i\ 6*- V Gorici, v soboto dne 8. junija 1907. Tečaj XXXVII. "TT., trikrat na" teden, in sicer v torek, četrtek boto 0'' 4> u" l10P0^n0 tor 8*ao<> P° po^ti T'. .n« ali v Gorici na dom pošiljana: *m"\Ho leto......... 15 K n^ffliie Stevilkt' s^neJ° ,0-v%»~ * V^v«^ ' SO CA" "na naslednje izredno priloge: Oh no- ... ;,'m „Kalipot po Goriškem in GradišCanskem" in iitipot po Ijo^ani in kranjskih mestih", daljo dva- . v ini „V«nl red leleinic, paralkov in poštni* ^ t,.r mesečno prilogo »Slovenski Tehnik". VaroJni"0 sprejema upravnistvo v Gosposki ulici ,'"; I. nadstr. v-»Goriški Tiskarni« X. OtlJTŠček L |tf»«ila bret doposlane naročnine se ne otiramo. | flelasi in poslanice se računijo po Petit-vrstali če L^. |-krat 16 v, 2-kiat 14 v, 3-krat 12 v vsaka * Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. — _L RekLui!«* in spisi v uradniškem delu 30 v vrsta. Za Lj5 in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. /C. Lavrif. Uredni$tvo se nahaja v Gospo? i ulici St. 7 v Gorici v I. nad ti. Z urednikom je mogoB? govoriti vsak dan od 8. do'12* dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravnistvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 vi. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le ure dni S t vu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo • le upravnlštva. „PRIMGREČ" izhaja neodvisno od »Soče« vsak ic .n stano vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v A\ knjigarnah in teh-lo tobakarnah: Schwarz v Šolski al.,Jellersitz v Nunski ul., Tor. Lehan na tokališču Jos Veidi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-___k9J>ahJfini_uu"ci, I. Matiussi v ulici Formica, I. Hovanski v Korenski ulici St. 22; v Trstu v tobakarni Lavrinci« na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. T«l«fon št. 83. »Gor. Tiskarna* A. GabrScck (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. Volitve v gorah. Klerikalci se bijejo po prsih ter fr$jo, da so gore njihove, da so gore djtično najbolj zrele, da je zmagalo fadstvo. Priobčili pa smo že več do-!;';ov in notic, ki jasno pričajo, kako t bilo v gorskem volilnem okraju za !fea državnozborskih volitev, kaj vse L počenjali klerikalci, in zakaj, je ssaga njihova. Kako je bilo v gorah in kakšno I* razpoloženje po volitvah, nam kaže [i tudi naslednji dopis is livške ijsline: » .Sprejmite, g. urednik, tudi iz tukajšnje '»sejne občine par stavkov. Seveda privedle ¦se do tega zadnje državnozbdrske volitve. Z jsMvosijo lahko trdim, da takšne udeležbe v *i občini za časa volitev poslanca ni Se kakor na dan 14. maja. S skrivni«, za-tiso, hinavsko agitacijo nekaterih klerikalnih 'Pisuijafpv so strašili ljuri', da se gre a vero, za Boga, da bode imel vsfckdo toliko k. kolikor jih bode hotel, da se vrže križ iz :we in šole, sanjali so tudi o Francoski in * iiog&igavedi kaj; vse to in Še več bo vo-im nategovali ter jih prisilili, da so jim 4c glasovnice v podpis; poslužujoči se .ttfelh .sredstev, so privedli na volišče vse, ur uA in gre; še čez 80 letne s palico se cjreiijajoče starčke. Pri tem seveda ni ostal tudi g. Batič, ::>«i kanelan v Tolminu, kateri je razpošiljal ;•: tolminski okolici raznim volileem pisma — ^ ozadju. To je bilo' živahno gibanje med La ter med dvema modrima ter vsegaved-ii podžupanoma. Farovž seveda je bila ¦?:trala, kamor so prihajali le skrivoma, med laarinii se je posebno odlikoval neki „mo-^-i" fant, kateri se nič kaj ne more pona-:"« ;< svojo preteklostjo. Ni sy čuditi in prav nobeno čudo ni, da i*Mlo toliko volilcev na njihovo stran, ker s :«&aiiii okrajnim terorizmom, da se gre nam-j*. -'-oper Boga, zoper vero sploh, kar je na-:*&i ljudstvu najsvetejše, je marsikoga vo-[--» oplaSilo. I Zatorej pridite poklicani med '¦i«dhtvo; prirejajte shode, preganja, da bode ljudstvo spo-:-av»lo ter samo sodilo, za kaj '5?ft: da bode prepričano, da se bojujemo a fseobče interese, da smo pa verni kri-fM, morda bolj kot oci priliznjeni hinavci, '4hočemo biti samo neodvisni od pogu-l^eosnega, črnega klerikalizma, kateri hoče [**& nadvlado nad nami. Kakšna nerazsodnost je med našim Ijud-*T0!d, o tem hočem tu omeniti par slučajev. '**ty?a volika je nekdo vprašal, zakaj in s Rosnim namenom je volil. Odgovor: a e '. eiQ- Nekdo je celo pripovedoval v bližnji Ji Benečije in to se je razneslo tja do Če-7*Ja iu še naprej, — da je namreč hodil p,io okoli po hišah, da bi prestopili dr«gi veri, da so se nekateri hu-.ku zapisali, da so že aii da izmetajo i" *°te in cerkve križ in svetnike, itd. Ja, jy«k mora biti res trden v sveti veri, ker Y cavidezui pobožnjaki nam jo hočejo v svoji ^dnosti z obrekovanjem in lažjo s silo iz-yL *"~ Kdo je temu vsemu kriv, da je "lTntV° Še tako nerazsotmo m v temi? aline ^° oni črni klerikalizem in črni matadorji, {|teln *e Pfotivljo, ala Knavs, da bi ljudstvo Uln° m se izobraževalo; da bi potem ono •bor 80tlil° m nn8U^0' ^e8a seveda sedanji •^l namestniki" - nočejo, ker bi ljudstvo spoznalo in se samo prepričalo, da seue gre za sv. vero ampak samo za njih nadvlado. Ne dvomi se, da je o času volitve tudi „št'mani" Knavs v Cerknem zvesto Čuval nad nami. Pač res človek mora nervozen postati; v Cerknem dela čez glavo, a biti v duhu in dopisovanju pričujoč v prejšni občini, — ka-košen sad da je rodilo njegovo svoječasuo delovanje. To je oni brihtni in vsegasidomiS-ljavi „dobtaru, kateri je priporočal fantom, na) rije ukupljo žganja, kakor da pristopijo k bralnemu društvu. Neugoden izid zadnje drž. zb. volitve, naj nas ne plaši, ampak še vzpodbudi k vstrajnešimu delovanju in razširjenju svobodomiselne ideje. Mi gremo naprej po začrtani , poti in smo ponosni na svoje prepričanje, j Zmagali so sicer, ali navdušenja, veselja, tega pri njih ni bilo videti. Samo ob sebi umevno, ker s svojo hinavsko in lažnjivo agitacijo so se nekateri pač sami sebe sramovali. To pa nam dovolj priča, da smo na pravi poti; med tem ko se oni v temi, in to nam je dovolj 1" Slično kot v livški občini je bilo tudi po drugih občinah v gorah; pa tudi jednako razpoloženje jo nastalo po volitvah. V gorah je potreba prav velikega, ogromnega dela, da se potegne ljudstvu izpod klerikalnega jarma. Stara ' resnica je, da gorsko prebivalstvo je " najbolj pristopno klerikalizmu. Elementarni pojavi delujejo na gorskega pre- ' bivalstva vse drugače nego na dolinca. Tako prebivalstvo navadno nima stika ; z drugim svetom; odtod ima klerikalizem med gorskim prebivalstvom raznih dežel lahko delo. In dela tudi tako dru- ' godi kot pri nas. Dela z vsemi sredstvi, j v glavnem s takimi, katerih bi se vsak po- J sten človek sramoval. Tako so na Tol- j minskem v nekih vaseh pobrali glasovnice onih, ki so bili odšli v svet; napisali so jim na te kandidata dr. Gregorčiča, d oči m so imeli na svojih napisanega dr. Gruntarja. Pripeljali so se v Tolmin z glasovnico za Gregorčiča v jednem, za Gruntarja v drugem žepu. Oddali so seveda glasovnice za Gregorčiča. Poli-tikujočih duhovnikov ni nič sram, učiti ljudi sleparstva. Mnogo teh zapeljanih volilcev pa je vendar pekla vest. Prav poznalo se jim je, da trpijo. Držali so se doma, če so pa morali po opravkih, so hodili okoli potuhnjeno in gledali v tla. Zvest pomočnik klerikalizmu je tudi— alkohol. Sicer znajo gospodje jako lepo razlagati škodljivost alkohola, ali sami se ne ravnajo po razlagi, in tudi na ljudstvo nočejo vplivati tako, da bi ponehavalo med njim uživanje alkohola. Že vedo, da jim je alkohol dober zaveznik. Nevedno, fanatizovano in alkohola polno ljudstvo — to je njihova trdnjava. Do 400 hektov šnopsa se iztoči le na Tolminskem na leto. Ni vraga, da vpliva to pogubonosno na ljudstvo; po poti alkohola koraka klerikalizem zmagonosno naprej. Zato pa boj alkoholu, boj nevednosti, trezno, samozavedno, duševno in telesno krepko ljudstvo hočemo imeti. Izobrazbe ljudstvu v gorah, potem nehajo biti naše gore — politično zrele v klerikalnem smislu! D O P I S I. Iz AJdOV^Ino. — Redko kdaj pač se sliSi kak glas iz naše mirne Ajdovščine, iz česar bi se mogoče sklepalo, da je pri nas vse v redu, aii pa, da se mi Ajdovci nič ne zanimamo za zunanji svet, in da ostajamo indife-rentni pri vsem sedanjem vretju po celem božjem svetu, sedaj, ko se čita že iz najzad-njega gorskega sela dopise v časopisih, kamor je že zašel duh sedanjega napredujočega časa. Med tem, ko se je slišalo in čitalo v zadnjem času o političnem vrvenju, o shodih vseh mogočih strank v vsaki vasi, bi človek mislil, da bode na vsak način tudi pri nas kaj. Toda nič. Vse tiho, kakor da se pri nas nikdo ne zanima za bližajoče se volitve. In sedaj po dovršenih volitvah ravno tako. No, da je tukaj pri. nas vse v redu, menda ne bode nikdo trdil in, g. urednik, mi gotovo dovolite nekoliko prostorčka v predalih Vaše cenjene „So6eB, da navedem nekoliko „nerodnosti". Kavno tako pa ne sme zunanji svet misliti, da smo nied sedanjim političnim bojem spali, čeravno se ni o nas in našem delu nič slišalo. O, ne, nismo spali. Čeravno ni bilo ne hrupnih shodov, ne burne agitacije, se je vendar delalo in tako delo na tihem je imelo zaželjene uspehe. Toda, stoji skoraj bi bil pozabil, da sj,.-» vendarle imeli dva velika politična shoda v — naši cerkvi, in sicer enega pred glavno, drugega pa pred ožjo volitvijo. Naš sicer mirni »gaspud" nune se je spreobrnil po višje izdanem receptu. To vam je bila božja beseda (?) tista dva praznika z naše prižnice. Po njegovi domišljiji so (seveda le v slučaju, da zmaga Štrekelj,) že igrali godci v isti cerkvi, v kateri je on isti hip razlagal božjo besedo. Plesalo se je tudi že tam in sicer sami ločeni zakonski pari, kajti zakonski možje so že dali „Iaufpos" svojim dobrim polovicam i. t. d. Tako on, mi na dan volitve pa drugače. G. nune, na ta način bodete gotovo pomagali le nam, kajti tistim, ki so bili zaslepljeni, se že odpirajo oči, kar se je pokazalo ua splošno povsod na dan ožjih volitev. Le začnite hujskati še Vi, toda vedite, da je naša Ajdovščina trda kost, da Vam gotovo mine želja jo grizti. Da je naš trg po ogromni večini napreden, in da veje v njem še zmiraj isti neumrjoči duh nepozabnega Lavriča, je dokazal tudi rezultat zadnje državnozborske volitve v naši občini. Ako kje drugje, velja trditev, da so vsi tisti, ki znajo samostojno misliti, naprednega mišljenja, velja gotovo za naš trg. Le še nekoliko „backov" in trelje-rednikov je na strani črne teme. Glavno pa je, da je vsa mladina napredna, katero pa moramo gledati, da si jo ohranimo. To mora bid naša prva in glavna naloga. Tej naj posvetijo naši sedanji vrli voditelji svojo pozornost; tukaj je torišče za nadaljno delo. Sedaj pa nekoliko o tukajšnjih »nerodnostih". V prejšnjih časih ko nismo imeli Še sedanje železniške zveze, smo zmiraj tožili, da smo od sveta popolnoma zapuščeni in smo si želeli zveze z notranjo deželo, da bi tudi tujci zahajali med nas in bi s tem naš trg bolj napredoval. Sedaj pa, ko smo to zvezo dobili, smo ravno tam, kjer prej. Vse vprek se pritožuje, posebno pa trgovci, da smo v Ajdovščini Se na slabšem sedaj, kakor takrat, ko še nismo imeli železnice. To je živa resnica, da naš trg nima do sedaj od železnice takorekoč nobene koristi, račun tukajšnjih tovarn. Tega so dosti krive še zmiraj kričeče razmere na isti. Naj navedemo tu nekoliko teh razmer. Vlaki vozgo ob tako neprimernih urah, da se jih večkrat ne more uporabljati. Zveze so twH večkrat neugodno. Od prete- klega meseca odhaja z naše postaje ob nedeljah in praznikih zvečer ge četrti vlak do Gorice. Ta je bil brez dvoma potreben, toda vprašamo le, zakaj isti ne sprejema potnikov nazaj vozeč do Ajdovščine ? Kaj se vozijo mogoče iz!stniki ob nedeljah samo iz Gorice proti Ajdovščini, aH ne mogoče tudi narobe in bi se hoteli vrniti s tistim sedaj praznim vlakom ? In potem razsvetljava pri večernih vlakih splošno je taka, da je groza. Običajne svetilke v stropu ne goryo, ampak so razobe-šene navadne signalne svetilke v vseh mogočih barvah ob stenah, tako, da se človeku zdi, kakor da bi sedel v kakem kinematografu. In po zimi, to je bilo še slabše s to železnico. Večkrat so bila kar cela o! na razbita po več časa, ne da bi jih popravili, tako, da je bilo v vozovih neznosno, ker so silili sneg, dež in burja notri. To Vam je gospodarstvo I Pravdo, da ima Vipavska železnica primeroma največ dobička; usojamo si vprašati, kam pa de-vajo te dobičke, da vladajo tako škandalozne razmere na njej? AH jih mogoče ratojo zato, da pokrivajo zgubo pri furlanski? Opozarjamo upravo in člane upravnega sveta na ta dejstva. Taka železnica, ki vozi poleg vsega tega še celo 17, uro, in včasih še več, do Gorice, gotovo ne vabi tujcev v naše kraje in opravičene so pač pritožbe našega prebivalstva proti njej. Vprašati pa se moramo, aH nismo tudi mi, in ne samo taka železnica, krivi, da naš trg nič ne napreduje v gospodarskem ozira? Pravimo, da ni tujcev k nam, toda roko na srce in vprašajmo se, kaj smo pa napravili mi v prospeh prometa s tujci ? Nič. Ali imamo sploh primernih gostilniških prostorov, da bi se tujci ustavljali, Četudi samo mimogrede? — Imamo toliko krčem, ali kje je kaj najmanjšega vrta ali dvorišča za poletni čas ? Ne, vsega tega nimamo. Ajdovščina je središče tako krasne doline polne divnih, romantičnih naravnih krasot, katere bi gotovo zanimale tujce, posebno pahribolazce v poletnem času in letoviščarje, toda nikogar ni k nam, ker ne dobi nikjer nobene postrežbe, nobene ugodnosti. Poglejmo v druge kraje ob novi bohinjski železnici, kako so si znali izkoristiti prebivalci ob njej že v prvem letu vsako priliko, in naval tujcev je povsod velikanski. Treba nam je pogledati samo na bližnje postaje na Krasu, da vidimo, kakšno življenje je tam ob nedeljah, ko vse mrgoli izletnikov. In pri nas? Tujici-izletniki so tako redki, da se nam sploh čudno zdi, kadar vidimo katerega. Ali bi se res ne dalo kaj napraviti v tem pogledu ? Kaj čakamo mogoče, da pride spet kak tujec, da nam odgrizne tudi na tem polju košček kruha? Ne smemo. Prizadeti naj nekoliko pomislijo o tem. Dalje oglejmo si nekoliko naše društveno in družabno življenje. Marsikdo poreče, kakšno družabno življenje, ko ga v Ajdovščini ni. In res, teko mrtvega kraja v tem pogledu menda ni daleč okoli, kakor je naš trg. Sedaj imajo že v vsaki vasi pevska, bralna društva i. t. d., ki zbirajo stare in mlade moči v svoje kroge, da se tam zabavajo in izobražujejo. Kaj imamo pa mi? Društvo „Edinosta, ki ima svojo čitalnico in »Podr. Sv. C. in M." O prvem teh društev je znano, kako je omejen pristop v isto, drugo pa drema in se samo semtertja prebudi, da se priredi kakšna veselica, kar tako skrpana na hitrem. To je vse. No, več pa v teh sedanjih razmerah ni pričakovati, ko se v našem malem trgu tako cepimo po takozvanih višjih, srednjih in nižjih slojih, bolj kakor v marsikatereta večjem mestu. Pač žalostno. .Dokler se te razmere ne predrugačijo, bo- demo težko kaj dosegli. Pač skrajni čas je bil, da se je začelo misliti na ustanovitev javne knjižnice, toda kdaj bode kaj iz nje, ne vem. In potem, ali ne bi se dalo Se kaj drugega napraviti v izobrazbo našega prebivalstva posebno mladine? Recimo pevsko društvo, ki bi gojilo stalno petjo, ne pa samo v gotovih prilikah? Rodoljubi! zganite se, otresite se malomarnosti in dajte tudi mladini potrebne izobrazbe. Sedaj poglejmo še v naše c. kr. urade. Pri sodniji imamo sedaj okr. sodnika Italijana, ki bode sedaj v kratkem premeščen v Gorico. Proti njemu se nimamo tudi v narodnostnem oziru nič pritoževati, ker je tudi popolnoma zmožen slovenščine, toda radovedni saio, kdo pride sedaj na njegovo mesto. Z V30 pravico želimo in zahtevamo, da pride k nam za to raestcr sposoben uradnikr ki bodi Slovenec^ kajti edino le Slovenec spada sem, ko ima opraviia samo s slovenskimi strankami. Nedolgo temu je naš vrli deželni in državni poslanec Alojzij Štrekelj stavil interpelacijo v dež. zboru radi razmer pri primorskih davčnih uradih, v kateri je bil omenjen tudi naš davčni urad. Primeroma prejšnjim letom moramo priznati, da smo pri tem uradu glede uradnikov nekoliko na boljšem, ker smo dobili letos 2 uradnika Slovenca poleg že prejšnjih dveh Italijanov, ki sta pa tudi vešča slovenščini. Sliši se pa sedaj, da bode sedanji preglednik premeščen, in da dobimo na njegovo mesto nam že dobro znanega Italijana, ki je popolnoma nezmožen slovenskemu jeziku. Ako je to res, odločno protestiramo proti temu in poživljamo finančno oblast, da tega ne stori, ampak da da v slučaju premestitve sedanjega preglednika na njegovo mesto uradnika Slovenca. In še nekaj o tem uradu. Že pred letom je bilo govora v tem listu o uradnem pečatu, ki je neverjetno — samonemški. Pred par meseci se je celo v občinski seji protestiralo proti temu, toda vse to, kakor vidimo, ni? ne pomaga. To je že skrajna drznost, da se nas upajo celo javne oblasti in uradi na take načine žaliti, da nam pritisnejo nemški pečat na potrdilo, ko plačamo svoje, s krvavimi žulji zaslužene novce. Kaj takega se godi menda edino le pri nas Slovencih, ko brijejo tako-rekoč norce z nami. V laških krajih gotovo ni tega. Zato pa pravimo, da mora biti temu nesramnemu žaljenju konec in zahtevamo še enkrat, da se ta nestvor nemudoma odpravi. Na to opozarjamo tudi poklicane faktorje, da se za to zavzarrojo. Iz Vrtojbe. —(Popravek.) — Pred-zadnja „Gorica" piše iz Vrtojbe, da gospod vikar je dostojno napadel Maraža radi lepaka. Resnici na ljubo javlja dopisnik »Soče", da nune je res dostojno napadel Maraža, da niti klofutati ga ni pričel, marveč samo vpil je nanj kot kak šnopsar, ali zalega mu ni storil nič, ker je desnico držal vedno v zraku za prisego. Druge nesreče pa ni bilo, ker Maraž, vidč take tri hruste razjarjene, on pa med njimi sam, je vnesel svoje kosti na varno. Kiis te Hand! Moll-ov Seidlitz-prašek je za na želodca trpeče neprekosljivo sredstvo, katero ima prednost pred vsemi dragimi drastičnimi čistil, kroglicami in grenelcami. Cena orig. škallje K 2*— Ponarejanje se sodnijsko zasleduje. Molhvo Franc, žganje in za ribanje života. — Bolečine olajšujoče in okrepčuQoCe sta-rozaano sredstvo proti trganju-in prehlanjenju vsake Trate. Orlfir. steklenica K1-90 Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarna A. MOLI, c. in kr. dvorni zalc*dik, Dunaj, I. Tuchlauben 9. Zaloga v Gorici v lekarnah: Gf Cristofoletti, L. GJinhich, A. Gironcoli. Domače in razne nouice. Proti noienu todlnortorskemu volilnemu redu je sklenilo proteststarašinstvo v Anhovem dne" 2. t. m. Kje ste Še ostale občine? Imenovanje, — G. a. Podgomik, ab-solvirani slušatelj višje kmetijske šole, je imenovan pristavom na deželni slovenski kmetijski šoli v Gorici. V. fsasokolskl zlet t Prano. -~, Doslej je priglašenih 10.000 Sokolov v obleki, 7000 telovadcev; okoli 2000 Sokolic. Telovadcev bodo 8000, za katero Število je narejeno vež- bališče. Vežbališče ima prostora za 50.000 gledalcev, sedežev je 5000. Večji del sedežev je že razprodan. Pevsro in bralno društvo »Naš prapor" v Peiml vabi na veliko ljudsko veselico, katero priredi v nedeljo, dne 9. junija t. 1. ob 3. uri in pol pop. v prostorih gosp. Alojzija Fogar, na kateri se bodo izvajale sledeče točke: Petje, igra, godba, ples. Velika predstava umetnih ognjev. Vspored veselice : 1. Komel: »Klicna boj", poje možki zbor domačega društva. — 2. Fučik: „ Triglav", koračnica, svira vojaška godba. — 3. Komel: „Za Hrvate slavne brate", poje možki zbor bral. in pevskega društva iz Št. Andreža. — 4. Lehar: valj?"k iz operete »Piskrovez". —s 5. Sachs: a) »Ljubici pod oknoa, b) „ Slovo", poje oktet „Slov. bral. in podpornega društva" iz Gorice. — 6. nGj slovenska žemljica", svira godba. — 7. Plezanje na drev po dobitke. — 8. Alešovec I.: „Nemški ne znajo", burka v enem dejanju. „ 9. pies. 10. Makuc F.: Velika predstava umetnih ognjev po sledečem vsporedn: Pozorni strel (začetek) — bombe in raketoni — Trikot (kolo) — I. baterija raket — Bombe in raketoni — Nevihta v kolesu — II. baterija raket — Bombe in raketoni — Ples čarovnic, (kolo, glavni ogenj) — Velika baterija rimskih sveč — Dvojna vretenica, katera se spremeni v velikanski zračni šopek cvetlic — D3. Baterija raket z nevihto, bombo in zaključnim strelom. Vstopnina k veselici 40 v, I. sedeži 1 K, II. 60 v, III. 20 v. Ples se vrši v venčkih 6 komadov 1 K. Posamezni listki 20 vin. K obilni udeležbi uljudno vabi — odbor. ČStrtl planinski izlet odseka Gorice S. P. D. je določen na nedeljo dne 9. junija v B ranico in čez Erzelj v Vipavo. Odhod iz Gorice je zjutraj z državnega kolodvora ob 6. uri, prihod v Štanjel-Kobdil ob 6. uri 57 m. Od tod eno uro peš v dolino Branice k spomeniku Čehovina. Tu je prvi počitek. Iz Branice prestopi pri Čehovinih pot na kranjsko stran. Pot se vije potem en čas ob meji ob potoku navzgor do Erzelja (423), kamor se pride v eni uri. Vasica Erzelj leži prav na vrhu hriba in ima jako lep razgled na kranjski vrt Vipave in na goriško-istrski Kras. Sestop se vrši čez Slap in na Vipavo, za kar se rabi eno uro in pol. V Vipavi je daljši počitek. Povratek je določen na pol štirih, sicer ali peš do Ajdovščine (dobro uro), ali pa nekoliko pozneje z vozom. Iz Ajdovščine odide vlak ob 5. uri 55 min. popoldne in pride na južni kolodvor v Gorici ob 7. uri 35 min. zvečer. Sme se pa tudi uporabiti nedeljski in za zamudne izletnike rešilni vlak, ki odhaja iz Ajdovščine ob 8. uri 40 min. zvečer. Planinski Izlet. — Soška podružnica S. P. D. iriredi dne 9. junija izlet na Banjško planoto in na Jelenk, od koder je krasen razgled na Alpe in po italijanski ravani. Odhod ob 4. uri zjutraj iz Tolmina k Sv. Luciji, čez Lom, Kal in Banjšice na Vrh. Tu odmor in kosilo, ki ga preskrbi gostoljubna Gorjupova hiša. Po kosilu odhod na Jelenk (s/4 ure) in v Kanal, kjer bo odmor in večerja. Iz Kanala z vlakom ftazaj ob 73/4 zvečer. — Vse hoje bo okoli 7 ur. Kdor se misli udeležiti, bodisi član ali ne, blagovoli naj se prijaviti do četrtka, dne 6. junija pri g. Fr. Gateju, urarju v Tolminu. Odbor pričakuje za krasno turo obilne udeležbe. Sokolsko znamenje pa laški odvetnik. — Nekdo je nastopil že dvakrat na tukajšnji sodniji s sokolskim znamenjem na prsih pa z ultrala-škim odvetnikom. Kako se to veže ?! — Neverjetno pa vedno še resnično je, da laške odvetnike redijo le okoličanski Slovenci. In ti odvetniki v zahvalo tepejo Slovence, kjer le morejo: v mestnem svetu, v deželnem zboru goriškem itd. Zavednost slovenska, kje si? Slovenki oddelek moškega učiteljišča t Kopru se prestavi v Gorico. Tako vsajj je sklenil deželni šolski svet. Potrebno poslopje se prizida baje' k poslopju ženskega učiteljišča. — „L' Eco" se jezi radi tega, Češ, da se tako poslovenja Gorica. Učiteljišče pošilja v Gradišče! Kakšna nesramnost. Za Gradišče so zreli drugi, ne pa slov. učiteijiščniki. V Mlrnu so bili spravili 90Štijarji« na volišče nekega 821etnega bolnega Tomaža Tribušona. Mož je pretekli teden umri. Ker se jim je udal in se dal peljati na volišče, mu kličejo sedaj v spomin: Slava! — Če bi pa ne bil šel, bi ga pa preklinjali. — Morda mu je to, da so ga vlekli na volišče, prikrajšalo Življenje! nAn§8tiender Blscnof", — iz mesta: nUže nekaj časa se zdravi v Gorici neki duhovnik, kateremu zelo ugajajo mlada dekleta, zlasti gospodične kandidatinje. Temu duhovniku, ki mora biti kak redovnik, pravijo „angehender Bischof". Mladi tuji duhovnik pa tudi ugaja dekletom. Shajajo se ž njim v spodnjem ljudskem vrtu, zvečer pa ga čakajo v ulici Petra Zoruta; tam v bližini biva namreč v duhov-skem zavodu. — Opozarjamo matere in gospodinje, da pazijo na svoje hčere in varovanke, kajti take vrste tiči znajo peti za mlada dekleta prav nevarne pesmi". Opomba uredništva: Slišali smo o tem že z raznih stranij, zato priobčujemo radi dopisič iz mesta,da neha pohujšanje. — Radovedni pa smo, kako opsnje nas g. dr. Pavlica radi tega dopisa v prihodnji številki „Pmn. lista". »Pašaretarji" In „oštijar|i" iz Mirna se jezijo po »Prismojencu« radi svojih lepih priimkov: pašaretarji, oštijarji! Če se že hočejo jeziti, se morajo jeziti le sami nad seboj. Toliko časa so »oštijali«, da so dobili ime: oštijfc :,*, in toliko časa so pili javno paša-rete, na skrivnem pa v nas je sicer to dovolj. Svetovali bi samo vses onim ala, Štrancar, naj bodo v prihodnje' vlaku še bolj tihi, osobito takrat, kadar bi a jim poljubilo zajahati političneg* konja. Ljudje te baze so malo preveč gl**1 Če jih pa kdo v njim neljubem listu malo** lase potegne, takoj zakruli kak klerikalen Us» v svoji zbesneli svetosti ter leti za nje F kostanj v žrjavico. Seveda se ti osrečeval našega ljudstva pri tem največkrat pošt j opečejo svoje ožlindrane prst«, ^a takrat «\ se opekli »velečastiti" iz »Naroetoe ^^^ Tako je, draga »Gorica"! "Ne na soln^ z maslom na glavi! Oni le „epitetonornamu katerega si hotela nadeti »Soči", pada na^ nazaj l Pripni si na svoja junaška prša to n medaljo ti, ki te »že naprej im..; ;ase! • Pri RabIČU je umrl 4. t. m. nagle smrti "taftki uradnik Henrik Mallover. Šli so nagnit "smrt duhovniku, ali znani Jaka Fon 'KmIii jih je zavrnil, češ, da ue pokoplje bralca", ki ni bil ob Veliki noči pri spo-*• ton je tekel tudi k dekanu v Kobarid. & potem ko so prišli neki višji carinski "toiki, je dekan določil drugega duhovnika 1 ^taregasela, ali vse je bilo bolj na tiho. *lto da je to nekako maščevanje za dr-^tozborske volitve. Pokojni je bil dober kri-5*D. ki je hodil vsako nedeljo k maši, so-^a je dajala cerkvam darila —- sedaj pa * Pogreb: Ljudstvo je po pravici ogorčeno "i tistim Fonom. taiitiki časnikarji so bili na B»edu jako f sprejeti Pot v Vintgar je skvaril dež. r*u so jih v narodnih nošah, da jih popoln v Vintgar, pa se je usul močan dež. ***« je bilo vse polno. Zvečer v četrtek stopila »Glasbena Matica". Petje je bilo J»o. Angleži so bili očarani. Svirala je vo-7* godba iz Gorice izbran slovanski pro-31 i« nekaj angleškega; svirala je izborno. . "HHU-SIlIlM. — Vsled vedno večjega J™ gostov se rogaško zdravilišče vedno j^*% in olepšava. Tako se je v teku Jje. f906- do 1907. vravnal in pokril potok, n J« doslej ob slabem vremenu poplav-l* delal &ko ka»" se je pokazalo posebno i ttrUvi sezije 16. maja, ko je dešlo mnogo odličnih gostov. Med drugimi naj omenimo sledeče: g. Henrik baron Boner pl. Ehrenthal, c. kr. stotnik z Dunaja, ekscelenca podadmiral Gustav vitez pl. Brosch, general-major Pavel Witzigmann iz Požuna, deželno-sodni podpredsednik Walter iz Gradca, gene-ralmajor Pavel pl. Vogl s soprogo. ^J&neJIl, lllWeiu^Tpziredijo.jinj^9. t. m. javni"ples, pri katerem svira »Sokolska godba". Zi pelapzarij i Bradlšču ob Soči. — v Gradišču ob Soči bo jutri velika dobrodelna slavnost, katere čisti dobiček je namenjen *aa pelagrozarij, ki se napravi v Gradišč u. Operirali SO v tukajšnji bolnišnici vsled kile sina onega Blažiča, ki je bil med ponesrečenci v jami ob poti proti Soškemu mostu. Mladenič leži v bolnišnici Tpoleg očeta, kateremu se vrača zdravlje. Operacija se je posrečila. Z biCikijem je zadel neki E. Pelicon na Solkanski cesti zvečer v Ivana Veluščeka s Kanalskega ter ga podrl na tla. Velušček je naznanil P. na policiji v Gorici. Odprti Mami. — Jutri nopoludne bosta odprti v Gorici lekarni CrisUrfoIetti-Kttrner. Penočna sluibi i lekarnah. — v času od 9. do 16. t. m. bo ponočna služba v lekarnah Cristofoletti-Kiir ner. Listnica uredništva, — G. dop. iz š. -Vaš dopis porabimo prihodnjič! Rodoljubi! Somišljeniki! Širite naš Hst! — z vinom, mlekom, konjakom ali s sadnim sokom rogaški Tcmpel-vrelec in boste imeli poleg prijetne, rezke in okrepčujoče pijače še prednost nje izbornega učinka na tek, prebavanje in na redno menjavo snovi. Deželni volilni red - potrjen?! Izvedeli smo iz gotovega tira, dajo vlada za potrjenje sklenjenega novega volilnega reda in ga hoče, če ga že ni, predložiti cesarju ? po-trjenje. Baron Beck je klerikalec, zato nu je ljubo, ako zavlada klerikalna veČina v deželnem zboru. Od 14 laških poslancev računajo 9 klerikalce; in S liberalcev, — zato imajo izbranega tudi novega deželnega glavarja prosta Faiduttija. Eer pa je ravno zdaj zopet v teku proti njemn kano-niški proces, delujejo vladni stroji na preiskovalnega sodnika'' nadškofa Sedeja, da potlači ta proces. On naj izreče, da so bile mistifikovane vse priče, ki govore* proti Faidnttijn. Indo je le to, da priče nič kaj ne marajo za tak poklon, ker so prepričane o resnici svojih dolžltev. — Čudno je, kako se je nadškof Sedej nakrat spreobrnil; »milost božja" mu je razsvetlila možgane, odkar je nadškof. Poprej je odobraval vse, kar je pisal „P. L.", še cel6 nagovarjal je, kako treba F. uničiti, — zdaj pa nakrat vse narobe. — Škofovski reverzi in politika, eto kvarljivci značajev! Slovenski klerikalci se tudi ne upirajo potrditvi novega volilnega reda, narobe: dali so razumeti, da bi to radi videli, — češ: naprednjaki bodo malo apili, pa to nič ne dč, večina je itak za Gregorčičem. — Vlada ima torej lahko stališče. Po porazu laške liberalne stranke ob državttozberskih volitvah vlada s to stranko nič več ne računa. Zato jej je ljubo, ako izgine tudi iz deželnega zbora goriškega; potem pride še nekaj dragega na vrsto. — Pajer sam vidi ta grozni Damoklejev meč nad svojo sivo glavo, žito se je začel tudi on upirati potrditvi volilnega reda. Nanj pa vlada nič več ne šteje. Tako se bo maščevala najhuje nad laškimi liberalci tista ne-odkritosrčna politika, katero so vedno igrali. Taka bodočnost se obeta goriškim Slovencem. Pa hočejo, da bi ne zavrela kri v vsakem rodoljubnem srcu, ko vidi, kako sramotno kupčujejo klerikalci z nami! — Trgovsko - obrtne in gospodarske vesti. Ektportna zadrug«. — Odbor je v zadnji seji določil, da se bo zadruga sedaj pečala le z izvozom krompirja. Ceno krompirju hoče določevati zadruga, trgovci pa morajo plačati bjago na licu mesta. Z zunanjimi trgovci se zadruga za sedaj ne bo spuščala v promet. Ptrtfllo zarodi zi |i4tjtimnje obrtt zi lit« 1906. — Ta zavod je razposlal-svoje poročilo, ki je pa le laško, kakor da bi ta zavod imel služiti le povzdigi obrti med Lahi. V kura-toriju zavoda sedita dva slovenska klerikalca: profesor B e r b u L in Vidmar iz Lokavea, ki pa nista še nikdar odprla ust, da bi zahtevala potrebno uvaževanje- sloarenščine v tem zavodu. Poročilo je drugače lepo sestavljeno. Trgovini z bombažem v Trstu. — Na zborovanju industrijalcev v Trstu, ki se je vršilo te dni, je bilo govora tudi o trgovini z bombažem v Trstu. Govorilo se je zlasti o uvozu bombaža iz Amerike. Informativne pisarne za trgevce se ustanovijo pri državni železnici. Namen jej dajati strankam informacije v trgovinskih zadevah in trgovskem prometu po državnih železnicah ter sprejemati prošnje in pritožbe. Določijo se za Gorico in Sv. Lucijo posebni dnevi. MILO je najboljše! Prihrani denarL I -. ,__. „.„,,, M Prihrani »krt, e»s in delo, H** *g» Pcrila-rltrrt liTzdrivJe. Srčno vesele mi v prsih igra kadar odpiram omare. Kot sneg belo je moje perilo odkar rabim „Schichtove milo". Razgled po suetu. Pfl Ožjih lllltaM v Galiciji je prišlo na več krajih do izgredov in nemirov. V Isaja!' so kmetje protestovali proti temu, da so v komisiji duhovniki. Predsednik komisije duhovnik llnicki se je predrznil raztrgati nekatere glasovnice, kar je tako razburilo kmete, da so napadli komisijo ; in duhovniki so morali bežati pod streho. Kmetje pa so jih vlo-vili ter pretepli. KlzjeiKtrijsU deželni zbor. -~ v seji f>. t. m. se je razpravljalo o zvišanju plač verouči-teljem na ljudskih šolah. Posl. Seitz je ostro pobijal predlogo, češ, da zakon izrecno prepoveduje, jemati sredstva za verski pouk iz davčnega denarja. Vzkliknil je: „AH vas ni sram, porabljati za katoliške namene umazan denar židovskih oderuhov in denar brezbožnih protestantov? Zakaj ne greste beračit k verskemu fondu Vu — Predloga je bila seveda sprejeta. Jutri vsi k veselici in predstavi umetnih ognjev v Pevmi! linija Y Ttttu je sodila radi zločina ropa 25 ietnega težaka Ivana Subana in 18 letnega tesarja Dominika Perhavca. Obtožena sta bila, da sta dne 1. aprila 1.1. držala mehanika Josipa Kluna tako, da mu je mogel neki A. Kravanja vzeti v ulici Rivo zlato uro in verižico, vredno 140 K, ter denarja 65 K. Razprava je končala tako, da je bil Perhavc oproščen, Suban pa obsojen na 7 mesecev v ječo. — Požar jI uničil v guberniji Minsk na Ruskem mesto Stobsk. Okoli 500 hiš je upepeljenih. Na Portugalskem se prebivalstvo punta proti kralja, ker je slab vladar. Nastali so punti tudi med vojaštvom. Najbrže bo moral kralj odstopiti. Zastrupil 81 JB v Trstu 40 letni kmet Frai Črnigoj z Vrdele. Našli so ga mrtvega v gojzdiču. Vzrok samomoru so baje prepiri v družini. Ni ReM živi 1172 Židov. PftfeaniR pes, — V Bostonu na razstavi psot je bilo prisojeno prvo darilo psu priu-cezinje Montglvon. Hitro se je oglasila neka druga razstavljalka V*m Heusen, ki je trdila, da je pes princezinje pobarvan. Jurija je dognala resničnost te trditve ter odbila prvo darilo. To pa je princezinjo tako razkačilo, da jo napisala proti Van Heusen oster članek v nekem listu ter rekla, da če je njen pes ^^J barvan, ima on pa barvane lase. To pa je ^^ razkačilo Van Heusen tako, da je šla tožit princezinjo. Sedaj bo govorila sodnija. Prljlhal Je iz Bukarešta v Rim poročnik Makso Krause 85. pruskega artilerijskega regimenta*, in sicer tekom 22 dnij; 2300 km je prejahal, ne da bi kak dan počival. 52000 K je sklenil darovati nNnrodni odbor" v Splitu dijaškemu podpornemu društvu v Pazinu. — Ta odbor je bil sestavljen povodom krvavega gibanja na Hrvatskeji leta 1903. h StiroslotaBSke grobova so odkrili v Hajdinu pri Ptuju. Doslej so izkopali 15 okostnjakov, dobro ohranjenih; poleg njih so našli lepo izdelane igle, uhane, prstane itd. Grobovi so po sodbi učenjakov iz 0. in 7. stoletja, kar priča, da so prišli Slovenci v te dežele prej kakor trdyo zgodovinarji. Iz ogrske poslance zbornice so izpehaiivseji 7. t. m. romunskega poslanca Vajdo, kateri je bil pred Časom nrazžalU" Madjare s tem, da je bral v zbornici neko pesem proti njim. Od takrat ga ni bilo v zbornici, ko je sedaj prišel, je bil strašen ropot, in se ni polegel prej da so zapodili Vajdo iz zbornice. Ivan Kravos priporoča svejo sedlarsko delavnico v Gorici trg Koranj it. 11. Ugodna prilika! Zaradi ugodnega nakupa pred podražanjem cen, prodajani kambrike, satine, batiste m cefirje v krasnih novih uzorcih, še po stari najnižji ceni. Velika izbera uolnenega blaga za ženske, SUkna in belega platna, — Postrežba najcenejša in solidna. Se priporočani z odličnim spoštovanjem Anton Bohinski Corso 6. Derdl 35. - GORICA - Corso G. Derdi 35. U^1 ^n| m M/m Itjpcf diklih lio. \. ta, Mm, Itmfo di&iL. Lega 2-nattop lusa z vrtom, kletjo in drugimi shrambami ob državni cesti v Ozeljanu se odda u najem. Jako pripravna na letovišče. Ponudbe je pošiljati na ime: Fran Špacapan. -:......::-:.: ŽeDStVO ! Str j en je krvi Itd. zdravi: Ziervas, Kalk pri Kolinu št. 244. . Gospa G. v M. piše: „Daše sredsluo mi je hitro pomagalo." Iigovsko-obrtna zadruga v Sonci = regislrovana zadruga i neomejenim jamstvom = vabi svoje p. n. gg. člane na redili letni občni zbor v zadružnih prostorih dne23.junijatl.ob10. uri pred poldne. Dneuni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva o poslovanju v 1.1906. in potrditev letnih računov. 2. Razdelitev čistega dobička. 3. Slučajnosti v smislu § 37. d. p. Računi za 1. 1906. so v smislu § -2&. d. p. razpoloženi v zadruginem uradu. V GORICI, dne 6. junija 1907. Ilačelstuo. Božidar Božič pek In sladftlčar Sv. Lucija ob Soči Priporoča različne fine likerje, vino v steklenicah itd. itd. St, 895|07. Razpis službe zdravnika. Izvršuje sklep *obč. starašinstva od 7. februvarja t. 1. štv. 264 razpisuje podpisano županstvo službo občinskega zdravnika v krajevni občini KOH18IL Poleg plače, kojo se določi po zabtevi in dogovoru, imel bode občinski zdravnik lastno lekarno in izvrševal bode zdravniško prakso tudi v okolici, ki obsega več občili, koje so brez zdravnika. Nastop službe 1. julija t. 1. — Prošnje je vložiti do 15. t. m. na podpisano, katero daje na zahtevo vsa pojasnila. Županstvo občine Komen dne 3. jim ja 1907. Župan: J. VOLČIČ. Odda se v najem elegantno meblovana soba. Kje: pove" upravništvo. Pred uporabo. ' ^ Po uporabi voda za prša je povsod v porabi pri deklicah in ženah s slabo razvitimi prsi, ali pa pri onih. katere so v otroCji postelji izgubile prša. Tisoče priznalnih pisem o sijajnih uspehih je na razpolago. (!ena steklenici z natanCnim pojasnilom K 6 —. Razpo§ilja proti naprej plačilu, ali proti povzetju Specijalna tvrdka za kosmetiko H Welšš, Dunaj, XlV/3 Seschshaus/.T. Proda se takoj gostilna in štacuna s hišo vred, radi starosti in bolehnosti dosedanjega posestnika. Pogoji jako ugodni. Ista se nahaja na slovenskem Koroškem v bližini nove železniške proge. Mlada in delavna moč lahko zasluži 8000 kron letnega dohodka, ker je obrt jako dobro vpeljana. Dopise sprejema iz prijaznosti Miha Keršič, Št. Jakob Rožna dolina Koroško. Lekarna Cristofoletti j Razglas. Lastnik hiše z vrtom v Cvetrovžu štv. 136 blizu postaje llihemberg, kjer je bila poprej gostilna in prodajalnica, naznanja, da je isto prodal za 7500 K. Nadponudbe sprejme lastnik le do 12. t. m. Pojasnila v Lasem upravništvu v Gorici. ŽELODČNE KAPLJICE z znamko sv. Antona Padovanskega. Zdravilna moč teh kapljic je neprekosljiva. — T« kapljice vredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico popije. Okrepe pokvarjeni želodec, store, da zgine tvarstvena znamka). ? kratkem časa omo-tica in životna lenost (mrtvost). Te kapljice tudi store, da človek raji je. Cena steklenici 60 vin. iristofolettijeva pijača iz kine in ^p|p73 najboljši pripomoček pri 111 LQl(tLUi zdravljenju s trskinim oljem. Ena steklenica stane 1 krono 60 vin. # ena sii o tvoritev ^ velodroma. naznanja se gg. kolesarjem daje prost uhod na dirkal lišče u uelodromu usako ne. del jo in praznik. Goriup Qt lastnik. Adolf Fey urar in optlker u voglu Tekališča Frana Josipa in Via )$-j- v GORICI if?' Viprejema piprave ur in iptianib predmetov • »oP vrst, Zaloga žepnih, nazidnih ur budilk vseh vrst ------ in optičnih predmetov. ~.— Za vsako uro se jamči 1 leto Cugen firion Gorica, ulica Sormica št. 4, Ion Marsta Urana, Zaloga neobdelane kotlovine in v plasteh, Kotli raznih velikosti. Distilirni aparati. Filtri, Raznovrstne kuhinjske posode, Vse po zmernih cenah. Odlikovana pekarija in sladčičarna Rarol Draščik v Gorici na Komu v (lastni hiši) zvišuje naročila vsakovrstnega tudi najfi nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina In llkvrji na drobno aH v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno ]>ostrežtM) fi*r~ po jako zmernih cenah. Postavno zavarovano! Vsako posnemanje se kaiiuijsi Cdino pristen je samo Thierry-jev balzam /. zeleno iimio. 12 malih ali ti Uvojnatih steklt-im.- ali 1 specijalna stokler.ioa ¦< \>-vatiim zamaskoni K 5" Thierry-jcvo Centifolijno muii« proti vsem, Se tako z*it ranam, vnetjVm, itd. 2 K 3'60 pošilja li> !»r.'ti K"-- plačilu zneska ali pow-.-Obe domači sredstvi sti najbolji. povsod znani in starodavni. Naročila naj st* naslovi: Lekarna A. Thierrv v Pregradi pri Rogatcu Slatini. Zaloga skoro v vseh lekarnah. Brošure s ^ti-io-;.^ originalnimi zahvalnimi pismi Ka&tonj in poštniiit: li! "l 4llain echferBatsam MJ*UutiM|il-IptMu A.Thl«rryl«Prifrato Svoji k svojim Narodna tvrtka fl. Primožič,! =^^ optik ^ priporoča svojo delavnico Gorica - ulica Vetturiiii št. 3. ] Na prodaj ima: očala, zlata in mkla»t»» vse. številke, barometre, toplomer, zdravniške toplomere, kukala, vage vina in špirite, razliSne mikroskope druge v to stroko spadajoče reči- Sprejema popravila ter PoSlJa '" u ! na željo domov ter je sploh obcm» na razpolago z najboljšim blagom. y)a Giosuš Oarducci št. 23. — Telefon št, 813 Julij Reddersen +|A- "J. Bermi ''"J «xwm«*«^i ^#m.ii ¦ Gorica, Šolska ulica št. 2. *«V ¦ Kirurg'Sni prednjeti, ortopedidni aparaii, moderci, umetne rokev in noge, Ljje, pasovi za kilo, elastični pasovi i*^ nogavice, elektroterapevtidne priprave srati za umetno dihanje. /$aloLa, RPippa^ za obveze, izdelko^ is ^un^ija ii) i)epi»ett)OČlji^e§a sula. *¦« Mizarska zadruga ^ v Gorici — Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s strojevniiii obratom na parno In rodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva useh slogou _—............____ ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. ;.....; —........... Podružnica v Trstu Via dl Plazza veccAla 1. Podružnica v Spljatu. Zastopstvo v Orljontu. Cene zmerne, delo lično in solidno. Steckenpferd- liljino mlečnato milo ftergmanna & Komp. u Draždanah in u Hišni ob babi % in ostane — glasom vsak dan novodoslih priznanj — najboljše medi-cinalno milo proti pegam; ono ohrani kožo nežno, mehko in rožnato. Na prodaj po vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah in brivnicah. — Cena 80 vin. za komad. Delavnice z električno C. kr. < TELEFON št. 109. gonilno silo. *~ Kr* po 40 kraje, trakovi za krpanje plaščev po 15 kraje, krmila, polzakrivljena z 23, 24 in 25 mm dolgim steblom gld, 1-20, zaponke za lilače po 2 kraje. kupe od 95 -krajo, više, nova kolesa z 1-letnim jamstvom gld. 4750, kakor vse potrebJCine po čudežno nizkih cenah. Vsake vrste popravila, emajll-ranje, poniklovanje itd. so izvršujejo v lastnih delavnicah točno, ceno in hitro. — Zahtevajte katalog. Razpošilja se vsak dan. Importna tvrdka za kolesarsko industrijo MajJ.Stutorai;6. se nikjer ne vdobe šivalni stroji in kolesa, toda po jako nizki ceni, pa se vdobijo pri meni od najboljših tovarn in po najnovejši izdelbi. Za vsak stroj se jamči po več let ter je vsak pred pošiljatvo preiskušen. — Naročite si takoj cenik kojega dobite zastonj pri Jto$pei)c| cev. Dvorišče za Krogljanje 1] in hlevi za lil konje. Za obilen obisk se priporoča svojim rojakom Anton Vodopivee. v Trstu ullea Ghegra štv. 7. Priporoča svoja izborna pristna vipavska črna in bela vina, kraški teran, refošk in pivo. Za potnike izvrstna hladila in okrepčila kakor: čaj, limonada, čakolada, kava, mleko itd. Na novo POTNIKI V AMERIKO Pozor! Pozor! Kdor hote dobro in hitro potovati s francoskimi parobrodi det Hmrr« t Ameriko, naj piše pred odhodom od doma sa pojasnila na našo . najstarejšo firmo ..... ZwUchenbart, Basel (Švica) Ceitraiftatapbb 1. Za dobro in hitro ekspedlcljo se garantira. -Tr-^oV-5-ko - obrtna zad ruga V Gor ici registrovana zadruga 2 neomejenim Jamstvom. Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na preinenjena in dne 28. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti G% obrestovan ju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let. Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej', mesto uradnine '/»% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje |po 4,/»ijfc, večje, stalno naložene pa po dogovoru. Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«. Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Načelstvo in nadzorstvo. Kerševani & Čuk : v Gorici Stolni trg it. 9 (piana Duomo) priporoča svojo zalogo šivalnih strojev raznih sistemov za umetno vezenje(rekamiranje) Zaloga dvokoles. Mehanična delavnica konec Raštelja št. 4 sprejema vsako popravo šivalnih strojev, dvokoles, pušk in samokresov. Šivalna stroja In poprava jamčiva od 5-10 let. %^j^j|^^^l>^48(i^*JRal»^)ftawwwwww