60100200
855^ AA
OSREDNJA KNJUNICA
n!SKI DNEVNIK
E^iSfr^r1" Cena 300 lir	Leto XXXV. Št. 222 (10.441)	TRST, sreda, 26. septembra 1979
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S.<*°.^	nMirVNiK^v^^žni^Evrooi
v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni .Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil ]e edini tiskani partizanski DNEVNIK v za 1	v-
IZREDNO POMEMBNO ZASEDANJE OD 2. DO 5. OKTOBRA
LETOS JE BILO V PALERMU ZE 49 ŽRTEV MAFIJSKEGA NASILJA
Še en člen v verigi mafijskih umorov V Palermu ustreljen sodnih Terranova
Prav pred kratkim se je dr. Terranova vrnil k sodstvu, potem ko je bil dve mandatni dobi član poslanske zbornice - Bil je znan po dosledni borbi proti mafiji - Ogorčenje v Palermu
PALERMO — Še en člen v krva- 1 skupno izstrelili nad 30 strelov.
Vi verigi mafijskih zločinov. Neznanci so včeraj zjutraj s številnimi streli umorili sodnika Cesareja Ter-ranovo in podčastnika javne varnosti Lenina Mancusa. ki je bil z njim. Terranova je bil znan prav zaradi svoje dosledne borbe proti mafiji. Bil je dvakrat izvoljen za •Poslanca na komunistični listi in kot poslanec je bil član protimafij-ske komisije. Prav pred kratkim se je vrnil k sodstvu. Terranova je bil dalj časa preiskovalni sodnik Pri palermskem sodišču in je bil kot tak v prvi vrsti v številnih Procesih proti domnevnim mafijcem. nakar so ga imenovali za državnega pravdnika v Maršali. Zadnjih nekaj tednov je bil vodja drugega oddelka prizivnega sodišča v Palermu.
Dr. Terranova je pravkar stopil V avto, ko je opazil morilce in se Zavedal, da je njegovo življenje v nevarnosti. Skušal se je rešiti s tem, da je petdeset metrov vozil Vzvratno, nakar je naletel na fiat 500 in obtičal. Takrat pa so ga morilci hladnokrvno ustrelili. Po prvih ugotovitvah so se nato oddaljili s tremi avti. Ugotovili so, da so se zločinci poslužili med drugim avtomatske puške «winche-ster*. ter samokresov «magnum 357» ter drugega kal. 9, za katerega še niso zagotovili, kakšne znamke je. Proti sodniku in proti policaju so
Neposredno po umoru je nekdo telefoniral rimski redakciji «Mes-saggera» in izjavil, da je umor izvedla skrajnodesničarska organizacija Ordine nuovo, vendar preiskovalci tej možnosti ne pripisujejo preveč veljave, saj je bil Terranova znan predvsem zaradi svoje dosledne borbe zoper mafijo. Za časa svoje dolge sodniške kariere je Terranova vodil vrsto preiskav o nekaterih velikih «družinah», na primer o Grecovih iz Ciacullija, o bratih La Barbera, o Rimih iz Al-cama. Po aretaciji Luciana Liggia maja 1964 je tudi njega dolgo zaslišal.
V Palermu je bilo od začetka leta že 49 mafijskih umorov, kar 18 oseb pa je izginilo. Mnoge od teh umorov je mogoče neposredno pripisati mafiji in označuje prelom med starim načinom delovanja mafije in novim. Novi mafijci namreč ne spoštujejo več starega «čast-nega pravilnika*, po katerem so sodniki, politični možje, policaji in časnikarji nedotakljivi. Tako se je veriga umorov v Palermu letos začela s smrtjo časnikarja Maria Franceseja, ki je vodil dolgo preiskavo o dejavnosti mafije pri graditvi jezu Garcia. 9, marca so u-bili pokrajinskega tajnika KD Reino, 21. julija pa so neznani morilci ustrelili poveljnika letečega oddelka podkvestorja Borisa Giuliana. Spi-
rala teh umorov se je začela septembra 1970. leta, ko so ugrabili in umorili časnikarja Maura De M Sura, potem pa se je nadaljevala z u-morom državnega pravdnika Sca-glioneja in polkovnika karabinjerjev Russa. Vse to je dokazovalo, da skuša mafija ustrahovati tiste javne funkcionarje, ki imajo nalogo razkrinkati njeno dejavnost.
Tajništvo in predsedstvo komunistične skupine v poslanski zbornici je takoj izrazilo svojo solidarnost ob podlem umoru doslednega borca zoper mafijo, medtem ko je enotna sindikalna federacija CGIL - CISL -UIL ostro obsodila v svojem komunikeju divji zločin, katerega žrtev je postal dr. Cesare Terranova in pa podčastnik Mancuso. S tem zločinom, pravi sindikalna federacija se veriga mafijskih umorov daljša, daljša se seznam onih, ki so padli pod streli teroristov. Namen vseh teh zločinov je jasen, trdi federacija CGIL - CISL - UIL: prizadeti hočejo demokracijo, republiške ustanove in zanetiti v Italiji razdor ter povzročiti malodušje.
Nekaj tisoč oseb se je v Palermu udeležilo protestnega shoda, ki ga je organizirala tukajšnja enotna sindikalna federacija. Na njem je govoril predsednik dežele, ki je dejal, da se hoče Palermo s to manifestacijo {»kloniti spominu pogumnega politika in sodnika.
Danes ob 19. uri se bo sestala poslanska zbornica. Na zasedanju bo notranji minister Rognoni poročal o umoru sodnika Terranove.
Socialistično glasilo <Avanti» objavlja v svoji današnji številki u-vodnik, v katerem pravi, da postajajo udarci državi vedno bolj nevarni, saj obstaja resna nevarnost, da pride do političnega in psihološkega razkola med ljudmi, ki so v prvi vrsti v borbi zoper kriminal. «Avanti» poudarja, da je za policijo in sodstvo treba določiti več sredstev, istočasno pa gre uresničiti reforme, ki naj omogočijo, da so sodni prestopki hitrejši in se tako zmanjša ogromno število postopkov, ki še čaka na obravnavo.
Tako je bil videti avto dr. Terranove, potem ko so ga zločinci prerešetali
ii
(Telefoto ANSA)
V Beogradu Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad
Države v razvoju bodo zahtevale večjo pomoč m pravičnejšo vlogo v mednarodnih gospodarskih odnosih
BEOGRAD — Skupno zasedanje Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke,. ki bo potekalo v jugoslovanski prestolnici od 2. do 5. oktobra, se bo moralo spoprijemati s pekočimi vprašanji svetovnega gospodarskega razvoja, ki jih v tem trenutku označujejo splošna stagnacija in neustavljiva inflacija v industrijsko razvitem svetu, energetska kriza in pa poglabljanje prepada med razvitimi in nerazvitimi državami, oziroma državami v razvoju.
Če si ob tej priložnosti, ko bo v Beogradu zbrano vse, kar nekaj pomeni v svetovnem gospodarstvu, ne bo začelo utirati pot prepričanje, da je treba postaviti splošen gospodarski razvoj v nova ravnotežja, da je treba preiti na bolj enakopravne odnose med razvitimi in nerazvitimi državami, da je treba v bistvu zgraditi nov sistem gospodarskih odnosov na svetu, bo bržkone obveljal črnogled pogled na perspektive, ki izhaja iz poročil, ki sta ju za beograjsko skupščino pripravila tako Svetovna banka. kot Mednarodni denarni sklad.
Obe prerokujeta, da je pri sedanjem stanju, ki ga označujejo visoka inflacija, počasen razvoj, slaba izraba surovin, valutna nestabilnost in uvajanje protekcionističnih ukrepov, pričakovati, da se bodo razlike med razvitimi in nerazvitimi državami ohranile še za več desetletij Pri takem stanju, ki seveda bremeni najbolj nerazvite države, a vpliva negativno na vse svetovne gospodarske odnose, se bo že v nedeljo sestala »skupina 24»
Truplo dr. Terranove po atentatu
(Telefoto ANSA)
V Mehiki aretirali Camilla Crocianija
CIUDAD DE MEXICO - V krogih zunanjega ministrstva so uradno potrdili, da so včeraj zjutraj v mehiški prestolnici aretirali Camilla Crocianija, bivšega predsednika družbe Finmeccanica, ki je bil kot znano obsojen na znanem procesu o aferi Lockheed. Podrobnosti o njegovi aretaciji niso še znane, vsekakor je že pred dnevi italijanska sekcija Interpola na podlagi mednarodnega prava zahtevala takojšnjo aretacijo Crocianija, italijansko zunanje ministrstvo pa je že odposlalo v Mehiko vso potrebno dokumentacijo za njegovo izročitev. V tem trenutku ni še znano, če misli mehiška vlada ugoditi italijanski prošnji.
VPRAŠANJE, KI Sl Cfl SEDAJ POSTAVLJAJO POLICIJA IN KARABINJERJI
Prospero Gallinari in pajdaši so načrtovali mejo teroristično akcijo v središča Rima?
Zdravstveno stanje brigadista se počasi izboljšuje - Aretirani avtonomisti nimajo nič opraviti s ponedeljkovim oboroženim spopadom - M. Nanni se naprej proglaša za «politično» jetnico
RIM — Po ponedeljkovem oboro-1 so nato demantirali, ni pa izključe-ženem spopadu v rimski četrti Ap- no, da bo prišlo v prihodnjih dneh pio Metronio med policijo in tero- (do zanimivega razpleta preiskave, risti, v katerem sta bila ranjena j Na kvesturi so medtem na podla-
že
je
agent in brigadist Prospero Gallina-1 g; pričevanj nekaterih očividcev ri, so včeraj karabinjerji in polici- izdelali identikit terorista, ki mu
ja izvedli vrsto hišnih preiskav ter zasliševali priče, ki so prisostvovale spopadu. V bližini ulice, kjer so v ponedeljek policisti presenetili teroriste, ki so se sumljivo sukali o-krog parkiranega avtomobila, so a-genti Digosa v nekem stanovanju odkrili pravo. skladišče orožja in razstreliva ter aretirali dva mlada moška in žensko, ki so bivali v poslopju. Gre za tri pripadnike «de-lavske avtonomije*, ki so bili že znani policiji, a po prvih izsledkih kaže. da nimajo nič opraviti z o-boroženim spopadom v Appiu Me-troniu. Doslej so jih aretirali le zaradi posesti orožja, čeprav so včeraj popldne krožile govorice, da so v stanovanju našli tudi orožje podobno tistemu s katerim so pred časom v Rimu teroristi ubili polkovnika karabinjerjev Varisca. To vest
"katateki komunisti ODSLEJ TRIMESEČNO IZRAČUNAVANJE DRAGINJSKE DOKLADE
na obisku v Sloveniji
LJUBLJANA — Včergj je v Ljubljano pripotovala delegacija Katalonske združene socialistične partije (PSUC). ki bo ostala nekaj dnj na obisku v Sloveniji. V delegaciji sta predsednik katalonske Partije Gregori Lopez Raimundo in: predsednik komisije za mednarodne odnose Vicente Liguerr. Katalonska eosta ob tej priliki vračata obisk predsednika CK ZKS Franca Popita ki se je z drugimi člani delegacije ZK Slovenije mudil na Obisku v Kataloniji maja letos.
Dopoldne je katalonske komuniste sprejel predsednik CK ZKS France F opit, ki jo skuoaj z ostalimi predstavniki ZK Slovenije vodil razgovore o dosedanjem sodelovanju med PSUC in ZKS, perspektivi nadaljnje vsebinske razširitve stikov med obema partijama, aktualnih mednarodnih vprašanjih in kriznih žariščih v svetu, rezultatih 6. konference šefov držav ali vlad neuvrščenih držav v Havani in o vprašanjih notranjega razvoja Socialistične samoupravne demokracije našega sistema, za katera so pokazali gostje živo zanimanje.
Popoldne so gostje v spremstvu Predsednika CK ZK Slovenije Franca Popita odpotovali na obisk na obalo, kjer so imeli razgovore o delu komunistov v obalno-kraški regiji, s posebnim poudarkom do Praktičnega uresničevanja enakopravnega položaja italijanske narodnostne skupnosti, (dd)
Vlada odobrila okvirni zakon o javnih uslužbencih
Za njegovo uresničitev bo država porabila 4000 milijard
RIM — «Z majhnimi izboljšavami* je ministrski svet odobril okvirni zakon v zvezi s pogajanji na področju javnih služb, , je izjavil minister za javne funkcije Gianni-ni na tiskovni konferenci.
Minister Giannini je skupaj z ministrom za delo Scotti jem poročal ministrskemu svetu o novih dogovorih, ki so jih dosegli s sindikalnimi predstavniki, V zvezi s tem je ministrski svet včeraj zvečer zasedal, da bi preučil zakon, ki mora sedaj nadomestiti zakonski odlok Št. 163. Ministrski svet bo moral v prihodnjih dneh predisku-tirati tudi zadevo trimesečnega izračunavanja premične lestvice, ki bo zamenjala dosedanje šestmesečno izračunavanje, in pa una taiv tum znesek v višini 250.000 lir, ki bo delno nadomestil razlike v dra-ginjski dokladi za letošnje leto.
Po mnenju ministra Gianninija sedanja odobritev okvirnega zakona ne bo prinesla takoj vidnih rezultatov, saj gre le za prvi korak v celotni reformi javnih usluzben-cev Program celotne reforme v RIM — V prihodnjih dneh se bo tem sektorju bo minister Giannini, sestal v Rimu posebni odbor, ki ga
predložil parlamentu konec prihodnjega meseca.
Z odobritvijo okvirnega zakona bo država po mnenju ministra za javne službe 'potrošila 4 tisoč milijard lir, ki bodo tako porazdeljene: 1600 milijard lir bodo dodelili zaostankom v plačah javnih uslužbencev v zadnjih treh letih. 800 milijard lir pa bo bremenilo delno trimesečno premično lestvico.
Minister Giannini je poudaril važnost te odobritve posebno zato, ker so se sindikalne organizacije zavzele in obenem odobrile začetek reforme na področju javnih uslužbencev.
Sprememba v premični lestvici za sedaj ne pride v poštev za u-pokojence javnih ustanov, saj bodo ti za poviške svojih pokojnin prisiljenj počakati na reformo na pokojninskem področju.
Sestanek odbora o premični lestvici
sestavljajo strokovnjaki in ki ima nalogo določiti naslednji povišek premične lestvice, ki bi moral stopiti v veljavo pred prvim novembrom. V avgustu so se življenjski stroški zvišali za en odstotek, zato menijo, da bo premična lestvica po skočila za dve ali tri točke.
Titova čestitka Sandru Pertiniju
BEOGRAD — Predsednik repu blike Tito je včeraj poslal italijanskemu državnemu poglavarju Sandru Pertin'ju ob priliki njegovega rojstnega dne sledeči telegram: «Z velikim zadovoljstvom Vam Pošiljam najboljša voščila za Vaš rojstni dan z željo, da se bodo v bodočnosti še bolj okrepili prijateljski in dobrososedski odnosi med Italijo in Jugoslavijo.*
RIM — Po enotedenskem uradnem obisku v Italiji, je včeraj odpotoval v domovino kitajski minister «a prevoze Zeng Sheng.
Prospero Gallinari
uspelo po oboroženem spopadu zbežati in zbrisati vsako sled za seboj.
Gre. za visokega, plavolasega mladeniča, ki je po mnenju policije sodeloval tudi pri napadu na sedež rimskega odbora Krščanske demokracije, v katerem sta izgubila življenje mlada policijska agenta. Teroristka Mara Nanni pa kot je bilo pričakovati ni hotela odgovarjati na vprašanja preiskovalcev, ampak se je le proglasila za «politično» jetnico. Aretirana je bila v preteklosti znana Digosu kot pripadnica teroristične skupine «Squadra arma-ta proletaria*. ki je bila v tesnih stikih s «Primo lineo», kar bi lahko pomenilo, da so se prevratniške organizacije v Rimu združile pod o-kriljem tako imenovane rimške kolone rdečih brigad, ki je med drugim pripravila in izvedla pokol v Ulici Fani.
Preiskovalci pa se medtem sprašujejo, zakaj so se Gallinari in pajdaši pri belem dnevu sukali okrog parkiranega avtomobila, ki je bil ukraden pred časom, in mu hoteli zamenjati evidenčno tablico ter mu hoteli namestiti alarmno napravo, podobno tisti kot jo imajo policijski avtomobili. So morda pripravljali a-tentat ali p« so se hoteli s tistim avtom le «preseliti»? Vsekakor je policija v Gallinarijevi torbi našla podroben načrt za beg iz posebnega zapora na otoku Asinari, kjer so priprti nekateri znani pripadniki rdečih brigad in prevratniške skupine «NAP». V žepu aretiranega brigadista pa so našli tudi topografsko karto rimske četrti, kjer je velika karabinjerska postaja v kateri ima svoj sedež posebni protiteroristični oddelek, ki ga vodi general Dalla Chiesa ter vsoto denarja, ki naj bi bil del odkupnine nekaterih ugrabitev v Rimu.
Kot so pozneje ugotovili, so parkirani avtomobil, kateremu so hoteli teroristi zamenjati evidenčno tablico, neznanci ukradli pred nekaj meseci skupno z drugimi avti v neki rimski garaži in že takrat je policija sumila, da so rop izvedli bri-gadisti.
Po dolgem in kot so izjavili zdravniki, tudi uspelem kirurškem posegu, pa se je včeraj zdravstveno stanje brigadista Prospera Gallinarija rahlo izboljšalo, čeprav je še vedno v smrtni nevarnosti. Če bo preživel hudim ranam pa tre ostal terorist iz Reggio Emilie po vsej verjetnosti delno paraliziran, saj mu je kro-sla močno poškodovala možgane.
Ranierli agent Giuseppe Prinzi, ki ie bil zadet v nogo, pa bo lahko kmalu zapustil rimsko bolnišnico rov med državami, ki so ga osvo-San Giovanni, (st)	I jile , neuvrščene . države, pozitiven
držav v razvoju (ki jo sestavlja po 8 držav iz Afrike, Arije in Južne Amerike', da poglobijo in pripravijo predloge za večjo pomoč razvitih držav in za nov gospodarski red.
Spomenico, ki jo bodo pripravile, bodo predložile najprej v ponedeljek, 29. t.m., finančnim ministrom 119 držav v razvoju. V njej podo bržkone potrjena stališča, ki jih države v razvoju zagovarjajo na vseh mednarodnih gospodarskih srečanjih, kot so storile tudi na petem shodu organizacije OZN za trgovino in razvoj v Manili. Posebno pozornost bodo zato namenili vprašanjem deficitov plačilnih bilanc, ki se še večajoj zaradi podražitve nafte, povečanju pomoči razvitih držav in pobudam, ki naj uresničujejo priznavanje večje vloge državam v razvoju pri dinami-ziranju svetovnih gospodarskih odi nosov.
Take potrebe, ki jo bodo zagovarjali iinančni ministri držav v razvoju na uradnem zasedanju obeh svetovnih denarnih ustanov, se zaveda (vsaj v besedah) tudi sama Svetovna banka, ki ji predseduje bivši zunanji minister ZDA Mc-Na-mara. Spričo naraščajoče zadolžitve držav v razvoju, ki jo ocenjuje globalno na 42 milijard dolarjev, bo ba.je Svetovna banka predlagala 134 državam članicam povečanje glavnice. Te države naj bi v bistvu vložile v banko nove kapitale, da bi mogli s tem povečati kredite državam v razvoju, predvsem za u-resničevar.je gospodarskih struktur in infrastruktur, ki naj pospešijo njihov razvoj.
Beograjskega zasedanja se bo udeležilo okrog 2.000 uradnih delegatov, med njimi finančni ministri in guvernerji csrednjih bank 138 držav članic Mednarodnega denarnega sklada. Prisostvovala bodo pa tudi številna zastopstva vseh glavnih svetovnih zasebnih bank. tako da bo v jugoslovanskem glavnem mestu zbranih za to priložnost o-krog 6.000 gostov in strokovnjakov.
(Iv)
Jugoslovani zaplenili dvanajst italijanskih ribiških čolnov iz Fana
PESARO — Jugoslovanski izvid-niški čolni so včeraj zasačili nedaleč od otoka Suska pri Lošinju flo-tiljo ribiških čolnov iz Fana, ki je ribarila v nedovoljenih vodah. Medtem ko se je desetim posadkam posrečilo zbežati, je moralo 12 čolnov v Pulj, kjer se bodo morali pevelj-niki predstaviti sodniku. Nekatere posadke so bile nezaželene, kar pomeni, da so večkrat protizakonito ribarile v jugoslovanskih vodah, druge pa so imele dovoljenje za ribarjenje, 'vendar na drugih področjih.
Mara Nanni
PARIZ — «Chambre d'accusa-tion» bo danes dokončno sklepala o zahtevi italijanskega sodstva po izročitvi Franca Pipema, pripadnika tako imenovane «delavske avtonomije*, ki je med drugim obtožen tudi sodelovanja piri ugrabitvi in umoru Alda Mora. Pred pariške sodnike bo stopil tudi bivši novinar revije «Metropoli» Lanfranco Pace, ki je obtožen istih zločinov kot Piperno.
fiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiii«
ŠRI LANKA O VLOGI NEUVRŠČENEGA GIBANJA
Politični položaj v svetu predmet razprave v OZN
Dobršen del razprave posvečen tudi bližnjevzhodni krizi
NEW YORK — Posegi na prvem dnevu debate v generalni skupščini OZN so pokazali soglasnost velike večine držav glede sedanjega mednarodnega političnega položaja in tudi glede prognoze, da bi v prihodnjem desetletju stanje lahko bilo še slabše, če nam ne bo uspelo, da usmerimo moč neizbežnih družbenih sprememb z rušilnega na ustvarjalni tir.
Glede terapije pa je bil predstavnik Šri Lanke, države, ki je bila do pred nekaj tedni koordinator gibanja neuvrščenih, zelo jasen. Povedal je, da je bilo gibanje neuvrščenih pred šestim sestankom na vrhu podvrženo mnogim pritiskom, ki so ogrožali same temelje neuvrščenosti. Kljub temu, je rekel, so neuvrščene države ohranile svojo enotnost, čeprav je bilo tudi nekaj notranjih sprerov. V zadnjih treh letih, je nadalje povedal šef cejlonske diplomacije, se je število neuvrščenih povečalo, saj je naraslo od 86 na 95 članov. To znova dokazuje, da je način reševanja spo-
in da je neuvrščeno gibanje močan mednarodni faktor.
Dobršni del prvega dneva debate je bil posvečen Bližnjemu vzhodu in palestinskemu vprašanju ter u-miku Izraela z zasedenega arabskega ozemlja. Norveška je zahtevala, naj vsaka država pove, kaj misli o pravicah palestinskega ljudstva in kdo so njegovi predstavniki.
Posegel je tudi sovjetski zunanji minister Gromiku, ki se je nanašal na govor ameriškega državnega tajnika Cyrusa Vancea, ki je včeraj opozoril, da bi se odnosi med Zahodom in Vzhodom lahko močno poslabšali, če bo SZ zanemarjala nekatere ameriške potrebe po varnosti. Gromiko je odločno zanikal, da bi Sovjetska zveza in njeni zavezniki vodili do kogar koli napadalno politiko ter govoril o obre-kovalni kampanji, katere tarča naj bi bili SZ in Kuba. Skušal je tudi dokazati ,da imajo socialistične države najnaprednejše stališče glede razorožitve. Njegov ton je bil dokaj umirjen, dokler ni začel govoriti o bližnjevzhodni krizi, ko je žeto trdo dejal, da sta možni le dve
alternativi: odpraviti posledice a-gresivne politike Izraela, saj bo v nasprotnem primeru izraelska država dobila nagrado, ker je s sito zasedla arabska ozemlja.
O položaju na Bližnjem vzhodu so bili delegati na generalni skupščini svetovne organizacije že seznanjeni, saj ;o je podrobno obrazložil jordanski kralj Husein, ki je ponovno predlagal sklicanje mednarodne konference na kateri bi vse arabske države nastopile z enotno delegacijo. Po mnenju jordanskega kralja položaj na Bližnjem vzhodu še nikoli ni bil tako ugoden za sklenitev trajnega miru, kot danes. K temu vzdušju pa Izrael s svojim odklonilnim stališčem prav gotovo ne prispeva.
Naj omenimo še vrsto pogovorov, ki sta jih imela šefa ameriške in sovjetske diplomacije Vanče in Gromiko. Predmet pogovorov je bila prisotnost sovjetskimi čet na Kubi, za katere Združene države zahtevajo takojšen umik, Gromiko pa je na tisto uho popolnoma gluh. Položaj je slej *o prej ostal nespremenjen. (if)
ENOTNO STALIŠČE DEŽELNEGA SVETA
Današnji sestanek v Rimu o vprašanju bivše «Vetrobel» mora biti odločilen
Resolucijo v tem smislu so nu včerajšnji seji podprle vse svetovalske skupine - Med številnimi interpelacijami tudi vprašanje jezu na Soči
Vprašanje bivše steklarne cVetro-bel» (SIRT), o katerem bo danes odločilno srečanje na ministrstvu za industrijo v Rimu, je bilo v ospredju tudi na včerajšnji seji deželnega sveta, na kateri je bila soglasno sprejeta posebna resolucija, s katero vse svetovalske skupine zahtevajo, da omenjeni sestanek v Rimu pomeni resničen premik pri reševanju tega že predolgo odprtega problema.
Uvodoma je na seji spregovoril načelnik komunistične svetovalske skupine Pascolat, ki se je spomnil pred nedavnim umrlega senatorja Giacoma Pellegrinija, doslednega antifašista in enega od pobudnikov ustanovitve naše dežele ter obenem njenega podpredsednika. Pellegrini-jev spomin sta počastila tudi predsednika deželnega sveta in odbora, Golli in Comelli, ki sta zatem omenila tudi potres v Umbriji. S tem v zvezi je Comelli dejal, da je že stopil v stik s predsednikom prizadete dežele, da bi se domenili o obliki konkretne pomoči.
Odbornik za industrijo in trgovino Rinaldi je nato na kratko orisal izreden pomen današnjega srečanja v Rimu, na katerem bi morali dobiti dokončni odgovor o vprašanju SIRT. Poudaril je, da je sedaj odgovorna vlada in da mora ona rešiti vprašanje. Govoril je tudi o stališčih, ki jih je zavzel Zavod za kreditiranje javnokoristnih pobud ICIPU, ki se izmika kreditiranju. Po Rinaldijevem mnenju pa je argumente, s katerimi ICIPU skuša podpreti svoja stališča, ovrgla a-naliza tržišča in je treba vzroke njegovega zavlačevanja iskati drugje, zlasti v sodni obravnavi, ki je pretresla vrhove te ustanove. Zato, je še dejal Rinaldi, mora biti današnje srečanje odločujoče, sicer se bo vsa zadeva zavlekla v nedogled.
Rinaldijevemu posegu je sledila razprava, v katero so med drugim posegli Pittoni (PSI), Morelli (MSI), Štoka (SSk), Vespasiano (PSDI), Giuricin (LpT), Rossetti (KPI) ter Vigini (KD). Medtem ko so vsi odločno poudarili svojo podporo delavcem bivše «Vetrobel», sta Vespasiano in Vigini tudi obsodila pobudo delavcev, ki so v podporo svojega že leta trajajočega boja zasedli dvorano deželnega sveta. Podobno stališče je pozneje zavzel tudi
ZAHVALA
Zahvaljujem se občinski konferenci SZDL Nova Gorica, združenju aktivistov osvobodilnega gibanja za tržaško ozemlje in vsem, ki so mi čestitali ob priliki mojega jubileja.
Srečko Colja
Teritorialni odbor SKGZ za tržaško pokrajino je na ponedeljkovi seji poleg vprašanja slovenskega šolskega centra v Miljah, o katerem smo poročali včeraj, obravnaval tudi vprašanje načrta za ljudske gradnje, ki je po enem letu postalo zopet aktualno, žal že spet na škodo interesov naše narodnostne skupnosti.
Slovenska kultumo-gospodarska zveza je skupno s Kmečko zvezo že pred letom, ko je bila v občinskem svetu v teku razprava o načrtu za ljudske gradnje, opozorila na dejstvo, da predvideva načrt razlastitev obširnih površin v bližnji mestni okolici. Gre za področja, kjer prebivajo v glavnem Slovenci, poleg tega da predstavljajo z vidika kmetijske proizvodnje dragocen vir specializiranih povrtninskih kultur.
Urbanistična komisija SKGZ je ob tej priložnosti izdelala podroben dokument, ki na podlagi strokovnih ugotovitev osporava umestnost načrta za ljudske gradnje samega, glede na to, da so možne drugačne, realnejše rešitve, ki bi morale u-poštevati dejanske potrebe mesta,
nillllllllllllllllllllIJIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIMIIIIIIIIIII|||l|||||||||||||U|iJ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||ln|li||||iml||l||l||||||||||||||||||„,„|||||||||||||||||||||||||n
NA POBUDO SINDIKATOV CGIL, CISL IN UR
USPELI STAVKA IN DEMONSTRACIJA TRŽAŠKIH OBČINSKIH USLUŽBENCEV
Polemike z avtonomnim sindikatom - V mestu na kupe smeti ■ Cecovinijev samozagovor
odbornik za javna dela Biasutti, češ da ga je «presenetilo» zadržanje občinskega sveta, ki naj bi se vedel, kot da te zasedbe sploh nikoli ni bilo.
Predsednik deželnega sveta Colli je zatem prebral resolucijo, ki so jo soglasno sprejeli in ki jo bo v imenu načelnikov svetovalskih skupin predstavil na današnjem srečanju v Rimu. Resolucija uvodoma navaja, da je po 52 mesecih dopolnilne blagajne tako iz gospodarskih kot družbenih razlogov nemogoče odlašati z uresničitvijo načrtov o preosnovi, ki jih je izdelala SIRT in ki jih bodo financirali tako iz državnih kot krajevnih skladov. O načrtih o prehodu na proizvodnjo jekla, nadaljuje resolucija, se je 22. februarja že ugodno izrekel medministrski odbor za cene (CIPE), nakar jih je 19. marca z dekretom odobrilo ministrstvo za industrijo. Resolucija zatem navaja številne posege in pobude tako sindikalnih kot drugih predstavnikov ter zahteva od vlade, da spoštuje sprejete obveze in v tem smislu poudarja,
da mora biti sestanek na ministrstvu za industrijo odločilen: vsako odlašanje, zaključuje resolucija, bi onemogočilo izvajanje načrta zaradi naraščanja stroškov, obenem pa bi postal položaj delavcev SIRT nevzdržen.
Seja se je nadaljevala z odgovori na nekatere interpelacije, med katerimi je bilo tudi vprašanje o jezu na Soči, ki so ga postavili svetovalci De Carli, Renzulli, Pittoni in Zanfagnini. V odgovoru je odbornik Biasutti med drugim zatrjeval, da zaradi tega jezu ne bo prišlo do nikakršnih klimatskih sprememb. Kar pa zadeva delo italijansko - jugoslovanske stalne komisije za vodnogospodarska vprašanja, ki jo predvideva osimski sporazum, je Biasutti dejal, da komisija še vedno čaka na izsledke rimskih strokovnjakov. Ob koncu seje so še soglasno odobrili zakonski osnutek o jamstvu nad krediti, ki jih bo neodvisna ustanova za tržaško luko najela pri bankah v smislu odloka št. 714 o izvajanju osimskega sporazuma.
SEJA TERITORIALNEGA ODBORA SKGZ
Upreti se novim razlastitvam vrtnih površin na Kolonko ven
Namesto da bi za' ljudske gradnje našla ustrezne rešitve v mestu, hoče tržaška občinska uprava v korist zasebnega kapitala prizadeti interese skupnosti
TELEFONSKI POGOVORI Z BRALCI
Se o problemu nasilja nad žensko
Različna mnenja o zakonskem osnutku proti spolnemu nasilju
Dovolj je bilo, da so uslužbenci tržaške občine na poziv sindikalne federacije CGIL, CISL, UIL za 24 ur prekrižali roke, in že so postali protagonisti tržaškega javnega življenja. Kar na mah so se zanje in za njihove že več mesecev trajajoče probleme začeli na široko zanimati sredstva javnega obveščanja, preprosti občani in tudi sam župan Cecovini. Vzrok za tolikšno zanimanje pa je preprost. Komaj enodnevna stavka je dvignila toliko prahu, ker je praktično prizadela vse tržaško prebivalstvo, brez izjeme, bogatejše in revnejše sloje; poleg tega pa se je ob nekaterih dogodkih na včerajšnji demonstraciji občinskih delavcev razvila še živahna polemika med nasprotujočimi si tabori, kar je še bolj razgrelo že itak vroče ozračje okrog problema «ob-činski uslužbenci*.
Prvi tak dogodek se je pripetil že ob vsem začetku včerajšnje demonstracije na Trgu Unita. Stavkajoči delavci so se zbrali pred vhodom v občinsko palačo in pozi-
NOVA AKCIJA ENOTNE SINDIKALNI ZVEZE
STAVKA V PREVOZNEM SEKTORJU: TRST ŠTIRI URE BREZ AVTOBUSOV
Avtobusi in tramvaji ne bodo vozili od 9, do 13. ure Sindikati napovedali stavko tudi za 3. oktober
Uslužbenci prevoznega sektorja bodo danes spet stavkali, kar pomeni, da bo javni promet nekaj ur paraliziran. Avtobusi in tramvaji namreč ne bodo vozili od 9. do 13. ure. Stavka je vsedržavnega značaja in jo je enotna sindikalna zveza CGIL, CISL in UIL oklicala, da bi še enkrat opozorila javnost na nevzdržen položaj v tem sektorju in na številne še neizpolnjene zahteve delavstva ter prisilila odgovorne činitelje, da sprejmejo ustrezne ukrepe.
Za kaj pravzaprav gre? Zahteve uslužbencev prevoznega sektorja so dvpjnega značaja. Po eni strani terjajo novo delovno pogodbo, ki naj bi obsegala 18 tisoč lir poviška osnovne plače, ovrednotenje profesionalnosti v tem sektorju ter postopno premostitev razlik v tratmanu, ki še obstajajo v državi. Po drugi strani pa se stavkajoči zavzemajo za preosnovo prevoznega sektorja, za ref*«™ upravljanja prevoznih podjetij, ter na ta način za zmanjšanje vedno večjega deficita v tem sektorju. Nadalje za nove naložbe ter za poenotenje mestnih in izven-mestnih prevoznih služb in ne na zadnje za izboljšanje javnega prometa ter za pravičnejše in sprejemljivejše prevozne tarife.
Kakšen pa je bil doslej odgovor vladnih organov? Le-ti se namreč izogibajo jasnim odgovorom. Pogajanja so spet zašla na slepi tir in to je izzvalo nov val negodovanja v sindikalnih krogih, ki so se o-dločili	za	novi	stavkovni	akciji.
Prvo bodo, kot rečeno, izvedli danes, s	štiriumo	vsedržavno	stavko,
drugo	pa	bodo	izvedli 3. oktobra,
ko bodo uslužbenci prevoznega sektorja stavkali od 10. do 14. ure. Ta stavka bo deželnega značaja in jo je določilo deželno sindikalno vodstvo.	i
Trst	in	okolica bo torej	danes
brez avtobusov od 9. do 13, ure.
delovale bodo le nujne službe. Ravno tako bodo redno vozili tudi šola-busi. Ob 10. uri pa bo na postaji pri Broletu delavska skupščina, na kateri bodo proučili potek dosedanjih pogajanj za obnovitev delovne pogodbe in na kateri bo govoril tudi član vsedržavnega enotnega sindikalnega tajništva.
Zaprtje uradov ESA
Tržaška trgovinska zbornica sporoča, da .je Ustanova za razvoj obrtništva (ESA) zaradi nezadostnega števila uslužbencev sklenila prekiniti svojo dejavnost pri Trgovinski zbornici v Trstu. Slednja je odgovornim deželnim upravam že naslovila poziv, da se v čimkraj-šem času nudijo ustanovi pogoji, ki bodo omogočili njeno ponovno delovanje.
vali tudi druge delavce, naj se udeležijo stavke. Pri tem je prišlo do nekakšnega prerekanja med stavkajočimi in uslužbenci, ki pripadajo avtonomnemu sindikatu in fašističnemu sindikatu Cisnal, kateri niso hoteli dati svoje podpore boju ostalih delavcev. Spor je takoj prekinil poseg policije, vendar dogodek je imel svoje nadaljevanje.
Popoldne je namreč avtonomni sindikat objavil okrožnico, v kateri (poleg drugega) ostro obsoja ravnanje »pretepačev* sindikalne federacije, češ da so slednji napadli nekaj žensk, ki so hotele vstopiti v palačo. Verzija je smešna in neosnovana. Predstavniki sindikatov CGIL, CISL in UIL trdijo, da So„ysfi„to izmišljotine in da je bilo včeraj ob vhodu v občinsko palačo zgolj nekaj prerekanja in prerivanja, kar nam je med drugim potrdil tudi načelnik ' Digosa (političnega oddelka) tržaške kvesture, dr. Volpe, ki je osebno poskrbel, da se je demonstracija odvijala v najboljšem redu in brez incidentov.
Ko se je na Trgu Unita zbralo približno 800 oseb, se je ozračje segrelo. Stavkajoči so začeli skandirati gesla proti Cecoviniju in njegovi upravi in prav škoda je bilo, da jih župan ni slišal, saj se trenutno mudi v Strasbourgu.
Občinski uslužbenci so nato krenili v sprevodu po Korzu do Trga Goldoni in Po Ul. Mazzini do sedeža Liste za Trst, pod katerim se je spet ponovilo žvižganje, bobnenje in skandiranje proti občinski u-pravi in listarjem nasploh.
Ob koncu demonstracije so sindikalni predstavniki potegnili črto pod stavko.
«Boj občinskih uslužbencev za njihove pravice je popolnoma uspel*, nam je povedal predstavnik CGIL Devescovi. «Po dosedanjih računih se je stavke udeležilo 90 odstotkov zaposlenih, le nekaj desetin jih je delalo. Seveda, vsi se niso udeležili demonstracije, niso pa prišli na delo, ostali so kar doma. Zato moramo stavko oceniti kot zelo pozitivno, saj je bil njen odmev med prebivalstvom zelo velik.*
In kako bi tudi ne bil velik, z vsem tistim, kar je stavka prinesla* občanom. Dejstvo, da se je zaradi včerajšnje in prejšnjih stavk nabralo po mestu nad 9000 stotov smeti, se da na izredno preprost način instrumentalizirati i.i to bodo verjetno tudi počele reakcionarne sile v Trstu, da bi zvalile vso krivdo za nastali kaos na smetarje, «ki
so stavkali, namesto da bi odvažali odpadke.* Tega so se stavkajoči tudi zavedeli. Na enem od transparentov, ki so jih nosili v sprevodu je namreč pisalo: »Občan, predno nas kritiziraš, informiraj se, zakaj stavkamo.* Občinski delavci hočejo, da Tržačani zvedo, kakšni so njihovi resnični problemi in prav zato so za danes sklicali tiskovno konferenco, na kateri bodo orisali dosedanji položaj in svoje zahteve.
Kronika včerajšnjega cvročega* dne občinskih uslužbencev beleži še pismeno sporočilo župana Cecovini-ja, v odgovor na komunike sindikatov iz prejšnjega tedna.
Sporočila našemu dnevniku niso poslali, zato smo si ga morali priskrbeti po drugih virih. V bistvu gre za vrsto birokratskih izgovorov, sklicevanj na zakonska določila in zvračanja odgovornosti na druge.
v skladu s sodobnimi urbanističnimi koncepti. Škoda, ki jo povzroča predvideni načrt, je torej dvojna, saj po eni strani prizadene Slovence, po drugi pa predstavlja hud u-darec za že itak osiromašeno povrt-ninarstvo.
Minilo je leto in čeprav se je tržaška občina obvezala, da ne bo intervenirala na področjih bližnje periferije, dokler ne bo izdelana posebna varianta, ki naj bi uskladila splošni občinski regulacijski načrt z deželnim urbanističnim načrtom, je pod pretvezo nujnosti določila za hiter poseg ravno področje na Ko-lonkovcu, kjer naj bi tako v kratkem zraslo kar 320 stanovanj. Graditi imajo možnost zadruge in privatna podjetja. Drugih 200 stanovanj pa naj bi z odlokom dežele zgradili pri Sv. Sergiju.
Občina je s svojim ravnanjem pokazala, da so ji očitno bolj pri srcu interesi velikega kapitala in zasebnikov, kakor interesi skupnosti, ki na tem področju živi in u-stvarja dobrine v korist celotnega mesta.
Teritorialni odbor SKGZ je izrazil svoje odločno nasprotovanje takemu ravnanju in sklenil, da bo storil vse potrebne korake zato, da se upre ponovnemu poskusu razla-ščevalnega pritiska na prebivalstvo prizadetih področij.
Nadalje je odbor razpravljal še o vprašanju priznanja diplom študentov, ki študirajo v matični domovini, pri čemer je poudaril nujnost, da se to vprašanje premakne z mrtve točke, kajti iz leta v leto se množijo primeri študentov, ki zaradi neurejenega vprašanja nostrifikacij ne morejo dobiti študiju ustrezne zaposlitve.
niUJGE VESTI NA ZADNJI STRANI
PO SREČANJU Z BISAGLIO
Jutri skupščina delavcev SIRT
V menzi zasedene tovarne .je bila včeraj dopoldne sindikalna skupščina delavcev bivše steklarne Ve-trobel (SIRT) v žaveljski industrijski coni. Skupščino so sindikalne organizacije in tovarniški svet sklicali z namenom, da bi na njej pregledali položaj neposredno pred odhodom enotnega odposlanstva k ministru za industrijo Bisaglii v Rim in da bi določili člane tovarniškega sveta, ki bodo na srečanju zastopali 414 prizadetih delavcev. Skupščina je sklenila, da bodo v imenu delavcev nastopili tajnik tovarniškega sveta Giorgio Raumkar in člana izvršnega odjjora Giacomo Tutone ter Domenico* Dipinto. Jutri ob 10. uri se bodo delavci do-novno sestali na sindikalni skupščini, da bi vzeli v pretres izid srečanja z ministrom Bisaglio.
V ponedeljek so članice Gibanja za osvoboditev ženske (MLD) predstavile tisku zakonski osnutek proti spolnemu nasilju. Zdaj bodo začele zbirati 50 tisoč podpisov, ki so potrebni, da pride osnutek pred parlament. Pobudo so podprla skoro vsa ženska gibanja in Zveza žensk Italije. Nujno je vsekakor, da zakonski osnutek Gibanja za osvoboditev žensk ne ostane osamljena pobuda in da zaradi neinformiranosti in brezbrižnosti ljudi ne propade. Nasilje nad žensko je nasilje nad svobodo, nad demokracijo, nad državo. Naloga tiska, ostalih javnih občil ter vseh demokratičnih sil je odpreti debato o problemu in s sodelovanjem celotnega prebivalstva odpraviti vse predsodke v zvezi z vprašanjem ženske enakopravnosti.
Da bi zvedeli, kaj mislijo ljudje o zakonskem osnutku, ki so ga ženske predvčerajšnjim predstavile na tiskovni konferenci v Rimu (o tem smo v krajšem članku poročali v torkovi številki) smo zavrteli nekaj telefonskih številk. Za mnenje smo vprašali najrazličnejše ljudi: dijakinjo, študenta, zamejskega kulturnega delavca, gospodinjo in ravnatelje slovenskih višjih šol. Poglejmo, kaj menijo o problemu spolnega nasilja.
Olga (gospodinja): Članek sem prebrala precej površno, saj sem že starejša in vid mi peša. Vsekakor soglašam z vami. Mislim, da je nasilje nad žensko ravno tako hudo, kot terorizem. Moški bi morali ženske spoštovati, ne pa jih napadati na cesti, saj imajo doma svoje zakonske žene ali zaročenke.
Dora (dijakinja): O tem problemu govorim večkrat s prijateljicami. Z zakonom se strinjam, posebno kar se tiče tistega dela, ki govori o nasilju pri zakonskem paru. Mnogo mož se nespoštljivo vede do svojih žen, jemlje jim vsako svobodo. Hudo pa je, da se nekatere ženske ne zavedajo, da je tudi tako ravnanje oblika nasilja.
Miroslav Košuta (pesnik, ravnatelj SSG): članka nisem prebral, o-ziroma sem ga le preletel zaradi pomanjkanja časa. Vsekakor je problem spolnega nasilja zelo pereč, nasilju nad žensko smo priča tudi v našem mestu. Po televiziji sem sledil nekemu procesu proti posiljevalcem. če dogodek ne bi bil tragičen, bi lahko trdil, da je bila to ena največjih italijanskih fars. Smešen in žalosten obenem je tudi način, kako italijanska družba gleda danes na žensko.
Povedal bi še, da smo letos tudi
PRED VSEDRŽAVNIM KONGRESOM 0 VPRAŠANJU 0STAREUH
PROBLEMI OSTARELIH SO PROBLEMI NAS VSEH
V soboto in nedeljo bo na Devinskem gradu kongres, ki bo skušal odgovoriti na nekatera vprašanja ostarelih in onemoglih ljudi
Kot je tekoče leto posvečeno o-trokom, tako je Organizacija združenih narodov proglasila leto 1980 za leto ostarelih. Naša industrijska družba je družba hitrega tehnološkega razvoja, obenem pa je to družba, ki vodi človeka v vedno večjo osamljenost in ga odtujuje od na ravne potrebe po socialnem življe nju. Življenje v taki družbi je za mladega človeka težko, vendar ne nemogoče, za priletne ljudi, ki so zaključili življenjsko delovno dobo in se nenadoma znajdejo sami in brez take ali drugačne zaposlitve, ki bi napolnila njihove dneve, pa to životarjenje lahko postane tako neznosno, da popolnoma obupajo. Osamelost in občutek, da so neko ristni, sta najhujša problema, ki ta reta priletne in onemogle ljudi.
S temi vprašanji se pri nas u-kvarja več ustanov. Ena izmed teh je Zveza prostovoljcev Pro senectu te, ki deluje v Trstu ter v nekaterih drugih italijanskih mestih, in ki se skoro v celoti sama finansira prispevki in darovi. Ustanova skuša skrbeti za ostarele v našem mestu. Poleg materialne pomoči jim skuša nuditi tudi možnost, da se
SINOČI V POKRAJINSKEM SVETU
Večina podprla deželni predlog o enotni zdravstveni strukturi
Komunistični popravek, po katerem naj bi na Tržaškem delovali dve krajevni zdravstveni enoti, ni prodrl - Za Kraški muzej in «Carsiano» bo začasno skrbela pokrajinska uprava
Pokrajinski svet je na sinočnji seji z večino glasov sprejel predlog deželne uprave o ustanovitvi krajevne zdravstvene enote za naše območje, ki naj zajame celotno ozemlje tržaške pokrajine, se pravi tržaško in pet okoliških občin. Pri ustreznem glasovanju so predlog podprle vse politične stranke, prisotne v skupščini, razen komunistov, ki so glasovali proti, in predstavnika Slovenske skupnosti, ki se je vzdržal.
Pred tem je pokrajinski svet razpravljal in glasoval o popravku, ki ga je predložila KPI in po katerem naj bi v okviru tržaške pokrajine ustanovili ne ene, temveč dve krajevni zdravstveni enoti, ki naj bi zajeli vsaka približno pol prebivalstva tržaške in pet okoliških občin.
Kakor sta poudarila svetovalec Pa-1 sprejel sklep, ki predvideva vklju nizzon in odbornik Pessato, naj bi J čitev repentabrske in zgoniške ustanovitev dveh takih enot na na-' “ šem območju omogočila večje nadzorstvo prebivalstva nad novima zdravstvenima strukturama. Pri glasovanju se je večina svetovalcev izrekla proti popravku, svetovalec SSk pa se je vzdržal. Predstavnik Slovenske skupnosti je izrazil mne nje, da zakona o uvedbi krajevnih zdravstvenih enot ne gre spreminjati, stranka pa bo podrobneje obrazložila svoje gledišče do tega vprašanja med razpravo v deželni skupščini.
V nadaljevanju seje je pokrajinski svet obravnaval vprašanje Kraškega muzeja in botaničnega vrta «Carsiana» ter praktično soglasno (vzdržala sta se le svetovalca MSI)
lllllllltilllllllllMIIIIIIIIIIIIimillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIlMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIliilIllltliillliilliillliillilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillliilMliMllimillllllllllllllllllllllllllllllllllllililittllimillllllllll
RAZGOVOR S PSIHIATROM EDGARDOM BATTISTONOM
Narkomana moramo vključiti v družbo, ne zapirati v geto
f Čestitke
Danes praznujeta srebrno poroko SILVIJA in VIKTOR FERLUGA -Trebče 71. Vse najboljše jima želi družina Kralj iz Padrič.
Danes praznujeta srebrno poroko SILVIJA IN VIKTOR FERLUGA. Še mnogo let skupnega življenja jima želijo Zora. Evgen, Sonja in Milvana z družinama.
»Med alkoholom in heroinom ni nobene bistvene razlike, kot je ni med narkomanom in alkoholikom; vendar prvi pogine na ulici ali v stranišču, drugi pa na bolniški postelji, Če dobesedno tolmačimo farmakološko definicijo droge (telesu tuja snov, ki spreminja psihično stanje človeka) bi lahko rekli, da je naša družba dejansko družba narkomanov, družba, ki svoje ne gotovosti, strahove, dvome utaplja v alkoholu ali kavi, ki si miri živce s cigaretami in barbiturati. In vendar alkoholika ali kadilca sprejemamo v svojo sredo, m„ pomagamo, narkomane pa odrivamo in jih zapiramo v nov geto, socialni cen ter za pomoč tistim, ki so zasvojeni od mamila.*
Edgardo Battiston, psihiater pri centru za umsko zdravstvo v Ul. Gambini, svojstveno in netradicio-nalno gleda na problem narkomanije. «Ne zdi se mi bistveno vprašanje, kaj si vbrizgavaš v žile ali kaj zaužiješ, pač pa kdo umre, zakaj in kako umre. Zakaj nekateri odnesejo celo kožo, drugim pa ie droga usodna.» O problemu narkomanije
in zasvojenosti je bilo v zadnjem času prelitega dosti črnila in izrečenih veliko, tudi nepotrebnih besed. *Vendar s svojim pisanjem in poročanjem — pripominja ihtavo, skoraj jdzno Battiston — so sredstva javnega obveščanja naredila veliko več škode kot koristi, ker so problem večinoma obravnavala nestrokovno in včasih zlonamerno. Ustvarila so negativen mit, vzbudila v mladih radovednost in željo, da vendarle poskusijo mamilo.»
Droge so bile in so stalne spremljevalke človeka na njegovi poti skozi zgodovino, t-lahko rečemo, da so dejstvo, neka danost, da se prepletajo in spletajo z našo kulturo kot nasilje.» tProblem — priporni nja psihiater — smo ustvarili šele pozneje, ko so se na ulicah pojavili prvi mrliči. Nekateri so tedaj zarisali jasno črto ločnico: na eni strani smo mi, normalni ljudje, na drug oni, nenormalni narkomani.»
V svojem tolmačenju pojava se Battiston sklicuje na Basaglio, s katerim je sodeloval dolgo let. Po njegovi oceni se problem narkomanije ne razlikuje bistveno od pro-
blema umsko bolnih. tVprašanje norcev, rekli pa bi lahko problem različnih, sm0 rešili tako, da smo jih izločili iz lastne srede in jih zaprli v posebne ustanove-umobolni-ce. Sedaj skušamo reševati na isti način tudi vprašanje uživanja mamil: ustvarili smo problem, zato gradimo posebne zaprte ustanove-centre za boj proti narkomaniji, ki naj bi se ukvarjale s to problematiko.» «Rešitev pa je drugačna*, je pred nedavnim zapisal Basaglia in Battiston soglaša z njim: «Geti-zacija narkomana ni sprejemljiva. Treba ga je vključiti v družbo, v okolje, le tako mu lahko pomagamo. Samo če mu bomo dali možnost vključevanja, če mu bomo pomagali pri reševanju njegovih problemov, bomo morda sprožil• v narkomanu tisti psihološki mehanizem, ki mu bo omogočil, da se osvobodi sužnosti heroina.*
Pri reševanju problema narkomanije sta potrebna jasnost in točna informacija (problemu, čeprav bolečemu. je treba dati pomen in dimenzijo, ki jo ima) predvsem pa nov pristop do tega vprašanja. Zač-
nimo pri obveščanju: narkomanija je res problem, o tem priča letošnjih skoraj 80 mladih žrtev heroina,-Vendar alkohol, cigarete, onesnaženje ubijejo v enem letu veliko več ljudi, da o avtomobilu, ki je s posebnega zornega kota lahko tudi droga, sploh ne govorimo. Razlika je le v tem, da alkohol, tobak, avto sprejemamo kot zgodovinsko danost, heroina, hašiša, kokaina pa ne, ker jih istovetimo s slabim, s hudičem.
Nov pristop do problema narkomanije pa zahteva predvsem uničenje nekaterih dokaj zakorinjenih mitov o alkoholu kot poborniku družabnosti, o drogi kot simbolu negativnosti, uničenja. Predvsem pa je treba vključevati narkomana v družbo, medtem ko za strogo zdravniško pomoč zadostujejo sedanje strukture. Problem nastane potem, ko se fant ali dekle osvobodi telesne odvisnosti od droge. Če nima nobene perspektive, če nima prijateljev, če nima kraja, kamor bi se zatekel v stiski, kjer bi lahko uveljavljal svojo ustvarjalnost, se bo zopet vrnil v družbo narkomanov na klopce Oberdankovega trga. (vt)
občine v bodoči konzorcij za upravljanje obeh kulturnih enot ter prepušča skrb zanju do ustanovitve konzorcija pokrajinski upravi. »Za časno upravljanje* naj bi trajalo do konca februarja prihodnjega leta.
O nadaljnjih točkah na dnevnem redu, ki so se nanašale na nekatere nerednosti v okviru bivše pokrajinske psihiatrične bolnišnice, je pokrajinski svet razpravljal za zaprtimi vrati. V začetku seje pa je predsednik Ghersi ostro ožigosal včerajšnji umor sodnika Terranove in člana njegove straže v Palermu ter izrazil solidarnost skupščine prizadetima družinama in italijanskim sodstvom. Nato je predsednik podal daljše poročilo o bodoči uporabi posameznih paviljonov in drugih struktur v okviru psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu. Zaradi pomanjkanja prostora se bomo na to zanimivo vprašanje še povrnili. Kot zadnje je Ghersi povedal, da je pokrajinska uprava prejela prošnjo dežele Lacij za premestitev prof. Basaglie v Rim. O tem vprašanju bo pokrajinski svet razpravljal na prihodnji seji. (ef)
Pridržana prognoza za priletno voznico
Sinoči ob 23. uri se je pripetila na cesti, ki pelje iz Milj proti Trstu, huda prometna nesreča, katere žrtev je postala 65-letna Ester Pel-legrini por. Sadelli. Ženska se je peljala v svojem fordu escortu proti mestu, ko je avtomobil v bližini ladjedelnice Alto Adriatico zavozil nenadoma s ceste in silovito treščil v drog električne napeljave na desni strani. Voznica se je hudo poškodovala in so jo v globoki nezavesti z rešilcem Rdečega križa prepeljali v glavno bolnico, kjer so jo sprejeli na oddelku za oživljanje. V trčenju si je Pellegrinijeva zlomila desno stran kolka, zapestje leve roke, pogačico in gleženj desne noge, udarila se je še po glavi, v prsni koš in trebuh, zaradi česar so si zdravniki zanjo pridržali strogo prognozo.
rešijo osamelosti in da se znova vključijo v družbeno življenje. V ta namen je Pro senectute skupno z Zvezo obrtniških družin ustano vila v Ulici Cologna poseben center, kjer se upokojenci lahko zbirajo ter gojijo razne dejavnosti.
Druga pomembna pobuda te usta nove je vsedržavni kongres o vpra šanju ostarelih, ki se bo pričel v soboto, 29. septembra na Devinskem gradu. Kongres, na katerega so po vabljene ustanove in organizacije, ki se ukvarjajo s to problematiko se bo začel s tremi poročili, ki jih bodo predstavili docenta na mi lanski univerzi prof. Mademo in prof. Avemi Casucci ter primarij iz Vicenze prof. Porro. Naslednjega dne, v nedeljo, bo na sporedu o-krogla miza, ob kateri bodo skušali udeleženci odgovoriti na nekatera konkretna vprašanja ostarelih.
♦Vsekakor je namen okrogle mize sensibilizirati javnost o proble-muostarejilK ,P.am, jg, poVetfal.W, Pini, primarij v tržaški otroški bolnišnici Burlo in član ustanove Pro senectute. V današnji družbi se družina, kot celica, vedno bolj zapira, stari ne najdejo več v njej ne vloge, ne prostora. Ta občutek nekoristi vodi k obupu in emargi-naciji, ki starega človeka prisilijo, da išče utehe v alkoholu, ali da poišče rešitev celo v samomoru. Takih tragedij pa smo krivi vsi.* —sp—
Padec delavca v obratu Italsider
Med pregledom delovnih sredstev metalurškem obratu Italsider pod Škednjem se je včeraj zarana 27-letnemu delavcu Dariu Lorenzutti-ju iz Staroistrske ceste 118 nerodno spodrsnilo. Pri padcu se je moški udaril v desno ramo: zdravniki ortopedskega oddelka glavne bolnice, kamor so ga prepeljal; z rešilcem podjetja, domnevajo, da si je delavec ramo tudi zlomil, za radi česar so mu izdali prognozo okrevanja v 10 do 40 dneh.
Avtomobil v steklena vrata
Zaradi prevelike hitrosti je v noči med ponedeljkom in torkom v Miramarskem drevoredu zavozil s ceste fiat 127 goriške registracije, ki ga je upravljal 29-letni Franco Fresi iz Miramarskega drevoreda 27. Avtomobil, ki je bil namenjen proti Barkovljam, je v višini hišne številke 11 zaneslo na pločnik, kjer je podrl dva obcestna droga in prometni znak ter končal svojo divjo vožnjo v steklenih vratih bližnjega bara »Conctar*. Vozniku so v glavni bolnici nudili le prvo pomoč.
Priletnemu moškemu rešili življenje
Pravočasen poseg brata, gasilcev in osebja Rdečega križa je včeraj rešil smrti 74-letnega Lui-gija Breganta iz Ul. Tiepolo 4. Njegovega brata Ermanna je namreč presenetilo, da se mu ni Luigi o-gasil, ko ga je prišel obiskat na dom. Zato je poklical gasilce, ki našli moškega umirajočega na postelji, Z rešilcem RK so ga nato takoj prepeljali v bolnico in mu tako rešili življenje.
v repertoar Slovenskega stalnega gledališča vključili igro o nasilju nad žensko, oziroma o širšem problemu odnosa družbe do ženske. To je igra Dacie Maraini z naslovom •rženski na podeželju*.
Veliko problemov smo imeli že pri vključitvi igre v letošnji program. V bistvu gre za zgodbo dveh prijateljic, ki se ob poroki razideta, P° približno dvajsetih letih pa se zopet srečata in hočeta obnoviti prijateljstvo. Zavedata pa se, da to ni mo; goče: prvo je popolnoma zasužnt-la družina, saj nima več časa zase, druga, ki je bila slikarka, se je posvetila otrokom in zaradi njih opustila svoj poklic. Sedaj so otroci veliki, odšli so, ona pa ne zna več držati čopiča v roki. Igra n bistvu obravnava položaj ženske v naši družbi. Nekateri so pri izbiri repertoarja trdili, da igra ni za naše gledališče, saj ti problemi niso problemi naših, zamejskih žena. Jaz pa sem prepričan, da so to problemi moje žene, mojih sodelavk, vseh žensk.
Egidij Košuta (ravnatelj učiteljišča): članka zaradi preobremenjenosti na delu nisem prebral, čeprav se z vsako akcijo, ki se bori za večjo demokracijo, strinjam, sem prepričan, da zakon prroblema ne bo rešil. Treba je namreč spremeniti mentaliteto ljudi. Naša družba j* namreč v fazi spreminjanja, patriarhalna mentaliteta se ruši, stara morala propada. Treba je torej najti novo moralo, nove oblike odnosov med ljudmi.
Vsekakor mislim, da je zastonj govoriti o ženskem gibanju, o ženski enakopravnosti, dokler nosi ženska v naši družbi dvojno breme, breme dela in družine.
Iztok (študent): žal mi je, ker članka nisem prebral. Mislim, da ne bi vedel o tem veliko povedati, bolje je, da o tem problemu razpravljaš z mojo sestro.
-sp-
V petek v Križu zborovanje upokojencev
Sindikat upokojencev CGIL sporoča, da bo v Ljudskem domu v Križu v petek. 28. septembra, ob 18. uri kongresno zborovanje, na katerem bodo obravnavali probleme v zvezi z življenjskimi stroški, položajem upokojencev, pravično stanarino in zdravstvom.
Uvodnemu poročilu tajnice Ondi' ne Peteani bosta sledili diskusija in izvolitev delegatov za deželni kongres. Zborovanja se bo udeležila tudi senatorka Jelka Gerbec, ki bo pojasnila stališča KPI gled* zahtev upokojencev.
Vpis v tečaje «150 ur» možen še ves ta teden
Na vseh slovenskih nižjih srednjih šolah v tržaški pokrajini je odprto vpisovanje za tečaje «150 ur* za dosego diplome nižje srednje šole v slovenskem jeziku.
Vpisovanje poteka precej u-godno. Še enkrat priporočamo prosvetnim in športnim društvom, da nadaljujejo s temeljito akcijo med svojimi člani. Vpise lahko pobirajo namreč še ves ta teden, konec tedna pa naj izpolnjene obrazce za vpis in dokumente dostavijo na sedežu Sindikata slovenske šole ali na vseh slovenskih nižjih srednjih šolah.
—	Tečaji so dostopni vsem delavcem in odraslim, ki so dopolnili ali bodo dopolnili do 31. decembra 1979 16. leto starosti (za tiste, ki niso še dopolnili 23. leta je obvezna diploma osnovne šole).
—	Tečaji so brezplačni.
—	Trajajo eno leto, to je od oktobra 1979 do 31. maja 1980.
—	Učne načrte bodo udeleženci prediskutirali skupno s profesorji ob podpori sindikalnih organizacij in v luči najpomembnejših dosedanjih izkustev.
—	Komisijo, pred katero bo zaključni izpit, sestavljajo profesorji, ki poučujejo na tečajih.
Za vpis je treba Izpolniti o-brazec in ga izročiti v tajništvih slovenskih nižjih srednjih šol v tržaški pokrajini, ali na sedežu Sindikata slovenske šole v Trstu, Ul. Filzi 8, vsako popoldne med 16. in 18. aro, razen ob sobotah in nedeljah. Priložiti je treba tudi rojstni list.
Obrazci za vpis so na razpolago v omenjenih uradih, ▼ tajništvih občin Dolina, RepeB-tabor, Zgonik, Devin - Nabrežina in v Tržaški knjigarni.
26. 9. 1969 — 26. 9. 1979
JOSIP FAGANEL
Ne mine le tisti nikdar, kdor s svojimi dejanji In v srcih svojih dragih za vedno živi.
Sestri Gizela brat Mario i
in Olga tor družinami.
Kino
Arislon 16.0U — 22.00 »Improvviso«. Andrea Ferreol, Valeria Morico-ni. Barvni film.
Ritz 17.00 «Un dramma borghese». Režija Florestano Vancini. Franco Nero, Dalila Di Lazzaro. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Eden 16.00 «Zombi 2». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Excelsior 16.00 «Attimo per attimo». John Travolta. Barvni film.
Grattacielo 15.00 «La luna». Bernardo Bertolucci. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Repice 16.00 «Rocky II.» Silvester Stallone. Barvni film.
Mignon 14.30—22.00 «Elvis, il re del rock». Elvis Presley. Glasbeni film.
Filodrammatico 15.30—22.00 «Erotic sex orgasm«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.30 «11 laureato«. Dustin Hoffman. Barvni film.
Moderno 16.00 «Bruce Lee... la tigre ruggente colpisce ancora». .Prepovedan mladini pod 14. letom.
Aurora 17.00 «C'eravamo tanto ama-ti». Manfredi, Gassman. Barvni film.
Capitol 16.00 «Uno sparo nel buio». p Sellers
Vittorio Veneto 17.00 «Emmanuel l'antivergine». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Volta (Milje) Zaprto.
Izleti
SPDT prireja v nedeljo, 30. septembra, avtobusni izlet v Karnijo na Monte Tinisa (2115 m). Izlet je primeren za vse, planinci imajo 2 in pol ure hoje do vrha medtem ko je za ostale predviden krajši izlet okoli sedla Passo Pura. Odhod avtobusa ob 6. uri (sončna ura) na Trgu Ulpiano.
PD Tabor Opčine obvešča izletnike, da je zaradi nepredvidenih ovir izlet v Pastrengo (Verona) odpovedan.
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 26. septembra JUSTA
Sonce vzide ob 6.56 in zatone ob 18.57. — Dolžina dneva 12.01. — Luna vzide ob 11.42 in zatone ob 21.50.
Jutri ČETRTEK, 27. septembra DAMIJAN
Vreme včeraj: na j višja temperatura 15,8 stopinje, najnižja 13 stopinj, ob 18. uri 15 stopinj, zračni tlak 1016,2 mb, veter 28 km na uro severovzhodnik s sunki do 52 km na Uro, vlaga 58-odstotna, nebo poobla-čeno, morje razgibano, temperatura morja 20,8 stopinje.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Dante 7, Istrska ulica 7, Er-ta S. Anna 10, Ul. S. Cilino 36. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) tUl. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11.
LEKARNE v okolici Bol junec: tel. 228-124; Bazovica: >1. 226-165; Opčine: tel 211-001; rosek: tel. 225-141; Božje polje, gonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 10-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: d. 213 137; Milje: tel. 271 124.
DRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance HAM in ENPAS od 22. do 7. ure: »lef štev. 732-627.
NATEČAJ ZA NAGRADO ALBINA BUBNIČA
V počastitev spomina pokojnega časnikarja ALBINA BUBNIČA in za spodbudo k nadaljevanju njegovega dela, razpisuje Primorski dnevnik
NAGRADNI NATEČAJ
za spise in študije na temo narodnoosvobodilnega boja s posebnim ozirom na nacifašistična taborišča v drugi svetovni vojni.
Obdelava tem je svobodna: zajema lahko zapise po pripovedovanju neposrednih udeležencev dogodkov v letih 1941 -1945, raziskave na podlagi ohranjenih dokumentov, aktualiziranje problematike narodnoosvobodilnega boja na raznih celinah sveta in druge možne oblike.
Natečaja se lahko udeležijo dijaki in dijakinje slovenskih nižjih in višjih šol na Tržaškem in Goriškem in zamejski študentje katerekoli univerze oziroma fakultete.
Spisi ne smejo biti krajši od 5 tipkopisnih strani (po 30 vrst) oziroma od 15 tipkopisnih strani za univerzitetne študente. Poslati jih je treba v dvojniku do 31. marca 1980 na uredništvo Primorskega dnevnika v Trstu, Ul. Montecchi 6, in v Gorici, Ul. XXIV. maggio 1, opremljene z oznako »Natečaj za nagrado Albina Bubniča«, s podpisom in polnim naslovom.
Spise in študije bo ocenjevala komisija, ki jo bodo sestavljali predstavniki uredništva, Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu in literarni ustvarjalci.
Za najboljše spise in študije so predvidene naslednje nagrade iz «Sklada Albina Bubniča«:
Za študije univerzitetnih študentov:
Za spise dijakov:
1.
2.
1.
2.
3.
nagrada
nagrada
nagrada
nagrada
nagrada
500.000
300.000
200.000 100.000
50.000
lir
lir
lir
lir
lir
Posebna nagrada 100.000 lir je predvidena za šolsko blagajno zavoda, s katerega bomo prejeli največ prispevkov.
Gledališča
KOSSETT
Pri osrednji blagajni ter na de-lavsKih krožkih in šolah sprejemajo naročila za gledališki abonma za sezono 1979/80. Na razpolago je 9 kuponov za 11 predstay. Potrditev reda «stalni* do 6. oktobra.
Uprava gledališča nadalje opozarja, da bodo letos lahko dobili abonma po znižani ceni tudi uslužbenci obrtniškega in trgovinskega sektorja ter javnih lokalov. Dovolj je, da blagajni v Pasaži Protti predložijo ustrezno potrdilo podjetja, pri katerem so v službi. Omenjeni u-službenci bodo tako dobili isti popust kot uslužbenci velikih industrijskih podjetij.
Razna obvestila
Tržaška sekcija Italijanskega združenja za kulturne izmenjave s Sovjetsko zvezo sporoča, da se bodo v prvih dneh oktobra pričeli tečaji ruskega jezika; vpisovanje vse dni, razen sobote in nedelje, od 17. do 20. ure. Ul. Torrebianca št. 13/1. nadstropje.
Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju priredi danes, 26. t.m., ob 17. uri v prostorih Odseka za zgodovino v Trstu, -Ul. Petronio 4 " (poslopje Kulturnega doma) predavanje o KotrfečdiTčf ^ffiadSa 'ltčuvrščehih držav v Havani. Predaval bo časnikar Rastko Bradaškja.
Otroški pevski zbor Glasbene matice pod vodstvom Igorja Kureta bo imel prvo pevsko vajo v šolskem letu 1979/80 v ponedeljek, 1. oktobra, ob 16.30 v mali dvorani Kulturnega doma, Ul. Petronio 4.
Otroški pevski zbor «Kraški slavček« iz Nabrežine pod vodstvom Rosande Kralj bo imel prvo pevsko vajo v šolskem letu 1979/80 v torek, 2. oktobra, ob 15. uri na šoli Glasbene matice v Nabrežini.
V NEDELJO, 7. OKTOBRA
Partizansko srečanje v Postojni
V nedeljo, 7. oktobra, bo v Jamski restavraciji v Postojni partizansko srečanje. Prireditve, katere namen je počastitev 35-letnice ustanovitve artilerijske grupe 8. korpusa, poznejše artilerijske brigade 8. korpusa, se bodo udeležili nekdanji borci artilerijskih prekomorskih enot in nekdanji politični pregnanci na Sardiniji.
Svečanost se bo začela ob 10. uri z govori Jožeta Simčiča, sekretarja medobčinskega sveta ZKS Postojna, Karla Miklaviča, nekdanjega komandanta artilerijske brigade, in Zdravka Makovca, nekdanje ga člana osrednjega odbora OF po-| Utičnih pregnancev na Sardiniji, j Predsednik skupščine občine Fostoj-' na, inž. Zvone Nastran, bo ob tej priložnosti podelil zastavo s posvetilom artilerijski brigadi 8. korpusa. Svečanost se bo nato nadaljevala s kulturnim programom, kosilom in tovariškim srečanjem, ki bo v dopoldanskih urah.
Vabljeni vsi bivši borci in aktivisti.
Koncerti
KLJUB NAJBOLJ ČRNIM NAPOVEDIM NEKATERIH
Z dobrim poslovanjem je občinska lekarna v Štandrežu ustvarila lani tudi dohodek
Doslej so imeli nekaj let začetniške težave, sedaj pa so te nedostatke odpravili - Važno socialno poslanstvo lekarne v mestni periferiji
Občinska lekarna v Štandrežu je v petih letih svojega obstoja upravičila ne le svoje socialno poslanstvo v tem delu mestne periferije, marveč je lani, prvič, bila tudi gospodarsko aktivna. Za ustanovitev lekarne se je zelo zavzel takratni odbornik za zdravstvo na občini dr. Tomassich, naša javnost ga je podprla, tudi ker je bila lekarna ’odprta na področju štandreža, bila je in je na razpolago tudi Sovodenj-cem. Vse druge lekarne zasebnega značaja so takrat bile v strogem mestnem središču in dostop do njih je bil težaven že zaradi pomanjkanja parkirnih prostorov za avtomobile. Levosredinske stranke in levica so takrat odprtje te lekarne podprle, podčrtale so socialno vlogo, ki jo je z njeno ustanovitvijo prevzela občinska uprava. Napadi pa so prišli z desne, češ da bo tudi to občinsko podjetje, kot mnoga druga, pasivno in da bo izguba bremenila celotno občinsko skupnost.
Lekarna je pričela delovati, lekarnar v njej se je znal priljubiti domačinom, pomožna moč je slovenska. Seveda je imela lekarna v prvih letih delovanja normalne začetniške težave. Treba je bilo nakupiti vso opremo in klienti so le počasi naraščali. Finančna izguba je bila v prvih letih še kar precejšnja in lahko je bilo desničarjem v občinskem svetu ob vsaki proračunski razpravi kazati s prstom na to občinsko podjetje, ki je ustvarjalo izgubo.
Položaj pa se je precej izboljšal ob zaključnih računih za leto 1977, ko so zabeležili pri več kot 120 milijonskem kroženju denarja le nekaj več kot pet milijonov lir izgube. Bistveno pa se je položaj spremenil lani, saj so ob ugotavljanju lanskoletnega poslovanja zabeležili porast prometa (nad 157 milijonov lir prihodkov) in tudi čisti dobiček 1.258.668 lir. To kljub temu, da so povečali število osebja (in s tem seveda tudi izdatke) in kljub vsem naraščajočim stroškom. Dobiček ni seveda velik, treba bo še precej, da se izenačijo izgube prejšnjih let. Porast prometa in odprava finančne izgube pa dokazujejo, da je bila pot, ki jo je pred leti izbrala goriška občinska uprava, pravilna.
Pravilna je bila tudi, ker je bila lekarna odprta v predmestju, kjer živi precej slovenskega prebivalstva. V to predmestje ne bi bili takrat dobili zasebnega lekarnarja.
SLOVENSKO STAINO GLEDALIŠČE V TRSTI
razpisuje
ABONMA
za sezono 1979-80
Etbin Kristan	KATO VRANKOVIC igra v treh dejanjih, režija MARIO URšIC
Edvvard Aibee	KDO SE BOJI VIRGINIJE WOOLF? drama, režija DUŠAN MLAKAR
John M. Synge	VRAŽJI FANT ZAHODNE STRANI komedija v treh dejanjih, režija ZVONE ŠEDLBAUER
Slavvomir Mrožek	TANGO dramsko delo v treh dejanjih, režija FRANCI KRIŽAJ
Ivan Cankar	lepa VIDA dramska pesnitev v treh dejanjih, režija MILE KORUN gostovanje SLG Celje
Henry de Montherlant	PORT ROYAL drama, režija VOJA SOLDATOVIČ gostovanje SNG Maribor
Ivo Tijardovlč
SPLITSKI AKVAREL opereta, režija RICHARD SIMONELLI gostovanje gledališča Komedija iz Zagreba
VRSTA ABONMAJEV V TRSTU
(premierski)
(prva sobota po premieri)
(prva nedelja po premieri)
(mladinski v sredo)
(mladinski v četrtek)
(druga sobota po premieri)
(popoldanska predstava na dan praznika) (mladinski)
(mladinski)
(mladinski)
Red A Ped B Red C Red Red Red Red Red
Red I Red J
Na prvem od jesenskih koncertov v gledališču Verdi bodo v Okviru proslav ob 100-letniCi rojstva Otto-rina Respighija izvajali tudi Gregorijanski koncert za violino in orkester italijanskega skladatelja. Na sporedu koncerta, ki bo prihodnjo sredo, bosta tudi skladbi Clemen-tija in Schuberta. Prodaja vstopnic v Pasaži Protti.
Danes, 26. t.m., bo ob 20.30 v baliziki , sv. Silvestra predzadnji koncert «Glasbenih srečanj«, ki jih prireja avtonomna turistična ustanova. Nastopila bosta ukrajinski baritonist Igor Darian in francoski pianist Enrico De Mori. Na sporedu skladbe Lisenka, Čajkovskega, Grečaninova, Kabaleskega, Mussorgskega, Rahmaninova in Rimskega Korsakova.
IJtlEffiJlM
Ob priliki svojega jubileja daruje Srečko Colja 20.000 lir za združenje aktivistov osvobodilnega gibanja in 10.000 lir za PD Igo Gruden,
Družina Grbec - Patrizio iz Skednja daruje 20.000 lir za poimenovanje osnovne šole v Skednju, 10.000 lir za PD Ivan Grbec, 10.000 lir za revijo Galeb, 5000 lir za Dijaško matico, 5000 lir za Glasbeno matico, 5000 lir za dom Jakoba Ukmarja, 5000 lir za spomenik v Skednju.
Karmela Škabar daruje 2500 lir za ŠD Primorec.
Gilberto Carli daruje 35.000 lir za ŠD Primorec.
V spomin na obletnico rojstva pokojnega Alfreda Kralja daruje družina 5000 lir za pevski zbor Primorec.
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
ABONMAJEV ZA SEDEM PREDSTAV
premiere
1	(sredinski sedeži)	25.000 lir
(ostali sedeži)	21.000 lir
10000 lir
ponovitve
15.000 lir
II.
Slovensko stalno gledališče razplsu|e (razen za premiere v Trstu) tudi družinski abonma, ki omogoča dr/Vz1l,n°m.sk.u,pn''3!?'®k z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadalinji družinski elan doolača 10 000 lir Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane prav tako 10.000 Ur. Po isti ceni nudimo abonma tudi invalidom. Abonma red F in red G stane 11.500 lir.
VPic;nVAN )E ABONENTOV DO SOBOTE, 29 SEPTEMBRA OD o no 14 URE PRI GLAVNI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA^ UL PETr6nK3 4 DOSEDANJI ABONENTI LAHKO OBNOVIJO ABONMA TUDI TELEFONSKO DO 27. SEPTEMBRA OD 9. DO 14. URE, TELEFON 734265.
PRODAJAM po ugodni ceni jadralne deske (wind surf). Telefonirati v popoldanskih urah na št. 220324.
PRODAM opel kadet letnik 1973. Telefonirati na tel. štev. 209782 od 13. ure naprej.
IŠČEM dvosobno stanovanje z ogrevanjem v najem v dolinski ali miljski občini. Tel. 228603 — od 16. do 17. ure.
IŠČEM pristen slovenski par za najem 90 kvadratnih metrov apartmaja v Sesljanu. Mesečno 120.000 lir plus ogrevanje. Telefon 208281.
NOČNO močenje postelje ni več problem. To nevšečnost lahko odpravite pri otrocih od 5. leta dalje z aparatom ENURELLE. Točnejše informacije lahko dobite pri tvrdki Mediman, UL S. Caterina 1,' II. nadstr tel. 60-938 vsak delavnik od 8. do t2. ure razen sobote.
JADRNICO LASER odlično skoraj novo ugodno prodam. Telefon (040) 212267.
DOJENČKA ali do triletnega otroka v devinsko nabrežinski obči ni sprejmem v varstvo zjutraj, popoldne, zvečer. Telefonirati na št 209259 dopoldne.
NUJNO potrebujem osebje za m štalacije centralnega ogrevanja in vode Telefonirati na št 226218 od 12 do 13 ure
PRODAM mohir MOTO-Bi 250 ccm. Telefon 814242.
Še neurejen položaj kuharic v vrtcih
Neurejen položaj pomožnega osebja v otroških vrtcih ONA1RC, ki so z dekretom od leta 1977 prešli pod državno upravo, utegne povzročiti težave v delovanju teh šol. Ob prenosu ustanove pod državno u-pravo niso namreč rešili vprašanja pomožnega osebja, ki je bilo prej v delovnem odnosu z ONAIRC, pozneje pa z državo. Z dekretom ministra Spadolinija so točno opredelila naloge pomožnega osebja (slug), kot so čiščenje prostorov, nadzorstvo nad njimi, varuštvo o-trok, kadar je to potrebno, nakladanje in razkladanje blaga itd. Nikjer pa ni v tem dekretu zapisa-
no, da mora pomožno osebje tudi kuhati. O tem vprašanju so se sindikati letos spomladi že pogovarjali z vsedržavno zvezo občin Italije (ANCI).
Sindikalna federacija je na to vprašanje s posebnim pismom opozorila občinske uprave. V njem izraža svojo zaskrbljenost, da se bo delo v vrtcih zataknilo, če ne bodo spoštovali pravic osebja. Če bo o-menjeni dekret prijavljen računskemu dvoru po 1. oktobru (do tega roka občine lahko zaradi posebnih razlogov nameščajo osebje, tudi morebitne kuharice v otroških vrtcih), se lahko primeri, da bo med letom nastala težava v kuhinji otroškega vrtca, ki bo imela za posledico motenje pouka.
Enotna sindikalna federacija bi se rada z občinskimi upravami in drugimi pristojnimi telesi čimprej pogovorila o tej zadevi, da bi preprečila nastanek poprej opisanih možnih motenj v pouku na vrtcih.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiitiMiiiiiMtMiitiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiHMtHMuiiiiiiiiiiiiMiiMMHiiiHiiiiviiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiii*
Normalizacija v preskrbi s pitno vodo
Izdatno deževje v zadnjih štirih dneh je občutno popravilo položaj v preskrbi s pitno vodo. Kakor so nam povedali na upravi Goriških vodovodov v Novi Gorici se je vodostaj v zbiralnikih vode na Mrzle-ku zvižal za tri metre, tako da se lahko govori o normalizaciji. Tudi dobava pitne vode Gorici se je od nedelje na ponedeljek izboljšala. Medtem ko so še v petek dobavili 2.100 kubičnih metrov vode, so jih v ponedeljek že 7.500. To pa pomeni, da se je dobava na moč približala redni dobavi, ki znaša od 8.500 do 9.000 kub. m na dan. Sedanje deževje je tako izdatno, da se letos ni več bati pomanjkanja vode.
Obilno deževje je dvignilo tudi gladino obeh rek, Soče in Vipave, vendar voda ni prestopila bregov in ne predstavlja nevarnosti.
VAŽNO OBVESTILO VINOGRADNIKOM
PRAVOČASNO PRIJAVITI KOLIČINO GROZDJA
Prijavo morajo v treh izvodih vložiti na občini takoj po trgatvi - Če bodo presegli dovoljeno količino, bodo izgubili zaščitni znak
Vinogradniki, ki imajo te dni precej preglavic s slabim vremenom, se bodo po trgatvi morali ubadati še z administrativnimi težavami. V predpisanem času, ki ga bo določila prefektura, bodo morali v treh izvodih na občini, kjer imajo vinograde, prijaviti količino grozdja. Zakonski odlok od 1963. leta namreč govori o prijavi takoj po opravljeni trgatvi, vsekakor pa vsaj deseti dan po zaključku trgatve, ki ga vsako leto določi prefekt. Obveznost se tiče tistih, ki so lastniki vinogradov z zaščitno znamko (DOC) v Brdih in v Posočju.
Ko bo prejela izvod od občinske uprave, bo trgovinska zbornica u-gotovila, da količina prijavljenega grozdja ni višja od najvišje dovoljene meje. Če bo prekoračena bodo v skladu z določilom Skupnega evropskega trga od 1970. leta za ves pridelek prepovedali uporabo zaščitnega znaka.
Konzorcij briških in posoških vinogradnikov zato opozarja kmete, naj prijavijo po pravilniku določe-
PRED PRAZNIKOM OBČINE IDRIJA
Do konca 1980 bodo v Idriji uresničili skoro ves program naložb v gospodarstvu
Pred leti so izdelali načrt za preusmeritev gospodarstva po takratnem prenehanju izkopa živosrebrne rude - V tovarnah uvajajo sodobno tehnologijo
Praznik občine Idrija — 1. oktober, ki je sicer posvečen spominu na ustanovitev Vojkove brigade leta 1943 v Cerknem in na njene junaške borce, vsebinsko povezujemo prav s tistimi ustanovami in dejavnostmi, ki so prebivalcem naših krajev že v času najtežjih preizkušenj, borb in žrtev bile porok, da bo Primorska priključena novi Jugoslaviji. Občani idrijske občine danes odgovorno vlagajo vse napore v spremembe, ki jim po zaprtju rudnika živega srebra zagotavljajo lepšo prihodnost. To lahko podkrepimo z novimi industrijskimi obrati, rastjo dohodka in akumulacije. Do konca leta 1980 bodo uresničili skoraj celotni program naloži), ki v gospodarstvu presegajo znesek 130 milijard S din, v negospodarstvu pa skoraj 40 milijard S din. Danes idrijsko gospodarstvo kaže povsem drugačne rezultate kot pred štirimi leti. Medtem ko so leta 1976 u-gotovili, da je akumulacija v celotnem idrijskem gospodarstvu padla od 10 milijard S din na slabih 500 milijonov S din, se lahko letos že pohvaliio, da jo bodo v tem znesku 10 milijard S din ponovno dosegli. To pa kaže na določene premike v idrijskem gospodarstvu, ki se prav tako odgovorno pripravlja na naloge v naslednjem srednjeročnem obdobju. Zaradi majhnih možnosti po zaposlitvi nove delovne sile v občini, bo potrebno v idrijski občini izbrati takšne programe, ki bodo uvajali sodpbno tehnologijo in avtomatizirali proizvodnjo. Pri tem bo posebno pomembna modemizaci-
niiiitmiimtiiiiimiiiiiiiitisiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii
Spet uspeh za «0ton Župančič>
Na vsedržavnem tekmovanju v u-metnostnem kotalkanju, ki je bilo v Calderari di Reno v nedeljo je mlademu članu društva «Oton Župančič« iz Štandreža Silvanu Gren-denu za las ušlo prvo mesto v kategoriji juniorjev. Zmagal je s 118,4 točke Alberto Lugli iz Ferrare, Silvan Grendene je bil s 118,2 točke drugi. Tretji, Max Serra, je dosegel komaj 104,2 točke.
štandreške kotalkarice so bile v nedeljo tudi na državnem prvenstvu kategorije »allievi« v Trstu. Nadja Maraž je dosegla 11. mesto, Damijana Makuc pa 24. mesto.
Tečaji v goriškem bazenu
V ponedeljek, 15. oktobra, se bo pričel v goriškem bazenu tečaj za apneiste. Tečaj se bo odvijal v pokritem bazenu oktobra in novembra ob ponedeljkih in četrtkih, in bo služil tudi kot priprava za vse tiste, ki se nameravajo v prvih dneh februarja prihodnjega leta udeležiti tečaja za potapljače. Vsi zainteresirani se lahko za informacije in vpise javijo na sedežu »Gorizia nuo-to». Ulica Capodistria 8, tel. 32248,
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA in GLASBENA MATICA TRST
sporočata, da bo v letošnjem šolskem letu ustanovljena dveletna zborovodska šola. Vse, ki bi se radi usposobili kot zborovodje ali ki bi radi še izpopolnili svoje znanje na tem področju, vabimo k vpisu in prosimo, da se zglasijo na se dežu SPZ v Trstu. Ul. sv. Fran čiška 20. vsak dan od 8.30 do 12.30 in od 16. do 19. ure do vključno 29. t.m. kjer bodo dobili vse potrebne informa cije.
vsak dan razen ob ponedeljkih od 16.00 do 19.00. Vpisovanje se zaključi v petek, 12. oktobra.
• Krščanskodemokratska svetovalska skupina v Ronkah je ob vesti, da bodo zamenjali dva občinska odbornika, kritično ocenila ta odstop. To naj bi ne bilo v skladu z programskim govorom župana po lanskih občinskih volitvah.
f Čestitke
Danes praznuje nona Roža z Oslavja rojstni dan. Koš poljubčkov ji pošilja Matejka.
VOZNI RED VLAKOV
URNIK VLAKOV
Prihodi iz Trsta: L 6.14, D 6.51, L 7.14, D 7.49(d), D 8.01(c), D 9.18(d), L 11.08, D 13.02, L 14.08, D 14.43, L 15.28, L 17.51, D 18.24(a), L 18.56, D 20.03, L 21.02, D 21.23(c), D 22.21 (d), L 24.00.
Odhodi pioti Trstu: L 0.03, L 5.44(b), L 6.16, D 7.15(a), L 7.50, D 8.18, D 9.20, L 11 10, D 13.34, L 14.10, D 15.51 (c), D 16 47(d), L 17.06, L 18.26, E 18.58, L 19.51, L 21.36, D 22 08(c), D 23.03(d).
Prihodi iz Vidma: L 0.02, L 5.42 (b), L 6.15, D 7.14(a), L 7.48, D 8.16, D 9.19, L 11.07, D 13.32, L 14 07, D 15.50(c), D 16 46(d), L 17.04, L 18.25, E 18.57, L 19 50, L 21.34, D 22 07(c). D 23.01 (d)
Odhodi proti Vidmu: L 0.04, L 6.17, D 6.53, L 7.16, D 7.51(d), D 8 04(0, D 9.21 (d), L 11 09; D 13 05, L 14 09, D 14.44, L 15 29, L 17 56, D 18 26(a), L 19.00, D 20 05 L 21.03, D 21 24(c), D 22.22(d)
Prihodi Iz Nove Gorice: L 12.03, L 17 31.
Odhodi proti Novi Gorici: L 9:50. L 15.33
(a)	Ne vozi ob praznikih
(b)	Vozi samo ob delavnikih od 28 5 do 3 8 In od 16 8 79 do 31 5 1980
(c)	Vozi od 30 9 79 do 31 5 1980
(d)	Vozi od 27, 5. do 29. 9. 1979.
ja RŽS, ki bi sredi novega planskega obdobja dajal isto proizvodnjo s 300 zaposlenimi delavci, kot jo je dajal pred krizo. Za to pa so pogoj tudi normalne cene te žlahtne kovine.
Letošnji program praznovanja občinskega praznika obsega številne kulturne in športne prireditve in o-bisk spominskih obeležij iz NOB na Idrijskem in Cerkljanskem. Vrhunec letošnjega praznovanja pa bo vsekakor slavnostna seja Skupščine občine Idrija.
V	sredo, 26. seotembra, bo ob 19.30 uri v Rudniški dvorani v I-driji koncert Slovenskega kvinteta trobil.
V	soboto, 29, septembra ob 10. uri bo otvoritev novega balinišča za gostilno «SOčA» v Idriji in občinski turnir v balinanju.
Ob 18. uri bo v prostorih Galerije Idrija otvoritev slikarske razstave del akadenmskega slikarja Rafka Terpina iz Idrije. Zvečer ob 20. uri bo tek po idrijskih ulicah, po vrhovih okrog idrijske kotline pa bodo prižgali kresove v počastitev praznika.
V	nedeljo, 30. septembra ob 8. uri bodo iz Idrije krenili na pohod planinci, ki bodo obiskali grobišče 305 padlih na Vojščici. Pionirji in mladinci pa bodo krenili do spominske plošče narodnega heroja Janka Premrla - Vojka v Idrijsko Belo. Na predvečer praznika bo ob 18. uri na Trgu maršala Tita v Idriji promenadni koncert Pihalnega orkestra idrijskih rudarjev.
V	ponedeljek, 1. oktobra — na dan občinskega praznika bo ob 10. uri v prostorih Galerije Idrija slavnostna seja Skupščine občine Idrija, na kateri bodo podelili priznanja in nagrade občine Idrija ter podelili letošnje Pirnatove nagrade.
SILVO KOVAČ
Dve novi šoli v Posočju
V Ročinju in v Smasteh, v Soški dolini, so prea kratkim izročili namenu dve šolski poslopji. Od ponedeljka naprej se otrokom iz teh dveh vasi ni treba več vozki v Kanal oziroma v Kobarid, kjer so do sedaj obiskovali osnovno šolo.
Nova osnovna šola v Ročinju bo delovala kot podružnična šola osnovne šole Antona Veluščka-Ma-tevža iz Kanala. Letos bodo sprejeli v nove prostore malčke iz krajevnih skupnosti Ročinj in Kam-breško, in sicer tiste, ki bodo obiskovali prve štiri razrede. Poleg njih bodo v novih prostorih imeli svoj «kotiček» tudi predšolski otroci vzgojnovarstvene ustanove. Doslej so se, potem ko sta potresa 1976. leta porušila staro šolo in ob njej obnovljeni otroški vrtec morali vsi otroci voziti v matično šolo v Kanal. V šolskem poslopju je poleg učilnic, kuhinje in drugih prostorov tudi večnamenski prostor, ki ga bodo uporabljale krajevne organizacije za razne kulturne prireditve.
Drugo novo osnovno šolo, ki so jo v teh dneh odprli v Soški dolini, to je v Smasteh pa bodo obiskovali učenci iz krajevnih skupnosti Smaste - Ladra in Vrsno - Libušnje-Km. V njej bodo uvedli celodnevni pouk in tudi v tem poslopju bo prostora za predšolske otroke iz o-beh krajevnih skupnosti, šola, ki bo v bodoče sprejela pod svojo streho do 60 otrok ie bila zgrajena s skupnimi sredstvi izobraževalne skupnosti in sklada za odpravo posledic potresa.
V PETEK V NOVI GORICI
Jubilejna razstava Goriške knjižnice
V občinski upravni zgradbi bodo v petek ob 10. uri odprli razstavo: «30 let dela, rasti in uspehov gori-
ške knjižnice France Bevk v Novi Gorici«. Razstava, ki jo prireja Goriška knjižnica, bo prikazala razvoj knjižnice, njeno razgibano dejavnost, probleme ob razvoju itd.
V	petek v Sovodnjah seja občinskega sveta
V	Sovodnjah se bo v petek, 28. septembra, ob 19. uri sestal tamkajšnji občinski svet. Na dnevnem redu imajo odobritev odborovih sklepov, odobritev načrta za razvoj trgovinskega omrežja, poveritev del za nekatere posege na cestiščih pred tovarnami Eurolin in Sorini. Govor bo tudi o letošnjem prevozu u-čencev v šolo, o vprašanjih občinskega osebja in drugih upravnih zadčvah.
Občni zbor PD Štandrež
Jutri, v četrtek, ob 20.30 priredi prosvetno društvo »Štandrež« redni občni zbor v mali dvorani doma «Anton Gregorčič«. Na dnevnem redu so predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo, poročilo referentov, nadzornega odbora ter izvolitev novega odbora.
no količino grozdja, da se tako izognejo s pravilnikom EGS določenim sankcijam in tudi nevšečnostim, da za njihove v uradni seznam pravilno vpisane vinograde ne bodo prejeli potrdila trgovinske zbornice o proizvodnji grozdja z zaščitnim znakom.
Za vsako pojasnilo je na voljo u-rad za vodenje seznamov vinogradov z zaščitnim znakom v Brdih in v Posočju; ta urad je pri trgovinski zbornici.
Koncertna sezona v priredbi občine
Kot je znano bo tudi v tej sezoni goriška občinska uprava priredila v avditoriju koncertno sezono. Na sporedu je 14 koncertov, ki bodo od petka, 26. oktobra, do sobote, 26. aprila. Vsi koncerti se bodo pričeli ob 20.30, abonma za ves ciklus znaša 6.000 lir. Deficit bodo krili iz občinskih skladov. Koncertno sezono prirejajo v sodelovanju z Associazione musicisti giuliani iz Trsta. Vstopnice in abonma prodajajo v Pro Locu v pasaži. Prvi koncert bo 26. oktobra, Lisztove skladbe bo izvajal Claudio Crismani.
Sonja Lutman nastopi na mladinskih igrah
Na letošnjih vsedržavnih mladinskih igrah, ki bodo od 1. do 5. oktobra v Genovi, bo nastopila tudi dijakinja slovenske nižje srednje šole Sonja Lutman. Tekmovala bo v namiznem tenisu. Iz goriške pokrajine bo odpotovalo v Genovo 21 študentov, ki bodo nastopili v atletskih disciplinah, kanuju, namiznem tenisu, plavanju, kotalkanju, jadranju in sabljanju.
Spet trčenje v Dolu
Včeraj Zjutraj se je na državni cesti, ki pelje iz Gorice v Trst pripetila prometna nesreča, pri kateri se je ranil 34-letni Romano Millo iz Trsta, Ulica Baiamonti 8. Millo se je vozil s svojim avtomobilom proti Gorici, ko mu je, kot nam je povedala cestna policija, avtomobil, ki ga je upravljal 23-letni Ivo Boskarol iz Ajdovščine presekal pot v bližini križišča pri Devetakih. Trčenju se Millo ni mogel izogniti. Sprejeli so ga na zdravljenje v goriško bolnišnico s prognozo okrevanja v 60 dneh zaradi zloma vretenca.
• Sindikalni aktivisti v tržiški bolnišnici so včeraj razpravljali o bližnji ustanovitvi področnih zdravstvenih enot in izrazili mnenje, da bi bilo na področju Goriške najbolje ustanoviti dve taki enoti.
Manjša nesreča pri Vilešu
Na avtocesti v bližini izhoda pri Vilešu se je v ponedeljek zjutraj pripetila manjša prometna nesreča, pri kateri sta se ranila 59-letni Giuseppe Barnabei in njegov sin 16-letni Mauro iz Abana Terme. Vozila sta se s tovornjakom, ko je po vsej verjetnosti zaradi mokrega cestišča Giuseppe Barnabei zgubil o-blast nad vozilom in zavozil s ceste. Oče se bo moral zdraviti 8 dni, medtem ko bo mladi Mauro okreval v 4 dneh.
iiiuaiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiniiiiiiiiitiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiitiiiiMiiHiiiittiiiiiii
Včeraj-danes
lz goriškega matičnega urada
RODILI SO SE: Gloria de Simone, Nicola Pozzetto, Elena Pa-gnozzi, Antonella Stasi, Lorenzo Marzocca, Emanuela Milani, Ales-sandra Burzagli, Fabiano Thoman, Daniela Delponte, Alessio Burtone, Tanja Figelj, Serena Ninin, Giulia Rubino, Andrea Virgili, Irene Princi, Romina Lombardi.
UMRLI SO: 73-letna gospodinja Albina Šuligoj, 88-letna upokojenka Ernesta Rutar, 90-letna upokojenka Caterina Zuzic vd. Funtuzzi, 86-letna gospodinja Matilde Berini, 70-letna upokojenka Antonia Rožic, 71-letna gospodinja Maria Sabini vd. Ramosi, 79-letna upokojenka I-da Zorzenon, 82-letni upokojenec Peter Brajnik, 43-letni brezposelni I-vo Gorian, 58-Ietni Camillo Colom-bi, 47-letni Antonio Delpin, 41-letni delavec Giuseppe Rossi, 66-letna gospodinja Teodora Gallo por. Ca-stagnoli.
POROKE:	državni uslužbenec
Renato Del Grosso in brezposelna Concettina Sindona, strojnik Mario Galluzzo in uradnica Carmen Humar, državni uslužbenec Dario Per-co in državna uslužbenka Vida Zu-lian, mehanik Renzo Vecchiet in delavka Loredana Zanuttini, mehanik Sergio Frascina in študentka Eleonora Barbangelo, delavec Mas-simo Gabarrini in gospodinja Angela De Maio.
OKLICI; zidar Natale Scognami-glio in uradnica Tiziana Ragni, delavec Serafino Moscatelli in delavka Concetta Stoto, častnik Claudio Quintana in delavka Loretta Maria Crestani, delavec Antonio Ste-fanelli in učiteljica Antonietta La-manda, finančni stražnik Gianfran-co Trevisi in delavka Maurizia Pe-rula
Šolske vesti
Šolsko skrbništvo v Gorici obvešča vse zainteresirane, da zapade 8. oktobra t.l. rok za predložitev prošenj za sodelovanje na natečaju za 443 mest didaktičnega ravnatelja.
Izleti
Prosvetno društvo «Skala» v Ga-brjah priredi v nedeljo, 30. septembra, enodnevni avtobusni izlet na Tržaško. V predpoldanskih urah si bodo izletniki ogledali Rižarno in naravoslovni muzej, po kosilu v neki kraški gostilni bo sledil še ogled podzemske jame pri Brišči-kih.
Gledališča
Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici priredi danes dve predstavi igre Iona Druce »Največja svetinja«. Ob 10.30 bo predstava za red BP, ob 20. uri pa za red Premiera.
Kino
Gorica
VERDI 17.30-22.00 «Hair» Barvni film.
CORSO 17.30—22.00 «Prova d’orche-stra«. Film F. Fellinija. Igrata B. Baas in C. Colosimo.
VITTORIA 17.30p22.00 «L’abisso dei sensi«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR :8.00-22.00 «1 tre del-1'operazione Drago«.
PRINCIPE Zaprto.
J\ova Gorica in okolica
SOČA (Nova Gorica) 18.00—20.00 »Pojdi mami očka dela«. Ameriški film.
SVOBODA (Šempeter) 18.00—20.00 «Mali mali človek«. Italijanski film.
DESKLE 19.30 »Kung-fu borci za svobodo«.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČ
Danes ves dan in ponoči je Tržiču dežurna lekarna Rismon Ul. Toti 52, tel. 72-701.
DEŽURNA LEKARNA V GOI
Danes ves dan in ponoči j Gorici dežurna lekarna Pontoi Bassi, Raštel 52, tel. 83-349.
SE EN MODEL SREDNJEGA RAZREDA
Od uspeha delte je odvisna bodočnost tur inske Lancie
V delto bodo vgradili motorja, ki že opremljata Fiatov rjtmo
GENOVA — Že nekaj dni vozijo novi avti, ki jih je kaj težko prepoznati. Gre za najnovejšo lancio, ki so ji nadeli ime davnega, prednika ki ga je turinska tovarna proizvajala tam nekje leta 1911. »Delta* tako se imenuje novorojenček turinske lancie sodi v srednji razred, v razred, za katerega je v Italiji in v Evropi največ popra-ševanja, saj prodajo samo v Italiji letno pol milijona vozil s ku-baturo, ki niha med 1.300 in 1.500 kub. cm, v vsej Evropi pa kar 4 milijone.
Delta bo kupcem na voljo v treh različicah, ki v glavnem povzemajo značilnosti in izkušnje Fiatovega ritma: dva 1.300-kubična mcdela in model z motorjem 1.500 kubikov. Na delti gradi Lancia pravzaprav svojo bodočnost. Fiat je v razvoj tega načrta naložil mnogo denarja in operacija se mora uspešno zaključiti, če hoče Lancia sploh ostati pri žičljčhju. Upajo, da bodo z delto proizvodnjo, ki je leta 1978 dosegla 140 ti-s"č enot, povečali v letu 1980 na 200 tisoč. Gre za dokaj ambiciozni načrt, še zlasti v sedanjih časih energetske krize, pa tudi spričo čedalje večkrat neupravičeno naraščajočih cen.
Prav delta bi morala biti, seveda skupaj z beto, ki so jo prav te dni pomladili s tem, da so jo stilistično malček obnovili, tista gonilna sila, ki bi Lancio morala privesti do teh uspehov. Vse to bo Fiata stalo 250 milijard lir v prihodnjih 5 letih in ker pri tu-rinskem velikanu ni prostora' za sentimentalnost se bodo morale te naložbe tudi obnesti, sicer bo z Lancio konec.
K njenemu zadnjemu modelu, ki še ni naprodaj, se bomo vsekakor v bližnji bodočnosti vrnili, danes pa si bomo ogledali material, ki ga ponuja tovarna. Delto bodo torej prodajali v treh različicah: model 1.300 kubikov s štirimi prestavami, 1.300 s petimi prestavami in pa model 1.500 samo s petimi prestavami. Zmogljivosti prvih dveh modelov so skoraj enake saj bo maksimalna hitrost za nekaj kilometrov presegala 150 km na uro, s tem da bo seveda model s štirimi prestavami pri tem pokazal nekaj več žeje, delta 1.500 pa bo presegala 160 km na uro.
Oblika je sad skupnega dela turinskih stilistov in pa designer-ja Giugiara. O obliki lahko razpravljamo, vendar je novi avto prikupen, le navaditi se bo treba na njegovo nekoliko nenavadno linijo. Označuje ga prisekan zadek, kot je pač za zadnje modele turinske Lancie značilno že nekaj let. Zelo praktična so peta vrata v zadku ki se odpirajo tik nad odbijačem in tako omogočajo nakladanje prtljage brez večjih težav in naporov. Naslanjala zadnjih sede žev se lahko nagnejo naprej tako, da ima lastnik na razpolago res ogromno prostora ža prtljago, sicer pa znaša prostornina prtljažnika približno 260 kub. decimetrov, kar za avto tega razreda ni mnogo, ni pa niti pretirano ozko.
Prednji motor in pogon na prednji kolesi pričata o domnevni dobri legi na cesti, čemur prav gotovo prispevajo tudi posamične o-sebe. Naj navedemo še nekaj tehniških podatkov ki jih je posredovala Lancia. Delta bo opremljena z dvema vrstnima štirivaljnima motorjema s kubaturo 1301 kubikov (kar ji omogoča, da vozi po avtocesti s hitrostjo 140 km na uro kljub omejitvam) in 1498 kubikov. Največja meč 75 KM (1.300) pri 5.800 obratih v minuti in pa 85 KM pri istem številu o-bratov za model 1 500. Koluti na prednjih kolesih, bobni na zadnjih s servo ojačevalcem. Delta 1.300 s štiiimi prestavami tehta 955 kg, s petimi prestavami 970 kg, 1.500 pa 975 kilogramov. Avto je dolg sk'-raj 4 metre, točneje 3,88, širok pa je 1,62 metra.
Renault 14 TS limuzina s ščepcem športnega popra
Francoska avtomobilska hiša Renault je pred časom predstavila javnosti novo različico v seriji 14: gre za bolje opremljeno znano limuzino, kateri so francoski inženirji dodali nekoliko športnega popra. Avto je namenjen predvsem tistim kupcem vozil nižjega srednjega razreda, ki si želijo nadpoprečne opreme in znatne poskočnosti.
Največja novost pri novi različici je motor: v 14 TS so vgradili 1350-kubični motor namesto 1.200-kubičnega, ki je vgrajen v različicah TL in GTL. Gibno prostornino so povečali tako, da so podaljšali tek batov in premer valjev, poleg tega pa so nekoliko spremenili profil odmične gredi za krmiljenje ventilov. Motor ima sedaj dvojni uplinjač Solex in premore približno 10 konjskih sil več (70 KM pri 6.000 obratih na minuto), boljši pa je tudi navor (11 kpm pri 3000 obratih na minuto).
Zaradi večje moči in poskočnosti motorja so nekoliko spremenili razmerje zob v diferencialu (57/16 namesto 58/15), kar pomeni, da pri isti hitrosti se motor vrti z manjšim številom obratov in da je poraba goriva občutno manjša. Če naj verjamemo podatkom hiše vozilo porabi 6,4 litra goriva pri hitrosti 90 km na uro, 8,1 litra pri hitrosti 120 km na uro in 10.3 litra v mestu.
Poleg motorja so avtu znatno izboljšali notranjost. Prednja sedeža sta povsem nova in spominjata na tiste, ki jih že nekaj let vgrajujejo v Renaultove kupeje. Sta zelo udobna, poleg tega pa tudi dobro držita voznika in sprednjega potnika v ovinku. Na armaturni plošči je poleg vseh ostalih števcev še merilec vrtljajev, voznik pa lahko istočasno zapre vsa štiri vrata, ki imajo elektromagnetno ključavnico.
Avto, ki z lahkoto preseže hitrost 150 km na uro. je zelo poskočen in okreten, lega na cesti je dobra in vozilo ne povzroča preglavic niti poprečnemu vozniku. Kupca novi renault velja
6.060.000	lir, h katerim je "treba primakniti še približno 300.000 lir za vpis v avtomobilski register in za prevoz.
Nova modela volvo 245 GTL in 345
Švedska avtomobilska hiša Volvo je predstavila dva nova modela : 245 GTL in 345. Prvo vozilo je razkošna limuzina, ki je namenjena tistim, ki veliko potujejo in ki seveda imajo kaj pod palcem. Avtu so vgradili 2,4-litrski motor, ki premore 140 konjskih moči in ki požene vozilo do hitrosti 180 km na uro. Tehniki so poskrbeli, da je notranjost vozila še posebej udobna, poleg tega pa so izboljšali lego na cesti z blažilniki s plinskim tlakom.
345 pa je limuzina srednjega razreda. V bistvu gre za izpopolnjen model 343 s petimi namesto s trojnimi vrati. Prenovili so sistem zračenja, poleg tega pa povečali razdaljo med kolesi, da bi izboljšali sicer že odlično lego na cesti.
V naši pomorski rubriki smo morda do sedaj preveč očitno zagovarjali jadrnice in izrivne čolne, zato se bomo danes oddolžili vsem tistim, ki jim naglica ne preseda in si jo želijo tudi na morju. Predstavili vam bomo kajutni gliser italijanske proizvodnje «vega 640». Glavna njegova značilnost, ki opravičuje našo iznevero jadrnicam in izrivnim čolnom, je smotrno izdelano dno v obliki ostrejše črke «V», ki omogoča zanesljivo vožnjo tudi po razburkanem morju.
Že samo ime pove, da je gliser dolg 6,40 metra, kar ga uvršča že mrd spdebna plovila, ki si lahko privoščijo daljše križarjenje. Širok je 2,43 metra, pri mirovanju zna-
ša njegov ugrez 0,40 metra, tehta pa 700 kilogramov. V kajuti sta dve udobni ležišči, ki jih lahko združimo in dobimo enotno spalno površino za tri osebe. V srednjem delu plovila, ki ga lahko pokrijemo s platneno s tre Im sta vgrajena plinski gorilnik in umivalnik. Ta del, ki gre skoraj do krme, lahko po volji spreminjamo od «dnevne sobe* do «jedilnice» in celo prostranega prostora za udobno sončenje. Na plovilu .je tudi omara za' obleke in kemično stranišče, poleg prostornih prostorov za ladijsko opremo in prtljago, ter 25-li-trskega rezervoarja za vodo.
Proizvajalec predvideva za ta gliser krmne motorje do 150 konj-
skih sil. Plovba pa je že zanesljiva in hitra s krmnimi motorji 55 konjskih sil, kar je danes v obdobju energetskega varčevanja nadvse pomembno. Gliser ima *udi vgrajen 70-litrski rezervoar za pogonsko gorivo. S 55 konjskimi močmi doseže gliser maksimalno hitrost 21,60 vozla (40 kilometrov na uro). Hitrost križarjenja pa je približno 18 vozlov, ko gliser lepo drsi tudi po ne preveč vzvalovanem morju. Po zaslugi posebno izdelanega dna ima «vega 640» dobre manevrske sposobnosti tudi pri nizkih hitrostih, kar prav pride ob slabem vremenu. Vsekakor pa ponovimo staro pravilo, da je edino mesto za gliserje v nevihtah varen pristan.
NOVI FORDI GRANADA ZAŠČITENI PROTI RJI
Kot skoraj že vse avtomobilske hiše je tudi nemški Ford sklenil, da začne s predajo svojih modelov za «osemdeseta leta*. Poleg prenovljenega mcdela »taunus* je nemška hiša v tem okviru prenovila tudi svojo največjo limuzino »granada*, ki je na voljo kupcu v številnih različicah od poprečne
2.000	«base» do razkošno opremljene »ghia* z 2.800-kubičnim motorjem.
Novi modeli «granada» se po zunanjosti ne razlikujejo bistveno od prejšnjih, če izvzamemo gumijasto oblogo na odbijačih'. Tudi notranjost je bila le nekoliko posodobljena: stoli so bolje oblazinjeni, na voljo so še druge barve, kakovost notranjih prevlek je izboljšana.
Bistvena novost novih «granad» pa je zaščita proti rji. Ford je izoblikovala svoj sistem, ki ga je poimenovala SFAC. Kot vsi avtomobilisti dobro vedo, je rja eden glavnih sovražnikov avtomobila, predvsem karoserije, še zlasti v
IZBRANCE
Po vseh teh podatkih je treba pristaviti še gradbeni material, in sicer ojačena umetna smola, a kar je najvažnejše, ceno. Vsakemu je lahko takoj jasno, da je treba za tak gliser odšteti mastne denarce kar 10 milijonov h katerim je treba prišteti še davek IVA ceno platnene strehe kemičnega stranišča in ostalih pritiklin da je končna cena z motorjem johnson 55 in brez davka kar 11,5 milijona lir.
Francoska Peugeot b0 začasno umaknila s prometa 2.000 avtomobilov 305, ki so jih proizvedli lani in katerim bodo pregledali volan ter krmilni mehanizem.
V Kielu so predstavili javnosti prvi nemški traktor na mešanico plinskega in ogrščičnega olja. Kaže, da je storilnost motorja zadovoljiva, proizvodnjo pa zavira visoka cena ogrščičnega olja.
DETROIT — Ameriški avtomobilski velikan General inotors je poklical spet v tovarno vseh 225 tisoč vozil s prednjim pogonom in samodejnim menjalnikom, ki so jih prodali po 20. aprilu letos. Ukrep zadeva modele »Chevrolet citation*. »pontiac phoenix», «olds-mobile omega* in »buick skylark».
BERITE
REVIJO
krajih, kjer je podnebje hladno, vlažno in v obmorskih krajih zaradi soli. Pri Fordu zagotavljajo, da njihov sistem korenito zmanjša možnost rjavenja: predvsem v tovarni sedaj še skrbneje montirajo kovinske dele in bolj pazljivo lakirajo pločevino z bolj kakovostnimi laki. V vse votle dele, ki so najbolj izpostavljeni rji, vbrizgajo poseben raztopljen vosek. Končno prevlečejo spodnji del karoserije z vodarn, iu. ščiti pločevino pred oddrgnihami in pred poškodbami, ki jih povzročajo vo-
Cene novih ford taunus
Od prejšnjega tedna so tudi v Italiji na prodaj novi modeli ford taunus. Nemška avtomobilska hiša je prenovila zunanjost tem svojim vozilom srednjega razreda, bolje opremila notranjost in posodobila motorje. Kot pri limuzini granada so tudi pri taunusih še posebej poskrbeli za zaščito proti rji. Omeniti velja nadalje, da so manj močnim različicam s 1.300- in 1.600-kubičnim motorjem vgradili nov vplinjač, ki sestoji in prilagodljive Venturi-jeve cevi in ki po zagotovilih izvedencev občutno zmanjša izpuh onesnažujočih plinov.
Cene novih taunosov (ključi v roke) so sledeče: taunus 1.3 (1 V) dvojna vrata
5.802.100	lir taunus 1.3 (1 V) četvero vrat
6.124.200 Ur
taunus 1.3 (1 V) SW
6.631.600	lir
taunus 1.6 (1 V) SW
6.844.000	lir taunus L 1.3 (1 V) četvero vrat
6.328.300 lir taunus L 1.6 (1 V) četvero vrat
6.539.600	lir
taunus LS (2 V) dvojna vrata
6.809.800 lir taunus GL 1.3 (1 V) čet. vrat
7.241.000	Ur taunus GL 1.6 (2 V) čet. vrat
7.539.000	Ur
taunus GL 1.6 (2 V) SW
8.133.700 Ur taunus GLS 2.0 OHC dvoj. vrata
7.775.000	Ur
taunus ghia 1.6 četvero vrat
8.457.100	Ur taunus ghia 2.0 OHC čet. vrat
8.678.900 Ur taunus ghia 2.0 (V 6) čet. vrat
8.890.100	Ur
da, gramoz, sol in vse ostalo, kar se v raznih letnih časih sesede na cestišča.
LONDON — Sindikalna delegacija delavcev zaposlenih v koncernu British Leyland bo zahtevala v pogajanjih z delodajalci 24 od sto poviška, kar znaša poprečno 24 funtov šterlingov tedensko. Vseh uslužbencev Ley-landa je približno sto tisoč.
TOKIO — «Nissan motor com-pany» je bila v avgustu največji japonski proizvajalec avtomobilov in je prehitela dosedanjega re korderja Hondo za celih 4.000 enot. Kljub temu pa je Honda še vedno na prvem mestu po prodaji, saj je na domačem tržišču prodala 93.388 vozil, v tujini pa 96.876, medtem ko je Nissan v i stem obdobju prodal 67.327 avtov doma, v tujini pa 92.183.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
13.00	Poletni baletni maraton: Bayadere — 1. del
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu
13.55	V evroviziji iz Splita: SREDOZEMSKE IGRE
18.15	Pravljica dneva:
Pismo Eralda in Giorgina
18.20	Dogodivščine kapetana Spavente, Pantaloneja, Ar-lecchina in Isabelle — 2. del
19.20	Hopalong Cassidy — TV film PREKLETA DOLINA, 1 del
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	KOJAK — TV film Anatomija nekega požara Režija: Sigmund Neufeld jr. Igrajo: Telly Savalas, Alex Rocco, Kevin Dobson, Ben Hammer in drugi.
21.35	Antenna
potovanje v psihoanalizo Nelo Risi predstavlja drugi del svojega «potovanja skozi psihanalizo». Tokrat obravnava izkušnje psihanalistov, ki so se ločili od Freuda in so oporekaU njegovim teorijam. V tej oddaji je predstavljenih več izkušenj, med njimi tudi sprememba psiha-nalize v nekakšno kolektivno predstavo, v «gledaUšče tesnobe*. Skupina žensk se hoče osvoboditi pogojitve o-troških let in družinskih o-koliščin. Bistvo oddaje pa je poskus anaUtične razlage vprašanja, zakaj je psihana-Uza za mladino tako zanimiva.
22.40	Športna sreda
Ob koncu'DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
13.00	DNEVNIK 2 - OB 13. URI
13.15	Jazz koncert Charlieja Min-gusa
Program za mladino
18.15	Capitan Harlock — AV film Do meja zvezd
18.40	Iz parlamenta DNEVNIK 2 — ŠPORT
19.00	Spaziolibero programi pristopanja
19.15	Moški v hiši — TV film Ne vztrajaj, ne plešem Napoved vremena
19.45	DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO
20.10	Firence: Nogomet
ITALIJA — ŠVEDSKA
22.05 Roko pred oči — film
Nastopajo: Massimo Mollica, Dante Cona, Massimo Perti-cari. . .
Ob koncu DNEVNIK 2 -ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
18.40	Z besedo in sliko:
Rbtepuh in nočna lučka
18.55	Anamorfcze, dok.
19.20 Ne prezrite
’ou
19.35	OBZORNIK
19.45	Na obisku v Posušju, glasbena oddaja V hercegovski vasi oziroma trgu Posušje izredno zagnani domačini vsako leto prirejajo srečanje folklornih skupin. Te se zgrnejo iz vseh koncev kamnitih hribov. Pravi očanci in prave mamke so to, praznično lepi v sprevodu, ki gre po mestu. Uokvirjajo jih slikovito vrvenje, noč in mešanica instrumentov z značilnimi ritmičnimi motivi. Njihovi pogledi so polni ljubezni do življenja, posebno do življenja na neljubeznivem kamnu, ki ga
človeške roke znajo spreminjati. Trume gledalcev se zgrnejo v ta kraj ne zaradi turističnega spektakla, ampak zato, ker imajo radi narodno izročilo.
20.15	Risanka
20.30	TV DNEVNIK
21.00	Film tedna:
ALIČE, francoski film Claude Chabrol, režiser filma Aliče ali Zadnji beg, kot se imenuje v francoščini, je dokaj nenavaden ustvarjalec v francoski kinematografiji. Pojavil se je v obdobju novega vala, kasneje pa je precej spremenil koncept u-stvarjanja, predvsem idejno. Kakorkoli že, Chabrol venomer išče nove poti, in to je menda tudi eden glavnih razlogov, da dandanes, ko je minilo že veliko let od pojava novega vala, velja za dokaj modernega režiserja. Med drugim je napisal monografijo o avtorju grozljivk Alfredu Hitchkocku, zato nas ne more presenetiti dejstvo, da se je tudi sam precej posvetil grozljivkam, v katere pa navadno vpleta kritiko na račun buržua-zije.
To velja tudi za film Aliče, čeprav se nam bo zdel nekoliko nenavaden, kajti Aliče ne pozna liename zgodbe. Zgodbo bi pravzaprav lahko povedali zelo na kratko. Mlada žena se odloči, da bo zapustila moža, in to tudi stori. Preostalo dogajanje pa je prepuščeno gledalcu. Sam mora poiskati zgodbo Aliče. Dogajanje namreč ni postavljeno v čas, tudi kraja ne moremo določiti. Film je kljub humornim tonom, ki jih vsebuje, srhljivka. Srhljivka zato, ker nam daje misliti o tistem, kar je izključeno iz slike. Aliče namreč pripada elitni družbi, pa ne v buržuaznem pomenu besede, kajti junakinja je elitna ravno v tem, da se ji posreči izviti iz tistih moralnih vrednot, ki počasi u-mirajo, pa so še vedno veljavne. Zato nam celotna zasnova filma venomer daje slutiti navzočnost smrti (tudi junakinja filma bo umrla, tip družbe, ki ji pripada, pa se bo uveljavil po njeni smrti), gre torej za dialektiko življenja: smrt, iz katere se poraja novo življenje.
22.35	Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov
22.40	TV DNEVNIK
23.00	SREDOZEMSKE IGRE
23.20	Dnevi slovenske zabavne
glasbe ’78
23.45	Boks:
PARLOV — MINDURA
Koper
19.30	Sredozemske igre — BOKS
20.50 Stičišče
21.00	Risanke
21.15	DNEVNIK
21.30	NISEM IZDAJALEC - film Režija: Jean - Pierre Melvil-le; igrajo: Lino Ventura, Oaul Menrisse, in drugi
23.30	SREDOZEMSKE IGRE
Zagreb
19.15	Dokumetnami film
19.45	Glasbena oddaja
20	30 TV DNEVNIK
21	00 Aktualna sreda
ŠVICA
19.15	Vidim v temi — film
20.05 V hiši in zunaj
20.35	Segni, dok.
22.35	Disco mušic
TRSTA
7.00,	8.00, 9.00, 11.30, 14.00, 17.00,
18.00, 19.00 Poročila: 7.20 Glasba
za dobro jutro: 8.05 Z novim dnem; 9.00 Dnevni pregled tiska; 9!30 Glasba za najmlajše; 10.05 Koncert sredi jutra; 11.35 Vam ugaja jazz?; 12.00 Bodimo resni!;
13.15	Zborovska glasba; 14.10 Poletna vročica; 16.30 Rezervirano za ...; 17.05 Skladatelji in izvajalci; 18.00 Kulturna kronika; 18.05 »Soočenje*, radijska drama. KOPER
(Italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
14.30,	15.30, 16.30, 17.30, 18.30,
19.30	Poročila; 8.00 Dobro jutro z glasbo; 9.00 štirje koraki; 9.32 Lu-cianovi dopisniki; 10.00 Z nami je . . .; 10.10 Otroški kotiček; 10.40 Glasba in nasveti: 11.00 Kirn, svet mladih; 11.35 Glasba; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Prijetno popoldne;
14.33	Izbrani za vas; 14.45 Kirn parade; 15.00 Na svežem zraku;
15.10	Istra skozi petje in plese;
15.33	Mini juke box; 16.00 Orkester Frank Pleyer; 16.45 Glasbeni odmor; 16.55 Pismo iz ...; 17.00 Poslušaimo jih skupaj.
RADIO 1
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00,
14.00,	15.00, 19.00 Poročila; 6.00-
7.20	Glasbeno prebujanje; 8.40 Včeraj v parlamentu; 9.00 Radio anch’io; 11.00 Drops mušic; 11.30 Glasbeni program z Mino; 12.03 -
13.15	Vi in jaz; 14.03 Glasba;
14.30	Di grasso o di magro?; 15.03 Rally; 15.35 Veliki lahke glasbe;
17.00	Gugalnica; 17.30 Globetrot ter; 18.00 Dylan: malo več; 18.30 Combinazione suono; 19.15 Prisluhni; večeri se; 19.20 Srečanje z Leifom Garretom in Donatello Rettore; 20.35 Taxicon; 21.03 Ra dijska ljubezenska drama.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30.
13.30,	15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 8.45 Nekega dru gega dne; 9.20 Vprašanja Radiu 2; 9.32 Dottor Živago; 10.12 Lu na v vodnjaku: 11.32 Petdesetletniki; 12.45 A ruota libera; 13.40 Belle epoque; 15.00 - 19.25 Radio 2 - Jesen; 16.00 Thrilling; 17.50 Hit Parade; 20.00 Spazio x — Formula 2.
Srednji val 277,8 metra ali 1080 kilohertzov in 253,4 metra ali 1170 kilohertzov UKW - Beli križ 97,7 MHz UKW — Koper 89,3 MHz UKW — Nanos 101,0 MHz
KOPER
(Slovenski program)
7.30,	8.35, 14.00, 14.30 Poročila;
7.00	Glasba za dobro jutro; 8.30 Prenos RL: 14.05 Zapojmo pesem; 14.37 Melodije na tekočem traku;
15.00	Zamejski solisti; 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Prenos RL; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.30 Aktualna tema:
17.35	Zapojmo in zaigrajmo;' od
18.00	dalje Prenos RL.
Srednji val 546,4	metra ali
549 kilohertzov	
UKW - Beli križ	102,0 MHz
UKW - Koper	98,1 MHz
UKW — Nanos	88,6 MHz
	
LJUBLJANA
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00
13.00,	15.00, 16,00, 20.00 Poroči la; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.31 Iz naših sporedov; 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.30 Pisan svet prav Ijic in zgodb; 10.05 Z radiom na poti; 11.05 Rezervirano za . . .;
13.10	Veliki zabavni orkestri; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Ob izvi rih ljudske glasbene kulture; 14.00 Iz naših krajev; 14.20 Obvestila in zabavna glasba; 14.30 Priporo čajo vam . .; 15.05 Razmišljamo, ugotavljamo: 15.25 Naši poslušal ci čestitajo in pozdravljajo; 16.30 Zabavna glasba; 17.00 «Loto vrti ljak»; 18.00 Studio ob 18.00; 19.00 Škatlica z godbo; 19.30 Odskočna deska; 20.25 Obvestila in zabav na glasba; 20.35 Lahko noč, otro ci!; 20.45 Mfnute z ansamblom Milana Križana; 21.00 Naš gost:
21.15	Glasba Janeza Krstnika Do larja; 21.40 Iz komornoglasbene ga opusa Gabriela Faureja; 22.05 Mihail Glinka: Odlomki iz opere «Ivan Susanin*; 23.20 Revija slo venskih pevcev zabavne glasbe.
00.05 Lirični utrinki; 00.10 Jazz pred polnočjo - Nevv jazz trio.
»
NA OSMIH SREDOZEMSKIH IGRAH V SPLITU IN DRUGIH DALMATINSKIH MESTIH
SIMEONIJEVA OSVOJILA SIMPATIJE LJUBITELJEV ATLETIKE
Naskakovala je (sicer neuspešno) nov svetovni rekord v skoku v višino Jugoslovani osvojili zlato kolajno v hokeju na travi in moški odbojki
000
Split 1979
(Naš posebni dopis iz Splita)
SPLIT — Sara Simeoni, prva da-&U italijanske atletike, je včeraj o-&rala Split. Ne samo zato, ker je ®tagala v skoku v višino (kot je ®ilo sicer pričakovati) z odlično tnamko 198 cm in je nato celo poskušala izboljšati svoj lastnem svetovni rekord 201 cm (zaman). Si-kieonijeva je predvsem s svojo prijaznostjo, ljubkostjo, resnostjo o-svojila ljubitelje in tndi »neljubite-‘je» kraljice športa. Dala je ne sa-rno atletskemu tekmovanju, temveč vsem SI poseben ton borbenosti, fenskosti.
Vedela je, da v Splitu ne bo imela enakovredne konkurence. Utrujena je bila od naporne in tudi za-®jo letos neuspešne sezone. Kljub «*nu je dopotovala v Split, kot je obljubila, in ne kot mnogi drugi a-‘‘eti (sicer dobri, čeprav ne istega Renomeja kot Sara), ki so se SI brezbrižno odpovedali.
Splitsko občinstvo je včeraj vse to razumelo in je s Simeonijevo takoj vzpostavilo s tribun pristen dia-*°g. Simeonijeva pa je Spličane nagradila z odlični mdosežkom.
V ostalih včerajšnjih tekmovanjih gre omeniti lep uspeh Jugoslavije (kljub porazu s Španijo) v hokeju ta travi. «Plavi» so namreč osvo-Mi zlato. Omeniti pa velja tudi iz-fedno slab nastop jugoslovanskih togometašev.
Sicer pa so splitski ljubitelji športa na nogometaše kmalu pozabili, v veliki dvorani so se že pričeli ‘■oali v boksu. Vstopnice ni bilo ®*>goče kupiti niti za težak denar.
ATLETIKA
Simeonijeva 198 cm
životič 1’45”2
Včerajšnji dan atletskih tekmovanj je navrgel kopico zelo dobrih •^zultatov, tako da je številno občinstvo tudi tokrat prišlo na svoj tabun. Žal, pa se je del. tega občinstva (na vzhodni tribuni) dokaj, tsšportno obnašal predvsem pri tek-jhi v troskoku, pri čemer so «nelju-bitelji atletike* stalno žvižgali Francozu Lamitieju, da bi tako, kaže, Nešportno pomagali jugoslovanskima tekmovalcema Srejoviču in Spasojeviču. Škoda, ker je bilo doslej splitsko občinstvo vredno vse pohvale in upajmo, da je bilo včerajšnje obnašanje le slučajno . ..
Pa preidimo k včerajšnjim tekmam. Sredozemski rekordi so pacali kot na tekočem traku. Zvezda med zvezdami pa je bila odlična bara Simeoni, ki je s svojim letošnjim najboljšim rezultatom (198 cm) hektično tekmovala le sama proti sebi, kajti enakovredne konkurence V skoku v višino ni bilo.
Simeonijeva je poskušala izboljšati še svoj lastni svetovni rekord (201 cm). Letvico so postavili na cm. Trije poskusi: pri prvem in hrugem je že kazalo, da bo odlična italijanska tekmovalka uspela Preskočiti letvico, pri tretjem je b'la pri zaletu nekoliko prepočasna in podrla letvico. Sicer pa je b*la Italijanka že z odlično znamko •®8 cm več kot zadovoljna. Dobila in zopet zaupanje v svoje velike sposobnosti, pozabila je tako na nekatere letošnje pekoče poraze.
na 400 m. Pri tem pa naj omenimo, da so tekle le štiri atletinje. VČERAJŠNJI FINALI
Kladivo
1.	Urlando (It.)
(nov rekord SI) 69,92 m
2.	Podbršček (It.)	69,42	m
3.	Štiglic (Jug.)	68,56	m
5. Goic (Jug.)	63,55	m
Višina (Ž)
1.	Simeoni (It.)
(nov rekord SI) 198 cm
2.	Bulfoni (It.)	181	cm
3.	Benedetič (Jug.)	175	cm
4.	Bojovič (Jug.)	175	cm
800 m (Ž)
1.	Dorio (It.)
(nov rekord SI) 2'01”8
2.	Posamai (It.)	2’03”8
3.	Avdibašič (Jug.)	2’04”1
5.	Tomečič (Jug.)	2’08”6
800 m (M)
1.	Životič (Jug.)
(nov rekord SI) 1’45"2
2.	Morceli (Alž.)	1’46”4
3.	Mojisanas (Gr.)	1’46”7
4.	Savič (Jug.)	1’46”8
Troskok
L Lamitie (Fr.)
(nov rekord SI) 16,90	m
2.	Srejovič (Jug.)	16,55	m
3.	Spasojevič (Jug.)	16,55	m
5.	Mazzucato (It.)	16,37	m
8. Piapan (It.)	15,44	m
400 m (M)
1.	Demarthon (Fr.)
(nov rekord SI) 45”89
2.	Dubois (Fr.)	46”11
3.	Alebič (Jug.)	46”24
4.	Knapič (Jug.)	46”42
5.	Tozzi	(It.)	46”80
7. Malinvemi (It.)	47”00
400 m (Ž)
1.	Pavličič (Jug.)	52”96
2.	Guštin (Jug.)	54”57
3.	Troumbouki (Gr.)	54”93
Deseteroboj
1.	Motti	(Fr.)	7744
2.	Cujnik (Jug.)	7345
3.	Vlašič	(Jug.)	7327
4.	Indra	(It.)	7135
ODBOJKA
PETA ZAPOREDNA	'
ZMAGA «PLAVIH»
Italija pri ženskah in Jugoslavija pri moških sta nova odbojkarska prvaka Sredozemskih iger.
Moški finale med Jugoslavijo in
iiiiiiitiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiimriiiiiiiMiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
NOGOMET,
DREVI V FIRENCAH
Italija-Švedska
V prijateljski tekmi bo Italija nastopila z običajno postavo, medtem ko bo Švedska močno okrnjena - Po TV ob 20.15
KOLAJNE
(brez boksa)
Jugoslavija	40	31	28
Francija	39	29	23
Italija	38	46	40
Španija	14	16	25
Turčija	5	4	12
Grčija	3	7	10
Egipt	1	3	8
Alžirija	1	1	6
Tunizija	0	2	8
Maroko	0	2	2
Libanon	0	1	0
Na občinskem stadionu v Firencah se bosta drevi pomerili nogometni državni reprezentanci Italije in Švedske. Tekma se bo pričela ob 20.15, neposredno jo bo prenašala tudi italijanska televizija; sodil bo šivioarski sodniki Daina, stranska pa bosta Macheret in Prolong.
Tekma je prijateljskega značaja,! z njo pa se za Italijo začenjajo i priprave na evropsko prvenstvo, katerega zaključni del bo meseca junija prihodnjega leta v Italiji. Italijani se skušajo najbolje pripraviti na prireditev, ki jim je v preteklosti že prinesla mnogo uspehov. Poleg tega pa si nočejo zapraviti visokega ugleda, ki ga je italijanski nogomet pridobil v svetu po zadnjem svetovnem prvenstvu. Zaradi tega je zvezni trener Bearzot pripravil točen program priprav, ki bi morale pripeljati «azzurre» v finalni del evropskega prvenstva v najboljši formi. V prihodnjih mesecih bodo sledile še tri take prijateljske tekme, na katerih bo Begrzpt preizkušal nove igralce. Tega pa ne bo storil na drevišnji tekmi, ko bodo nastopili le tisti igralci, ki že imajo mednarodne izkušnje v državnem dresu. Edino možnost, da bi nocoj nastopil proti Švedski je imel le mladi Interjev branilec Baresi, ki bi moral prevzeti mesto Cabrinija, ali Maldere, ki sta bila laže poškodovana, a sta pravočasno okrevala. Na vsak način pa se zvezni trener Bearzot pripravlja, da bi v državno reprezentanco počasi vključil vse tiste mlade igralce, ki so se izkazali v tem zadnjem času. Sedaj pa svojih namenov še noče razkriti, kar je seveda v skladu s prakso, ki je že ustaljena v nogometnih trenerskih krogih.
Švedska reprezentanca je prispela v Firence v ponedeljek zvečer. Sestavlja jo šestnajst nogometašev, od katerih jih je le šest nastopilo na zadnjem svetovnem prvenstvu. Vsi ostali pa so se izselili v druge države, kjer si z nogometom lahko prislužijo tudi lepe denarce, medtem ko je nogometni šport na Švedskem še vedno na amaterski bazi. Kljub temu, da mu manjkajo najboljši nogometaši, je trener Ericsson prepričan, da bo proti Italiji igrala solidna reprezentanca, ki bo skušala nadoknaditi tehnične pomanjkljivosti s požrtvovalnostjo.
Reprezentanci bosta drevi nastopili v naslednjih postavah:
ITALIJA: Zoff. Gentile, Cabrini, Oriali, Collovati, Scirea, Causio, Tardelli, Rossi, Antognoni, Bettega (P. Conti, Maldera, Benetti, Grazia-ni, Giordano).
ŠVEDSKA:	Moller, Andersson,
Jonsson, Borg Erlandsson, Linde-roth, Nilsson, Nordgren, Gronaha-gen. Backe, Svensson, Wernersson, Ronnberg, Ahlund, Holmgren, Jo-hansson).
Med tekmo bodo dovoljene po tri zamenjave.
li pokale. Na večerni družabnosti so se odgovorni dogovorili za drugi obmejni turnir prijateljstva, ki naj bi bil prihodnje leto v mesecu avgustu. S tem, da bi bil mesec dni prej, bi omogočili večjo udeležbo ekip.
SMUČANJE
presenetljivo Grčijo se je končal v ponedeljek pozno v noč. Zmagali so «plavi» s 3:1 (9,-9,1,1). Kot kaže sam izid, je bila zmaga jugoslovanske vrste povsem zaslužena in tudi lahka.
To pa je že peto zaporedno zlato, ki ga Jugoslavija osvoji na SI.
Vsekakor pa v moškem turnirju preseneča le četrto mesto «azzur-rov», svetovnih podprvakov. Italijani so na teh SI predvajali bledo in nemotivirano igro, s čimer seveda niso mogli poseči po višjih mestih. Da bi ostali »azzurri* celo brez kolajne, to ni nihče pričakoval.
VRSTNI RED (MOŠKI)
1.	Jugoslavija; 2. Grčija; 3. Francija; 4. Italija.
DANAŠNJI SPORED
SABLJANJE
Hvar
Sablja
10.00	izločilni del
19.00	polfinale
21.30	finale
DVIGANJE UTEŽI
Split — mala dvorana
17.00	kategorija 56,01 - 60 kg
20.00	kategorija 60,01 - 67,5 kg
LOKOSTRELSTVO
10.00	- 12.00:90 m (M), 70 m (Ž)
12.00	- 14.00:70 m (M), 60 ni (Ž)
VATERPOLO
Split — center bazenov
12.00	Turčija - Italija
13.00	Španija - Egipt
20.30	Jugoslavija - Malta
JADRANJE
Brač
11.00	peta regata v razredih «Finn», «470» in »Leteči Holandec*
Innsbruck — švedski smučar Ingemar Stenmark je včeraj zapustil innsbruško univerzitetno kliniko, v katero so ga prepeljali po padcu v Dolini Senales.
AVTOMOBILIZEM
PARIZ — Francoski avtomobilski dirkač Patrick Depailler je potrdil, da ne bo prihodnjo sezono tekmoval z avtomobili ligier.
splitsko občinstvo jo je nagradilo 1 burnim ploskanjem.
Za odličen rezultat je včeraj poprhe! tudi Dragan Životič, ki je 8 časom novega sredozemskega in Nebnega rekorda, zanesljivo zma-gal v teku na 800 m. Le škoda, da .k Pred ciljem popustil, sicer bi gotovo dosegel čas pod 1’45”0. »Vse-?no mislim, da bi Sušnjevega re-^'da ne mogel izboljšati,* je zelo J*?šteno po odlični zmagi rekel čas-mkarjem Dragan Životič.
Izredna je bila tudi tekma v troskoku, v kateri je (ne glede na športno obnašanje občinstva) za-riesljivo zmagal Francoz Lamitie bred včeraj, sicer odličnima jugo-r°vanskima predstavnikoma Spasojevičem in Srejovičem.
; ,2 novim sredozemskim rekordom p zmagala tudi Italijanka Gabriel [* Dorio. V metu kladiva se je ?}'a ostra bitka med Urlandom in yodbrščkom. No, naposled' je le ‘Piagal prisebnejši Urlando, ki je Sokrat zalučal kladivo celo proti tri-?bni (na srečo se je vse dobro •steklo).
. Jugoslaviji pa je še eno zlato kocino priborila Jelica Pavličič in to
V NEDELJO
Zaključil s« je «Turnir prijateljstva»
V nedeljo se je zaključil prvi ob mejni turnir prijateljstva. Za 3. in
4.	mesto sta se spoprijeli ekipi iz Bilj in Sovodenj. Zmagala je ekipa iz Bilj in to z rezultatom 4:1, naj omenimo, da so v prvem srečanju, v kvalifikacijah zmagali Sovodenjci.
Sledila je finalna tekma za 1. in
2.	mesto. Spoprijeli sta se ekipi mirenske Adrije in novogoriških Vozil. Zasluženo so zmagali Mirenci z rezultatom 1:0. Mirenska ekipa je med turnirjem prikazala najboljši in tudi najbolj učinkovit nogomet, saj je dosegla največje število golov.
Finalnim tekmam je sledilo na grajevanje, med katerim so podeli
ZSSDI
obvešča, da bo danes, 26. t.m., ob 20. uri na sedežu TPK Si rena v Barkovljah seja namiz noteniške komisije.
BOKS
SAN DIEGO - Ameriški boksar Ken Norton, bivši svetovni prvak težke kategorije (WBC), je sporočil, da zaradi smrti managerja Boba Birona zapušča boksanje.
TENIS
MUNSTER — Na mednarodnem teniškem turnirju, ki so se ga udeležili Italijan Panatta, Avstralec A-lexander, Romun Nastase in Čilenec Gildemeister, je romunski te-nisar premagal v polfinalu Panat-to s 6:3 (en sam set), potem pa si je z zmago nad Alexandrom zagotovil prvo mesto. Izid srečanja je bil 7:6, 6:3.
OLIMPIJSKE IGRE
LOS ANGELES - Ameriške televizijska družba ABC je za 200 milijonov dolarjev (več kot 160 milijard lir) odkupila pravico do snemanja olimpijskih iger, ki bodo leta 1984 v Los Angelesu.
RIM — Minister za turizem Bernardo D’Arezzo bo na ministrskem svetu, ki bo v petek, predstavil zakonski osnutek o športnih združenjih in profesionalcih.
KOŠARKA
Rekordna zmaga «plavih»
V	3. kolu košarkarskega turnirja je Jugoslavija premagala Tunizijo kar s 138:55 (53:24). «Plavi» so se razigrali predvsem v drugem polčasu in še posebno se je izkazal Ratko Radovanovič, ki je dosegel 30 točk.
V	drugi včerajšnji tekmi je Grčija prav tako brez težav odpravila Egipt, in to s 105:77 (58:40).
Jugoslavija in Grčija sta še edini neporaženi.
HOKEJ NA TRAVI
Jugoslavija prva
Italija tretja
Čeprav je včeraj Jugoslavija v zadnji tekmi turnirja v hokeju na travi visoko izgubila proti Španiji, je vseeno ohranila prvo mesto na lestvici in tako osvojila zlato kolajno.
Italija pa je v tem kolu po predvidevanju brez vsakršnih težav odpravila Malto in tako osvojila 3. mesto in s tem bronasto kolajno. IZIDI 5. IN ZADNJEGA KOLA
Španija - Jugoslavija 4:1 (3:0); Italija - Malta 7:1 (3:0); Franci ja - Egipt 1:0 (0:0).
KONČNA LESTVICA
1.	Jugoslavija 8; 2. Španija 7;
3.	Italija 6; 4. Francija 5; 5. E-gipt 4; 6. Malta 0.
NOGOMET
«Plavix razočarali
Končal se je izločilni del v obeh skupinah nogometnega turnirja. V A skupini je Jugoslavija v 3. kolu z dokajšnjo težavo premagala Maroko z 2:1 (1:0). Strelca za Jugoslavijo sta bila Zo. Vujovič in Šestič.
Če so «plavi» proti Grčiji igrali zelo dobro in tudi navdušili občinstvo, so včeraj povsem odpovedali in igralci Maroka so jim bili večji del tekme enakovredni, občasno pa celo boljši.
V	jutrišnjem polfinalu bo Jugoslavija igrala z Alžirijo. V drugem
polfinalu pa se bosta spoprijeli Francija in Grčija.
IZIDI 3. KOLA
A SKUPINA: Jugoslavija - Maroko 2:1 (1:0), Grčija - Egipt 4:2 (2:1).
LESTVICA: Jugoslavija 6, Grčija 3, Maroko 2, Egipt 1.
B SKUPINA: Francija - Tunizija 2:1 (1:0), Alžirija - Turčija 1:0 (0:0).
LESTVICA: Francija 4 (3:1), Alžirija 4 (2:1), Turčija 3, Tunizija 1.
VATERPOLO
Važna zmaga «azzurrov»
V drugem kolu vaterpolskega turnirja je Italija v A skupini osvojila zelo pomembno zmago nad Španijo in je tako, glede na ostale «skromne tekmece*, praktično že o-svojila prvo mesto v svoji skupini.
Italijani so premagali Špance s 7:5 (2:1, 1:0, 2:2, 2:2).
Jugoslavija je v B skupini včeraj odigrala prvo tekmo. «Plavi» so po pričakovanju premagali Grčijo z 8:4 (3:0, 2:2, 2:1, 1:1).
BRANKO LAKOVIČ
V splitskem centru bazenov so Italijanske plavalke osvojile levji delež kolajn. Na 400 m je zmagala Felottijeva pred Španko Mas Nas-defiol in rojakinjo Cornello. Na sliki obe Italijanki (Telefoto ANSA)
■iiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiniiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiHiiiiHUiiuiiiiiiiiiiiiiiMiiiiu
BOKS
POLFINALE ZA SP
Izredno zanimanje v Gorici in drugod za drevišnji dvoboj Parlov-Mundine
Oba boksarja sta se dobro pripravila ■ Dvoboj po TV ob 22.40
Le nekaj ur nas ločuje od izrednega boksarskega dvoboja med Jugoslovanom Matejem Parlovom in Avstralcem Tonyjem Mundinom, ki bo veljal za polfinale svetovnega prvenstva v lahkotežki kategoriji. Gorica se torej pripravlja sprejeti verjetno enega najbolj zanimivih srečanj v tej novi boksarski kategoriji. V športni palači v Podgori je že vse nared za drevišnjo prireditev, ki se bo pričela ob 21. uri in poleg dvoboja med Parlovom in Mundinom predvideva še tri dvoboje med profesionalci ter štiri med amaterji.
Bolj ko se bližamo srečanju, so predvidevanja o zmagovalcu težavna. Nekateri so namreč mnenja, da Parlov ne bo imel večjih težav, saj razpolaga z večjo tehnično zakladnico. Drugi pa. prj^tgyljajo„ da je Mundine izredno hiter ter razpolaga z silovitimi udarci, kar naj bi spravilo Jugoslovana v vejice težave. Kot vidimo, sta si Parlov in Mundine skoraj enakovredna. Dre-višnje srečanje pa bo pokazalo, kdo bo 24. novembra letos boksal proti Američanu Mar vinu Camelu za svetovni naslov.
Mate Parlov je včeraj prispel v Gorico, kjer je izpolnil razne formalnosti pred dvobojem; Mundine, pa je v Gorici že teden dni, kjer je zaključil in izpilil svoje priprave.
Če na kratko predstavimo dre-višnja nasprotnika, naj povemo, da se je Mate Parlov redil pred 31. leti. Med profesionalce je prestopil leta 1975. Od takrat je opravil 25 srečanj, od katerih je 23-krat zmagal ter bil dvakrat poražen. Zadnji poraz je Mate utrpel 2. decembra lani v Maršali, ko je proti A-meričanu Marvinu Johnsonu izgubil naslov svetovnega prvaka v srednje-težki kategoriji. Glavna značilnost Mateja je izredna moč levice, s katero je spravil k.o. marsikaterega nasprotnika.
Tony Mundine pa se je rodil pred 28. leti. Zelo mlad je prešel med profesionalce, kjer je opravil 70 dvobojev. Od teh je zmagal 61, trikrat je izenačil, šestkrat pa je poražen zapustil ring (enkrat tudi proti Monzonu), Kot smo že rekli, sta
niiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiHiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiuiHitiiiiiiiiiiiiiiin
6. ŠPORTNI TEDEN GAJE
DOMAČINI NAJBOLJŠI V BALINANJU
V finalu mednarodnega turnirja so gladko premagali Zarjo - Ex tempore za otroke domače šole
Na športnem tednu Gaje je bilo v nedeljo tekmovanje v balinanju, v soboto pa se je končal ex tempore za otroke osnovnih šol, oziroma domače šole K. D. Kajuh; zmagovalci bodo znani v nedeljo na zaključni prireditvi v Gropadi.
Kot že rečeno se je balinarskega turnirja udeležilo osem ekip in sicer bazoviške Zarje, domače Gaje (dve ekipi), repentabrskega Kraškega doma in Opčin iz zamejstva, komenskega Aluminija, lokevskega Tabora in orleške Drage iz Slovenije. Čeprav je bilo vreme slabo in balinarske steze mokre ter težke za igranje se je turnir zaključil pravočasno in ugodno za organizatorja, ki je poskrbel igralcem tudi dobro kapljico in domači golaž s paštašuto.
Pa povrnimo sr k turnirju, katerega je osvojila domača prva ekipa Gaje, s postavo Silvan Grgič, Karlo Guštin, Josip in Alojz Žagar (rez. Miroslav Žagar), ki je premagala v finalu bazoviško Zarjo, čeprav je ta začela turnir slabo (saj je izgubila že prvo tekmo s komenskim Aluminijem), nato se je opogumila in presenetljivo priš>a v veliki finale. Gaja je v finalu igrala zbrano in zasluženo premagala požrtvovalne Ba zovce s 13:3.
Za tretje, oziroma četrto me sto sta se spoprijela Aluminij iz
Komna in Draga iz Orleka, zmaga-
li pa so Orlečani in osvojili prestižno tretje mesto.
Naj omenimo, da so ekipe prejele spominske medalje, zmagovalec turnirja trofejo, ki sta jo darovala bar Guštin in podjetje «Gradbeni ma-
SPORED 6. ŠPORTNEGA TEDNA GAJE
f'A PADRIČAH
DANES, 26. sept. 19.30 — turnir v (4x4)
mininogometu
V GROPADI
JUTRI, 27. sept.
19.30 - bližanje PETEK, 28. sept.
19.00 — turnir v briškoli in tre setu
20.00	- PLES SOBOTA, 29. sept.
15.00	— finale teniškega turnirja
17.00	— turnir v odbojki
20.00	- nočni tek Gaje
21.00	- PLES NEDELJA, 30. sept.
9.00 - orientacijski pohod 10 30 — nogometna tekma fant je - dekleta
19.00	— nagrajevanje in PLES
terial Grgič*, drugouvrščena ekipa Zarje je dobila pokal mesnice Bak in Draga iz Orleka pokal deželnega sveta; nagrajena je bila tudi četrto-uvrščena ekipa iz Komna. REZULTATI A SKUPINA
Aluminij - Zarja	11:3
Opčine - Gaja II.	11:1
Zarja - Gaja II.	11:2
Aluminij - Opčine	11:6
Zarja - Opčine	11:5
B SKUPINA
Gaja I. - Tabor	11:4
Kraški dom - Draga	7:11
Kraški dom Tabor	11:5
Draga - Gaja I.	11:10
Kraški dom - Gaja I.	2:11
POLFINALE
Gaja I. - Aluminij	11 r5
Zarja - Draga	11:3
FINALE ZA 3. MESTO Draga - Aluminij	13:2
FINALE ZA 1. MESTO Gaja I. - Zarja	13:3
d.gr.
OLIMPIJSKE IGRE
NhGo* A	Zupan tega japonske-
ga mesta je napovedal, da bo Na-goya uradno predstavila kandidaturo za poletne olimpijske igre leta 1988. Kot znano, je Japonska gosto vala že dvakrat olimpijske igre: leta 1964 v Tokyu in leta 1972 v Sap-poru.
njegovi glavni značilnosti hitrost in siloviti udarci z obema rokama.
Pred dvobojem med Parlovom in Mundinom, pa bo na sporedu še nekaj drugih srečanj. Najzanimivejši dvoboj bo brez dvoma med profesionalci v srednje-težki kategoriji med Italijanom Ginom Freom in Jugoslovanom Mikanom Popovičem. Le-ta naj bi po mnenju strokovnjakov prevzel mesto Parlova. Ostala dvoboja med profesionalci pa sta med Angležem Kennyjem Bristolom in Celestinom Kanyndom iz Zaira ter med Tržačanom Dariom Vigini-jem in Corradom Sortinom iz Tre-visa (v srednji kategoriji).
Med amaterji pa bodo nastopili kar štirje boksarji iz naše dežele, in sicer: Sotgia iz Gorice, Man-chigna iz Tržiča, Tocco iz Krmina ter Crapez iz Trsta.
Naj povemo še, da bodo dvoboj med Parlovom in Mundinom (predvidenih je 12 krogov) sodili Italijani Poleti (glavni sodnik), Ambrosi-ni in Bertini (stranska sodnika), dvoboj pa bo neposredno prenašala tudi italijanska televizija ob 22.40.
Rudi Pavšič
KOŠARKA
V D LIGI
Jadranova skupina ni preveč močna
Košarkarska zveza je sporočila seznam društev, ki bodo v letošnji sezoni nastopala v deželni skupini D lige. Kot znano, je lani v D ligo napredoval tudi Jadran, zaradi ustanovitve C-2 lige pa je ostalo turi'' v D ligi še nekaj mest prostih. Prošnjo je vložil tudi Bor, ki je lani zasedel četrto mesto v promocijskem prvenstvu: če pa ne bo prišlo do nepredvidenih odpovedi, bodo borovci ostali še eno leto v nižji ligi.
Sicer pa je sestava skupine taka: Don Bosco Trst, Ipter 1904 Trst, Jadran Trst, Tigers Gorica, Itala Gradišče, Sagrado, Robur Palmanova in Basket Time Videm. Kot izgleda, ni Jadran naletel na premočno skupina: ekipa Tigers je bila namreč že na tem, da se prvenstvu odpove in ima velike težave s sestavo moštva; tržaški Don Bosco bo letos nastopal skoraj izključno s svojo kadetsko vrsto, ki ji kljub temu, da ima nekaj perspektivnih igralcev, še vedno primanjkuje zadostne izkušenosti za tako prvenstvo, kot je D liga (prejšnji teden je ta ekipa celo klonila na »Turnirju Rapotec* Scogliettu, ki bo nastopal v promocijskem prvenstvu); dobro znana nam je tudi Itala iz Gradišča; če se ne bo znatno okrepila, bo sodila med kandidate za izpad; bolj solidni ekipi bi morali biti tržaški Inter 1904 in Sagrado, medtem ko še nič točnega ne vemo o moči ekip iz Palmanove in Vidma.
Kar pa se tiče promocijskega prvenstva,. bomo verjetno tudi letos imeli tu dva naša predstavnika. Poleg Bora je namreč zaprosil za nastop v tej konkurenci še Konto-vel in kot kaže, bo prošnja kraš-kega društva sprejeta.
SINOČI V GORICI
Pagnossin podlegel Hapoelu
Hapoel Tel Aviv — Pagnossln Gorica	94:91 (55:51)
Sinoči sta se v Gorici srečali domači Pagnosin in Hapoel iz Tel Aviva. Tekma je bila v stari mestni telovadnici, ker je v novi športni palači že vse pripravljeno za nocojšnji boksarski dvoboj med Parlovom in Mundinom Zmaga je pripadla izraelskemu moštvu, ki je posebno v prvem polčasu pokazalo boljšo igro od domačinov.
V drugem delu igre je Goričanom uspelo najprej izenačiti, potem pa celo nekajkrat preiti v vod-
stvo. Proti koncu tekme pa je go-riški trener poslal na igrišče mlade igralce in to so Izraelci spretno izkoristili ter si priborili sicer zasluženo zmago.
Med Goričani sta bila najboljša Rudes s 27 zadetki ter Laing s 24. V izraelskih vrstah pa se je dobro izkazal Schlachtel s 27 točkami.
TAIPEI (Taivan) — Taivanska košarkarska ženska reprezentanca je odpotovala v Evropo, kjer bo odigrala 19 prijateljskih srečanj.
Ekipa Pallacanestro Milano, ki jo je lani podpirala tvrdka Xerox, bo letos imela novo «abinacijo»: milanska ekipa, pri kateri ne bo več igral Jura, ki se je preselil v Švico, bo Odslej nosila naziv Amaro 18 Iso-labella.
ATLETIKA
Fabio Ruzzier (Adria)
29. v krosu
V nedeljo je bil v Nabrežini kros »La Settembrina*. Tekmovanje, ki ga je organiziralo društvo ACEGA, se je odvijalo na 9.500 m dolgi progi, speljani po gmajnah od Nabrežine do Križa ter Briščkov. Na startu se je kljub muhastemu vremenu zbralo lepo število 700 tekmovalcev. Nastopila je tudi štiričlanska skupina atletov lonjerske A-drie, od katerih se je najboljše uvrstil Fabio Ruzzier, ki je zasedel 29. mesto s časom 38’15”5, kar je glede na to, da je njegov prvi letošnji kros, precej dober rezultat.
Za njim se je. na dobro 43. mesto uvrstil Aleksander Zudek, nakar mu je na 76. mestu sledil David Gregori, ki pa je bil še utrujen od tekmovanja iz prejšnjega dne. Na 114. mesto pa se je uvrstil še najmlajši od četverice, Marko Saksida. Zmagovalca krosa sta bila člana tržaškega kluba Marathon De Pon-te ter Biecher, ki sta skupaj pritekla skozi cilj v nekaj več kot 33 minutah.
R. F.
NOGOMET-
Nepričakovan uspeh Mladosti
ZAČETNIKI
Mladost - Sistiana 3:1 (1:0)
MLADOST :	Croselli, Devetak,
Bruzzochese, Lanier, Bagon, Fejfo-lja, Vižintin, Francol.č, Pahor, Kobal, De Lorenzo.
Krstni nastop začetniške ekipe Mladosti na domačih tleh je prinesel presenečenje. Tekma je Dila vseskozi zanimiva, predvsem zaradi zagrizenosti domačinov.
V	začetnih potezah je bila igra obeh ekip enakovredna, sčasoma pa je prišla do izraza premoč domačinov. Ti so prišli v, vodstvo s pomočjo avtogola.
V	drugem delu se igra v bistvu ni spremenila, vendar so gostje v protinapadu remizirali. Remi vsekakor ni zadovoPil domačinov, ki so bili odločno boljši od gostov in so kaj kmalu s Kobalom dvakrat ukanili vratarja Sistiane.
Naj omenimo, da je bil to drugi nastop začetnikov. Mladosti.
V	prvem kolu so namreč v gosteh remizirali 1:1 s Turriacom.
D. Gergolet
NARAŠČAJNIKI Fortitudo - Primorec 2:3 (0:1)
FORTITUDO: Spadaro, Moro, Ber-nes, De Pasquale, Schiozzi,. Illarj, Casagrande, Viola, Paniotii,Gua-gliardo, Caggic.
PRIMOREC: Vidah, Paolo Tome, Alessandro Tome, Kalc, Dolce, Fi-nessi, Mulč, Igor Milkovič (v 10. min. p.'p. Fabio Kalc), Franco Kralj, Salvi, Pečar, 12 Žagar.
STRELCI; v 1. min. p.p. Salvi, v 14. min. d.p. in v 22, min. Franco Kralj, v 29. min. Guagliardo, v 34. min. Viola.
Naraščajniki Primorca so zmagali tudi v gosteh pri miljskem Fortitudo. Zmago so si povsem zaslužili, saj so bili čez vso tekmo boljši tekmec. Bili so dobr0 razporejeni po vsem igrišču in (čeprav je moral že v 10. min. zaradi poškodbe z igrišča Igor Milkovič) so vedno i-meli pobudo. Domačini, ki so bili telesno nekoliko bolje pripravljeni, so skušali nadoknaditi izgubljeno, a jim je to uspelo le v zadnjih desetih minutah, ko so Trebenci nekoliko popustili, saj so vodili že s 3:0.
Primorec je povedel že v prvi minuti. Salvi se je s sredine igrišča podal proti n: l notnim vratom, preigral celo vrsto domačinov in z močnim strelom premagal Spadara. Domačini so skušali priti do remija, a ko so prišli v bližino treben-skih vrat, se je vsak njihov poskus ponesrečil.
V	drugem polčasu je Primorec konkretiziral svojo premoč z dvema zelo lepima zadetkoma Franca Kralja. Tedaj so Trebenci nekoliko popustili, kar so izkoristili domačini, da so prišli do dveh zadetkov, več pa niso mogli, saj so se nato v obrambi Trebenci zbudili in so obdržali, rezultat pod svojim nadzorstvom.
Bruno Križmančič
KADETI
E. Adriatica — Breg 5:0 (3:0)
BREG: Smotlak, Tritta, Albertini, Slavec, Savron, Senica, Jurinčič, Zonta, Grizonič, Kofol, Kraljič.
V	soboto so Bregovi kadeti visoko poraženi zapustili igrišče. Klonili so močnejšemu nasprotniku, ekipi E. Adriatica. Zanimivo je, da so Brežani prav pred nekaj meseci z enakim rezultatom premagali to ekipo. Torej v dolinski ekipi nekaj ni šlo. Obramba in sredina igrišča sta bili zelo okrnjeni, saj so manjkali kar trije branilci, ki so se poškodovali.
V	prvem delu igre so Tržačani povsem prevladovali na igrišču in že v začetnih minutah so dosegli vse tri zadetke.
V	drugem polčasu je bila igra bolj uravnovešena, gostje pa so vseeno dosegli še dva zadetka, od katerih enega povsem neupravičeno enajstmetrovko. Prav pred koncem srečanja so tudi Brežani s Perošo dosegli svoj gol. iz enajstmetrovke, katero je sodnik najprej štel za veljavno, nato pa je gol razveljavil.
SMI
uiimiiiitiiiiiiiiiiiiimimMiiiiiimiiiiiiHHMiuimimiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiujmiiiiiiiiMl
V PRIREDBI MO*PD S0V0DNJE
Ocenjevalna vožnja $ kolesi
Slabo vreme oviralo prireditev - Zmaga mladih Sovodenjcev
Deževno vreme je v nedeljo oviralo prvo ocenjevalno vožnjo s kolesi ki jo je pripravil mladinski odsek prosvetnega društva Sovod-nje. Dež, ki je padal skoraj do pričetka zanimive pobude, je preprečil, da bi se kolesarske vožnje udeležilo večje število ekip. Na startu se je namreč prijavilo samo 11 skupin (od 2 do 4 članov vsaka ). Po zaključeni progi, ki je me rila približno 30 km in ki je vodila po poteh sovodenjske in doberdob-ske občine, ter po rešitvi raznih vprašanj, je zmagala ekipa, ki so jo sestavljali Igor Gulin, Danilo Tomasi, Robert Tabaj in Danila Pete-jan. Zmagovalci so skupno zbrali 124 točk, 2 več od drugouvrščene ekipe.
1.	Ekipa št. 5 (I. Gulin, D. Tomasi,
R. Tabaj, D. Petejan)	124
2.	Ekipa št. 10 (A. Petejan, V. in
M. Cijan)	122
3.	Ekipa št. 2 (I„ U. in
R. Tomšič)	115
4.	Ekipa št. 8 (V. in D. Tomšič, L. Peteani in N. Devetak) 115
5.	Ekipa št. (V. Danja in
David Fajt)	111
6.	Ekipa št. 9 r.A. Petejan,
E. Peteani, B. Ambrosi) 110
7.	Ekipa št. 6 (M , K. in
B. Lovisutti)	101
8 Ekipa št. 7 (E. in H. Peteani,
P. Hmeljak)	94
9.	Ekipa št 4 v . Fajt, T. Hme-
ljak, S. Kovic, T. Cotič) 90
10.	Ekipa št 3 (F. Mosetti,
T. Bastiani, E. Lutman) 71
11.	Ekipa št 2 (G. in
D. Bernardis)	51
Pri nagrajevanju so posebna priznanja dobili Giovanni Bernardis (najstarejši tekmovalec), Barbara Lovisutti (najmlajša tekmovalka), ekipa št. 1 (najstarejša skupina), ekipa št. 7 (najmlajša skupina), E-gon Petejan (najbolj originalno kolo) ter ekipa št. 10 (zadnja pri kegljanju).	(pr)
OI1VKSIII.A
SPK čupa i Sesljana sporoča, da bo nagrajevanje zmagovalcev društvenih in »open* regat v okviru društvenega večera v soboto, 29. septembra, ob 20. uri v gostilni Bella Riva v Brojnici. Vabljeni vsi člani in prijatelji društva!
URNIK TELOVADNICE
ŠZ Bor obvešča predstavnike vseh svojih sekcij, da bo danes,
26.9.,	ob 20.30 na stadionu «1. maj* sestanek /.a sestavo urnika treningov in tekem za letošnjo sezono. Predstavniki sekcij naj pridejo na sestanek z že pripravljenimi predlogi za vse svoje eld-pe in skupine.
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek,
TRST Ul Montecchi 6 PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 llnl|e)
Podružnico	Gorica Ul 24 Maggio 1 — Tel (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 3.500 lir - vnaprei plačano celotna 32.000 lir Letno naročnino za inozemstvo 48.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 3,50 din. ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50 00 letno 500.00 din, zo organizacije in podjetja mesečno 65.00, letno 650,00 din
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6
PRIMORSKI DNEVNIK
26. septembra 1979
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 »ADITj • DZS • 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš 43 mm)
18.800 lir. Finančni 700. legalni 600. osmrtnice 300. sožooa 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
IrdaiaLJzTT $!?-"- i^^tl
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	in tiskar*"^Trst
zveze časopisnih založnikov FIEG
ZA TRADICIONALNO IZMENJAVO IZKUŠENJ IN INFORMACIJ
V Kopru četrto srečanje manjšin sosednih dežel
Razgovor našega sodelavca z Gezo Bačičem, predsednikom komisije za narodnostna vprašanja skupščine SR Slovenije
(Od našega sodelavca) MURSKA SOBOTA — Letošnje, že četrto srečanje narodnost, iz Avstrije, Italije, Madžarske in Jugoslavije se bo začelo v petek v Kopru. Prvo srečanje te vrste je bilo v Sekiri na Koroškem - Avstrija, drugo v Lendavi in tretje lani v Trstu, čeprav so razlike v obravnavanju manjšinske zaščite med sosednjimi državami izredno velike je očitno, da se zdaj ne glede na te razlike nobena od držav tega dela sveta manjšinskemu vprašanju ne more izogniti. To spoznanje je bilo prisotno na lanskem in prejšnjih srečanjih in tudi na letošnjem mimo njega najbrž ne bodo mogli. Navzlic tem razlikam pa so tovrstna srečanja pomembna za manjšine in narodnosti štirih mej-
nih držav, saj pričakujejo, da se bodo tokrat srečanja udeležili tudi porabski Slovenci iz Madžarske, ki so doslej sodelovali le v Lendavi.
Ker gre torej za pomembno srečanje smo za pogovor zaprosili Gezo Bačiča, predsednika komisije za narodnostna vprašanja skupščine SR Slovenije. Uvodoma je poudaril:
— Srečanja narodnosti postajajo tradicionalna oblika izmenjave mnenj o položaju, v katerem so narodnosti in njihovi pripadniki na tem prostoru. Nesporno je pomen takih srečanj velik, saj ne gre zgolj za manifestacijo narodnosti oziroma pripadnikov narodnostnih skupnosti obmejnih držav, marveč gre tudi za opozorilo vsem večin-
skim narodom, da je treba enako-
iiiiimimiii
«Napisti» na zatožni klopi
’Iudi včerajšnja razprava proti pripadnikom NAP, kateri so prisostvovali le Maria Pia Vianale, Franca Salerno (na sliki), Raffaele Piceinino in Nicola Abatangelo je bila zelo razburljiva: vsi so se namreč odpovedali uradnim zagovornikom, katere so žalili in jim celo grozili.	(Telefoto ANSA)
iiiiiiniiiiitifiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiftiiiiiiiiiiiimniiiMiiiitiii
NENADEN IZBRUH NASIUA V MAZARI DEL VALL0
Razjarjeno prebivalstvo razdejalo občinske urade
Zahteva po osvoboditvi v Libiji zaprtih ribičev Odpovedan sindikalni shod in obsodba nemirov
MAZARA DEL VALLO - Osvo boditev 23 ribičev, ki so v libijskih zaporih, obnovitev sporazuma o ribolovu s Tunizijo, preosnova ribolova, sporazum med EGS in sredozemskimi državami ter ureditev odnosov med ribiči in brodarji: to so zahteve, ki so sprožile včerajšnjo splošno stavko in sindikalno manifestacijo, ki pa se je še pred zborovanjem sprevrgla v nemire.
V.Mazari del Vallo je trenje med vladnimi organi in ribiči ter tudi brodarji doseglo že v prejšnjih dneh višek, včeraj pa je jeza ljudi, ki nočejo iti več na morje, kjer prežijo na njih 'ibijski in tunizijski izvidniški čolni, prekipela. Na sto-tihe ljudi se je včeraj udeležilo povorke, a že na Trgu Republike, kjer sta občinski palači, so izbruhnili prvi nemiri. Občinskih upraviteljev, ki bi jim morali izkazati vsaj solidarnost, ni bilo na spregled, zaradi česar so razjarjeni ribiči, v glavnem mladi, po začetnem negodovanju prešli v napad, vdrli v občinsko palačo in razdejali vse, kar jim je prišlo pod roko. Pohištvo se je lomilo pod silovitimi u-darci, papirje in dokumente so demonstranti odnesli na trg, kjer so jih zažgali skupno z občinskim praporom, medtem ko so se drugi lotili knjižnice z dragocenimi knjigami in tudi muzeja. Kot obsedeni so stavkajoči ribiči vdrli tudi v drugo stavbo, kjer je županov kabinet, katerega so popolnoma razdejali. Nič boljše se ni zgodilo s sedežema brodarjev, oziroma lastnikov ribiških čolnov, ki se prav tako niso udeležili manifestacije. Tudi tu raz dejanje in ker besa ribičev niso moeli zadržati niti karabi j 'erji in policijski agenti, med ka | imi je bilo mnogo ranjenih, so sindikalne organizacije sklenile odložiti napovedani shod.
Sindikati in tudi stranke so seveda ožigosali nemire. Zelo oster je bil proglas KPI, ki obsoja ne le razborite ribiče in odsotnost občinskih upraviteljev temveč kritizira tudi vladne organe, ki niso napravili ničesar za osvoboditev v Libiji zaprtih ribičev, kar je spravilo pre bivalce Mazara del Vallo ” obup.
Sicer je deželna vlada pred kratkim izglasovala zakon, s katerim so podelili po milijon lir podpore družinam zaprtih ribičev. In tudi vlada se je oglasila. Minister za trgovinsko zbornico Evangelisti je v razgovoru s časnikarji ožigosal »izložbene* manifestacije in izjavil, da je vlada sledila celotnemu problemu. »Čeprav me veže tajnost,*
je pripomnil Evangelisti, «sem prepričan, da bo že v kratkem vladni poseg obrodil zadovoljive rezultate.*
Arheološka najdba pri Žabnicah
VIDEM — V bližini žabnic so odkrili tri kamne z napisi iz rimske dobe, ki naj bi nastali tam v drugem stoletju po našem štetju. To ni prčič, da na tem področju pride do odkritij iz rimske dobe. Pri Trbižu je bila rimska utrjena postojanka, ki .je imela carinsko funkcijo, saj je bil prelaz pri Trbižu eden najnižjih v Alpah in so tod tekli trgovski tokovi.
pravnost manjšinskega naroda spoštovati. da ga je treba poznati in razumeti in delovati v vsaki državi v skladu s principi in resolucijo Združenih narodov in v skladu z dokumenti iz Helsinkov ter vseh ostalih mednarodnih opredelitev.
— Srečanje narodnosti v bistvu pomeni tudi opozorilo vsem ljudem v smislu njihovega humanega poslanstva in odgovornosti, pomeni vzpodbudo, da vedno takrat, ko ni pravega odnosa do pripadnikov druge narodnosti opozorijo na od prta in aktualna vprašanja. In kakšen pomen pripisujete temu, da je srečanje v Sloveniji, na področju, kjer živi italijanska manjšina?
— Srečanje narodnosti v Jugoslaviji oziroma Sloveniji je velika odgovornost. Tokrat gre za četrto srečanje in v Sloveniji smo drugič gostitelji, zato tokrat kot gostitelji —_ pripadniki italijanske narodnosti. imajo še posebne obveznosti Namreč: da s svojim položajem i slovenski republiki in jugoslovanski skupnosti, s svojo vlogo, ki jo imajo in opravljajo vzpodbujajo tudi vse druge narodnosti, predvsem slovenske rojake izven meja v tem smislu, da tudi oni vse hitreje stopijo po poti lastne enakopravnosti in ustvarjanja pogojev skupaj i večinskim narodom v Avstriji. Ita liji in na Madžarskem. Da uresničijo načela o čimboljšem in enakopravnem položaiu ter vsestranskem jezikovnem. kulturnem in narodnostnem razvoju.
Iz opazovalčeve oziroma novinarjeve beležnice pa zgolj dva utrinka. zavedajoč, da jih je bilo na treh dosedanjih srečanjih še in še. Tako je predsednik deželnega sveta Amaldo Pittom na sprejemu v i Trstu lani dejal: «Skozi položaj j manjšine je moč videti stopnjo demokratičnosti neke družbe.* In na predlanskem srečanju v Lendavi: ko je v imenu madžarske narodnostne skupnosti v Sloveniji ki je bila gostiteljica drugega srečanja, Hajos Ferenc razlagal dvojezičnost v praksi, je eden izmed udeležen cev vprašal, kako to izgleda. ko je treba pisati vse v dveh jezikih. Predsedujoči Hajoš Ferenc je zadevo sila «poenostavil*; člana neke narodnostne skupnosti, ki se je zanimal za dvojezičnost v praksi, je povabil k mizi in mu izroči) osebno izkaznico, češ to je praktičen dokaz naše dvojezičnosti.
Najbrž bi takih in podobnih primerov lahko zbrali za nekaj tipkanih strani, primerov, ki so dovolj zgovorni, hkrati pa ne zahtevajo posebnih komentarjev.
ERNEST RUŽIČ
Ugodno poslovanje Assicurazioni Generali
BENETKE — Včeraj se je v Benetkah sestal upravni svet zavarovalnice «Assicurazioni Generali*, ki je pod vodstvom predsednika E. Randoneja obravnaval najnovejši razvoj delovanja družbe, in sicer na osnovj rezultatov, doseženih v prvih šestih mesecih letošnjega leta. V tem času je skupna vrednost premij, ki jih je nabrala zavarovalnica, dosegla 558,7 milijarde lir (+ 15,1 od sto v primeri z ustreznim razdobjem lani). Premije, ki so jih nabrale matična družba in kontrolirane zavarovalnice v 35 državah, pa so dosegle skupno vrednost 1.023,6 milijarde lir (+ 16,4 od sto).
Iz poročila nadzornega odbora je razvidno, da se je letos v Italiji razvilo zlasti življenjsko zavarovanje, medtem ko so bili v tujini doseženi boljši rezultati predvsem kar zadeva zavarovanje proti raznim rizikom. Skupna vrednost naložb je do konca junija letos dosegla 2.235,6 milijarde lir, dohodek pa je znašal 67,7 milijarde, to je 22,6 od sto več kakor v ustreznem razdobju lani. Danes se bo v Benetkah sestal glavni svet zavarovalnice, kateremu bo predložen v odobritev obračun poslovanja zavarovalne grupe v letu 1978.
TRŽAŠKI DNEVNIK
OD 1. DO 3. OKTOBRA NA TRŽAŠKEM VSEUČILIŠČU
Prvo srečanje fakultet za inženirstvo univerz v Trstu, Ljubljani in na Dunaju
Že utrjeno gospodarsko sodelova-1 stanju. O teh argumentih bosta pre-nje med sosednimi državami kot so davala dr. inž. V. Fanfani, ki je Italija, Jugoslavija in Avstrija, po- predsednik in upravnik ladjedelni-laga temelje tudi za plodno sodelo-1 ce Italcantieri, ter prof. G. Costan-
vanje v okviru univerzitetnega raziskovalnega dela na ekonomskem področju tega trikotnika, ki ima že staro tradicijo medsebojnih kulturnih izmenjav.
V Trstu bo namreč od 1. do 3. oktobra prvo srečanje ljubljanske, tržaške in dunajske fakultete za inženirstvo, ki ga prvič letos prireja tržaško vseučilišče. Udeleženci srečanja bodo v treh dneh spoznali specifične didaktične in znanstvene dejavnosti na posameznih fakultetah, pomenili pa se bodo tudi o bodočem sodelovanju. Prvi in drugi dan srečanja bodo svojo pozornost posvetili splošnemu stanju v ladjedel-stvu in svetovnemu petrolejskemu
tinides, ravnatelj za raziskave in kontrole pri družbi Aquila - Total. Na sporedu bo tudi obisk tržaške ladjedelnice Italcantieri in petrolejske čistilnice Aquile.
Zadnji dan srečanja je predvidena okrogla miza o energetskih problemih, ki pogojujejo gospodarski in politični razvoj mnogih držav. Profesor ljubljanske fakultete za inženirstvo Marjan Plaper bo obravnaval električne povezave Jugoslavije z omrežji vzhodne in zahodne Evrope, dr. inž. Massimo Guara-scia svetovno razpoložljivost urana in kriterije za klasifikacijo in ocenjevanje zalog, prof. inž. Mat-teo Matemini pa bo predstavil e-
imiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiititiittitiiitimttiMiitiiiitiimiiitiHimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiitiiiiiiitii
PRIHODNJO NEDELJO NA POBUDO DOMAČEGA PD IN ZDRUŽENJA «UNI0N»
Mandrijerska šagra» v Podlonjerju
nergetske probleme pri prevozih.
Zasedanje bo otvoril v sejni dvorani ekonomske fakultete predstojnik tržaške fakultete za inženirstvo dr. Cocco po pozdravnih nagovorih rektorja tržaške univerze in vodij delegacij gostov.
Odgovor ministra Rognonija na vprašanje sen. Gerbčeve
Senatorka Jelka Gerbec je pred časom opozorila notranjega ministra Rognonija na atentate v Trstu in od ministra prejela s tem v zvezi odgovor. Slednji je o dogodkih že poročal komisiji za ustavne zadeve.
Minister Rognoni je potrdil za vzetost varnostnih sil, da storilce primejo in kaznujejo in obvezo vseh organov policije, da se podobni izgredi ne ponovijo več. Prav s pomočjo okrepljenih varnostnih sil, je nadaljeval minister v svojem odgovoru, je bilo mogoče preteklega 27. julija odkriti desničarske skrajneže, ki so dan prej bržkone napadli dva mladinca iz vrst ZKMI.
Požar v Panami
CIUDAD PANAMA — Vsaj deset otrok in deset odraslih je izgubilo življenje v peklenskem požaru, ki je zajel stanovanjsko poslopje v predelu mesta, kjer živijo angleško govoreči črnci. Gasilci ne izključujejo možnosti, da bi v požganih ruševinah našli še druga trupla.
MILAN — Dva neznana »killerja* sta včeraj pozno popoldne s streli iz samokresa ubila Francesca Guz-zardija, ki je bil kot član Liggiove tolpe zapleten v ugrabitve. Morilca sta se takoj po dogodku odpeljala z avtom bmw plave barve.
OLBIA — Ugrabitelji so izpustili 40-letno Mario Luiso Scacabaroz-zi por. Cinque, zadržali pa so še njeno 15-letno hčerko Cristino, za katero menijo, da jo bodo osvobodili v kratkem.
Med šagrami in vsemogočnimi prazniki, ki se vrstijo po naših o-koliških vaseh, po večini v poletnih mesecih, v organizaciji vaških prosvetnih in športnih društev, so posebno pomembni tisti, ki jih naši prosvetarji organizirajo v neposredni. bližini mesta, na področju torej, kjer ima slovensko prebivalstvo manj priložnosti ket na vaseh, da se zbira v kakem prosvetnem društvu. Če pa do lega pride, je dogodek toliko bolj razveseljiv. Že predčasno napovedana Mandrijer ska šagra*. ki jo bo organiziralo Slovensko prosvetno društvo iz Podton jerja v sodelovanju z društvom Union, bo končno v nedeljo, 30. septembra. v Ljudskem domu.
Medtem ko starejši ljudje dobro vedo. kdo so bili mandriierji in kako so živeli, zveni večini mladih ta naziv skoraj tuje.
Poklic mandrijerjev je tesno po vezan z razvojem našega mesta Saj je večji' IfgbVski M pristaniški razmah, ki je prevladoval konec prejšnjega stoletja v našem mestu, znatno povečal potrebe po hrani, zato se je v okolici mesta razvilo predvsem tisti kmetijstvo, ki je za gctavljalo sveže pridelke, kakršnih torej ni bilo mogoče uvažali, predelih Sv. Ane, Kolohkovca. Mag dalene. Rocola in Sv. Ivana, kjer je bilo na razpolago vsaj nekaj vode, se je razvilo predvsem vrtnarstvo in, tiste ki so se z nfim ukvarjali, so imenovali mandrijerje.
Izvor besede mandrijerji si zgodovinarji razlagajo na različne načine, vsekakor pa velja pripomniti, da je naziv «mandrijerjb veljal kmetu obdelovalcu obzidanih veleposestev.
Zgodovinar Montanelli omenja svoji knjigi o zgodovinskem razvoju tržaškega prebivalstva veleposestva v vsej tržaški okolici in jih imenuje «mandrie». Pinguentini pa potrjuje v svojem slovarju Maina-tijevo tezo. da izvira beseda tman-dria» iz grške zmandre*. Beseda fmandriano» pa v območju tržaške okolice označuje kmeta. Od tu torej oznaka »mandrijerji*.
Mandrijerji so bili torej vrtnarji, nekateri izmed njih so imeli tudi nekaj živine, da so svoje pridelke peljali na mestne trge z vozovi.
Da so bili mandrijerji tudi šepanj ljudje jn vesele narave pripo veduje naslednja zgodbica, ki jo je napisal Marčelo Petkovšek in ki opisuje, kako je neki mandrijer
V ZAČETKU DECEMBRA SE BO V RIMU ZAČEL PROCES
Javnost upravičeno zahteva resnico o znanem škandalu družbe Montedison
Na zatožni klopi bivši predsednik in skoraj vsi člani bivšega upravnega odbora ■ Katerim političnim strankam je šel «črni» denar?
RIM — V Rimu se bo 3. decembra začel proces o tako imenovanih »črnih* skladih družbe z državno udeležbo Montedison, o finančno-po-litičnem škandalu, ki je upravičeno razburil javno mnenje. Preiskava o tem je trajala kar osem let, tudi zato ker so jo stalno ovirali tisti mogočni gospodarski in finančni krogi, ki so neposredno vpleteni v škandal, ki je stal državo in državljane kar 50 milijard lir, to je toliko dolga, kolikor si ga je družba nabrala v zadnjih desetih letih. Na zatožni klopi bo kar 35 znanih osebnosti gospodarskega življenja, med katerimi tudi bivši predsednik družbe Giorgio Valerio ter vsi člani bivšega upravnega in nadzornega odbora, od katerih pa ni niti eden v zaporu. Bo po osmih letih zapletene in ovirane preiskave uspelo rimskemu sodstvu vsaj delno razkriti ozadje in predvsem odgovornosti škandala? V ta namen so sodniki pozvali na pričevanje nekatere
ugledne politične osebnosti, med katerimi tudi predsednika KD Pic-colija, predsednika republikanske stranke in bivšega ministra Visen-tinija ter bivše ministre Ferrija, Valsecchija in Rumorja ter znane predstavnike »gospodarske elite* kot Agnellija Pirellija in Cefisa. Obeta se torej nravi «proces leta*, razen če ne bo prišlo, kot je sicer na žalost v Italiji že v navadi, da »umetnih* zapletov Škandal je izbruhnil leta 1971, ko je italijanska vojska sklenila z neko tovarno družbe Montedison večjo pogodbo za dobavo radijskih oddajnikov in sprejemnikov z obvezo, da morajo biti ti aparati skoraj izključno domače proizvodnje/ Tovarna «Holding» pa je kratko-ma-lo predelala stare radijske aparate tuje proizvodnje ter jih prodajala vojski za »nove in italijanske*. Prav v tistem času je tudi skupina delničarjev Montedisona prijavila sodišču tedanjega predsednika Vale-
ria in dokazala, da so nekateri člani upravnega odbora več let ponarejevali obračune in proračune družbe. Kam je šel »črni* denar, ki ga je družba redno dobivala od države? Govori se, da je šel nekaterim političnim strankam in predvsem voditeljem teh strank. Vsekakor bo o tem potrebna še dodatna preiskava, do katere pa bo le težko prišlo v bližnji bodočnosti, saj bi morala sodna obravnava o »finančni plati* škandala Montedison po predvidevanjih trajati precej časa.
Vsi osumljenci so obtoženi vrste kaznivih dejanj, od goljufije na račun države in delničarjev do ponaredbe proračuna in lažnivega pričevanja. Sedaj torej ne preostane drugega kot čakati na začetek procesa z upanjem, da bo razkril vse odgovornosti tudi vplivnih osebnosti ali tako imenovanih «velikih rib*, ki so se v zadnjem času vse preveč izmaknile roki pravice, (st)
svoje dni tekmoval s samim hudi-1 da bi tako še bol j poudarili nočem. kdo izmed obeh prej zašije | men in prazničnost šagre same. par hlač. Medtem ko je mandrijer	(zt)
šival hlače s kratko nitjo, ni znal hudič vtakniti niti igle v uho, zato je utrgal dolgo nit, da se je, moral pri šivanju večkrat ustaviti.
Ko je hudič videl, da je krnet pri kraju s svojim delom, je jezen o-strigel hlačnike tako, da so bile kmalu končane tudi njegove hlače.
Kratke hlače, ki si jih je zašival hudič, je mandrijer izbral za narodno nošo.
Svetoivanska narečna pesnica Marija Miot je veliko svojih poezij posvetila navadam in običajem nekdanjih mandrijerjev.
Organizatorji nedeljske Mandri-jerske šagre v Podlonjerju, katerih namen je ravno obujanje starih običajev. vabi prosvetna društva, glasbene skupine in posamezne prebivalce, da se njihovega praznika udeležijo v pisanih narodnih nošah,
Križarka Albany danes v našem mestu
Po dveh letih se ponovno vrača v težaško pristanišče ameriška križarka Albany, admiralska ladja, ki pripada VI. ladjevju ameriške vojne mornarice. Na krovu ladje, ki ji poveljuje kapitan Flannery, je tudi admiral VI. ladjevja William N. Small. Ameriška križarka bo prispela v naše pristanišče danes v poznih popoldanskih urah, dan kasneje pa bodo na ladji priredili sprejem, katerega se bodo udeležili vidnejši predstavniki deželnih in občinskih oblasti. Jutri zvečer bodo ameriški mornarji priredili na Trgu Unita koncert ameriške godbe.
ZSDLI o tečaju «150 ur»
Zveza slovenskih delovnih ljudi v Italiji je objavila tiskovno sporočilo, v katerem izraža zadovoljstvo, da je prosvetno ministrstvo odobrilo ustanovitev dveh tečajev «150 ur» v slovenščini za dosego diplome nižje srednje šole. V poročilu zveza nadalje izraža solidarnost delavcem bivše steklarne Vetrobel ter pozdravlja sklicanje konference o tržaškem pristanišču.
Sporočilo dolinske občine
Uprava občine Dolina sporoča, da bo odhajal iz Doline v Trst od jutri dalje avtobus štev. 40, ob 7. uri zjutraj, namesto ob 7.15. Vsi ostali odhodi ostanejo nespremenjeno.
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO
«Pojasnilo» ravnatelja T. t. zavoda «Žiga Zois»
Ravnatelj Trgovskega tehničnega zavoda «Ž. Zois* prof. M, Šah nam je poslal s prošnjo za objavo naslednje pojasnilo:
«Primcrski dnevnik je 18. t.m. objavil razgovore z ravnatelji naših šol in med drugim zapisal:
"Nekoliko manj sreče smo imeli na Trgovskem tehničnem zavodu 'Žiga Zois’, kjer nam ravnatelj ni bil pripravljen dati izjave.”
Ob tej trditvi moram pojasniti 1« to, da na Trg. teh. zavodu 'Ž. Zois’ ni nihče iskal sreče, čeprav je bil ravnatelj v ponedeljek na šoli od 8. ure do 12.30. Doma med kosilom in po telefonu nepoznanim osebam, ki se niti ne znajo predstaviti pa
podpisani ne more dajati izjav.*
* * *
Op. ur.
Gospod ravnatelj Trgovskega tehničnega zavoda «Ž. Zois» se očitno igra z besedami. Jasno je, da f>a zavodu naš novinar ni iskal sreče, pač pa ravnatelja, da bi mu dal izjavo ob začetku šolskega leta. Ker mu je tajnica povedala, da je Q°' spod ravnatelj že doma, ga je naš novinar poiskal po telefonu na mu kljub tajničnemu opozorilu, dff egospod ravnatelj doma ne želi biti motem. Predstavil se je s priimkom in da govori za «Primorski dnevnik* ter da želi tako in tako izjavo, kakršno s0 mu dali vsi ostali ravnatelji slovenskih srednjih šol. Gospod ravnatelj je dokaj vznejevoljeno odgovoril, da od doma ne da-je nobenih izjav in da naj ga naš novinar poišče naslednjega dne va šoli ali pa nič. Gospod ravnatelj je vztrajal pri svojem, kljub pojasnilo našega novinarja, da potrebuje >*' javo za članek, ki bo izšel že naslednjega dne.
Kljub temu, da bi tako ravnanji gospoda ravnatelja, ki očitno meni, da je šola njegova zasebna stvar, ne pa stvar vse naše skupnosti, zaslužilo precej drugačno P°' jasnilo, se je naš novinar omejil na ugotovitev, da je pač imel na tem zavodu <imanj srečen. Bolj vljudno formuliranega pojasnila, zakaj P°' leg izjav ostalih ravnateljev ni tudi izjave ravnatelja T.t. zavoda, pač ni mogel napisati.
Se Vam ne zdi?
• V teh dneh je objavljen razglas o natečaju za vpis, po sprejemnem izpitu, na dveletno specializacijo za učno osebje na šolah za slepce, in sicer za šolska leta 1978-80 in 1980-1981. Razpis in podrobnejše informacije o tečaju nudijo v tajništvu specializiranih šol zavoda Rittme-yer.

&
medex
EXPORT — IMPORT
LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 30
Samo tisto, kar naberejo čebele. so i' Medexovem biotičnem centru spravili v. tableto in tako vsem omogočili, da življenjsko moč, ki jo nosita v sebi matični mleček in cvetni prah, spravijo v žep in sežejo po njej. kadar so utrujeni, slabe volje, sitni in kadar začutijo, da se jih loteva jesenska in zimska zaspanost.
Kajti Slano je, da matični mleček krepi delovanje možganov in da cvetni prah vzpodbuja k telesni in duševni dejavnosti ter pomaga pri presnavljanju.
Kdo torej ne bi segel po tableti APRIOL, ki so jo ustav rile čebele!
NOVO!