TEORIJA V ZADRUŽNI PRAKSl
Pri pitanju prašičev je treba paziti na ekonomičnost krmil
Dlpt  tn«. Zorec Egon
(Nadaiievanie tn kcmec)
Kakovostno in količihsko se dnevni obroki krme določajo po knnnih nor-mah.
Doraščajočim sviniam za pitanje da-Jemo 9nevno po rilcu: krompirja do si-tega, 700 g mešanice zdroba (350 g ko-ruzcega v prvih dveh mesecib pitanja, 350 ječmenovega. pozneje 250 g koruz-nega 100 g rženega in 100 g otrobov), 300 g zdroba iz fižola ali graha. Cim dalje pitamo, tem manj beljakovin dajemo.
Od četrtega meseca do konca pita-nja dajemo: krompirja do sitega, 500 g ječmenovega in koruznega zdroba v razmerju 1:1. 400 g rženega zdroba, 100 g grahovega ali fižolovega zdroba. Svinje izpočetka hlastno žro vse, Cim pa )im apetit prestane, dajemo kot dražilo rieni  zdrob.
Pri dvakratnem dnevnem krmljenju »e držimo 6ledečih norm: v začetku pitanja: krompirja do sitega, 500 g ječ-menovega ali koruznega zdroba, 500 g fižolovega ali grahovega zdroba, 20 g krede.
Kasneje: krompir do sitega. 500 g me-fanice koruznega in ječmenovega zdro-ba v razmerju 1:1, 150 g rženega zdro-ba ali otrobov, 250 g fižolovega zdroba. 100 g ribje moke, 20 g krede.
Pred koncem pitanja: krompir, 500 g je&nenovega    zdroba,    200   g ržene^a
zdroba ali otrobov, 200 g sojinega zdro-ba,  100 g mesne  moke, 20 g krede.
Zelo ugodno vpliva, če krmi prime-šamo malo plev Ker večini krmil pri-manjkuje apna, ga dodajamo v oblikl krede, ogljiko-klslega apna, fosforno kislega apna pa. če primanjkuje tudj fosforja. Ta prvina Je zlasti važna prl tvorbi okostja. ker mnogo svinj kaže nagnjenje k rahitisu. V splošnem se priporoča pitanje s krompirjem, zdro-bom in posnetim mlekom ter mlekar-skim1. odpadki Po Kellnerju vemo, da ima posneto mleko 3.8%, ribja moka 43°/o prebavljivih beljakovin ter da 1000 g (= 1 liter) posnetega mleka od-govarja 90 g ribje moke.
Norma za pitanje:
1 kg zdroba 3—4 kg posnetega mle-ka. 20 g čiščene krede na žlval in dan.
Jasno je. da je mleko že po naravi za mlade živali specifično krmilo, naj-ugodnejše v pogledu prebavljivosti, pri-pravnosti in izkoriščanja. Najmastnejše mleko je 6vinjsko (7%). manj kravje (3,5«/o). Po mleku mlade živali hitro rastejo. Prašiči že 14 dni po porodu podvoje telesno težo.
Iz prakse je znano, da dajo prašiči. ki so pitani s koruzo in mlečnimi od-padki meso slabše kakovosti kakor oni. ki jih pitamo z ječmenom. Temu se iz-ognemo s tem, da pitamo   v   zadnjib
eedmih ali osmih tednih z ječmenom namesto € koruzo. Tudi repo in mlečne izdelke je treba v zadnjih štirih ali petih tednih pitanja omejiti, ker je si-cer slanina mehka in mazava.
Trdo mast daje: ječmen, krompir, fi-žol, grah. Proti koncu pitanja je sploh bolje opustiti vodena krmila ter jih je nadomestiti z gosto  kašasto hrano.
Zrnje polagamo debelo zdrobljeno, krmno moko primešamo ostali hrani. enako otrobe. Hrana mora imeti ne-koliko nižjo temperaturo kot je telesna temperatura živah. Mlajše živali krmi-mo trikrat dnevno, 6tarejše pa dvakrat, toda ob določenem času.
Svinje nimajo enakih pogojev za rast, prav tako pa tudi različno izkoriščajo krmo. Ce močno krmimo, dosežemo slabšo kvaliteto mesa, ker je krmljenje hitro. S slabim krmljenjem pa se do-ba pitanja preveč zavleče in vzdržna hrana preveč stane. P^i racionalnern krmljenju je treba živali večkrat teh-tati, da ugotovimo moment rentabilno-sti. Ko Je prirastek telesne teže v vrednostl manjši kot so produkcijski stroški (krma, oskrba in drugo), Je treba prenehati s pitanjem in žival za-klati.
Hlev, v katercm so pitancl, mora biti suh, zračen. čist in zmerno topel. Ce so hlevi pretopli izgube živali apetit, kar seveda zelo neugodno vpliva na pitanje. Treba je tudl paziti na higien-ske prilike.
Pitanje svinj torej ni tako enostav-na stvar, ker zahteva gotovo znanje In Izkušnje. Ker so produkti svinjereje in pitanja za vsakdanje življenje nuj-rxo potrebni, moramo temu posvetiti vso pozornost.