ne spreminja barve in da ne lovi muh. Poglejmo, v koliko je odvrnil od sebe ono očitanje in v koliko se mu je posrečil dokaz, da pri tem vprašanju ni igral kameleonske vloge. »Gorenjec* je trdil, da se je Koblar v neki občinski seji protivit prošnji za razširjenje dekliške šole v šestrazrednico, sedaj pr to Koblar v svojem članku sam priznava in pravi, da je zato priporočal samo petrazrednico, ker bi se še ta dobila le po milosti in ne po zakonu. Kako jalov je ta izgovor, se je Koblar lahko že poučil iz odgovora deželnega šolskega sveta, ki je bil pripravljen »po milosti* dovoliti tudi šestrazrednico, kar se pa ni moglo izvršiti, ker deželni odbor vsled klerikalne obstruk-eije ni mogel dovoliti izvanrednega prispevka za pokritje stroškov razširjenja, katerega prispevka bi tudi ne bilo dobiti za petrazrednico. Komaj je bila prošnja odbita, je Koblar že spremenil barvo in postal je vnet zagovornik razširjenja. Ko se je uložila nova prošnja, da bi se s prihodnjim šolskim letom otvoril saj peti razred in sicer na ta način, da bi se združil začasno prvi razred deške ter dekliške šole in da bi tako prosta ženska učna moč poučevala v petem razredu — takoj je začel Koblar rovati zoper združenje in imenoval to veliko budalost. V € Slovencu* od 7. maja je nastopil z naslednjim predlogom: «Pustite, da ostane dekliška šola samostojna in nastavite rajše v kakem razredu s u p 1 e n t i n j o. Ti stroški ne bodo tako veliki in uspeh gotov...« No, deželni šolski svet se ni mnogo za to brigal, kaj smatra kranjski tehant za »buda-lofit* in dovolil je s prihodnjim šolskim letom otvoriti peti razred dekliške šole v smislu podane prošnje. Gotovo bi bilo iz pedagogiškega stališča boljše, ako bi nc bilo treba združevati prvih razredov in bi se nastavila na dekliški šoli suplentinja. a teh stroškov mesto ne zmore. Sedaj pa pride najboljše. Krajnemu šolskemu svetu se je res posrečilo pridobiti novo izborno učno moč, ki je pripravljena prevzeti pouk brezplačno. Krajni šolski svet je tedaj predlagal dež. šolskemu svetu, da naj se prva razreda ne združita ter da naj se nastavi nova učna moč. Obenem je sklenil priporočati občinskemu odboru, da naj Že dovoljeno remuneracijo 200 kron zviša na 400 kron. Ti stroški bodo znašali mnogo manj kakor plača za suplentinjo. In sedaj čujte, ljudje božji, kako misli o tem poprej strastni nasprotnik združenja in topli zagovornik samostojnosti dekliške šole, dekan Koblar! Prav tisti Koblar. ki dobro ve, da radi obstrukcijc ni dobiti od dežele niti vinarja in ki je priporočal na občinske stroške nastaviti mnogo dražjo suplentinjo. v v sobotnem »Slovencu« ironično povprašuje: »C emu naj dežela plačuje šolo? Kranj je bogat in jo lahko napravi sam — —, tedaj nič,šparatk.» Koblar je zopet spremenil barvo in pobija tisto, kar je prej priporočal, samo da se bo sedaj izvršilo z manjši m i stroški. Seveda se deželni šolski svet ni kar nič oziral na lehantove kapucinade in je v svoji seji od 4. avgusta t. I. ugodil prošnji krajnega šolskega sveta, da se s prihodnjim šolskim letom na dekliški šoli nastavi predlagana n»»va učna moč. • Svojega* župnika prosimo lepo odpuščanju, ako se ne oziramo na druge čnčarije in budalos'i. s katerimi nam je postregel v sobotnem »Slovencu*. Ker mu lastni neuspehi kratijo spanje, je hotel brez uspeha kazati na namišljene neuspehe drugih. To nedolžno veselje mu privoščimo prav iz srca, kajti kameleoni že vsled naravnega nagona love najrajše muhe. Konečno naj sprejme našo najiskrenejšo zahvalo za sobotni članek, /.njim je docela dokazal, da mu ni nič za stvar in da je le iz otročjega nasprotovanja zoper vsako razširjenje dekliške šole. Podal nam je pa s tem člankom obenem o sebi prav pristno sliko kameleonskega značaja. Dokazal je ravno nasprotno, kar je nameraval. Vspored vrtnega koncerta prostovoljnega gasilnega društva v Kranju. 1.) VVlassak: Koračnica kranjske požarne hrambe, godba. 2.) Wlassak: Slavnostna sinfo-nija, godba 3.) I. Bartl: Novinci, moški zbor. 4.) Schneider: Ti ljubo dunajsko mesto, valček, godba. 6.) V. Parma: V petju oglasimo, moški zbor iz »Legijonarjev* s sprem-Ijevanjem orkestra. 6.) VVlassak: Novi veliki potpuri slovenskih narodnih pesmi, godba. 7.) Fr. S. Vilhar: Na vrelu Bosne, moški zbor z bariton-solo (g. K. Geiger). 8.) Tuček: Venec narodnih pesmi, godba. 9.) H. Sattner: Na planine, moški zbor. 10.) VVlassak: Prvi ples, polka-mazurka, godba. 11.) Dav. Jenko: Sto čutiš? moški zbor. 12.) Balle: Potpuri iz opere »Ciganka*, godba. 13.) V. Parma: Skoz vas, moški zbor iz »Legijonarjev* s sprem-Ijevanjem orkestra. NB.: Moške zbore poje iz prijaznosti pevski zbor »Narodne čitalnice v Kranju*, godben« točke pa proizvaja tukajšnja meščanska godba. Naprošeni smo objaviti, da vsi oni. ki slučajno niso dobili vabila za gasilsko slavnost v Kranju, blagovolijo oprostiti, ker se je vsled velikega števila naslovov lahko kdo pre?rl. Županom v Ćirčičah je bil dne 1. avgusta izvoljen Janez Brodar s Hrastja, svetovalcem pa Janez Mrak iz Cirčič in Franc Rozman s Prebačevega. Zažgal je v četrtek zvečer nekdo iz zlobnosti kozolec: Janeza Barleta v Gradu pri Cerkljah. Zgorelo je (i »štantov* pšenice. Barle je bil zavarovan za malo svoto. Neznano kam je sla žena posestnika Janeza Barleta z Grada pri Cerkljah. Zmanjkalo jo je 18. julija 1.1. Kdor slučajno ve, kje se nahaja, naj to naznani policiji, katera naj jo pošlje k županstvu v Cerklje. Žena je stara 50 let, ima sive lase, šepa na obe nogi, zadnjikrat je imela črno obleko. Najditelja bo njen mož primerno nagradil. Preganjana nedolžnost. »Slovenec* od 30. julija nas je presenetil s senzacijonalno novico. Ne sicer z novico, da je padel Port Artur, a za nas nič manj važnim poročilom, da »g. dekan Koblar namreč letos več mesecev ni spisal za »Slovenca* niti Črkice!* Mi, ki tudi o svojem nasprotniku mislimo vedno le najboljše, smo bili prvi hip popolnem uverjeni o resničnosti tega nepričakovanega razkritja. In v srce se nam je zasmilila ta preganjana nedolžnost, ta ohrekovani in tudi od nas večkrat po krivem obsojeni predobri g. dekan kranjski. Videli smo pred sabo prečastiti mučeniški obraz, pekla nas je vest, zalile so nas solze resničnega kesanja in ker nikomur ne maramo delati krivice, smo si že belili glavo, na kak način bi pre- ! skrbeli »svojemu* župniku popolno zadoščenje. Trdni sklep, da storjeno krivico čim preje popravimo, otrl nam je solze in potolažil nas je saj v toliko, da smo se nekoliko vzmožili in da nam je bilo sploh mogoče naprej brati članek, katerega začetni odstavek nam je podal ono zatrdilo dekanove nedolžnosti. Citali smo in čitali, zopet se nas je polastil nek duševni nemir in zapirala se nam je sapa, kajti izmed vrst je čedalje bolj udarjal v naš nos penetrantni duh, ki nas je živo in obenem občutno spominjal na smrdeče kloake ranjcega »Dihurja*. Prijeli smo se za nos in t naporom vseh duševnih sil smo do konca prekidali »Slovencev* dopis. Na drvarskem slogu in iz neotesane, surove ter podle vsebine smo spoznali takoj, da so zopet enkrat gnojnico v kranjskem farovžu izpraznili v ljubljanskega »Slovenca*. Cemu tedaj je izvaril kranjski tehant o sebi ono pobožno-naivno laž. da ne piše v* »Slovenca*? V svojih poročilih o razširjenju tukajšnje dekliške šole se je zapletel v bedasta protislovja in mislil je, da si bo s trditvijo, da rte piše v »Slovenca*, pomagal iz zagate, zraven je pa t* ! od sebe hotel odvaliti sum, da jo on vprizoril ravno v istem članku lopovski napad, na katerega bi bil edin primeren odgovor — pasji bič! Toda ptiča se spozru po perju, koga druzega pa po smradu. Gasilno društvo v Šenčurju je dobilo krasno briz-galno od tvrdke R. A. Smekal v Zagrebu. Dne 21. t. m. se priredi tam velika slavnost, o kateri iz pregovorimo več prihodnjič. Naznanilo udeležencem poučnega potovanja kranjskih kmetovalcev v Švico. Udeleženci odpotujejo v ponedeljek, 15. avgusta (Velikega Šmarna dan) zvečer I ob desetih z južnega kolodvora z gorenjsko železnii o. I Gorenjcem ni treba hoditi v Ljubljano, marveč naj vstopijo na svojih postajah v ta vlak. V Ljubljani se '/bero udeleženci 15. avgusta zvečer med 8. in 9. uro v gostilni hotela «Loyd» na šentpeterski cesti, kjer b> voditelj potovanja, gospod pristav Rohrman, podal potrebna pojasnila ter bo izročil posameznikom vozne liste. Udele-| ženci na svoje stroške naj najkesneje do 10. avgusta sporoče c. kr. kmetijski družbi v Ljubljano, v katerem razredu žele potovati ter naj pošljejo za varstvo 5 K, ki se morajo založiti, če se naroči zvezek voznih listov. Ta znesek se seveda vračuni. Kdor ne bo poslal denarja, za tega se zvezek voznih listov tudi ne bo preskrbel. Cena zvezku je za vso železniško vožnjo v Avstriji in v Švici za III. razred 66 K in za II. razred 115 K, torej skoro polovična navadne cene. — Potovanja se bo ude-) ležilo 12 kmetovalcev, ki jim družba plača železniške j t roške. (Prosilcev se je zglasilo 40), in na svoje troške i je dosedaj zglašenih 12 udeležencev, tako da bo z voditeljem potovanja gosp. pristavom Rohrmanom in z deželnim mlekarskim nadvoditeljem gosp. Siebrom, ki je Švicar, 26 udeleležencev. S te strani je torej uspeli zasnovanega prvega poskusa naravnost presenetljiv, in Bog daj, da se tudi vse potovanje srečno izvrši in istotako na velik prid udeležencev kakor tudi gospodarstva naše dežele. Iz Radovljice se nam piše: Letos bo tudi v Dussel-dorfu na Nemškem sadna razstava in sicer — mednarodna. Na to razstavo, kakor čitamo v «Kmetova leu», pošlje tudi Kranjska svoje sadje in je deželnemu odboru naročeno, da naloži potovalnemu učitelju Gombaču, da sortira v ta namen kranjsko sadje. Kaj pa naša domača slovenska sadna razstava v Radovljici, ki se priredi I« tos? Kranjski sadjarji! Spomnite se. da bodete, kakor zadnjikrat v nemškem Dunaju in še bolj p režirani v pruskem Dilsseldorfu, marveč pošljite svoje sadje na domačo razstavo v Radovljico, kjer pride Vaš pridelek do lepše veljave! SI. c. kr. kmet. družbi pa priporočamo, da podpira tudi domačo stvar! Sadna razstava v Radovljici. Odbor za prireditev razstave je ravnokar poslal na vsa županstva po Slovenskem, in sicer Kranjske. Štajerske in Primorske ter nekaterim županstvom Koroške, razstavne plakate. Županstva so naprošena, da te plakate gotovo nalepijo na vidnih krajih in so ista prošena, da temu občeko-ristnemu podjetju sploh gredo na roko in je pospešujejo. S Hrušice, Dne 24. m. m. ponoči sta šla mizarja Franc Gugg>*nberger in Peter Brasch s Hrušice domov. Na polu so ju napadli nekateri delavci. Hotela sta ubežati, pa fantje so Guggenbergerja dohiteli in mu prizadjali s polenom več ran na glavi, tako da je ta dne 81. m. m. umrl. Zaprli so delavca Franca Šušteršiča in Matevža Pucelji s Hrušice in ju izročili kranjskogorskemu sodišču. izžrebani porotniki so za prihodnjo dobo porotnega sodišča v Ljubljani naslednji gospodje z Gorenjskega: Andrej Albrecht. ključavničar v Kamniku; Josip Golob, hotelir v Kranju; Josip Kandu'ar, trgovec v Velikem Men-gišu; Josip Pehare, posestnik in strojar v Tržiču; Ivan Rakove, tovarnar v Kranju; Avgust Trpine, usnjar in posestnik v Kamniku; Ivan Verhunc, gostilničar v Selcih; Anton Vodnik, posestnik v Spodnji Šiški, in Ivan Za-kotnik. tesar in posestnik v Zgornji Šiški. Drobil z Gorenjskega. Z Bohinjske Bistrice se poroča, da je v gostilno k Tirolcu Tisotu prišel dijak Brugnara. Takoj, ko vstopi, skoči k njemu nek Italijan in ga sune s steletom v trebuh ter mu prizadene 8 cm globoko rano. — Železniški minister Wittek je bil minuli teden na Triglavu. — Mlatilni stroj je v Krašnji pri Lukovici prijel Jožefa Zarbika in mu dvakrat zlomil roko. — Po Gorenjskem se že dlje časa klati velika tolpa ciganov, pred katero morajo ljudje celo pri belem dnevu zapirali vrata. Orožniki so prišli na Hrušici pretečem teden na sled tej ciganski tolpi. Nov list za Štajersko je pričel izhajati vsaki drugi četrtek v Kamniku v ondotni tiskarni pod imenom »Slovenski Štajerc». Urejuje ga Ivan Krizman. Ta list je naperjen proti ptujskemu nemčurskemu »Štajercu*. Rusko-japonska vojna. Iz Bcrolina dohajajo poročila, da so Japonci izgubili pred Port Arturjem okrog 20.000 mož. Pregnani so iz vseh dosedanjih pozicij. Rusi so prepričani, da trdnjava ne bo padla, ker ima mnogo streliva. Neki američanski veščak pravi, da bi Japonci mogli vzeti zunanje utrdbe le s 40 odstotki izgube. V trdnjavi je 50.000 Rusov, vse utrdbe so najizborneje. Iz Jokohama se brzojavlja, da se jc potopila japonska oklopna križarka »Kasuga*. Vabilo na slavnost katero priredi g. Josip Golob, hotelir na »Stari pošti«, tlne 6. t. m. zvečer točno ob 8l/«.uri.- Spored: Keglanje z «eno» novo kropijo. Kroglja je umotvor tega sto letja in seje več let rabilo, p red no je izšla, vstopnina znaša HO vin. z« uro. Predplačila se hvaležno »prejemajo na račun gostil-ničarja. Odbor nove krokije. 1 ali 2 vajenca se sprejmeta za sedlarsko obrt pri Alojzija Sajscheku v Spittalu na Koroškem. — Natančna pojasnila pri I. VVohlgernuthu v Kranju. 134-1 Loterijska srećka dne 30. julija 1.1 Gradec: 27 15 G9 24 55 Tedenski sejem v Kranja dne i. t. m. Prignalo 458 se jc glav goveje živine, 47 telet, 323 prašičev 105 koštrunov, 60 koza, 34 huš. — 50 kg: pšenici K 9—. prosa K 6*50. ovsa K 7—, rži K 7-50, ajdi K 8-—. ječmena K 6'—. Lepa kobila 131 4 leta utora. «e proda pri Jakobu ("lebašku v Mošah, p. Smlednik Kdor hoče kupiti ceno in dobro barvo pravega domačega izdelka, brez vsake zmesi (Schvverspatt) kakor se nahaja v nekaterih tovarniških barvah, naj sc blagovoli obrniti na domačo zalogo J. Vkfohlgemutti 182—1 v Kranju, glavni trg št. 118. Doktor pl. Trnk6oxy-j«v Kranjski redil«! pražej; za prašiče je dobil v Londonu, Parizu in Rimu 1903 najvišje odlikovanje Grand Prix! Dalje na tisoče zahvalnih pisem, tudi uradno potrjenih. Ta redilna moka se meša med krmo ie pujskom Prašiči dosežejo največjo težo. 1 zavojček po 50 vin. se dobiva pri trgovcih, po pošti 5 zavojčkov v glavni zalogi Lekarna Trnkćczv.LJibljaia. Uradno poverilo. PriMlIuiteni propi« M popolnoma atrinja pitianomu originalu na dopiaaioi, kalsra ima r.riamk« ta 4 fllerje in I vinarja. Ljubljana, trvtjoga oktobra edenti»o*d*veUtoeua. (Notarski peeat.) I-vaa« Plantan, e. kr. notar. Spoštovani gospod! Moji t prašiči niso žrli, tudi so bili sila revni. Slučajno sem dobil oa&c in 3iua.£ afina.tfe ibBctkz V vzcU. 4>aioafi. ,(ip62»uc in cctv« ptipoioća piva in najuiCja pcctj in a'finalih i&c^fhov tiucj-not ^zclot v CjuMjam. Vsi kmetovalci se lahko prepričajo, da je najboljše sredstvo konje, krave, telice, vole, prašiče, ovce i. t. d. obdržati zdrave.močne, ješče in debele če se jim pri-me-nije h krmi afe živinski prašek h lekarne Plecoli ,pri Angelju', Ljubljana Dunajska cesla. En zavoj •/« kilogr. stane 50 vin., 10 zavojev 4 krone. — Zunanja naročila po povzetju. Spoštovani gospod Piccoli. lekar v Izubijani. Po večletni uporabi pri svojej živini in po velikem povpraševanju od svojih znancev in druzih po Vašem živinskem prahu; prišel sem do prepričanja, da je vas živinski prab izboruo zdravilo, katero bi se ne smelo v nobenem hlevu pogrešati. Z odličnim spoštovanjem And. K o <• j a n č i č. Podgora pri Gorici, 18./VI. 1902. 1. 199—43 Že veliko let dobro znani stroji vsake vrste za poljedelske in obrtne potrebe poljska orodja, stiskalnice za sond, trijerji, či-tdnice za žito, mlatilnice, vitli, lu'čilnice za koruze, mlini za sadje, mlini za grozdje, stiskalnice za sadje, stiskiiln ce tU grozd j-, mlini za golaoje stroji za rezanj • rep«, »lainorezo ce, kotii za kuhanje klaje, sesalke za vino, pipe, sesalke za vodnjake, sesalke za gnojico škropilnice za gnojnico, vodovodL železne cevi, svinčene cevi, gumijeve cevi, konopnene cevi. priprave za točenj' piva, priprave za sladol d, omare za led mlini za kavo in dišavo, stroji za delanje klonas, šivalni stroji, priprave za petrolej, železna blv-gajne, železno pohištvo, namizne tehtnice, steberske tehtnice, decimalne tehtnice, tehtnice za živino, tehtnice na diog i. t. d. po zopet izdatno znižanih cenah, vse pod dolgoletnim jamstvom, po najugodnejših plačilnih pogojih tudi na obroke. Ceniki z več kot 490 hlikami brezplačno in franko! Dopisuje se v slovenskem jeziku. Prekupci in agenti zaželeni! Piše naj se naravnost: 115—6- Ivan Schindler, Dunaj, III., Erdbergstrasse 12. Šivalni stroji in kolesn Tovarniška zaloga m-3 Ivan Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj. V Tenetišah je še nekaj mrve na Prevalskih senožetih za prodati. Kdor jo želi kupiti, naj se zglasi v Prevali. 138—1 U lepa p jazbečarja (Dachsbunde) proda A. Grobelnik v Rudolfovem št. 86. Cena po dogovoru. 187—1 3 štedilniki eden se vzida, dva sta še čisto nova. Več se poizve pri upravništvu »Gorenjca*. 1*3-1 ^435 1 Sedaj »amo (JO g-ld., zelo znižane vozne cene ▼ Ameriko. Preje 106 jjld. Ruvno ista vožnja in postrežba kakor preje. 63—18 „Zakaj so Vaši zobje tako beli?" »Vsak dan rabim 0. Seydlovo higijenično kozmetično ustno VOdO, ki izvrstno vpliva na zobe in je bila s priznanjem odlikovana. Dobite jo lahko v lekarni pri sv. Trojici v Kranju. 3H- 22 Svstem laiki m. mrm frizer sa dame in gospode Ljubljana, sv. Petra c. 35 priporoča za gojitev las in za umivanje glave svoj zdravniško priporočeni gorko in mrzlo zračn su>iltii aparat Suši hre? nadležne vročine. Ne provzročuje skrčenja las Vpliva dobro na pospeševanje rasti las. Dalje st isvriujejo vsakovrstna dela ii las. Oddelek za dame s seperat- uim vhodom. Iz Ljubljane v Novi York samo 60 gld. s prosto dobro hrano že v Hamburgu v dežele: Pennsvlvanja, Ohio, Illinois, Minnesota, Mont&na Kalifornija i. t. d., toliko višje, kolikor je tarifna cena po ameriški železnici, s priznat o najboljšimi parnikt družbe Haniburg-Ainerika Linie. Kedor je odločen potovati, in da se mu dober prostor preskrbi, pošlje naj 20 kron are na moj naslov: FR. 8EUNIG, Ljubljana Dunajska cesta 31. O IO-IO IO TO IO IO IO IO IO 10 71-17 § Trgovina z železnino in špecerijskim blagom * „JK£R3CUR" peter JVtajdtč v 3(raitju. o m Priporoča bogato zalogo po nizki ceni, kuhinjsko posodo, mizarsko, ključavničarsko, kovaško, zidarsko, črevljarsko orodje in orodje za poljedelce, kakor pljuge, lemeža, železne brane, vile, motike, sekire, železne grablje; nadalje štedilna ognjišča, naprobne križe, vodne Žage, pile,kovanje za okna in vrata, žico, žičnike, ka-tranovo lepko, železno in pocinkano plošče vino, kar-boiinej, trsje za obijanje •eB G E «* beO O 73 N Zaloga najboljšega sredstva proti muham — za živino — pod imenoi „Sanori". Stropov, vlite kotle. Veliko izber slamoreznic, plaht za vozove, železnih peči, J{««aM«portla«i-cement, traVerze, stare, železnice šine za kolesa, podvozi in drugoželezojeaaike It vodnjake, cevi in vsakovrstno špecerijsko blago. Zaloga svetilk, Zalega različnih barv. oi oi-o: o 380 foto-emai/f v barvah £ro$J(e, privest, gumbe ja zapestnice, igle jo kravate i. t. d. Ja& lepa in primerna darila. Jzde/uje po vsaki fotografiji Jv. Jagodic--- 49—19 - fotograf v Kranju Velik požar I ======= » 1:1 :>■> V}> 1 1 i se samore lahko in naglo pogasiti samo s 5mcKatoVimi brizgaltticattti nove sestave, koj<» od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo. V vsakem položaju delujoče, kretanje brizgalnice nepotrebno! Pri razstavi gasilnega orodja meseca avgusta /1903 v Pragi bi'a je naša tvornica R. A. Smekal odlikovana z dvemi največjimi odlikovanji, in sicer: S 1. p o častno diplomo za izboljšanje parnih in motor-briz-galnio ttr lestev in z zlato kolajno za prednosti pri ročnih brizgalnicah za nove sestave. R. A. SMEKAL Zagreb skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sesalk in gospodara ih strojev. t it it it Čvrstega hlapca sprejmem takoj. Zv. Pr. Lampret, tiskarnar v Kranj'). Nurorajte si prczuniinivo knjigo f- ; Bahovi huzarji in Miri. " Starina slovenskih pisateljev, .1. Trdina nam popi- suje v tej knjigi oaehe in (log dfce na Hrvaškem, v oni za hrvaški narod žalostni dobi cm zloglasne? 1 Bahovega absolutizma, ko so tudi nekateri naši rojaki igrali pomenljive, pa ne vselej kastne uloge. Trdina je znan izboren stiliet, način njegovega pripovedovanja je z«-nimimiv, njegov jezik v resniri naroden, bogat in izbrojen, t Kdor si hore razširiti svoje znanje h polpreteklosti hrvaškega in deloma tudi natega naroda ter se obenem ptljetno zahava.i, naj si naroči to knjigo pri zalužniku 10 — 40 L. 8chwentnerju v Izubijani. Cena broš. 8 K, po po»ti 8 K 20 h. ► J' 6- , urar v Kranju priporoča svojo izborno zalogo ur, zlatnine in srebrnine po najnižjih cenah. Ceniki zastonj in N-i 1 . , 1 r , poštnine prosto. Nikclnasta anker-remont. roskopf. želez- 1 ničarjem dobro poznana, najtrpežnejša D ... in natančna ura, prav fino kolesje. Pokrov rlazpOSlJja SC na stanovitno bel gld. 8-7f», najfinejša znam- , ka, irid. 680. 114—G vse kraje sveta. Ljubljanska KREDITNA BANKA v Ljubljani Podružnica v Celovcu. Kupuje In prodaja vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Fromese isd&ja v vsakemu žrebanju. Polnovplačani akcijski ri kapital K 1,000.000 Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale kupone. Daje predujme na vrednostne papilje. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkasso menic. — Borzna naročila. Podružnica v Spljetn. Denarne vlog*« sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Promet s čeki in nakaznicami. Ijttbljana (Kolizej) na Marije Terezije cesti Bogata zaloga po hištva vsake vrste \ v vseh cenah. Ogledala, slike v vseh velikostih. Zalagatel] društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov. Popolna oprava za vile. Specijaliteta: Gostilniški stoli. 97-10 Pohištvo Iz železa, otroške postelje In vozički po vsaki ceni. Čudovito poceni za hotele, vile in za letovišča 52 gld. Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Diran z okraski. Specijalitete v nevestinih baiah. Veliki prostori, pritlično In v I. nadstropju. Oprave za jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture. Za sobo: postelja, nočna omarica, o-mivalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo. I „Moravija"-šivalni stroji so najboljši, najpripravnejši ter najtrpežnejši. „ Mora vija "-šivalni stroji so jako pripravni za umetno vezenje. n Moravija "-šivalni stroji so poleg tega mnogo cenejši ter ae dobivajo tudi na mesečne obroke. Pouk za umetno vezenje na „Mora-vija'-šivalnih strojih vsaki dan in sicer brezplačno. Cenike pošiljam zastonj. Zaloga in pouk pri tvrdki LOVRENC REBOLJ v KRANJU, glavni trg 189. Zastopstvo vsakovrstnih poljedel. strojev tvrdke K.& R. Ježek (Blansko). Slav. iolskim vodstvom se udano priporočam za cen j. naročila šolskih tiskovin. Z odličnim spoštovanjem It. Pr. Lampret, tiskarna v Kranju. M-20 Išče se pod jako ugodnimi pogoji vešč in popolnoma zanesljiv • mimbke Ol jurv hORS COnCOuM• Zobo- tennUni atelje" Oton 5cydl pri gf. dr. E. Globo čniku v Kranju Zobovja, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuka kakor tudi zlata, dalje vravnalnioe in obturatorji se izvršujejo po najnovejših metodah. Plombe v zlatu, porcelanu, amalgamu in oementu kakor tudi vse zobozdrav-ulike operaoije izvršuje tu specijalist. Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. nre. kolporter ki bi po slovenskih krajih razpečaval brošure, časopise i. t. d. Pojasnila daje urravništvo iGorOOJČ** », 109—S J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4 Stavbeno - umetao in konstrukcijsko kifuCavoiCarstvo. Žično omrežje ne stroj, obhajilne miz«, ogrete na mlrodvoru, obmejno omrežje, vozna vrata, bslkoni, verande, etdlpm križe, štedilnike i 1 d 103-13 Specijaliteta: valjični zastori (Hollbalkcn). 104 10 Tonnies tovarna za stroje, železo in kovino-livarna v LJubljani priporoča kot posebnost žage in vse otroje za obdelovanje l«*sa. K r u n C i S - t U r b i n e osobito za žaginc naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno-gen era -t o r s k i plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro. Zahtevajte pri nakupu Varstvena znamka. Schicht-ovo štedi I no milo z znamko „jelen". Ono je zajamčeno čisto in brez vsake škodljive primes'. — Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad i\9—6 ime „Schicht" in varstveno znamko „jelen". Dobiva se povsod! WN JURIJ SCHICHT m (CesKo) največja toVaraa sVoje Vrste na europske« Kontinent«, (faW Uhaja vsako soboto zvečer, će je ta dao praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman z« oelo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Za druge države stane K 6 60. Z* Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 K, za pol leta K 1*50. Dostavljanje na dom ■lane sa oelo leto 60 vinarjev već. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročhe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. -Za oznanila plačuje se za petit vrsto 10 vinarjev, ce se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, de se tiska ver krat, pa po dogovoru.. Uredništvo in upravniftvo m nahaja v hiši štev. 105 nasproti iupne cerkve. — Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Izdaja in zalafra konaorcij •Oormjea*. Ugovorni urednik Iv. Pr. Lampret. Tiska Iv. Pr. l^amprel v Kranju.