UZ. šteullkd. U UuNioni, v sredo. Zl. avtusta 1101 XL. leto, Mmja vsak-dan zrefter, Izlms! nedelje ta praznike, ter velja po po*« prejeman za «T.tro-ogrrte dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Setrt leta 6 K 50 h za en mesec 2 K 30 h Za!Hnbl|ano s poš, janjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, ža četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. čdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h.-Za£* *•*•>• več, kol.kor znaša_ poštnina - Na^naročb brez istodobne vpošiljarve naročnine se ne ozira. - Za oznanil, se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat In po 8 h če se t.ska takrat al. večkrat. - Dop.s. na, se .zvole frankovaH. Rokopisi se ne vračajo. - Dredntitve ln npravnUtvo je v Knaflovih ulicah št 5. in sicer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju. - Upravništvu naj se blagovol.jo poš.ljat. naročn.ne, reklamac.je, oznan.Ja, 1.J. admm.strat.vne stvari. Jttesečna priloga: „Slovenski Sehnik", Uredništva telefon 8t. 34. Posamezne storilke po 10. h. OpravniStva telefon št. 85. !^l^^=—^==^^^Si=-------------^ir_u----g »Pozor, rodoljubi!" Pod tem naslovom jo v uvodniku zadnje številke »Mira« klerikalni brezdomovinec pozdravil preporod družbe sv. Cirila in Metoda« Ošabno je tam zavrnil sodelovanje akade-iniene mladine pri družbi, ker mu ocividno ni ljubo, da bi tu odločevala edino-le narodova korist, dočim se naši akademiki z vzorno odločnostjo temu proti vi jo, da bi naša šolska družba opravljala drugo nego narodno delo. Dopisnik, ki sam gotovo ni bil deležen akndemične izobrazbe, očita akademikom nepoznan je sveta in razmer. Tako očitanje je po ceni od strani človeka, ki je v celi svoji mladosti opazoval svetovno vrvenje v malem mestu izza zidov j a klerikalnega vzgojevališča. On bije potem ob naroden boben in hinavsko obžaluje propad ;>Xa>»' Straže«, kakor da bi bila zakrivila ta propad slovenska napredna stranka, premda mu mora biti dobro znano, da so naši brezdomovinei »Našo Stražo« sami še kot dete v zibelki zadušili. Nato nastopi kot zagovornik dosedanjega delovanja družbe sv. Cirila in Metoda. Neuspehe pri velikov-ški šoli pripisuje trmi družbenega odbora in oprašča šolske sestre in svoje rojake vsake krivde. Način, kako to utemeljuje, je značilen za brez-domovinee. Vsak domoljub bo smatral za samo ob sebi umevno, da šole naše šolske družbe smejo služiti edi-nole pod n k u slovenščine in vzgoji v narodnem duhu. Ta smoter pa se ne more doseči, ako se v teh šolah na nedopusten način šoj dri blažena nemščina. Razšir-jt vanju nemškega poduka na veli-kovški šoli se je prejšnji družbeni odbor, katerega so klerikalci složno z naprednjaki volili, z vso pravico upiral. Razlog, da ljudstvo več poduka v nemščini zahteva in da se le z ustre-zanjem tej zahtevi more vloviti učencev za velikovško šolo, je jalov in protinaroden. Družbena šola vendar ne more in ne sme z velikovškimi po-nemčevalnieami konkurirati v tem, da nudi kar največ nemškega poduka. Nemški poduk v narodni šoli m* sme in ne more biti tista privlačna sila, ki polni v njej šolske klopi, ampak ves ustroj t** šole nuna priporočati njen obi>k. Pred vsem bi bilo treba tej šoli odličnih učiteljev — in dražba bi si jih morala priskrbeti povsodi za vsak denar — ki bi od narodne šolske družbe zaželjene uspehe v poduku in vzgoji naše mladine v resnici in v polni meri dosegli. Pri vsem tem bi ti učitelji še zmeraj našli dovolj časa, da bi otrokom vcepili toliko nemščine, kolikor jim je potreba. Toda obstoj naših narodnih šol spraviti v odvisnost od nemškega poduka je nezmisel, ki se more izei-niti samo v glavi človeka, ki ne misli in ne čuti narodno. Neuspehi in nepriljubljenost ve-likovške šole imajo svoj izvirek vse drugod, kakor tam, kjer ga »Mirov« dopisnik zasleduje. Velikovška, kakor vsaka družbena šola, je bojno sredstvo v obrambo naše narodnosti in bojnih sredstev ni pripuščati slabotnim rokam slabotnih žensk. Te se skrivajo plašno za šolskim zidovjem, da ne vidijo nasprotnikov, a ne vidijo jih tudi ne naši rojaki. In tem bi bilo najprej oči upreti, da spoznajo znamenitost narodne šole in narodnega poduka. Učitelji in njih vzgledne rodbine bi pa bili vedno v živi dotiki s tamošnjim slovenskim ljudstvom in taka dotika bi pripeljala več otrok v prostore narodne šole velikovške, nego vso ljubko prigovarjanje še tako uglednega in zaslužnega župnika, katerega vsak čas lahko nadomesti nemški škof z naslednikom brez vsakega narodnega čuta. In kaj potem? Ali bodi bodočnost velikovške narodne šole odvisna od ene same osebe, od enega samega župnika in od naklonjenosti nemškega škofa I Družbene šole pa tudi ne bodo dosegle svojega cilja, ako bodo v prvi vrsti le vzgojišče za dekleta in vzgajale dekleta v duhu samostanskih šol. Narodna zavednost se v takih šolali gotovo ne goji in nam je treba pred vsem narodno zavednih deklet in žena. Narodne šole so namenjene otrokom ljudske šob4, da se ti odtegnejo potujčevalnemu vplivu pouemčeval-nie. V narodnih šolah je v omiki meri gledati na poduk in vzgojo otrok obojega spola in mogoče Še nekoliko več na pouk in vzgojo dečkov, poznejših gospodarjev in V javnosti odločilnih mož. Oe se pa komu ljubi, dati svoji hčerki višjo samostansko vzgojo, ima drugod po Slovenskem zato prilike dovolj in ni treba, da bi še narodna šolska družba v ta samem razsipavala dragi denar. Kranjskih družin ne bomo hvalili, ki pošiljajo svoja dekleta v popolno nemški in klerikalni zavod v (iospi Sveti, da se tam nauče nemščine. Zabraniti jim tega ne moremo, sicer nas pa to tolaži, da vsaj doma skrbijo za narodne* vzgojo svojih deklet. To pa hočemo in moramo zabraniti, da bi družba sv. Cirila in Metoda z našim denarjem vzdrževala šolo, ki ne služijo popolnoma njihovemu namenu, t. j. narodnemu pouku in narodni vzgoji. Da se verstvo ne bo zanemarjalo, za to skrbi že naš šolski zakon in bodo skrbeli najvplivnejši faktorji naše pobožne Avstrije. V tem oziru so naši klerikalci lahko brez skrbi. A ker je ravno za versko vzgojo tako izborno pri nas preskrbljeno, za narodno vzgojo pa prav nič, se je ravno v prospeh narodne vzgoje ustanovila družba sv. Cirila in Metoda in temu njenemu poklicu se ne sme izneveriti. To želeti mora vsak, ki narodno čuti. Pri »Mirovem« dopisniku pa pogrešamo ravno tega čuta. Iz njega govori ona brezmejna rimska ošab-nost, ki oholo prezira vsako narodnost ki hrepeni po svobodnem svojem razvoju. Z bojkotom hoče udariti narodnjake, ki se ne ustrašijo odkrite besede, ko hoče klerikalizem udnšiti zdravi razvoj našega narodnega šolstva. In tak človek izdaje opomine rodoljubom ! Poznamo te ljudi, ki so že javno razširjevali krivi nauk, da Slovenci na Koroškem ne morejo več tvoriti samostalne politične stranke, in so se radi tega obešali Nemcem na škrice, zdaj pa po državnozborski volitvi sebi pripisavajo vso zaslugo, da so dobili slovenski Korošei svojega poslanca, katerega pokvariti se trudi ta brozdomovinska družba. Milostno do-vole slovenskim naprednjakom na Koroškem še živeti, če se ne ganejo in ne hrepene po moči, marveč ponižno prenašajo žaljivo preziranje od strani ljudi, ki so že razglasili vsako občevanje z narodnimi naprednjak-za nečastno za duhovno gospodo. In ti ljudje govore še o slogi, ki baje tako blagodejno vpliva na raz-evit koroškega Slovenstva! Klerikal-ei so povsod enaki in tudi pri nas na Koroškem silijo na površje. Starih zares rodoljubnih duhovnikov v kratkem času tudi tukaj ne bo več in vso oblast bodo hoteli si osvojiti hinavci, ki se danes cede narodnega radikalizma, a so jutri pripravljeni vreči brez premisleka vso narodnost v klerikalni koš. Prazen hrup in brezzna-čajnost! Ne obupamo pa, da se bodo koroški naši rojaki še o pravem časa otresli teh ljudi in pri tem hvalevrednem delu jih mora "odpirati vsa zavedna Slovenija! Koroški skupščinar. Deželni zbori. Praga, 20. avgusta. Jutri odloči češki dež. odbor zaradi sklicanja deželnega zbora. Nemški odborniki skoraj gotovo izostanejo od seje, a tudi brez njih se bo sklenilo, naj se deželni zbor skliče vsaj na nekaj sej, preden se razpusti. Dunaj, 20. avgusta. Moravski in bukovinski deželni zbor se tudi skličeta najbrže 16. septembra. Imenovanje namestnika za Moravsko se izvrši šele po deželnozborskem zasedanju. Spopad med Hrvati in Srbi. Zagreb, 20. avgusta. Frankovci se zopet lahko ponašajo z bratomorno trofejo. Neprestanemu hujskanju frankovskih glasil se je posrečilo nevedne ljudi tako daleč na-hujzje uspešno iz topa. Francozi so imeli le enega mrtvega in dva ranjena. Sovražnik se je sicer umaknil daleč od mesta, a bati se je, da naskok ponovi. Špansko vojaštvo se je vedlo zelo sumljivo. Španski vojaki so pušeč gledali boj z ravnih hišnih streh, in šele potem, ko so Francozi pregnali Kabile. je prišel španski stotnik h generalu Drudeju ter mu ponudil pomoč, ki jo je seveda general hvaležno odklonil. — Nadaljnje odredbe proti puntarjem se izdajo šele tedaj, ko se vrne ministrski predsednik Clemeneeau v Pariz. Govori se. da se pripravi za vse slučaje na algirsko-maroški meji armada i voj 30.000 mož. London, 20. avgusta. Ropar Raizuli je izpustil sultanovega vojaškega svetovalca, Angleža Harrv M a c 1 e a n a . ki ga je imel štiri tedne vjetega. Za to sta mu morala obljubiti francoski in angleški konsul, da se mu ne zgodi nič zalega, ako pride sultanu v roke. Nemiri v Nemški Afriki Berolin, 20. avgusta. Tudi cesarja je zelo vznemirila vest, da je nevarni poglavar divjakov. Maren-go. prišel zopet čez mojo z večjim oddelkom oboroženih mož. Cesar je naročil gubernatorj u v Afriki, Liude-quistu, naj mu o vsem brzojavno poroča. Dasi ima Morenga h' kakih 400 Brata. Povest. — A. P. Rušič. (Dalje.) II. Nemiren je bil Hilarij. Bila je Urhova skrivnost, ki ga je zelo vznemirila. Imel je brata za hudobnega človeka, ki mu sledi neprestano in neumorno. Instinktivno je Čutil, da ne more biti dobro, kar pride iz Ur-hovih rok. Potem se je razjezil. Kdo daje Urhu pravico, da ga nadzoruje, da skrbi zanj. Kaj ni svoboden človek, ki ne potrebuje nobenega varstva več i Med tem je Urh zopet vstopil. S seboj je privedel sloko, tanko desetletno dekletce z velikimi plavimi očmi v nerodnem in ponošenem kmet skem kroju. Preplašen in bojazljiv obraz se je skrival pod veliko rdečo ruto. »Glej, Hilarij, tole ti je poslala žena!« se je skoro krohotal Urh. »Nisem je hotel takoj pokazati, ker sem vedel, da boš vesel svoje Klarice.« Hilarij je bil presenečen. Različni občutki so se borili zanj. A bilo mu je obenem hudo, nestrpno, kakor vedno, kadar ga je življenje s svojo silo postavilo na realna tla. Vesel je hotel biti in vendar je bil razkačen do neusmiljenosti, in tudi žalosten. Strmel je nem in onemogel kakor z vrvmi zvezan človek v svojo hčerko. mož, vendar je nemški koloniji tako nevaren, da Nemčiji ne zadostuje njena dosedanja posadka 5922 vojakov, temuč odide kmalu transport s približno 1000 vojaki v Afriko. Nemška vlada se huduje nad kaplandsko, zakaj ni bolje pazila na Marenga, ki je bil tam v jetništvu. Jaoen ljudski shod v Novem Koto (občina Draga) ter ustanovitev lavnih ljudskih knjižnic v novem Kotu in Loki (obilna Trava). Vihrala je 15. t. m. slovenska zastava v Novem Kotu na kočevskem ozemlja v znak, da se začne tam med ljudstvom vzbujati misel za slovensko prireditev, kakor je javen ljudski shod. Že pred 4. uro zbralo se je mnogo občinstva v prostorih pri gosp. Val. Turku, da bi prisostvovalo izvajanjem govornikov in ustanovitvi prve javne ljudske knjižnice v ozemlju, ki je bilo doslej od strani Slovencev preveč zanemarjeno. Občinstva je bilo toliko, da so bili prostori pretesni, da bi se moglo v njih zborovati, zato se je vršil shod na vrtu, kamor je prihitelo staro in mlado, možje in žene. Nad 200 ljudi je bilo zbranih, ko je otvoril shod predsednik „Prosvete" E. Rek ar. Pozdravil je zbrano ljudstvo v imenu društva, razložil v kratkem pomen ljudskega shoda za kočevske Slovence, ter predlagal na to za predsednika shoda g. Antona Poje iz Starega Kota, za zapisnikarja, pa g. Joža Rusa, kar je bilo soglasno sprejeto. Predsednik g. A. Poje se je zahvalil v prisrčnih besedah za izvolitev, obenem pa tudi akad. fer. društvu „Prosveta4*, da se je prvo spomnilo svojih bratov na zapuščenem ozemlju, pozdravil je prisotnega „Pro-svetinegau predsednika, vse one Slovence, ki so prihiteli iz oddaljenih krajev (iz Ribnice in Loškega Potoka) ter vse domačine, ki so pokazali s tem zanimanje za slovensko stvar. Poživljal je vse navzoče, da sledijo pazno izvajanjem govornikov, da si ohranijo v spominu dan, ko so prišli ljudje iz naroda med svoj narod. Cenjeni zborovalci! „Slovenec biti, bodi Slovencu ponos! S ponosom bi moral vsak Slovenec vsikdar in povsod priznavati, da ljubi svoj najdražji zaklad: materin jezik. Po nam zajamčenih osnovnih zakonih bilo bi edino pravično, da se nas na domači zemlji podpira v napredku. Oe pa pogledamo razmere občine Drage in Trave, v katerih, prvo spada Vaš Novi Kot, kjer danes zborujemo, vidimo ravno nasprotno. V gospodarskem oziru je ta kraj popolnoma zanemarjen in od straui merodajnih faktorjev se do zadnjega časa niti za šole ni nič storilo. Vi niste imeli prilike naučiti se pisati in brati, kar ste občutili čestokrat v tujini, ko ste to krvavo potrebovali, od druge strani pa se je vgnezdil v Vaši občini „nemčurski duh." Najža-lostnejše pa je, da so se našli ljudje Vaše krvi, ki so zatajili materin jezik ter služijo našemu narodnemu sovragu. Slovenska koča jih je dala, slovenska mati odgojila in sedaj se strastno zaganjajo v svoje brate ter pljujejo v lastno skledo. Ni se nam bati priseljencev, ako smo gospodarsko neodvisni, ako pa bi nas hotela uničiti lastna kri, tedaj pa naj bodo proklete slovenske roke. ki bodo delale za nemško stran.u Nato je orisal govornik žalosten položaj Slovencev v kočevskem ozemlju, raz- Pristopila je k deklici Fina, ki ni mogla razumeti vsega tega. Kaj se je zgodilo.' Slutila je nekaj nenavadnega, morda tudi hudega, toda raz-tolmaeiti si vsega tega ni znala. Njena ženska narava je zahtevala nekaj konkretnega, gotovega in nič ni bilo za njo hujše kakor negotovost in tema. In kakor store ženske vedno, kadar ne poznajo svoje vloge, tako je storila tudi ona. Tlesknila je v smeh in se pričela šaliti. »Glej, predolgi 30 tvoji rokavi .. In kakšna prsa imaš, ljuba moja!... Kdo pa ti je dal to jopo?« Pocukala jo je za jopo, ki je na prsih drobne deklice padala navzdol v velikih gubah .. . Klarico je bilo sram in je za-ibtela iz polnega grla. Tudi mlada kvartavea sta se zlobno in neusmiljeno smejala; in prvi je dejal s kri-eečim glasom: »Lepo hčer imaš Hilarij! Kdo bi si to mislil ?« Drugi pa: »Ravno prav, da si prišla, Kla-rica! Gospodinjila nam boš, šivala nam raztrgano perilo in v morju boš prala naše cape.« In Urh je pristavil: »Ali ne boš pozdravil svojega otroka, Hilarij? Potegnila se je v zadnjih treh letih, ko te ni bilo doma.« Prejšnji plameneči izraz je izginil iz njegovih zelenkastih oči, ki so bile sedaj naravnost brezizrazne in vodene. ložil gospodarsko stališče Slovenoev v Dragi in Travi in zahteval, da se priklopita občini Draga in Trava ribniškemu sodnemu okraju, ki je bližji kot kočevski. Gospodarsko osamosvojitev se doseže le z omiko in izobrazbo, toda take kot je v šulferein-skih rokah, se je treba otresti Poživljal je navzoče, da naj se ne dajo preslepiti s tujimi darovi, kajti tujec bo zahteval zato nazaj vse in še obresti. Ž apelom na medsebojno ljubezen in neomahljivost prisotnih kočevskih Slovenoev končal je govornik z besedami, ki naj bodo vsakomur vedno in povsod pred očmi: rSlovenec biti, bodi Slovenou ponos." (Burno odobravanje in živio klici) Ko je nastal mir, dal je predsednik shoda besedo E. Rekarju, predsedniku nProsveteu, ki je izvajal sledeče: Ve-leoenjeni zborovalci! Ni še dolgo temu, kar so se izvršile volitve na podlagi splošne in enake volilne pravice. Dosegli smo s tem Slovani, da smo vsaj na papirju v veČiui v parlamentu, toda ako pogledamo kvaliteto, kakovost posameznih poslancev, tedaj vidimo, da ni volil naš narod najboljše može, ki jih je imel. In vendar je prvi pogoj, da je vsak ljudski zastopnik eden izmed števila najsposobnejših. Gotovo je pa, da ima naš narod še dovolj sposobnejših, ki pa so kot inteligenti, dasiravno so izšli iz ljudstva, zgubili stike z ljudstvom in se mu odtujili. Ljudstvo pa voli le one, ki jih pozna in ki mu razkrijejo svoje namene, dasiravno jih niso zmožni izpolniti. Zatorej je jasno po prvih volitvah, da se mora izobraziti ljudstvo, da ve koga voli in zakaj ga voli, odstraniti se mora globoka propast med ljudstvom in inteligenco, ki hoče in mora biti vodilna. Govornik je orisal nato pomen slovenske ljudske šole, pokazal na hinavsko vabljenje Nemcev v nemške šole, ki pa med tem sami priporočajo svojcem, da se učijo slovenščine. „Torej narobe svet,u je dejal govornik, „Slovenci naj se uče nemško, da bodo mogli iti med Nemce in se tam popolnoma ponem-citi, ker ne bodo znali slovensko niti pisati niti brati, Nemci pa se naj u^e slovensko, da bodo mogli služiti med Slovenci in jim odjedati na lastni zemlji kruh. Kdo izmed Vas ne vidi v tem zahrbtnosti, nič drugega kot nesramno laž? Zahtevajte slovensko šolo, zahtevajte pa tudi, da je učitelj Slovenec, ki je pripravljen in ki je zmožen poučevati Vašo deco." Nato je navedel govornik par drastičnih slučajev, kako poučuje učitelj-Nemec drugorodno deco, ko ne razume otrok učitelja in ta ne razume otroka. „Kakšno korist ima nemški otrok od izvajanj učitelja in kakšne slovenski otrok, to si lahko predstavljate, ako imate enega otroka v slovenski in drugega v nemški Šoli. Slovensko šolo obiskujoči Vam pripoveduje doma, kaj je slišal v šoli in starši izvedo marsikaj novega, kajti v današnji šoli se uče otroci najrazličnejših predmetov. In kaj zveste od nemško šolo obiskujoČega ? Ničesar, kajti to dete presedi v šoli ure in ure, ne razume ničesar in šola se mu pristudi in edina želja mu je, da se reši šolske sobe. Vzbuja se mu sovraštvo do šole in končni cilj take tuje vzgoje je, da zaostane slovenski učenec za nemškim in nemška Šola je dosegla svoj namen; ohranila je našo deco na nižji izobrazbi a vzela mu je s tem možnost naučiti se svojega materinega jezika. Izgubilo pa seje to dete za naš narod, kajti tujec mu je znal vcepiti tekom časa sovraštvo do svojega naroda; tujo pesem prepeva, domače ne zna." Nadalje je Hilarij se je prestopil in se pripravljal, da pozdravi Klarico. Kakor v sanjali se ji je približal in jo pri jel za drobno ročico. Bila je vsa mokra od solz in ko ji je "Ogledal v velika plava očesca, je videl Hilarij, da so tudi ta vsa zalita s solzami. »Nič se me ne boj, Klarica! Sam se je ustiašil svojega hripavega glasu, ki je bil skoro sirov in jezen. »Kako, da si prišla sem?« Zopet je zaihtela močno in rekli t i ho: »Mati so tako hoteli. Pravijo, naj bom jaz pri tebi, ker sem ti najbolj podobna. Tata!« ... Vztrepetal je. Čut tanke sramežljivosti nad nelepim se je vzbudil v njegovi duši. Bilo je to zanj ne-umevno, zakaj bilo je že dolgo od te ga, kar e pozabil, ah čisto pozabil na sramežljivost. In sedaj prihaja zopet! Saj je bila Klarica vendar nje gova, kri njegove krvi . . . Vzdignil jo je in jo privil k sebi ter nerodno poljubil na čelo. Ko jo je zopet izpustil, je bil njegov obraz otroško mehak, topil se je v ginjenosti nad ljubeznijo, ki je mislil, da je že davno pozabil na njo. Z naivnim pogledom se je obrnil po ostalih. Urh je mirno sedel na stolu in si prižgal kratko pipo, Fina pa je slonela ob oknu i-i njene brezbrižne oči niso gledale nikamor. Njena usta pa so se zavlekla v izraz zaničevanja do tolike pripro-stosti, jokavosti in onemoglosti. Tudi mladima igralcema se je pojasnil govornik pomen srednjih in visokih, meščanskih, strokovnih in kmetijskih Šol, ki morajo biti vse slovenske, ako hočemo doseči višjo izobrazbo, v krajšem času. „Splošna izobrazba je potrebna tudi z gospodarskega stališča. Nikdo ne more tajiti, da bi ne bila izobrazba v gospodarskem boju najuspešnejše orožje za boljše življenje, posebno strokovna pa tudi splošna izobrazba. Vsak napredek prinaša korist le onemu delu naroda, ki ga razume in hoče razumeti, zato pa je nujno potrebno, da se vzgaja naraščaj z ozirom na nove Časovne zahteve, da more in zna uporabiti gospodarski napredek. Splošno je priznan princip, da je glavni vzrok bede in odvisnosti neizobrazba in slabo gospodarstvo, med tem ko je temeljita izobrazba temelj in predpogoj dobrega gospodarstva.u To resnico je potrdil govornik s primeri na Danskem, Saškem, Češkem, kjer je povsod razvito šolstvo in splošna izobrazba. nSploŠna izobrazba ima ugoden vpliv na nravnost. Beda in uboštvo sta pogosto vzrok propad-losti in zločinov, med tem ko daje blagostanje umetnosti priliko, da se razvije ter da zvišuje s tem splošno izobrazbo. Tam kjer se ustanavljajo in kjer prospevajo iavne ljudske knjižnice in Čitalnice, tam se manjša Število stalnih obiskovalcev gostiln, tam kjer se čitajo dobre in poučne knjige, izostane pač kmalu brezmerno pijančevanje. Ko je podal k temu par primerov in v kratkem povedal pomen splošne izobrazbe, navedel je kot sredstva v dosego tega namena: šolstvo, predavanja, knjižnice, čitalnice, društva itd. Razložil je kaj je knjižnica, njih razširjenost v Ameriki, Angliji, Franciji. Češkem, Nemškem in pri nas Slovencih. Na to je otvoril v imenu društva „Prosvete" javno knjižnico ter zaključil: „Otvar-jam prvo „Prosvetino" knjižnico v kočevskem ozemlju s srčno željo, da bi rodila obilo uspeha v prid celokupnemu slovenskemu narodu. Postane naj zvesta tovarišica drugih knjižnic, iz vas in vaših potomcev pa naj bodo zavedni, navdušeni in trdni Slovenci, ki se ne bodo dali nikdar prid biti od naših narodnih nasprotnikov in, ki bodo imeli tudi v domaČi politiki jasno prepričanje. Pred očmi vam bodi geslo: v izobrazbi in omiki je moč naroda." (Burno odobravanje in živijo-klici). Ker se ni nihče oglasil k besedi, se je zahvalil predsednik shoda zbo-rovalcena za paznost, govornikom za krasna izvajanja, „Prosvetiu za prireditev shoda ter zaključil z željo, da bi imelo to zborovanje uspehov ter da priredi društvo več tako lepih shodov ali predavanj. Po shodu zbralo se je občinstvo in Hrvatje, ki so prišli iz Prezida med shodom na zborovališče in izrekla se je še marsikatera navdušena napitnica. Tako je napil g. Debeljak predsedniku ^Pro-svete", g. L Rus Hrvatom, dr. Polič zbranim Slovencem, ter je dejal med drugim: „Nisem do danes videl takega demokratizma in presenečen sem bil, ko sem prišel na shod in ko sem videl pozneje, kako deli akademik med svoje ljudstvo dobre knjige in hoče spraviti z izobrazbo nižje vrste v svojo vrsto. Nikdar se ne ponižate, ampak dvigate svojo okolico in to je pravi demokratizem! E Rekar, predsednik „Prosvetea napije g. I. Rusu, ki se je rade volje odzval povabilu društva in prihitei z dijaštvom v zapuščene slovenske kraje, daje s svojo krepko besedo zanesel ljubezen do slovenske domovine in jezika tudi v doslej nam tuja srca. Da bodo njegove zdela Hilarijeva ginjenost le neokusna komedija. Hilarij sedaj ni vedel, kaj naj začne. Bil je kakor brezumen, postavljen v drug svet, brez vseh misli «ii tudi brez odločnosti. Prestopal je neodločno semintja in se oziral na morje. Morje pak je bilo tako veliko, brez kraja in brez konca. Ribiški čol-ni sow sedaj že skoraj približali bregu in .v pretrganih zlogih so je en o glasnu in grdo preklinjevanje ribičev, ki so pričeli vleči mreže. Nemir se je naselil v Hilarijevi duši in zdelo se mu je, da se ne poleŽ3 nikdar več. Obenem pa se je srdil na Urha, da je neprestr.no cepetal z nogama. In vendar ga je poprosil, naj skrbi za Klarico, naj ji da brane, naj ji pripravi posteljo, zakaj ona je gotovo zelo trudna od daljne poti . . . Hotelo ga je zadušiti in nič več ni mogel strpeti v sobi. Začutil je, da se poleže vse, kar je tako nanagloma zagorelo v njegovih prsih. Potisnil si je klobuk na čelo in odprl vrata. Kriknil je s težkim glasom: »Fina!« Še vedno je slonela ob oknu in njene dolge trepalnice so bile pobe-šene. Kljubujoč in neukrotljiv odpor je bila sedaj vsa njena posta\a. »Pojdi!« je skoro vpil. Niti genila se ni. Šel je k nji in se dotaknil njenih ramen. Razkačila se je in ga z drznim pogledom pahnila od sebe. Bil je pohleven, zakaj njene oči so bile srdite. besede uspešne, mi pričajo navzoči, ki so videli v očeh mater, [da on razume ljudsko dušo in da so bili doslej posamezni le zapeljani vsled nevednosti. Ko se je še zahvalil gosp. I. Rus in napil Kotarjem in nPro-svefci", ki je prvo izmed društev spoznalo veliki pomen ljudske izobrazbe, zapustili so Slovenci Novi Kot ter odšli v Loko (občina Trava), kjer se je ustanovila istotako javna ljudska knjižnica. Redka slavnost se je vršila pri g. Veselu v Loki, kamor so prihiteli prebivalci bližnjih vasi in pa mnogo Hrvatov iz uabra. Prišle Slovence in akad. fer. društvo „Prosveto" je pozdravil s prisrčnimi besedami Hrvat g. nadučitelj Franjo Plivelić, poudarjajoČ,"da tudi on poučuje našo deco v narodnem duhu in, da ga veseli, da bo imel odslej priliko' poka-zati naši deci nadaljevalno šolo, nadaljnje vzgajališče v slovenski knjižnici, čabranka meji Kranjsko od Hrvaške in ako pade Loka potem je v nevarnosti Čabar; toda to se ne zgodi, ker Loka bo trien jez, da Nemci niti do Čabranke ne pridejo. Predsednik „Prosvete je otvoril drugo javno ljudsko knjižnico v kočevskem ozemlju potem, ko je prej v kratkem orisal pomen in namen javne ljudske knjižnice. Prisotno občinstvo je s paznostjo sledilo izvajanjem in videti je bilo, da mu je to nekaj popolnoma novega in je žel govornik vsestransko odobravanje. Okrajni glavar iz Čabra g. Mirko Pažameta, obžaluje, da ni vedel preje o prihodu Slovencev, da bi jih dostojno sprejel, pozdravlja vse Slovence in „Prosvetou ter v vznesenih besedah govori o ljubezni, ki spaja slovenski in hrvatski rod, ter ju primerja človekoma, ki sta si prisegla zvestobo. nSpaja naša naroda zvesta ljubav in kjerkoli sem, hočem živeti za vzajemnost med Hrvati in Slovenci. Težka borba je pri vas, toda imate pomočnike ; moja želja pa je, da bi bila za nas vse ena domovina, kajti čabranka ni nič drugega kot umetna meja.u Burno je bila aklamirana ta izjava in zahvalil se je v imenu Slovencev g »sp. I. Rus. G. I. Rus želi hrvaškemu in slovenskemu narodu, da bi imel vsaj nekaj takih mož kot je g. Pažameta „IzšeI je iz naroda, on živi in Čuti za narod, kajti on pozna svoj narod. Iz bratske slovenske duše Vas zagotavljamo, da ohranimo v spominu te besede in tudi mi si hočemo vzgojiti take može. Na lastni zemlji nam ne dajo pravic, a vsako bajtico naj dej » biriči, kadar treba plačati davek. In ko bomo imeli takih mož, uveljavile se bodo Gregorčičeve besede: Vstani ubogi narod moj, do dane^ v prah teptan, pepelni dan ni dan več tvoj, tvoj je vstajenja dan.a G. Trope, občinski zastopnik iz čabra, laskavo pohvali delovanje nProsveteu, imenuje njeno delovanje edino rešilno za mali narod, kajti prosveta je luč in zvezda vodnica v bodočnost. Narod treba osamosvojiti od tujega kapitala in to se more zgoditi le z izobrazbo. Napija društvu ,Prosveta", ki ima taku visoke cilje ter pristavi: „ Ako Va> napadajo zaradi dobre stvari, ne odnehajte nikdar in nikoli, ako ste prepričani, da činite nekaj dobrega." Tako sta ste postavila dva temelja narodnim trdnjavam z ustanovitvijo dveh knjižnic v ozemlju, ki je oddaljeno od prometa, ki je bilo doslej zapuščeno od vseh Slovencev. Imamo še dovolj bratov, ki jih lahko ohranimo in ki so še vedno prepričani, da so Slovenci, le po brigaj mo se za nje, saj bi radi spoznali natančnejše (Dalje v prilogi). »Jaz hočem, da greš!^ »Hočeš? Lepo!... A kaj si mi ti?« je odvrnila kljubovalno. »Zabit vati se hočeš — dobro, idi! Ali sen. tvoja žena?*< Gledala je naravno-vanj in njene oči so blestele v kra ljfvskem sijaju. Tudi on se je razjaril. Srd, namenjen bratu, je izlil nad Fino. Toda njegova narava je bila Lahka, fant; stična skoro in mehka. Vzdignil je roko žugajoč: »Ti . . . kača U Vsesale so se njene temne oči v njegove in gledala sta se kakor zbc snela Bila jo Fina dokaj močnejša od llilarija, ki je videl v njenem sr ditem pogledu uničujoč plamen. Vztrepetal jo neumljivega strahu. Orna bnila mu je žugajoča roka in oči >t> se mu pobesile. Zaihtela je Klarica glasno in 'L očmi se je zakrohotal Urh iz polne duše. Na pragu je vzdignil zopet roki) in grozeč je izginil .. . Žgoče BOlnce je sipalo s\oje žar ke razkošno po vsemirju. T^aieč tam. z nasprotne strani je prihajal mal izletniški parnik, enakomerno rež nemirno vodo. Hilarij je hitel navzdol. Sredi pota pa je Izbruhnil v si lovit jok in solzil se je vso pot kakor otrok, on onemogli in trudni človek. (Dalje prihodnji«.) Priloga »Slovenskemu Narodu" St. 192, dne 21. avgusta 1907. svoje pobratime onstran gor. „Presveta" pa je storila s tem Činom velik korak naprej, ker je prva šla v boj za svete narodne pravice kočevskih Slovencev. Dnevne vesti. V Ljubljani, BI. avgusta. — Svetovni kongres »Svobodne Misli« v Pragi. Te veličastne manifestacije svobodnih inisliteljev z vseh strani sveta se udeleži češki narod v impozantnom številu. Vsi sloji, vsi stanovi, najrazličnejša društva in korporacije, mestne, tržke in kmetske občine pošljejo svoje zastopnike na ta kongres. Kraljevsko stolno mesto Praga bo na tem kongresu zastopano po svojem županu in svojem občinskem zastopa, takisto Krak Vinogradi, Smichov in dolga vrsta drugih čeških mest in občin. Češko uči-teljstvo bo takorekoč polnoštevilno zastopano. Dosedaj so priglasila svojo udeležbo tale učiteljska društva: Društvo učiteljev v Kraljevini Češki, osrednje društvo čeških učiteljev v Sleziji, društvo učiteljic na Češkem in Moravskem, razna okrajna in druga učiteljska društva, skratka celokupno češko učiteljstvo. Kaj pa slovensko učiteljstvo 1 Razume se, da bodo zastopana tudi vsa dijaška aka-deniiena društva, vobče vse češko di-jaštvo. V Zagrebu se je pravkar osnovala sekcija »Svobodne Misli« in delegati te sekcije so že priglasili svojo udeležbo na kongresu. Pražki pripravljalni odbor izda povodom kongresa slavnostni list, pri katerem bodo sodelovali najslavnejši in najuglednejši literati in umetniki. Pripravljalni odbor pričakuje, da bo udeležba tudi s strani Slovencev ako že ne številna pa vsaj častna, zato vabi vse slovenske svobodomiselne občine, korporacije, društva, kakor i udi poedince, da se priglase in udeleže kongresa. Priglase sprejema in daje vsa potrebna pojasnila sekretariat češke sekcije »Svobodne Misli«, Kraljevi Vinogradi, Korunni G. — Čisto navadna goljufija se bo zgodila v nekaterih dneh, in sicer na ubožnih romarjih, ki pojdejo na Trsat. Za to božjo pot se pripravlja poseben vlak, čigar aranžer je pater Evgen S t a n e t. Ta vlak se odpelje t. m. Za vožnjo v tretjem razredu bo morala plačati vsaka oseba sedem kron, dočim bo dobila južna železnica samo 5 kron 80 vin. Komarji bodo »rej plačali vsak po 1 K 20 vin. več, kakor bo vožnju v resnici veljala. Ker pri aranžiranju posebnih vlakov ni nobenih stroškov, bodo imeli aranžerji pri vsakem romarju 1 K i!0 vin. čistega profita, ki ga niso z ničimer zaslužili. Takih romarskih vlakov se udeleži vedno 500 do 700 5eb. Denimo, da se jih pelje s tem vlakom samo 500 — torej bo čistega profita kar 000 kron. Znano je, da se ;.<>do torej direktno ogoljufani, bo vsak plačal 1 K 20 vin. več, kot znaša vozni na. Na eni sirani je to naravnost brezvestno odiranje revnih ljudi, brezvestno varanje ljudi, ki brezpogojno zaupajo duhovnikom, na drugi strani pa nov dokaz, da se prirejajo romanja samo zaradi prelita, da so romanja in božja pota prav navaden »kšeft« in cisto nič drugega. — Ljubljansko semenišče mora biti glede zdravstvenih razmer res vzorno. To nam spričujejo besede nekega pisca-bogoslovca v > Bogolju hu« štev. 8., 1907. pod naslovom »Usehla cvetica«. Ta piše o nekem umrlem tovarišu: »Pač je vedel za slabe zdravstvene razmere ljubljan skega semenišča, vedel, da slabotni le redko ne podleže v njem, vendar tako . bil utrjen v svojem poklicu, da je vkljub temu odločno stopil vanj ... ^ njegovo slabotno zdravje ni preneslo teh neugodnosti v semenišču.'; Sel je torej v semenišče in zaeno ker m mogel prenesti »teh neugodnosti«, ki vladajo notri, je šel tudi smrti v naročje. S temi besedami, ki so posvečene prerano umrlemu bogoslovji, so prejasno označene zdravstvene razmere ljubljanskega semenišča. So pa tudi verjetne, ker izvirajo iz peresa bogosloven, ki pozna notranje življenje in ker-jih je prinesel »Bo goljub, cerkveni list za Slovence«, *»* pa preklicani -Slovenski Narod«. 7- Naj opozore torej dijaki-abituri-j*iitje, osobito oni slabotnega telesnega zdravja svoje starše, ki jih silijo z vsemi mogočimi sredstvi v leinenat — in takih staršev je po Slo fiskem žalibog preobilo na te značilne in odkrite »Bogoliubove tasede, morebiti si bo vendar preminila ta ali ona mamica in bo rajši odnehala, kakor pa da bi silila svojega sina v zavod, kjer preti zdravemu iz £uba zdravja, že itak slabotnemu pa 1'rezgodnji grob. — Občinske volitve na Veliki Loki. Piše se nam: Kakor smo že poročali, tako se je tudi zgodilo. Napredna stranka je propadla v štirih podobčinah in vseh treh razredih tako, da ima kakor v Št. Rupertu I red tremi leti samo dva odbornika. Naravnost osupnil nas je izid v I. razredu. Ostali smo v manjšini za 6, oziroma 5 glasov vsled nekaterih izdajalcev, ki so nas zadnji trenotek pustili na cedilu in prestopili v tabor Parovških podrepnikov. Veliko krivde pa zadene tudi napredno stranko samo, ker ni pregledala volilnih imenikov in pravočasno reklamirala. Godile so se nečuvene stvari. Naše vo-lilce so kakor propadle študente porivali iz enega razreda v drugi razred. A pride dan maščevanja. Vloženi ugovor kar mrgoli dokazanih deparstev, zato se brez dvombe v aratkem zopet vidimo, seveda po stari navadi, pod varstvom orožniške asistence in pod kontrolo šentlovren-Ikega dovgorajžnika, čatežkega petelina in trebanjskega rdečeličnika. Pričakujemo, da bo c. kr. deželna vlada postopala pravično. Pravična vlada mora ugoditi naši pritožbi. Vi Ločanje pa na noge, bodite oprezni in zavrnite pravočasno vse zlobne, naravnost sleparske nakane svojih nasprotnikov. — Borba za Trst. Tržaški »Pic-colo<^ pretaka debele solze, ker raz cvitajo in se množe slovanski denarni zavodi v Trstu in ker se zatekajo k tem zavodom tudi Italijani. V duhu že vidi. ko postane Trst slovanski. Tudi »Grazer Tagblatt« ima tak strah v kosteh. »Slovani se znajo povsod vgnezditi, kjer je le količkaj upanja na uspeh in skoro vedno se jim posreči«, vzdihuje »Grazer Tagblatt« in poživlja Nemce, naj ustanove v Trstu nemške banke, češ, če drugega zaslužka ne bo, nemški u r a d n i k i bodo vsaj nosili svoje prihranke v te banke. No, od prihrankov, ki jih pri današnji draginji more napraviti uradnik, se bodo pa nemške banke že zredile! Po u č 11 o pa je to vzdihovanje »Piccola« in »Grazer Tagblat-ta« — z njim je namreč priznana silna važnost slovanskih denarnih in sploh gospodarskih društev v Trstu. — Spoštujte slovenska krajevna imena! Prejeli smo »Izkaz kupališt nih gosti i stranaca kupališta Krapinske toplice u Hrvatskoj.« V te toplice zahajajo večinoma sami Hrvat je in Slovenci Pri vsakem posetniku je tudi naveden kraj, odkoder je do-fcienik doma. A ti kraji so navedeni, zlasti kar se tiče Šloveiieev, dasi je tekst hrvatski, v nemškem jeziku. Iako čitamo mesto Nove cerkve Neukirchen«, mesto Konjic »Gono-bitz«, mesto Gornjega grada »Ober-burg«, mesto Orehovca »Nussdort«. mesto Bizeljskega »Visel«, mesto Kake »Arch«, mesto Lesko v ca »Ha-selbach«, mesto Kostanjevice »Land-strass« itd. Kaže pa se tudi, da v Krapinskih toplicah niti hrvatskih krajevnih imen ne poznajo. Tako čitamo v imeniku gostov med drugim: »Ivan Šorli, c. kr. drž. sa\jetnik iz P i s i n a in Ivana Biankini iz Žare,« dasi menda že ve pri nas vsak učenec ljudske šole, da se Pisi-110 imenuje I* a z i n , Zara pa Za-d e r. Priporočali bi bratom Hrvatom, naj bi se nekoliko bolj pobrigali za to, da bi za slovenske kraje rabili slovenska imena mesto nemških skovank, ki so si jih izmislili naši prijatelji X e m e i , da bi s tem svetu prikrili slovenski značaj naših dežela. V tem oziru greši mnogo tudi hrvat sko časopisje, zlasti uradne »Narod ne Novine« in klerikalno »Hrvatstvo^, za katera dva lista slovenska krajevna imena sploh ne eksistujejo. Kaj bi porekli Hrvatje, ako bi slovenski listi dosledno pisali mesto Zemuna Semlin, ali mesto Osjeka Essegl Torej spoštujmo hrvatska in s 1 o v e n s k a krajevna imena! — Imenovanje v sodni službi. Višjesodna svetnika sta postala sod ni svetnik in okrajni sodnik v Ribnici Fr. Višnikar in državni pravdnik v Mariboru dr. Avg. Nema n i e. Državna pravdnika v 7. činov nem razredu dr. M. Bouvier v Celovcu in dr. Km. liaver v Celju sta pomaknjena v 6. činovni razred, in sicer prvi na dosedanjem mestu, drugi pa za Ljubno. Za državnega pravdnika v Mariboru je imenovan dežemosodni svetnik Viktor Ver-d e r b e r. — Imenovanje v politični službi. Okrajni glavar v Sežani Anton Re bek je imenovan za namestniškega svetnika, Pl. F a h r i z z i je postal okrajni glavar, baron 15 a u m pa 11:1-mestniški tajnik. — Imenovanje v j ust h ni službi na Primorskem. Pisarniški ofieijant v Podgradu Fr. i vas o v i č je ime novan za kancelista v Buzetu. — Iz živinozdravniške službe. Okrajni živinozdravnik Fran Maj -d i č v Logatcu je imenovan za višjega okrajnega živinozdravnika, živi-nozdruvniski asistent Ivan Denisa r v Ljubljani pa za okrajnega ži-vinozd ravnika. ■— Učiteljska vest. Okrajni šolski svet v Logatcu je imenoval za učiteljico pri Sv. Trojici provizori-čno učiteljico Antonijo V i ž i n. Uredništvo uradne „Laibacher Ziitung'* je za čas odsotnosti prof. Ant. Funtka prevzel prof. dr. J o s. To m i n š ek. „Prosveti'' so darovali od 13. t do 21. t. m. p. n. gg.: vladni svetnik Andrej Senekovič 7 K; veletržeo Ivan Knez 20 K; trgovec Viktor Rohrman 6 K; zobozdravnik dr. E. Bretl 10 K; bančni uradnik Ivan KaČič 3 K; Neimenovani 10 K; dež. blagajnik Emanuel Jos n 4 K; vsi v Ljubljani. Odvetnik dr. Štempihar v Kranju 5 K; notar Luka Svetec v Litiji 20 K; zdravnik dr. J. TiČar v Kranjski gori 10 K; odvetoik dr Alojzij Kraut v Kamniku 3 K; N. sodni svetnik v Ljubljani 112 knjig; prof. Macher v Ljubljani 34 knjig. Imeno vanim gg darovateljem izreka pod pisani odbor iskreno zahvalo. Obenem apelira na vse za ljudsko izobrazbo vnete Slovence, da slede temu zgledu narodne požrtvovalnosti. — Odbor „Prosvete". Vojnovićeva drama »Smrt majke Jugovića", ki si je lani izbojevala znamenit uspeh na zagrebškem odru, se vprizori v letošnji sezoni tudi na ljubljanskem gledališču. Prevod je oskrbel prof. Josip W e s t e r. Velika vrtna veselica pod naslovom „Komarjev semenj44, katero priredi pevsko društvo „Ljubljanski Zvon" v nede'jo, 25, t. m., na Kosler-jevem vrtu, obeta biti po pripravah in zanimanju sodeč ena najbolj animiranih v letošnji seziji. Pevski in godbeni spored bode zelo bogat in prav skrbno sestavljen. Na razpolago bodo pa še druge vsakovrstne zabave in to bodisi za mlado kot staro, filistre kakor burkeže in sentimentalne ljudi Ne smemo pa o raznih pripravah vse naenkrat povedati, sicer bi znalo ka terega izmed cenjenih bralcev ali dražestnih bralk od samega presenečenja kap zadeti; za sedaj bodi samo toliko omenjeno, da ima boginja For-tuna za svoj s ljubljence pripravljenih mnogo krasnih daril, med drugimi tudi nebroj vstopnic v kinemato graf „Edison", katerih bode vsak izvoljenec celo serijo dobil. Iz vseh delov sveta so se prijavili zrakoplovi najnovejših iznajdb, da pripeljejo na semnjišče razne komarje, kuretnino, kakor tudi četveronožne živali, proti večeru pa zopet vsi odplovejo. Ker se pa pravega semnja ali žegnanja brez plesu sploh misliti ne more, zatorej se bode tudi plesalo, da se bo kar kadilo. Tekma v borbi s komarjem, umetaljni ogenj in še več druge zabave gotovo tudi ne izostane, vendar pa o tem drugič. Vso to zabavo bode lahko užival vsakdo od 4 po- ' poldne v pozno noč proti vstopnini 40 vinarjev. Otroci do 10. leta so pa celo vstopnine prosti. OlepSevalno društvo v Rožni dolini priredi v nedeljo, 1. septembra t. L, veliko ljudsko veselico v prostorih restavracije „Rožna dolina". Spored veselice priobčimo kasneje. — Veselica „Kolesarskega društva" v Borovnici bo v nedeljo 1. septembra i. 1. v gostilni gospod Josipa Mavca ob 4. popoldne Vstopnina znaša 40 vinarjev za osebo, rodbine plačajo 60 vin. Od županstva v Trzinu smo prejeli naslednje pismo: Vaš cenjeni list je prinesel med dnevnimi novicami dne 10. avgusta notico 0 tolovajskem napadu v Trzinu. Apelujoč na resnicoljubnost Vašega cenjenega Usta prosi podpisano županstvo resnici na ljubo objaviti sledeče pojasnilo: Kakor je natančna poizvedba od strani si. c. kr. žandarmerije in županstva dognala, se ne more o tolovajskem napadu govoriti. Res je, da je isti večer 13ietni Frančišek Rebolj, stanujoč nasproti Knoftrove gostilne, zegnal za vozom kamen ter tako pokvaril pri svetiiki steklo. Drug deček ravnoiste starosti je stal poleg njega. Po junaškem činu sta jo pobrisala proti domu. Dotični gospodje pa, kakor se je poizvedelo, so bili v rožicah in so hoteli imeti napadalce med mirno sedečimi gosti v omenjeni gostilni, med katerimi so bili štirje ognjegasci vračajoči se od veselice v Stobu. Da bi se bili norčevali ter žvižgali za gospodi, ni resnica. Sli so na zahtevanje gospodov k vozu ter konstatirali poškodbo. Drugega jim niso mogli pomagati, ker jim je bil storilec neznan. Zahvaljevaje se Vam za objavo se priporoča županstvo v Trzinu dne 20 avgusta 1907. M. C ol-nar, župan. Domžalska Šola. Piše se nam iz Domžal: Profesor Masarvk je rekel, da obstoji samo v kulturnem delu narodni, ekonomični, socialni in duševni spas Čehov, in Vi, gospod urednik, ste na podlagi teh besed v „SIjv. Narodu" št 172 spisali za nas Slovence krasen članek: „Kulturno delo". Lepe misli, a glejte, kako nam ljudje, ki stoje najbližje temu delu, ki bi morali biti vodniki na kulturnem polju, podirajo nade v boljšo bodočnost. Domžaloi smo prosili, naj bi se nam razširila šola iz trirazrednioe v Štirirazrednico. Prostor za prezidavo je bil pripravljen, vse v popolnem redu, a c. kr. deželni šolski svet je to našo prošnjo — odbil. To šolo obiskuje čez 300 otrok, v industrijskem kraju je, ljudstvo zahteva celodneven pouk, otrooi imajo časa sedeti v šoli, a vse zastonj. Ali naj prevladuje na Kranjskem še vedno tista prokleta resnica, da poučuj učitelj do 200 otrok, da naj bo poldneven pouk in stara zarjavela ponavljal na šola? Kranjci lezemo v vseh stvareh za 100 let zadaj za drugimi in to ne malo po zaslugi naših oblaste v. Eaorazrednico, poldneven pouk in ponavljamo šolo čuvamo kot kake narodne svetinje. Slišati je bilo pred dvemi leti, da je šolstvo kamniškega okraja skoro najslabše v deželi. Ni vrag, saj se od merodajne oblasti tudi tako briljantno skrbi za izbolj sanje. Ce se prošnje za razširjanje šol kar kratkomalo zavračajo, potem mislimo, da je ravno ta oblast najbolj potrebna reforme. Tu se vidi, koliko je tem gospodom pri zeleni mizi za prosveto. Za vsak razred, ki ga je dovoliti, je toliko prošenj, komisij in vragvedi kaj še potrebnih, slednjič pa, ko so vse priprave kon čane, pritisne deželni Šolski svet svojo klofuto. Nemcem se zdi potrebno vzdrževati za 60' otrok v Domžalah dvorazrednico, gospodje v deželnem šolskem svetu so pa mnenja, da je za Kranjca dovolj, Če se nauči toliko, da pozna velikanske „puštabe" v masnih bukvicah. Ne, naših pravic si ne pustimo teptati, zahtevali bomo, da se nam šolo izpopolni v štirirazrednico s celodnevnim poukom, po-navljalna šola pa se naj popolnoma odpravi, kakor je v mestih in trgih. In v to prosimo pomoči naše poslance. Eden prizadetih staršev. — Izgubita je gdč. Kraljic v Četrtek na sokolski slavuosti v Domžalah v gostilni pri Kuharju po domaČe pri Froncu zlato ovratno verižico s križcem. Pošteni najditelj naj jo odda g. Kraljicu, tov. peči v Domžalah. 1 j Vse glih1 - Pred kratkim je bila lepa deklica iz Z. na Brezjah pri spovedi. Po završenih dotičnih ceremonijah vpraša io frančiškan: »AH imaš fante rada?" — „Rada," odgovori dekle. — „Katerega pa imaš naj-rajša?" — „Vse glih!" — „Ali imaš mene kaj rada?" — „V se glih," se odreže poštena in odkritosrčna punca. Nagrado za rešitev življenja v znesku 52 K 50 vin. je dobil Jos. Brun v Kamniku, ker je rešil Marijo Habjan, da ni 1 tonila. Ustvarltelju triglavske pano rame koroškemu slikarju Pernhartu so vzidali spominsko ploščo na skalnem robu med malim in velikim Triglavom. Inciativo za to je dal podpredsednik dalmatinskega namestni-štva Alfonz P a v i ć. Ploščo je izklesal kamnosek V u r n i k v Radovljici. Pozive na orožne vaje rezervistom iz Gaberja, občina ot. Vid pri Zatični, je korno poveljstvo preklioalo radi legarja. Veselica na Muljavi v nedeljo 25. t. m. se bo vršila v najširšem obsegu. Po okolici vlada veliko zanimanje in Jurčičev dom bo privabil k sebi goste iz cele Dolenjske. Naj bi porabili to priliko vsi, ki hočejo enkrat obiskati rojstni kraj Jurčičev. Opozarjamo, da bode za daljne goste, ki pridejo z vlakom, na postaji na razpolago veliki vozovi brezplačno, da se popeljejo skupaj na Muljavo. Pri veselici bodo stregla domača dekleta v narodnih nošah in bo poskrbljeno za vso številno množico, ki se snide. Naj bi bilanedeljska veselica dostojen odmev 25 let. po oni slav-nosti, ki je zbrala 9000 slovenskaga ljudstva na Muljavi pri odkritju spominske plošče, da dokažemo, da živi v nas živo Jurčičev spomin. Ponesrečil se je 10. t. m. v Beli peči posestnik Edvard Dragan. Pri lovljenju rakov je padel v 60 m globok jarek in se ubil. Bil je vobče pril(ubljen. Telovadno društvo nR oni S Hi Sokol11 priredi povodom razvitja društvenega prapora v Ribnici, dne 8. septembra t 1. veliko slavnost s tem-le sporedom: A. Na predvečer, v soboto, dne 7. septembra: Ob 7. zvečer mi-rozov in podoknica kumici. Neposredno po mirozovu koncert v Arko- I vem salonu. B. V nedeljo, dne 8. septembra: Zjutraj budnioa; dopoldne sprejem gostov na kolodvoru; razvitje prapora, slavnostni sprevod po trgu; ob pola 1. popoldne skupni obed v gostilni br. Andreja Podboja, kuvert za osebo 2 K; ob 3. popoldne javna telovadba. Zvečer: Ljudska veselica v prostorih br. Andreja Podboja. Glede prenočišča in skupnega obeda naj se prijavijo udeleženci do 1. septembra pri društvu. V občini Banjaloka ob Kolpi se širi legar ze tri mesece. Nekaj oseb je že umrlo, precej jih je pa še bolnih. Ljudstvo prikriva bolezen, s Čimer pa se v resnioi le pospešuje razširjenje legarja. Ali ne bi mogla vlada kaj ukreniti proti brezmiselnemu postopanju prebivalstva. Rokodelska zadruga v Idriji naznanja, da se 24. avgusta zaključi čevljarski strokovni tečaj, dne 25. avgusta ob 9. uri dopoldne pa otvori razstava tega tečaja, ki bo trajala v nedeljo od 9. do 12. dopoldne in od 2. do 4. popoldne. Pogorelo je v nedeljo ponoči gospodarsko poslopje Jakoba Jele n a v Spodnji Hudinji. Navzoči ognjegasci so rešili živino, a gasiti niso mogli, ker ni bilo vode. Škoda je precej velika; zavarovalnioa škode ne bo pokrila, ker je bil Jelen zavarovan le za neznatne vsoto. Zaradi cesarjeve slike umor. V Trbovljah sta pila rudarja Aškerc in Sarn v stanovanju prvega. Šarn je vprašal Aškerca, koliko je dal za cesarievo sliko, ki je visela na steni. Ko mu je Aškerc imenoval večji znesek, je Šarn zaničljivo vprašal, kako more za tako sliko dati toliko denarja. Aškerc je postal hud, Češ, da je nasprotnik razžalil cesarja ter ga bo vsled tega ovadil oblasti. Grožnja je Šarna tako razkačila, da je zgrabil na mizi velik nož ter ga porinil Aškercu v prdi, da je takoj izdihnil. Občinske volitve v Ptuju bodo meseca septembra. Po novi davčni ureditvi volijo v I. razredu razen treh najvišje obdačenih le državni uradniki. V II. razredu je tudi 20 volilcev manj kakor dosedaj, dočim šteje III. razred nad 400 volilcev. V nemškem taboru vlada splošna nesloga in spletkarstvo, zato bi morda ne bilo odveč, da bi Slovenci prešteli svoje volilce v III. razredu. Samomor. Iz celjske okolioe: Neki žandarm celjske postaje je našel na južni strani Tosta moškega obe-šenca. Truplo je bilo že povsem razpadlo ter se je agnosciralo kot ono dninarja Zupan ca, katerega so že nad dva meseca pogrešali. Mož si je menda iz obupnosti vzel živlienje. Minister Tittoni v Celovcu. Včeraj S9 je pripeljal iz Pontebe na avtomobilu v Celovec italijanski minister zunanjih del Tittoni. Prisostvoval je Častniški dirki 6. husarskega polka. Jutri se odpelje na Severnik, kjer se sestane z ministrom baronom Aerenthalom. Hrvatska čitalnica v Kastvu priredi s sodelovanjem tamburaškega društva „Istrska Vila" v proslavo štiridesetletaice svojega obstanka v nedeljo 25. t. m. na sprehajališču „Crekvina" ljudsko slavnost s koncertom in plesom. Spored koncertu in zabavi je jako raznovrsten. Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 4. do 10. avgusta 1907. Število novorojencev 23 (=30 86%0), mrtvoroje-nec 1, umrlih 31 (=4298 u/00), med njimi so umrli za tifuzom 3, za jetiko 4, vsled mrtvouda 1, vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 22. Med njimi je bilo tujcev S (=25 8O°/0)» iz zavodov 11 (=35 48%). Za infek-cijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer za ošpicami 4, za tifuzom 40, za egiptovsko očesno boleznijo 1, za ušenom 1 oseba. Sreča v nesreči. nSoči" piše neki oče, čigar sinček se je ponesrečil, to-le: V ponedeljek, dne 12. t. m. je bila moja soproga s sinčkom Izidorom z spalni sobi. Obrok se je igral po sobi, mati pa je Čistila obleko in jo spravljala v omaro. Okna so nizka, z železjem zavarovana, iz-vzemši okno, skozi katero je otrok padel. Nezavarovano okno je bilo zaprto od znotraj in zunaj, pred oknom je bil otrokov voziček. Otrok se je igral pri vozičku, a ker je močan, je odtegnil voziček malo od okna in odprl prvo šipo, ne da bi ga mati zapazila. Otrok je šel na okno. Ko je mati zagledala otroka na oknu, je brzo šla za njim, da bi ga rešila. Ko pa je otrok zagledal mater, je od veselja zavriskal in brzo odprl še drugo Šipo. Mati ga je sicer še zagrabila za krilce, a ga ni mogla več obdržati, ker je že izgubil ravnotežje. Padel ji je iz rok iz tretjega nadstropja v globino. Toda k sreči je padel otrok na razgrnjeno platno tvrdke Hedžet & Koritnik, ki ga je obvarovalo neizogibne smrti. Pri padcu si je zlomil levo nogo v stegnu in se malo opraskal na čelu. Na čelu je bil že v treh dneh popolnoma zdrav, noga pa se mu bo v treh tednih tudi že popolnoma zacelila. — Res, sreča v nesreči! Tatvina na pošti na Nabre- Žini. Iz Nabrežine se nam piše: V ponedeljek zvečer so na tukajšnji pošti izgrešili 5 denarnih pisem, ki so bila došla na tukajšnjo pošto iz Kormina in v katerih je bilo 9700 lir, in 2 v Gorici na pošto dana denarna pisma, o katerih pa se ni moglo dognati, koliko denarja je bilo v njih. Prvo imenovana pisma so bila dana na poŠto na Italijanskem in sicer je bilo pismo z vsebino 2000 lir dano na pošto v Benetkah in naslovljeno v Pešto, pismo z vsebino 150 lir takisto iz Benetk je bilo naslovljeno v Valtendorf pri Gradcu, pismo s vsebino 1200 lir je bilo dano na pošto v Padovi in naslovljeno v Kostanjevico pri Gorici, pismo z vsebino 1050 lir iz Castelfidarda je bilo naslovljeno v Karloveo na Hrvatskem, pismo z vsebino 5300 lir iz Vidma pa je bilo naslovljeno v Lu-goš na Ogrskem. Preiskava je dognala, da se je tatvina brezdvomno morala izvršiti v poštnem uradu samem. Kot tatvine sumljivega so tekom noči zaprli poštnega slugo Zac-c ari a. Prijeti vlomilci. V ponedeljek ponoči je opazd nočni Čuvaj pri fužinah v Skednju dva sumljiva Človeka, ki sta se plazila pod oknom lokala, kjer se nahaja blagajna. Čuvaj je obvestil policijo, ki je takoj prihitela na lice mesta in aretovala štiri sumljive osebe. Takojšnja preiskava je dognala, da so aretovanci skušali vlomiti v blagajno, ki so jo že z vseh strani navrtali, tako da bi se jim bilo prav gotovo posrečilo, priti do denarja, ako bi jih pravočasno ne prijela policija. V blagajni je bilo 5900 kron. Aretovanci so delaveo Just Pizzamus. Joe. Sehumann. oba iz Trsta in mehanika Calligaris in Biizza, oba iz Pulja. Policija je mnenja, da je dobila v roke tiste zrele ptiče, pred katerimi v zadojem Času ni bila varna nobena blagajna več v Trstu. Opatijske novice. — Sokolska slavnost. Za slavoost razvitja zastave volosko-opatijskega nSokolau dne 1. septembra se deajo take priprave, da bo slavnost brez dvoma jako impozantna. Sodeč po prijavah hrvaških in slovenskih sokolskih društev, bo tu mal sokolski zlet. Gostje bodo sprejeti na kolodvoru v Matu-Ijah in če se pripeljejo po morju v pristanu v Voloski. Ob 10. dopoidne se zbero Sokoli v „Narodnem domu44 odkoder pojdejo v sprevodu na vežbališče v Opatiji. Po vajah bo blagoslovljenje zastave, nakar se društva vrnejo v „Nar. domu, kjer bo skupni obed Popoldne bo zopet telovadba, zvečer pa ljudska veselica s plesom. V slučaju slabega vremena se bo vrši'a vsa slavnost v „Ner. domu". — Dvakrat požar v eni noči. V četrtek 15. t. m. ponoči je začel goreti gozd v Opatiji nad vilo Quissisana. Le hitrosti in spretnosti članov voloskega gasilnega društva se je zahvaliti, da je bil ogenj lokaliziran. Požar bi bil mogel postati v tej suši jako nevaren. Kmalu po tem se je na gornjem koncu Opatije pojavil rdeči peteiin. Gasilno društvo iz Voloske na čelu mu podnaČelnik V a h t a r je moralo drugič hiteti na delo. S pomočjo opat jskega društva, ki je v tem prihitelo na lice mesta, se je po vecurnem delu posrečilo udušiti ogenj. Sodi se, da je v obeh slučajih hodobna roka zane*ila požar. Tujci V Opatiji. Opatijo je obiskalo od 1. septembra 1906 do 14 avgusta 1907 29.182 oseb, od 8. do 14. avgusta jih je prišlo 860, a na 14. avgusta je bilo v Opatiji nastanjenih 3484 oseb. Od 24ietnega obstanka lečilišča v Opatiji ni bila pač nobena sezija tako močno obiskana kakor ravno ta od 1. septembra 1906 pa do 14. avgusta 1907. Na 7. avg. 1906 je bilo v Opatiji nastanjenih 2475 oseb, a 7. avgusta 1907 jih je bilo nič manje kakor 3560, to je 1085 oseb več kakor pa lani istega dne. Na 7. avgusta 1906 iznašala je tekoča številka gostov 24.950, a 7. avgusta 1907 iznaša 28.322, torej za 3372 o3eb več kakor lani istega dne. Te številke pač dosti jasno govore, kako lepo napreduje naš biser Opatija na prekrasni liburnijski obali. Pokončavanje modrasov v Istri. Istrski deželni odbor je določil 1000 K za nagrade za pokončavanje modrasov. Za vsakega ubitega modrasa plača 50 h. (In šele sedaj se je deželni odbor na to spomnil, ko se že spravljajo modrasi — spat!) Ruski konzulat v Trstu Dosedanji ruski konzul v Trstu baron Kiister je odpoklican, na njegovo mesto pa je imenovan kolegijski svetnik Mih. Stihekine. „Društvena godba ljubljanska1' priredi danes v sredo v hotelu „Llovd"*, Sv Petra cesta, društveni koncert za člane. Začetek ob polu osmih zvečer. Člani prosti, nečlani plačajo 40 v. — Jutri zvečer se vrši koncert v „Š v i c ar i j iu. Sokolska slavnost na Krškem. Piše se nam iz Krškega:Dne 15. avgusta je priredil krški Sokol z brežiškim veliko sokolsko slavnost v Krškem. Z nervozno napetostjo so pričakovali Krčani dneva, ko jim pokaže mladi domači Sokol, v koliko je v prvem letu svojega obstanka napredoval. In ko si hodil v četrtek zjutraj skozi mesto, si se čud ii. Kaj takega še pač nisi doživel v Krškem! Vse hiše so bile okineane s slovenskimi trobojnieami. Naši meščani so pokazali, da so ponosni na svojega »Sokola« in da so neutemeljena domnevanja, češ: -Krško je za deset let za drugimi mesti!« Pokazali so, da i oni uinevajo pomen sokolske ideje za razvoj našega naroda. Nekoliko pred tremi se je pripeljal sevniški odsek brežiškega Sokola, naj prisrčne je pozdravljen od krškega Sokola in mno-gobrojuega občinstva, ki se je zbralo na kolodvoru, da pozdravi mile nam goste. Kmalu nato je v vznesenih besedah pozdravil starosta krškega Sokola, K. Humek, brate iz prekrasne Hrvatske in zelene Štajerske, mnogoštevilne člane hrvatskega in srbskega Sokola iz Zagreba ter brežiške Sokole. Za zastavo brežiškega Sokola so odkorakala društva do savskega mostu, kjer so jih pred slavolokom naj-prisrčneje pozdravile videmske go-spiee, ki so podarile zastavi venec in sokolom pripele šopke. Tako okinčani so korakali v mesto. Tu so bili nadvse prisrčno pozdravljeni. Med »živio« in »Na zdar«-klici je kar deževalo šopkov in cvetlic z oken. Malo kasneje smo pozdravili saiuoborske-ga Sokola in pevsko društvo »Jeko«, ki sta se pripeljala na vozeh. Nepričakovano mnogo občinstva se je zbralo na okusno okinčanem telova-dižČu. Toliko Ljudi še ni bilo kmalu v Krškem. Vsaj je bilo samih Sokolov nad 150. Z^ zanimanjem je sledilo ljudstvo telovadnim vajam, ki so jih izvajali naraščaj iz Brežic ter brežiški, krški in zagrebški Sokol. Jako so dopadle vaje brežiškega naraščaja ter proste vaje brežiškega in krškega Sokola. Na orodju se je odlikovala brežiška vrsta, a tufdi krški \rsti sta vzbujali občudovanje, kajti videlo se je, da sta v prvem letu zelo napredovali. Dosti zasluženega priznanja so žele tudi skupine. Največ pohvale za svojo elegantno telovadbo pa je žela zagrebška vrsta. Gledati, s kako fineso in gotovostjo so se izvajale najtežje vaje, je bilo uživanje, kakršnega si moreš le redkokdaj privoščiti. Po telovadbi se je razvila na vrtu g. Gregoriča prav domača prisrčna zabava. Vojaška godba, iz Zagreba je prav pridno svirala skoro same slovenske, oziroma slovanske skladbe. Podpirala sta jo zbor pevskega društva »Jeko« iz Samobora ter domači pevski zbor. Že Med telovadijo, posebno pa med slavnostjo so dražestne krške gospice s prirojeno ljubeznivostjo ponujale šopke in razglednice. Le žal. da je že ob 9. uri, ko se je zabava najlepše razvila, sokolski rog poklical goste na vlak. Nadvse prisrčno je bilo slovo. Po običajnem pozdravu so dali bratje duška svojim čuvstvom v prisrčnem objemu, kc so si za trdno obljubili, da se skoro zopet snidejo. Nato se je zabava nadaljevala pozno v noč. Za ta dan, ki je bil mnogim najlepši, kpx so jih doživeli v Krškem, smo hvaležni našemu Sokolu! Naj si bo v svesti, da si je s to slavnostjo zagotovil obstanek in mnogo pridobil v vsaRem oziru. Krčani, — podpirajte svojega Sokola, da bo razvil svoje mlade moči in se dvignil v krepkem poletu, mestu v čast in probudo nar;»dne zavesti v kranjskem Posavju. A Vam bratje iz divne Hrvatske in zelene Štajerske, ki ste prišli v bratski ljubavi naj prisrčnejša hvala in bratski: »Na zdar!« V Šent Jurju ob južni železnici se pridno pripravljajo na ustanovitev »Sokola«. Tudi nekaj daril je že nabranih za to društvo, treba je pa še več, ker telovadno orodje in druge potrebščine precej stanejo. Zato se obrača odbor tem potoni do vseli rodoljubov, naj mu vsak po svoji moči pomore uresničiti iepe namene, ki jih ima »Sokol« v Št. Jurju. Nezgoda gojenca iz dunajskih zavetišč. Nedavno tega so gojenci dunajskih zavetišč napravili izlet v Trst in so se na potu tjakaj mudili tudi v Ljubljani. Na povratku domov so si ogledali tudi Maribor, kjer jih pa niso sprejeli tako gostoljubno kakor v drugih mestih, kjer so se ustavili, češ, da njihove vzgoje s pedagoškega stališča ni moči odobravati. Gojenci >o prenočevali v ljudskem vrtu. Med prenočevanjem je neki deček, kakor ve povedati »Marim iger Zeitung«, dobil slamo v grlo in so ga morali prepeljati v bolnico. K tej vesti pripominja imenovani list: Ta nezgoda dokazuje, da ni bilo neopravičeno naše mnenje o izletih dunajskih deških z; volišč, ki se s pedagoškega stališča ne morejo odobravati. Požar v Trstu. V nedeljo je nastal v prostorih nemškega društva »Schiller« v Trstu vsled neprevidnosti sobnega sna žilen, ki je vrgel gorečo cigareto na tla, velik požar, ki je uničil ves društveni arhiv in v dotični dvorani se nahajajoče pohištvo. Ogenj se je tako brzo razširil, da so • ognjegasci morali omejiti samo na lokaliziranje požara. Škoda znaša 40 do 50.000 kron, ki je pa večinoma pokrita z zavarovalnino. Jugoslovanske vesti. Politične skupščine na Hrvatske m. .Jutri priredi v Zagrebu veliko skupščino »Hrvatska stranka prava«. Ta skupščina je velike važnosti za razvoj političnih dogodkov na Hrvatskem, ker se bo na njej razpravljalo o stališču stranke napram hrvatsko-srbski koaliciji in o razmerju stranke napram takozvani »slavonski opoziciji«. Neprijatelji hrvat- sko-srbske koalicije se nadejajo, da bo prišlo na tej skupščini v vrstah »Hrvatske stranke prava« do očitnega razdora in da bo vsled tega raz-pala tudi hrvatsko-srbska koalicija, ki je že itak oslabljena vsled izstopa srbske radikalne stranke. V interesu dobre narodne stvari bi bilo želeti, da se te nade ne uresničijo. — Dva dni kasneje ima v Zagrebu svojo skupščino »Hrv. pučka seljačka stranka«. Na dnevnem redu te skupščine je med drugim debata o slovanski večini v državnem zboru in o postopanju stranke pri bodočih volitvah. Glavno besedo na tem shodu bodo imeli: brata Radič, dr. Širperina in dr. Krištof. Srbska stranka v Dalmaciji je imela 14. t. m. v Spljetu svojo skupščino. Dosedanji njen predsednik dr. P u g 1 i e s i je odstopil, odložil svoj deželnozborski mandat in izstopil iz stranke. Nato je poročal poslanec dr. Dušan Baljak o političnem položaju in o svojem delovanju v državnem zboru. Za predsednika stranke je bil izvoljen prof. Katurič, za tajnika pa poslanec dr. Baljak. Hrvati naprama Slovencima i Srbima.« Pod tem naslovom so priobčile zagrebške »Novostih zanimiv članek, ki je vzpričo sedanjih razmer na Hrvatskem brez dvoma zelo aktuvalen. Člankar pravi med drugim: »V novejšem času se opaža vedno bolj živahna agitacija za zbližan je Hrvatov in Slovencev. Misel o slogi s slovenskimi brati se je rodila že v ilirski dobi, ko so hrvatski rodoljubi poživljali Srbe in Slovence, naj se s Hrvati združijo pod enim imenom, pod imenom ilirskim. Ime ilirsko je izginilo. Toda misel je ostala in na Hrvatskem ni nikogar, ki bi se protivil združenju Slovencev s Hrvati. A baš za to, ker se jugoslovanska ideja med Hrvati ne da udušiti, naglašajo nekatere stranke slogo s Slovenci, samo da bi razbile bratsko vez s Srbi. V prvi vrsti delujejo v tej smeri politiki, ki podpirajo politiko rimsko in dunajsko proti politiki slovanski. To so klerikalci. Druga struja propagira združenje s Slovenci, čemur se nihče ne protivi, iz mržnje do onega hrvatskega ljudstva, ki se nazivlja s srbskim imenom; iz mržnje na vse, kar je srbsko, ne izvzemši obeh svobodnih jugoslovanskih držav Srbije in Črne gore. Iščejo slogo tam, kjer že obstoji, razdirajo pa ono, brez katere narodu ni mogoče živeti.« Kdor zasleduje hrvatsko politiko, mora priznati, da so te besede resnične in umestne. Nam Slovencem se na primer mora zelo čudno zdeti, ako Star-čevičanska stranka z veliko vnemo naglasa bratstvo in slogo z nami Slovenci, ki ne govorimo isti jezik kakor Hrvati, dočim neče ničesar vedeti o bratih Srbih, ki žive v isti kraljevini in govore isti jezik, in jih pobija na nož. Ali moremo pod temi pogoji verjeti, da goji ta stranka odkritosrčna čuvstva napram nam? Nikakor! Saj nas mora navdajati bojazen, da bo ta stranka, čim stopimo Slovenci v ožjo zvezo s Hrvati, pričela proti nam isto borbo na nož, kakor sedaj proti Srbom! Nepreviden kolesar. Včeraj popoldne je neki kolesar pri Sv. Jakoba mostu zadel in na tla podrl užitkarico Katarino Božičevo ter jo na desnem komolcu znatno poškodoval. Krivda zadene kolesarja v toliko, ker ta baje, ko je šla Božičeva čez cesto, te ni z zvoncem opozoril na pretečo nevarnost. Vojaški vlaki so začeli včeraj voziti. Okrog 400 domobrancev se je peljalo včeraj popoldne skozi Ljubljano do Kranja, odkoder gredo potem peš dalje; iz Gradca se je pripeljalo v Ljubljano 1940 mož tukaj šnjega 27. pešpolka. Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 70 Macedoncev, 65 Hrva tov, 40 Črnogorcev in 55 Slovencev. V Ljubno je šlo 30 slovenskih rudarjev, v Beljak je šlo 25, v Heb pa 70 Hrvatov. Izgubljene in najdene reči. Poddesetnik Jožef Koleno je izgubil denarnico, v kateri je imel do 24 K denarja. — Jožef Lipovšek je izgubil bankovec za 10 K. — Trgovski so-trudnik g. Jožef \Veber je izgubil bankovec za 10 K. — Neki gospod je izgubil v papirju zavito žensko svil nato ruto. — Pred vratini vojaškega referenta na magistratu je nekdo pozabil črno palico s kovinastim držajem in jo dobi nazaj pri vojaškem referentu. — G. Franc Dolenc je našel denarnico z večjo vsoto denarja. * Drobno vesti. — O Krupno vih topovih poroča neki italijanski vojaški list, da so po 300 strelih nerabni, dočim so v Italiji narejeni topovi še po 2000 strelih dobri. Razkritje je spravilo italijansko vlado v veliko zadrego, ker je že sklenila pogodbo s Kruppom za več novih topov. — Tri milijone rubljev d c Iga je zapustil ravnatelj jaroslav- ske tovarne Borzakin ter pobegnil. — Župan dr. Lueger je Še vedno opasno bolan ter pade večkrat v omedlevico. — Frank furtarskezastave prepovedane. V Moravski Os travici so 18. t. m. odkrili cesarjev spomenik. Nemški meščani so izobesili frankfurtarioe, a poliejski uradniki so šli od hiše do h Še ter prepovedali izobešanje te zastave. — Morilcu dr. Hauu, ki bi ga bili zadnje Čase radi njegovi pristaši oprali, češ, da ni on morilec svowe tašče Molitor, tetnuč je umor izvršila njena lastna hči, je dosedaj krivda popolnoma dokazana. Osumljena Olga Molitor je namreč priobčila pismo svoje sestre, dr. Hanove žene, po umoru. Žena je pisala: Ljuba Olga! Ali boš odsto pila od pričanja? Uboga mama je mrtva, toda otrok in jaz živiva. Da bi le ne priznal, strela Morda bi bilo bolje, da se dam ločiti". — Kolera na Ruskem. V Samari je 10, v Astrahauu pa 11 nO' vih slu ajev kolere Posebno razsaja kolera v vaseh ob Volgi. — Osepnice na Dunaju se širijo, posebno v 10. okraju. Dosedaj je zbolelo 30 oseb. — Napad na svate. V Szol-noku na Ogrskem je 15 kmečkih fantov napadlo svate pri gostiji vsled jeze, ker niso bili sami vabljeni. Deset oseb so smrtno pobili. — Mlada morilca. V Hollo-hazy na Ogrskem je llletni Ištvan Kertesz s sekiro ubil svojega spečega očeta, ker je oče pretepal mater. — V Kutovici na ruski meji je istotako šele llletni deček ustrelil ruskega trgovca, ker je pričal zoper njegovega očeta. — Nobelovo nagrado za pesnike je dobil Kvpling. — Narodno gledališče v Varšavi bo moralo prevzeti mestna občina, ker je naznanila vlada, da ne more več dajati subvencije. — Za ponesrečence pri razstrelbi v Domitzu sta darovala meklenburška kneza četrt milijona mark. * Koliko ljudi se je rodilo in umrlo v nekaterih večjih mestih Avstrije od 2. do vštetega 29. junija 1907? Na Dunaju se je rodilo 4030 otrok, v Lincu 114, Solnogradu 60, Gradcu 355, Mariboru 36, Celovcu 87, Ljubljani 83, Trstu 577, Gorici 72, Pulju 100, Inomostu 140, Pragi 913, Arnu 218, Plznu 150, Lvovu 418, Krakova 256, Premislu 125, Kolomeji 94, Črnovicah 222. Umrlo je na Dunaju 2542 oseb (633 v 1. letu, 857 v starosti do 5. leta), v Lincu 127 (23 -+- 28), Solnogradu 56 (13 + 16), Gradcu 263 (30 + 48), Mariboru 60 (6-1-9), Celovcu 52 (13 + 15), Ljubljani 81 (14 + 17), Trstu 326 (82 + 123), Gorici 55 (11 + 14), Pulju 66 (12 -h 32), Inomostu 79 (19 -f 26), Pragi 751 (166 + 255), Plznu 114 (22 -f- 29), Brnu 192 (20 + 34), Lvovu 230 (48 + 69). Krakovu 223 (27 + 48), Kolomeji 67 (26 + 35) Premislu 57 (19 + 23), Črnovicah 123 (42 + 56). * Vpliv vremena na krimina* listikO- Znani psihopatolog dr. Pla-ček se je izjavil glede nečuvenih zločinov v Berolinu, Parizu, Njujorku itd. v zadnje čase sledeče: Kriminalna psihologija je poskušala s statističnimi podatki spraviti v sklad število in način zloČinstev z vremenom. Poskusi niso pokazali zaželjenega uspeha. Gotovo je le toliko, da z začetkom poletja raste število zločinov, a z začetkom zime pa pada. Seveda odločujejo tudi socialni odnošaji. Uvaže-vati je treba, da poletje in jesen najbolj pospešujeta uživanje alkoholnih pijač ter s tem pomnožujeta število zločinov. Poletje tudi pospešuje spolne nagone in strasti. Zato se v juniju, juliju in avgustu množi število seksualnih zločinov. Take nagone zbuja tudi bivanje v naravi, kjer sta oba spola večkrat skupno, na izletih in zabavah, pri čemer igra alkohol veliko vlogo. Končno je poletie čas lenobe. Leni in nedelavni individui imajo poleti manj skrbi za svoje življenske potrebe, a več časa za razmišljanje, kako potolažiti raz hČne strasti. Zato je umljivo, da se taki ljudje lažje odločijo za kak zločin poleti kakor pozimi, ko je treba vse moči zbirati za obrambo proti naravi. Nadalje se taki zločini gode največ v velikih mestih, kjer se zbi-rejo vsi sumljivi in antisocijalni elementi, ki imajo v velikih mestih več in raznoličnih skrivališč kakor na deželi. Da število zločinov raste, je tudi krivo naše postopanje z urno-bolnimi. Prisilno se mora zadržati umobolnega v zavodu le tedaj, ako je njegova prostost notorna nevarnost za javnost. In policija zahteva za tak dokaz, da je umobolna oseba že izvršila kaj nevarnega za javno varnost. Toda tedaj je že prepozno. 0 tem, ali se mora kaka oseba internirati v zavodu za umobolne, bi smeli odločevati edino le zdravniki. * Koliko potrebuje Paril ionskih las. Pariško ženstvo je najbolj nečimerno glede las. Vsako leto se uvaža v Pariz povprečno 170.000 kg las. Kakih 25 000 kg pride iz Italije, največ pa iz Kitajske, nad 100.000 kilogramov. * Samomor — nalezljiv. V Ameriki sedaj resno razpravljajo o tem, ali ni samomor nalezljiv. Mesto Hun-tigton v Ameriki je mlada, komaj 36 let obstoji ter šteje približno 20.000 prebivalcev. V tem mestecu je bilo letos že 51 samomorov. Samomor so izvršili večinoma mladi ljudje iz ni-čevih vzrokov ali sploh brez vzroka. Tako si je več mladih deklet končalo življenje, češ, da nima življenje ničesar mikavnega več za nje. V Des Moinesu se je več mladih dam, ki so skupaj absolvirale gimnazijo, združilo v »samomorilni klub« ter se skupno zastrupile. * Galantni žepni tatovi. Na go- renjelaških železnicah razvijajo laški žepni tatovi v zadnjem času zopet svojo umetnost. Pred kratkim se je zgodil tale slučaj: G. Franc Klun-te, bivši tajnik nizozemskega komisarja pri milanski razstavi, je vstopil v Komu s svojo ženo v brzovlak, ki vozi po progi Chiavaso-Milan. V hodniku železniškega voza sta stala dva gospoda, ki sta vljudno naredila dami prostor, tako da je šla lahko neovirano naprej. Ko pa je hotel iti istotako g. Klunte naprej, mu je eden izmed »gentleinanov« zastavil pot. G. Klunte ga je poučil, kaj se spodobi in ga opozoril, da je umestna vljudnost ne samo damam, ampak tudi starejšim gospodom. Gospoda sta nato zapustila voz pod pretvezo, da ne najdeta prostora. Ko pa je g. Klunte hotel plačati voznika, ki ga je odpeljal v Milanu s kolodvora domov, je pogrešil svojo listnico s 400 lirami v bankovcih in nekaterimi važnimi papirji. Istočasno pa se mu je zazdelo, da sta ona dva gospoda spravila listnico v spomin na njegovo pridigo. Policija pa doslej zaman zasleduje tatova. Telefonsko in brzojavni aoročilD Dunaj, 21. avgusta. Danes je bila porotna obravnava proti stavbnemu tehniku K. Voglu, ki je ob-dolžen roparskega napada na stari-narico Val v. Porotniki so ga soglasno spoznali za krivega in sodišče ga je obsodilo na 8 let težke ječe. Praga, 21. avgusta. Danes je imel deželni odbor češki sejo, ki ji je predsedoval dr. H e r o 1 d. Dr. He-rold je naznanil, da želi ministrski predsednik baron Beck, da bi se deželni odbor že v današnji seji definitivno izrekel, da-li se naj skliče deželni zbor ali ne. Deželni odbor je nato sklenil s 3 proti dvema glasovoma vlado pozvati, naj vsekakor skliče deželni zbor. Moravska Ostrava, 21. avgusta. Trije zastopniki rudarjev so sporočili rudniškemu uradu, da odklanjajo vse posredovalne predloge in da bodo nastopili proti grofu Sternbergu pol tožbe. Moravska Ostrava, 21. avgusta. Pooblaščence rudarjev posl. Oingt izjavlja, da rudarji m* bodo stavili nobenih novih predlogov. Ako bodo delodajalci molčali na njihove propozicije, je splošna stavka neizogibna. Kolonija, 21. avgusta. „Kolu. Zeitung" ve povedati, da je francosko vojaštvo v Casablanki za časa zadnjih bojev brezstidno plenilo po mestu; v tem poslu se je baje posebno odlikovala legija tujcev. Vojaki so uplenili vse, kar jim je prišlo v roke. Dve skladišči blaga so popolnoma oropali. Francozje so marokanske vojake, ki so stražili tuje konzulate, brez usmiljenja pobili. Med evropsko kolonijo vlada baje radi tega silno razburjenje proti Francozom Fei, 21. avgusta. V petek je vojaštvo med opoldansko molitvijo v veliki mošeji proglasilo Mu laj M o-hamet Hafisa za sultana. S tem je bil Hafis oficialno proglašen za sultana južnega Maroka. Splošno se pričakuje, da se bodo sedaj Maročani napotili z veliko vojsko proti Casablanki. Pariz 21. avgusta. V nekem pariškem predmestju seje podrlo sedem-nadstropno poslopje. Več oseb je bilo ubitih, mnogo pa ranjenih. Pariz 21 avgusta. Ker se fran-ooskemu vojaštvu ni posrečilo docela streti moči napadajoČih Kabilov, je pričakovati, da se le-ti, ojačeni z novimi četami, zopet vrnejo in napadejo Casablanoo. V tem slučaju bi bila situvaoija za Francoze silno opasna. Madrid 21. avgusta. Španskim listom poročajo, da je postal položaj v Casablanki velekritičen in da je vsak trenotek pričakovati novih krvavih bojev. _!___ _I Slovenol In Slovenka I No zabito družbe sv Cirila In Metoda I Ceneno domaće zdravilo. Za ara v oavo is ohranitev dobrega prebavljanja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega t,MolL>ve«-aSeidlitz-praška", ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse teSkoce probavljenja Originalna fikatljica 2 K. Po postnem po vzetja razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DDNAJI, Tnchlanben 9. V lekarnah na de-§eli je :zrecno zahtevati HOLL-ov preparat, zaznamovan 7 varnostno znamko in podpisom 1 16-12 Fomankanje slasti, motenja v prebavijanju se najbolj lahko odpravi z rednim pitjem rogaškega „tempelskega vrelca". Za starejše in kronično stanje te vrste naj **e pa rrtie r^bi ,,Styria vrelec" (močnejši). Dobiva se pri firmah M. Kastner in Peter Las sni k v Ljubljani. 76 Odlikovanj prve vrste si je pridobil v časa <( letnih uspehov staroizkušeni preparat wNeatlejeva otroška redilna moka" v vseh kulturnih državah, med temi najvišje odlikovanje povodom svetovne razstave v Parizu 1. 190U.: viteza častne legiie. Nestlejeva otroška moka je fm prašek iz mlečnega prepečenca, ki daje, z vodo kuhan, okusno, krepko in jako lahko prebavno živilo za dojence, rekonvalescente, bolne na želodcu in stare ljudi. Zabranjuje in odstranjuje tako pogosto nastopajoča bljuvanja in driske, črevesne katare in motenja prebave Dobi ae v vsaki lekarni in drogeriji. 4 2519 1 Proti praha jem, luskinam in izpadanjn las deluje najboljše priznan« Taio-clii Mura satera okrepčuje lasišče, odstranjuje luske in preprečuje Izpadanje las. 1 Mtrkleniea z navodom 1 krona. Razpošilja ae z obratno pošto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinah vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgiških obvoz, svežih mineralnih vod 1.1, d. Dsi lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Resljeva cesta it. I poleg novozgrajenega Fran Jožefovega jubil. mostu. 10 31 Umrli so v Ljubljani. Dne 17. avgusta: Ida Ferk, postnega uradnika vdova fi3 let, Gosposke ulice 1, vsled trebušne mrene. Dne 18. avgusta: Mihael Zalar, nadspre-Todnik 59 let, Sv. Petra cesta 26, j etika. Dne 19. avgusta: Josip Kavka, nočni čuvaj iS let, Marije Terezije cesta ll, vslad raka v želodcu. V deželni bolnici: Dne 11. avgusta: Magdalena Čertavec, čavajeva žena 69 let, vsled ostarelosti. — Oti-iyo Piutti, kamnosek 26 let, Peritonitis. Ivana Detela, pomožn. uradnika žena M let, srčna hiba Dne 15. avgusta: Ivan Kregar, dninar 27 let, j etika. V hiralnici: Dne 18. avgusta: Albina Grablovic, zaseb , uradnika hči 19 let. Idiotismua — Helena Ja-komin kuharica, 71 let. ^starelost. — Ana Pichler, dninarica, 8 1 let Naduha. V vojaški bolnici: Dne lfi. avgusta: Blaž Gross, prostak, 23 let. Legar. Dariia. Upravništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gosp. Avgust Trojanšek, cand. iur. v Stobu-Domžale K 220, nabral gosp. J. Adamič v veseli družbi domžalskih sokolov z geslom: „Se so naše Domžale, pa bodo tudi ostale!" — Gospa Mimica M. v Metliki, K 1*—, kot dobljeno stavo. — Gosp. Milan Kravanja, v Cerknici, K 2 —, nabral v sladko ginjeni družbi pri g. Stergulcu. — Gosp. J. Kersnik na Brdu p. Lukovica, K T—t nabrano v veseli družbi v Lukovici ob priliki cesarjevega rojstnega dne. — Gosp. Ferdo Reiniger v Toplicah na Dolenjskem K 7 —, nabral pri veselici dne 18. avgusta 1.1. — Vesela družba v S. K T—. — Neimenovana rodbina mesto venca na krsto blagega gosp. M. Zalarja, zavednega narodnjaka K 10*—. Skupaj K 3650. — Srčna hvala! Borzna poročila. Ljubljanska , redltna banka v L|ubl|anl" radni kura I dun. bone 21. avgusta W07. 4-1% nilska renta. . . . 4-§*/» arebrna renta . . . 4*/, avztr. kronska renti. . • »lata » . . 4*tt ogrska kronska renta . „ zlata 4fc posojilo dež. Kranjske 4I/I#/. posojilo mesta Spljet «V/. - - z^ar 4*/.*/» bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . ¥U češka dež. banka k. e. ♦•/. - s - ž: ? 4Vt*/» zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . 41/,'/. pešt. kom. k. o. z 10" „ pr...... zast. pisma lnnerst. hranilnice..... zast. pisma ogr. cent dež. hranilnice . . VLVt z- P»s- °8r- hiP- ban-4%°,0 obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. . . . 4*/t«0 obl. češke ind. banke #°jf9 prior. lok. želez. Trst- Poreč...... 4% prior, dolenjskih žel. . P , prior. juž. žel. kup. ■ ^/i 4»/t° o avstr. pos. za žel. p. o. Srečke. *rsčke od 1. 1860", . . . 9 od 1. 1864 . . . tizske .....< " zem. kred. I. emisije II _ ogrske hip. banke " srbske a frs. 100 „ turške..... fttsilika srečke . . Kreditne » • • inomoške m • • Krakovske » • • Ljubljanske „ . . Avstr. rdeč. križa , . . Ogr. , » m • • Rudolfove a Salcburške m . . Dunajske kom. . . . Delnic«. iužne železnice..... Državne železnice . . . Avstr.-ogrske bančne deln Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ • • • Zivnostenske * Premogokop v Mostu (Briix; Alpinske montan . . Praške žel. ind. dr. . . Rima-Muranvi .... Trboveljske "prem. družbe \vstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe 96 06 96 80 9615 9H80 108 60 98-60 104 bO 9986 97-9476 94 76 99 — 10190 98 - 98- 99 26 98 60 99 7& 99 90 98 7 F 294 40 98 M) 144 76 243 -134 75 258-6 266 -SS^ 60 98*26 178 60 10*8 481 - 84 90 -57'-43 50 86 80 62 R5-5 181 75 150-75 63676 .763-S26 76 726 -241 -710 — 681- - 256'J- -621 -50 262 -460 -133 - Vaiuto. C- kr. cekin..... franki...... >0 marke...... iovereigns...... ttarke ....... Laftki bankovci .... zublji ....... Ktaiarji . ..... $itn<* oanet v Budimpešt Dne 21. avgusta 100?. Sla« 95 2° 96 5(J 95 35 114 2^ 91 — 108 8'J U9 33 102 — 100 86 95 *f> 9525 100-— 10290 99 — 99 - 100-26 99 5) 100 76 i 9976 29!) 40 99 50 146 75 247 — 136 75 264 50 272 — «36 50 104*25 180 50 2S-25 427- -88--94 — 61 — 46 50 27 80 68 — 8960 18275 151*75 646.75 1773 — 63675 726 -2»2 -716 — 6«2 -'580 -622 60 256 -454 — 137 — 11-33 19-18' ?8 . . „ oktober aHnatitaj Nespremenjeno, 60 *- K 50 . . 50 . a 60 , „ 60 .. 11-41 9 38 6 84 672 8 10 Meteorolosično poročilo. nad morjem 106. hiednjl vaani tlak ?SP-0'aM>* b a 00 > Uas opazovanja Stanja barometra v mm Temperatura v C°. Vetrovi Nebo !9 9. 733 8 210 sr. szah. del. jasno 20 7. aj. 37 2 13-0 sr. jivzh. dež • 2. pop. 38 6 13 9 sr. vzjvzh oblačno 209° nor Srednja včerajšnja temperatura: 20-18 4. — Padavina v mm 0 (J. Prodajnimi v Ljubljani, na Dvorskem trgu št. 3 (na vogalu židovskih ulic) se odda novembra meseca 1.1. v najem. Natančneje se poizve v pigarni odvetnikov dr. Suyer in dr. Sajovic v Ljubljani, v Gosposkih ulicah 3. Dva dobra »754-3 mizarska piinib m takoj .prelatet* v trafM doto. Ferdo Primožič, mizar, fltlserlcve ul. 5. Puchov motor 31/ /2 HP, z enim cilindrom, popolnoma nov, letoinji model se proda u Bitko cono. 27791 Izve in ogleda 86 v trgovini Fran Čudna v Prešernovih ulicah. in so takol odda v Spodnji Šiftkl. Več se poizve v upravništvu »Slovenskega Naroda". 2746—2 z 1, 2 ali 3 sobami s pripadki v novo zgrajenih hišah oa Sela pri Ljubljani bhzu električne postaje se Oddajo V najem takoj ali za november. 2449 9 Več *e izve pri E. Predoviću, Ambrožev trg. I d č e so več hlapcev h konjem za gozdarijo ; mesečno plačilo 80 K. Sprejme se tudi dobro izurjen cirkularist ter drugi delavci. — Plačilo po dogovo/u. — Poizve se na parni žagi v Koprivniku pri Kočevju ah pri Dom. Lniinn v Ljubljani, Jenkove Ulice 18. 2756-2 Izšla je knjiga Kralj Matjaž. Povest iz protestantskih časov na Kranjskem. (Ponatis iz „Slov. Naroda".) Lična brošura obseza 363 strani ter obdeluje v zanimivi povesti kmetski punt na Vrhniki in okolici ter napad na samostan krutih menihov v Bistri. Cena 1 K, s poštnino 1 K 20 vin. Dobi se edino pri L. Schwentnerju, v Ljubljani, Prešernove ulico. Vid Bratovi Sv. Jakoba nabrežje Z5 priporoča cenj. občinstvu Iz mesta In z dežele kakor tudi ženinom In nevestam svojo veliko zalogo 206-34 razno-1 vrstnega pohištva po nalntžjlh cenah. Urarja, spretnega, vajenega vseh urarskih del in zmožnega tadi nemščine, sprejme ¥ stalno službo »788-s C. Almoslechner v Celju, Kolodvorske al. Zanesljivega, v ključavničarstvu Izvežbanega strojnika išče večje podjetje v Ljubljani. Ponudbe pod „1. A. D." upravništvo lista. 2757 3 na Deklico iz poštene hiše s primerno šolsko izobrazbo, veščo slovenskega in nemškega jezika, ki ima veselje dO trgovine z mešanim blagom, sprejme tako! pod agodnimi pogoji tvrdka I. V. R., Sv. Križ pri Kostanjevici. 2766 -2 Tpsti prva na o 2767-3 v trgovini z mešanim blagom, posebno izurjen spreten prodajalec, se sprejme takoj ali pozneje v trgovini M. Elsner v Litiji. S^a-lclcaa zanesljiv hlapec za vsako delo z daljšimi spričevali, če mogoče vojaščine prost, se sprejme takoj- Plača 15 gld. mesečno ter vsega prost. 2706—7 Ponudbe na upravništvo „Sloven. Naroda" pod „hlapec 223la. prodaja Pri podiranju starega župnišča pri Sv. Jakobu v Ljubljani in dveh sosednjih hiš v Florjanskih ulicah št. 18 se prodajo okna, vrata, peči, Štedilniki, les in ielezje. Natančneje se poizve od 8- do do 10. ure na licu mesta. Filip Supančič mestni stavbnik. 2773 3 Steckenpferd Buy-Rum B e r g m a n n a & K o m p., Draždane in Dečin n. L. se obnaša neprimerao dobro proti tvoritvi luskin in izpadanju las, pospešuje rast las in je za vdrg nenje proti revmatičnim boleznim izredne veljave. Dobiva se v steklenicah po 2 K in po 4 E po vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijab in briv-nicah. 11 2103 6 99 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani 12 96 Stritarjeve ulice it 2. Podružnica v CELOVCU. Podružnica v SPLJETU. obrestuje vloge na knjižice In tekočI račun po 4Vi°/o od dne vloge do dne vzdlga. — Sprejema zglasila za subskrip-cijo deležev anuječe se „Hotelske družbe z omejeno zavezo Triglav'* po K 500'—, 1000—, 5000 — in 10.000. Bentni davek plača banka sama. Bentni davek plača banka sama. Delniška družba Združenih piUOVdren Žalec in Laški trg izborno pivo. črno pivo Jolvator". ffSS~ Zaloga v Spodnji Siftki. — Telefon itev. 187. TQ| "M-82 Bjaap Posflfatve oa dom .preloma reatavrator fooo. B. ■ rilialk „Naroaal dom", L|aMlaaa. (fttov. tololoaa 82.) "aja ia posteljo in puh priporoča po najnižjih cenah W* HITI Pred Škofijo £t. 20. Zunanja naročila le točno izvršujejo. ^mmnuammmmmmnK«- 1 „Pri zlatem čevlju" Ljubljana Stari trg št. 9 velika zaloga čevljev domačega in tujega izdelka. Trpežno biago. — Cene solidne. Točna postrežba. :i r. Cementna zarezna strešna opeka Iz portlsnd oementa In peska. Streha prihednjosti. Patentirana ▼ 30 državah. Trpeinejla In bolj lahka streha t akor Iz vsake druge vrste stresnih opek Iz llovloe. Odlikovan s diplomo, zlato medaljo in častnim križcem v Pariza 1904. Sdin: isdelovatelj za Krasiskc JANKO TRAUN IzdelovatelJ oementnln alinee pri Izubijani, e 9 S9 •e os fl m fl 6 da Najbolj&i koametifiki predmeti bo: milo 70 h, cream po BSSSSB 1 E. ia uiep&anje polti in telesa ^a*fc nstnavoda UB sobni pra-mamWamm iek po i k, za gojitev zob in ust. lasna voda lasna po-M nada po R_ aa ohranitev in rast las. da i Ti Izdelki „Ada*, ki bo oblsatvsno varovani, so naprodaj le v Orlovi lekarni Mr. Pl. Mardetschlager, kemik J. Svobode naslednik v IijubljanL Nadomestka ta „AIdow zavračajte, Avg. Agnola v Ljubljani, Dunajska cesta 21. Velika zaloga steklenine, porcelana, svetilk, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov itd. Gostilniška in kavarnarska namizna posoda po najnižjih cenah. C7+C Lepo mm hladno in mirno, 4 sobe. del vrta itd. ▼ Novi uici št. 3, II. nadstr. se iadi odpotovanja takoj ah pozneje odda. Poprašati je ravnotam. 275b—S Parna mlekarna o Medvodah prodaja 2188 -16 lU mastni (delavski) sir po K —fe90 I kg« Vi mastni (delavski) sir po K 110 kg. oelomastni In trapistovsM sir po K I60 I kg. Zovojnlna prosto po povzetja. Samo pristna goriška in različna vina se točijo najceneje V 203-34 OoriUsm riiitićo Stari trg 13. a • t mi Kuharica katera razume gospodinjstvo, se s 1. septembrom t. 1. spro|mO ¥ Stalno službo. Plača po dogovoru. 2768 3 KAREL JELOUfcK no Vrhniki. Vinske sode (belega vina) skoro nove, dobre in močne, od 620 do 6f>0 1'trov, proda po nizki ceni 2*338—6 Fran Cascio II«-*- S*. tO. Pi Bu a kuponi si oglejte velikansko 84 sukneno zalogo <$> R. Miklauca v Ljubljani, Spitaiako 33 ulice stov. S. O Stanki pod ceno I Podpisani se nsojam javiti velecenjenemu občinstvu v Ljubljani in "p Jj na deželi, da sem si nabavil -jg: 1 nov voz za prevažanje pohištva. f ter se priporočam za selitve ter vse drage vožnje po najnižji ceni. Dalje se priporočam za prodajo premoga in drva. Z veleepostovaujem jVIarlin Campert 24b'J—6 Ljubljana, Kolodvorske ulice št 31. oes. kr. avstrijsko ^ državne železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1 Odhod lz L|nbliane I ni. ieL: 4-58 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž (Samo ob nedeljah in praznikih od 2. junija do 8. septembra.) 7-OD zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, Trst d. ž., Trbiž, Beljak, Celovec. 7-07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Ru- dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. Đ-O0 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga. (Samo od 1. junija.) u-40 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Celovec, Trbiž. 1'OB popoldne. Osebni vlak v smeri: Ru- dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. S.45 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Celovec, Praga, Trbiž. 7- io zvečer. Osebni vlak v smeri: Rudolfovo, Kočevje. 7 35"zve6er. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga, Trbiž. 10-40 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gories drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Trbiž. Dohod v Mablisno Ju i. tal. s 8.37 zvečer. Osebni vlak iz Straže-Topiic, Rudolfovega, Kočevja. 8- 4s zveoer. Osebni vlak lz Trbiža, Prage, Celovca, Beljaka, Gorice drl žel., Trsta drž. žel. maja 1907. leta. 1100 ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., fcTrsta drž. iel. e-ea zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža, Gorice drž. žel. Trsta drž. žel. 8*34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja,gRu-dolfovega. ii-is predpoldne. Osebni vlak iz Trbiža Prage, Celovca, Beljaka, Gorice. 2*32 popoldne. Osebni vlak iz Straže- Toplic, Rudolfovega, Kočevja. 4-36 popoldne. Osebni vlak iz Trbiža Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsts drž. žel. OSO popoldne. Oseb. vlak iz Jesenic, Prage, Celovca, Beljaka. (Samo od 1. junija.) Odhod ia Mabljane dri. kolodvor: 728 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-OB popoldne. Mešani vlak v Kamnik. ? o zveoer. Mešani vlak v Kamnik. io so ponoči Mešani vlak v Kamnik. (Same ob nedeljah in praznikih.) Dohod v Linbllaoo dri. kolodvor: e -te zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. io69 predpoldne. Mešani vlak iz Kamnika 6-10 zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. 9*00 ponoOl. Mešani vlak iz Kamnika. (Samo ob nedeljah in praznikih.) (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje evropejskem času.) C. kr. ravnateljstvo državnih želeinic v Trstu. « t |van jax in sin R Dunajska cesta št. 17 priporočata svoj > bogato zalogo voznih koles oo Šivalni stroji 10 lam Brezplačni jkarzl za vezenje Vhlal. Pisalni stroji ,ADLER\ Odlikovan s iastno diplomo In zlato ko-talno na lll,du®aj&kl trudni razstavi i. majt lfi04 pod pokrov it Nj. ie« in kr. VieokoBt. presvetle gospe nadvojvodmje »irljt krojaška obrt ? Ljubljani, Selenburgove ulice štev. 3 se pri p i) roža v izgotovljanje moških oblek kakor tndi vseh avstr. uniform po najnovejšem krojn. Priznano solidno delo In zmerne oene. Pristno angleško blago je v največji izberi vedno v zalegi. Najbogatejšo zalogo In naj-raznovrstnelso Izbiro klavirjev In harmonijev ima Alojzij Kraczmer Izdelevaleo klavirjev In sodne zapriseženi zvedeneo Ljubljana Sv. Petra cesta št. 4. Vedno so t zalogi prelgrnnl pa brezhibni JjL SSS mem ubiranje In popravljanje veeh sistemov. ^Glavno zastopstvo dvornih firm jl- Boien-dorfer na Dunaju, Cebrilder fctlnal na Danaju, AtffUNt Fomter v liObavu, Th. ITIann-bora; v lilpshem. Za vsak. pri meni kupljen klavir docela jamelm. — Najnižja Iz pofuojevalnlnav« — Delna plačila. j sBa^a jSs^^R ^Ba5s^jŽai^a.^5a^^sl^3sSa ^J^av^BaT^BJ ^3e^n.^i^iCy ^5JJ^n.^a?s^ec jjjea^ JOSIP STOPICA Jtrm«nsr in sedlar v LJubljani, Kolodvorske ellct Itn. 6. Priporočam svojo aalogo najrazličnejših konjskih katere imam vedno v zalogi, kakor tndi vse druge kenjeke petrebidlne. •m 1 Ceno nizka. ■ ♦ _r olallte-taii f turistovske srajce belo in barvasto perilo iz angleškega cefirja, gole-nice, izbrani vzorci, kravate za vse različne okuse, dalje specialitete švedskih rokavic: glape in iz pralnega usnja brezhibne priložnosti in najboljši izdelek priporoča Alojzll PerscM „. u Ljubljani , •rad 3K«ftya jN. 21. f- Zelo dobro vpeljana žsonjekuharlja v bližini Ljubljane z mnogo odjemalci se radi rodbinskih razmer takoj ugodno proda. Denarja je treba 12.000—20.0(0 gld. 2V6 4 Ponndbe pod „Priloinost 224" na upravništvo „Slovenskega Naroda*. domaČega izdelka priporoča JOSIP VIDMAR M«»i|«»u Pred Škofijo 19, Stari trg 4, Prešernove ulice 4. 34 ZET o "V a steklena tfeno za pisarno se poceni proda. Ogleda se lahko na Dunajski cesti štev. 16 v skladišču'.moke P. MajdiČ. 2762-2 Jožef Logar 2748 3 *v IDixija.n."CL Istriji bo imel prihodnji mesec na prodaj par vagonov belega in črnega grozdja Kdor ga želi imeti, dobi vzorec. Trgovec želi prevzetrali kupiti trgovino z dobrim prometom v kakem večjem kraju, oziroma pristopi tudi kot kompanjon k dtbremu pedjetju. Zmožen je pop noma trgovskega poslovanja. Ponndbe je vposlati na upravništvo „ Slo ven. Naroda" dO 26. ta m. pod šifro „Zrno ž en". 27Č5-2 Opeko zidake V se dobi v poljubni množini r*n*_i 27C5-2 v parni opekarni JOS. Št. 3779 2736-3 C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje v svrho dobave potrebnih desek, stebrov, obročev, dog in premoga za leto 1908 event. za leto 1909 konkurenčno razpravo. Pismene ponndbe (vsaka pola kolkovana s kolkom za 1 K) s pobotoi o plačilu vadija, ki znaša 10% zaslužka za leto 1908 in se je vložil pri k;; c. kr. blagajnici, se morajo doposlati podpisani c. kr. tobačni tovarni najkasneje do 30. avgusta 1907 do 11. ure dopoldne. Na vnanji strani kuverte mora biti napis: »Ponudba za dobavo..........k štev. 3779 ex 1907. V letn 1908 se bodo potrebovale sledeče množine: 4 m dolge, 14 mm debele mehke deske ca.: 10.000 kosov desk 19 cm Širokih 10.000 8.000 8.000 10.000 10.000 8.000 11.000 3.000 1.500 500 ToToo" 21 23 25 27 29 31 33 35 37 39 4 m dolge, 20 mm debele deske circa 2.500 kosov desk 19 cm Širokih 2.5U0 2.000 3.000 3.000 4000 3 000 2.500 1.000 1.000 500 25.000 21 23 25 27 29 31 33 36 37 39 n n m 4 4 4 1.000 kosov 4 m dolgih 26 mm debelih in 316 mm širokih mehkih desk 300 400 1.000 100 20 5 50 33 40 58 53 53 „ 316 „ 316 n 316 n 316 . 260 „ podbojev mecesnovih „ trdih različnih trdih desk. robato obsekanih podlog različnih obsežnosti. 200 kosov hrastovih pragov 1*5 m dolgih 0*19 m Širokih 015 m visokih 155*000 „ leskovih majhnih obročev 2 5 dolgih v butarah po 100 kosov 8400 „ bukovih dog 82 cm dolgih, 10—12 cm Širokih in 2 cm debelin 4.000 „ „ „ za dna, 55 cm dolgih 10—12 „ „ „ 2 5 „ 24 000 mterskih sto to v premoga. Množine potrebne za leto 1909, ki bodo primeroma iste, kakor za 1. 1* naznanile se bodo event. ponudnikom pred koncem leta 1908. C kr. tobačno tovarna v Ljubljani dne 9. avgusta 1907. Mbller. Tovarna pohištva J. J. NAGLAS Ljubljana, Turjaški trg »t. 7. " " Izdajatelj in odgovorni urednik: Bas to Pustos lemiek. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne1. 71 D63D