? j '
Danes na 5. strani:
'■ ’ I	" L
Obrestovana pot v svet |
Soboto, 2. februarja 1963 Štev. 4, leto XXI
V OKVIRU
Minili so časi, ko so se kolektivi temeljiteje poglabljali v rezultate gospodarjenja in poslovanja samo enkrat letno — ob zaključnem računu. S poglobitvijo in decen-, tralizacijo upravljanja in izpopolnjevanjem stimulativnih oblik notranje delitve se je v večini kolektivov razvila praksa, da organi upravljanja ekonomskih enot in celotnega podjetja zelo podrobno obravnavajo in analizirajo dosežene rezultate tudi sproti med letom — navadno kar vsak mesec. Le tako je mogoče pravočasno ukrepati in odstranjevati motnje ter težave v proizvodnji in le tako se lahko tudi v praksi popolnoma odrazi dejanska odvisnost osebnih dohodkov od doseženih gospodarskih rezultatov.
Kljub tem analizam tekočih rezultatov med letom pa Se zdaleč ni postala nepotrebna podrobna proučitev in kritična razprava o vseh elementih poslovanja in gospodarjenja v preteklem letu, ki jih lahko najbolj točno in dokončno prikaže samo zaključni račun. Kolektivi se te-Ba zelo dobro zavedajo,, saj posvečajo proučevanju in ana-tizi zaključnega računa posebno pozornost, pa čeprav ni več od zaključnega računa odvisno, ali bo razdeljen »dobiček« ali ne, kot pred leti. Zaključni račun je za ugotovitev realne slike o gospodarjenju v podjetju, o njegovem gospodarskem položaju in ekonomski vitalnosti tako pomemben predvsem zato, ker so izkazani rezultati in Podatki dokončni, mnogo podrobnejši in ker so pravilo-nia izločeni vplivi sezonskih nihanj, česar začasni obračuni med letom na splošno ne rhorejo zagotoviti.
Mnogo večja točnost rezultatov in podatkov v zaključnem računu je seveda posledica zelo obsežnih in
ZAKAJ
TAKA
NAGLICA?
Podrobnih priprav, temeljitega preverjanja in usklajevanja knjigovodskih stanj z dejanskim stanjem materiala, zalog, terjatev itd., rešitve številnih nejasnosti, ki so se nabrale med letom. Nadalje je treba, ker je metodologija izkazovanja podatkov v zaključnem računu zelo zapletena in v glavnem razumljiva samo strokovnjakom za finančna vprašanja, ugotovljene rezultate in podatke iz za-ul)učnega, računa primerno poenostaviti in razumljivo Prikazati. Se posebej pa je potrebno podrobno ugotoviti in Prikazati vse bistvene činitelje, ki so pospeševalno ali zaviralno vplivali na poslovni uspeh v preteklem letu. Sa-V10 tako enostavno prikazano poslovno poročilo namreč lahko služi kot koristno gradivo za razpravo v kolektivu J* organih upravljanja-, ki dokončno sprejmejo celotni zaključni račun in šele po vsem tem je mogoče zaključni račun predložiti službi družbenega knjigovodstva, s či-111 er dobi zaključni račun tudi veljavo dokončnega obračuna med družbo in podjetjem za preteklo leto.
Pot od priprav do predložitve zaključnega računa smo namenoma tako podrobno opisali, čeprav je ta postopek sPlošno znan iz preteklih let. Izgleda pa, da letos za tak Postopek in obravnavo ne bo časa. Rok za predložitev zaključnega računa je bil namreč skrajšan in določen enotni datum: 15. februar, medtem ko so v prejšnjih letih Podjetja predlagala normalno račune do konca februarja, Podjetja z obsežnejšim poslovanjem pa celo do konca marca. Medtem ko je prej sam predpis določal, katere vr-ste podjetij lahko predlože obračune v podaljšanem roku, sedaj dovoljuje podaljšanje roka za vsako podjetje Posebej na podlagi utemeljene in pravočasno vložene Prošnje služba družbenega knjigovodstva v Beogradu. Ta, Podjetja vse prej kot ugodna sprememba pa ni bila niti napovedana še manj pa sprejeta pravočasno. Pod-jetja se ne morejo pravočasno in dovolj pripraviti, če do-°e ustrezne predpise šele v prvi polovici januarja. A je še hujše!
Hkrati s tako zaostalim rokom pa je bil kot v po-spteh. vsem prizadevanjem za pravočasno in temeljito iz--otavo in obravnavo zaključnega računa predpisan pra-„J}ik o zaključnih računih — brez katerega se ni mo-voče lotiti izdelave računa — tako pozno, da so ga pod-3et]a dobila šele okrog 23. januarja. Naj poudarimo, da je « v preteklih letih pravilnik vedno objavljen že konec ecembra, pa še zdaleč ni obsegal tako bistvenih tehtnih sprememb, kot so v letošnjem. Končno bodo tudi razci za sestavo zaključnega računa na razpolago šele e dni, pa čeprav bo čez 14 dni potekel rok za njego-
v° predložitev.
Če se zavedamo, da so morala podjetja vrh vsega v januarju še popraviti rezultate revalorizacije za gradbe-® objekte, kar je ponekod naložilo finančnim službam -li- cie^a' je precej jasno, v kakšni naglici bodo izdelani p ključni računi, kako bodo obravnavani in kako sprejeti, d ePfhV ne Pre zanikati potrebe po skrajšanju roka, saj užbeni organi upravičeno žele razpolagati z bolj sveži-1 Podatki kot pretekla leta, pa ostaja v celoti odprto ^Prašanje, zakaj je bilo treba z izdajo takšnega predpisa oko dolgo odlašati in zakaj hkrati niso bili objavljeni nie- teknitni predpisi. Za zaključek pa še eno vpraša-j ,.kdaj in kako bo odgovarjal krivec za tako hude spo-rsijaje, ki povzročajo v podjetjih izredne napore preče ji-■?ega dela zaposlenih, ustvarjajo zaradi nepotrebne nag-'aki spiožno slabo voljo v gospodarstvu, smešijo pomen 'ključnega računa, povsem onemogočajo vsakršno res-tu	pravo 0 doseženih rezultatih gospodarjenja v le-
zani ■ ? in obravnavo zaključnega računa degradirajo na -yoij formalno sprejetje. Kljub morebitnim odgovorom ont*? 1,Prašanja, pa dejansko ne bo mogoče odstraniti ne-ivnih posledic takih spodrsljajev drugače kot s podaljšanjem prvotnih rokov.	R.
OB VII. KONGRESU ZVEZE MLADINE JUGOSLAVIJE:
* Čeprav so se dnevi že nekoliko odmaknili, pa je impresija z letošnjega kongresa mladih še vedno živa. Menda zato, ker je bilo njihovo hotenje, kako čim hitreje zavrteti kolesja našega materialnega in družbenega razvoja, kako še bolj tesno povezati napredne mlade sile v svetu, da bi se ohranil mir in zmagali socialistični družbeni odnosi, tako zelo neposredno in iskreno. Kot poroštvo, da bodo te svoje težnje tudi uresničili, pa so mladi dali samokritičnost in optimizem. Naš povzetek pa smo namenili eni izmed osrednjih tem na tem kongresu: odnosu mladih do dela.
Mladina v proizvodnji in njen odnos do dela je bil pravzaprav naslov enega izmed osrednjih poglavij letošnjega VII. kongresa. Ne morda samo zaradi tega, ker je od števila zaposlenih v gospodarstvu približno polovica prav mladih, ker je v nekaterih - panogah mladina celo v večini, ker je prav za to obdobje značilen še posebno intenziven boj za čimbolj še gospodarske rezultate, temveč tudi zato, ker je osrednja idej no-vzgojna naloga te organizacije prav razvijanje proizvodnega odnosa do dela pri mladem človeku.
In bržčas ni naključje, da je mladina prav na tem svojem poslednjem kongresu še posebno kritično in samokritično očeni-la odnos mladih proizvajalcev do dela, svoje vključevanje v proizvodnjo in rezultate svojega dela. S čedalje bolj uveljavljajočim se načelom dohodka v razvoju materialnih in s tem posredno tudi družbenih odnosov, z vedno bolj uveljavljajočim se načelom nagrajevanja po delu, predvsem pa s kvalitetnim prevrednotenjem samoupravljanja in z njegovo vsebinsko poglobitvijo in razširitvijo v neposredno upravljanje vseh proizvajalcev so bili namreč v minulem obdobju ustvarjeni os*-novni pogoji, da postane ta odnos do dela pri mladih v celoti aktiven.
Morda se bo komu zdela preveč splošna trditev, da je bilo za aktivnost Ljudske mladine v minulem obdobju značilno vedno širše in čedalje bolj konkretno sodelovanje mladih pri reševanju vseh problemov delovnih kolektivov. Toda doka-. zov za to trditev je preveč, da bi jih lahko začeli naštevati na tem mestu. Lahko bi namreč to dokazovali s podatki pospešenega gospodarskega razvoja, s po-
rastom narodnega dohodka, z vedno večjim vključevanjem vsega našega gospodarstva v mednarodno delitev dela, lahko tudi s porastom družbenega standarda. Mogli bi govoriti o številnih konkretnih predlogih mladih, kako povečati proizvodnjo, kako povečati storilnost... Lahko bi govorili o predlogih ravenskega kluba mladih proizvajalcev, kako povečati proizvodnjo, in ki so jih organi upravljanja in upravno-tehnič-no vodstvo železarne v celoti upoštevali. Mogli bi ponoviti besede enega izmed delegatov, ko je govoril o tem, da je tovarniški komite mladine v Trepči na osnovi široke razpre-
ti uvodnem delu svojega referata je tovariš Babič kompleksno obravnaval osnovna družbena izhodišča, brez katerih in mimo katerih ne bi mogli iskati poti na-
ve med mladimi rudarji sklenil predlagati povečanje proizvodnega programa za 4,5 odstotka.
Toda toliko kot je uspehov, toliko je novih nalog. Če zdaj ugotavljamo, da je v poslednjem obdobju močno naraslo število mladih v predstavniških organih samoupravljanja, da kandidiranje mladih v organe upravljanja ni več samo družbeno politična akcija, še ni dovolj. .Spoznanje, da je delo osnovno sredstvo za materialni in družbeni razvoj, za osebni razvoj slehernega proizvajalca, se mora poroditi na delovnem mestu, v delovni enoti. Prenos pravic in dolžnosti gospodarjenja in upravljanja na neposredne proizvajalce v delovnih enotah to omogoča, toda še ne a priori zagotavlja. Tako je med drugim eden izmed delegatov opozoril na rezultate raziskav v nekaterih večjih podjetjih, ki so med drugim pokazali, da je na primer v »Industriji traktorjev in motorjev« v Rakovici samo 15 % mladih dobro seznanjenih s proizvodnimi nalogami podjetja, da samo 17 % mladine pozna poslovne uspehe podjetja...
To velja tudi za sistem nagrajevanja po delu. Pogosto je
daljnjemu kulturnemu razvoju družbe in posameznika.
Izhajajoč iz spoznanja in dejstva, da je komuna vedno bolj tista osnovna skupnost državlja-
uveljavitev prav tega načela bistveno spremenila odnos mladih do dela, do svojega lastnega dela in do dela kolektiva kot celote. Toda ob tem načelu bo treba, uveljaviti novo: nagrajevati po družbeno koristnem delu. Nedoslednost v tem pogosto močno maliči odnos mladih do dela, pri nekaterih povzroča najrazličnejše špekulacij?, pri drugih spet veliko mero zmate-rializiranosti, pri nekaterih spet, da se poskušajo izogniti delu v neposredni proizvodnji. Tako na primer v podjetju »Franjo Kluz« 80 % mladih hodi v šole, pri čemer pa polovica spreminja svoj osnovni poklic, v podjetju »21. maj« pa kar 53 % zaposlene mladine želi spremeniti svoje poklice...
Zato je tudi akcijski program organizacije, ki ga je sprejel in potrdil zadnji kongres, vsaj na tem področju moč strniti v en sam stavek: še naprej uveljavljati v materialnih odnosih načelo dohodka, še naprej razvijati sistem nagrajevanja po vloženem delu in še naprej poglabljati delavsko samoupravljanje. Samo v tem primeru je namreč moč prevrednotiti odnos do dela.
nov, kjer se ustvarjajo pogoji za njihovo materialno in duhovno rast, kjer vedno bolj razvijajoči se proces družbene samouprave v vseh njenih oblikah sprošča ustvarjalne sile posameznikov, jim daje možnost samostojnega in neposrednega odločanja o življenjskih vprašanjih svoje komunalne skupnosti —, se je govornik malo dlje ustavil ob vprašanju, kako se v odnosu do razvoja materialnih dobrin manifestira kultura kot sestavni, in bitni element družbenega standarda.
— Večja osebna sredstva posameznikov, je dejal, se ne trošijo tako avtomatično za zadovoljevanje kulturnih potreb kot na področju materialnih dobrin. Tu je potrebna določena stopnja kulturne zavesti in občutka potrebe po kulturi, ki pa se ne ustvarja mehanično, ampak se poraja po trajnejšem procesu, kot rezultat nenehne kulturne vzgoje in akti-vizacije ljudi. Zaradi tega so potrebni večji družbeni napori, da posameznik začuti potrebo po kulturnem Izživljanju. Zato je zgrešeno mnenje, da z materialno rastjo življenjskega standarda sama po sebi raste tudi želja po kulturnem izživljanju. Tu je bila vedno potrebna Intenzivnejša in -vztrajnejša akcija subjektivnih sil, da je zavest in potreba po kulturi postala vse širša in zahtevnejša. Cim razvitejša pa je družba, tem večja je potreba po kulturno razvitem državljanu — proizvajalcu in upravljavcu tako materialnega kot duhovnega bogastva človeka in družbe kot celote.
Skrb in odgovornost za kulturno življenje in kulturno rast slehernega državljana je torej splošno družbena, je to še posebej odgovornost političnih in družbenih organizacij zlasti v kompnah, kjer se ta konkretna vprašanja kulture zastavljajo.
(Nadaljevanje na 9. strani)

!
■ ; -h1*
j
■
\
m
m
m
i
I
mbzapo
KT0P	j
STdOCfO	I
I
as*1 —-	I
Ali si bomo izpopolnjen zakon o poslovni tajnosti takole razlagali
stop
HHM
Kaj pa vi?
Ja, vaš proizvodni postopek bi si rad ogledal...
Kako? Če ste zaposleni pri naši konkurenci Opeka, potlej vam proizvodnega postopka ne smemo pokazati. Poslovna tajnost je...	-

. V. PLENUM SVETA ZVEZE SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV SLOVENIJE
MIMO DRUŽBENIH PROCESOV
M POTI ZA SKLADEN RAZVOJ KULTURE
Plenumu v torek, 29. januarja, so prisostvovali tudi častni predsednik organizacije Ivan Regent, predsednik Zveze delavskih in ljudskih univerz Ivo Tavčar, sekretar Sveta za kulturo LRS Miloš Poljanšek in članica izvršega odbora Glavnega odbora SZDL Marija Vilfan. Referat predsednika Zveze Svobod Branka Babiča na temo »kultura v komuni« v celoti, kakor tudi izvlečke iz razprave, bomo objavili prihodnjič v »Pogovorih 63«. Izvleček referata objavljamo danes. Razprava je posegla v probleme, obravnavane v referatu, v nekaj primerih polemizirala s stališči referata, še posebej pa opozarjala na naloge lastne organizacije, ki izhajajo iz tako zastavljenih skupnih družbenih nalog do kulturnega razvoja.
Uslužbenci javne uprave so že pred dejstvom, da jim bo plačano le dejansko opravljeno delo. Poslej torej ne bo več podlage za mnenje, da uslužbenci več govorijo kot delajo, ne da bi se to poznalo v njihovih osebnih prejemkih.
Ali bo to držalo? Verjetno za sedaj še ne! Lanske izkušnje v ocenjevanju dela v tistih organih javne uprave fct so preizkušali novi uslužbenski sistem, kažejo namreč, da slabih uslužbencev, razen nekaj izjem, sploh ni. Vst so bili namreč dobro ocenjeni in so torej sprejemali plače po času in ne osebnega dohodka po delu. ljene?U^ ternu’ * 50 P*ače tudi v javni upravi odprav-
Komisije, ki so ocenjevale delo uslužbencev, delno opravičujejo dejstvo, da so še vedno premalo opredeljeni kriteriji ocenjevanja, v bistvu zaradi tega, ker je teh kriterijev preveč.
Torej — kaj je' pravzaprav vrednost delovnega mesta, kaj pa uspeh dela uslužbenca?
Menimo, da je vrednost delovnega mesta obseg umskega m fizičnega napora, ki ga zahteva delo na delovnem mestu izražen v točkah ali dinarjih in da je tako dobljeno količino osebnih dohodkov potrebno ne spre-V Z P™!1 vsakomur, kogar zaposlimo po njem. Uspeh dela uslužbenca na delovnem mestu pa kaže,
NE TOGO
TEMVEČ STROGO
ali ima uslužbenec dovolj znanja in sposobnosti za opravljanje zaupanega mu dela. Če uslužbenec nima dovolj ne znanja ne sposobnosti, bo itak sprejemal tako malo osebnih dohodkov, da bo prisiljen odločiti se za manj zahtevno delovno mesto ali za nadaljnje izobraževanje.
Račun je torej preprost. Zakaj torej govorimo v načelu o predpisani izobrazbi in letih prakse, ki so potrebna za priznanje ustreznih izkušenj v vrednotenju delovnega mesta kot odbitnih postavkah? Zakaj s tem trdimo da uslužbenec s spričevalom dela boljše kot njegov kolega brez spričevala na enakem delovnem mestu, ko iz prakse zelo dobro vemo, da to ni vedno res! Čemu vztrajamo pn mnenju, da le leta prakse dajejo vsem enake izkušnje ko prav dobro vemo, da nekdo zelo hitro dojema, drugi pa se nikdar ne usposobi za delo na zahtevnejšem’delovnem mestu.
Tako v delovnem mestu ne vrednotimo le obsega dela, temveč tudi uspeh v delu uslužbenca oz. njegove osebne lastnosti z elementi starega uslužbenskega sistema ki ne daje vsem enakih startnih osnov.
Nemara je tako zategadelj, ker je pač potrebno nabrati toliko točk, kolikor jih opravičuje višina osebnega dohodka. Ali ne bi raje dopustili za vrednost delovnega mesta le minimalno količino osebnih dohodkov iz vsote razpoložljivih sredstev in drugo, pretežni del sredstev osebnih dohodkov namenili vrednotenju uspeha dela uslužbencev na delovnem mestu?
Namesto odbijanja točk od vrednosti delovnega mesta na račun »izkušenj« in »predpisane izobrazbe«, je potrebno zaostriti ocenjevanje uspeha uslužbenca v delu, kar daje dovolj možnosti za zmanjšanje osebnega dohodka posameznikom, ki delajo slabo iz navade ali zaradi premajhne sposobnosti.
Kaznovati je namreč treba tistega, ki je po svoji Jcriv-di. slab in neprizadeven delavec, in ne tistega, ki nima ah se nima »predpisane izobrazbe«, poseduje pa dejansko znanje, in tistega, ki nima dovolj let delovne prakse, da bi mu priznali izkušnje, a dela tako dobro kot tisti, katerim so te izkušnje priznane ali pa celo še boljše.
Le tako se bomo. učinkovito borili zoper uradniško mentaliteto razredov in spričeval, ki je očitno povsod še zeio močno zakoreninjena. Le tako bomo dosegli hitrejše večanje storilnosti v javni upravi in njeno organizacijsko in vsebinsko osvežitev.	VIKTOR SIREC
V LITOSTROJU LETA 1965:
KONEC STANOVANJSKEGA PROBLEMA?
Razjasnjena obzorja
Da gre v resnici za problem, ni potrebno na dolgo in široko popisovati. Povsem zadošča označba: stanovanjski problem. Ce pa bi vendarle hoteli nekoli-kanj prikazati njegovo težo, potem tole: 'zares utemeljenih prošenj fea stanovanja imajo v Lffollroju vsako leto kakih 409.
In ker še te številke ponavljajo iz leta v leto, ker. so doslej prej naraščale kot upadale, bi bilo skorajda treba zaključiti z besedico brezperspektivno. Toda, kaj pri tem pravijo samoupravni organi in kakšno stališče si je izoblikoval sindikat v podjetju?
Stališče' sindikata v Litostroju bi pravzaprav lahko povzeli z naslednjim stavkom: z vključitvijo v kolektiv naj bi imel vsak tudi pravico do primernega stanovanja. To misel pa je sindikat dopolnil, še z novo: stanovanje je potrošna dobrina in zato naj del sredstev prispeva tudi vsak neposredni koristnik. In v tem si prizadevajo tudi najti razrešitev doslej povsem, nerešljivega stanovanjskega problema podjetja.
Sindikalna podružnica je zavoljo tega zagovarjala pri organih upravljanja podjetja predlog, -naj bi večji del sredstev v skladu za prosto razpolaganje rezervirali za gradnjo stanovanj: 95 °/o vseh sredstev v tem skladu naj bi se steklo v sklad za graditev stanovanj. In kljub povsem utemeljenim potrebam po obratni ambulanti, je sindikat zagovarjal predlog, naj bi z gradnjo še za nekaj časa počakali, dotlej, dokler ne bo rešen stanovanjski problem. Pri tem pa je sindikat tudi v celoti podprl pred-
RAZGOVOR Z ALBINOM KOVAČEM, PREDSEDNIKOM REPUBLIŠKEGA ODBORA ZVEZE UPOKOJENCEV SLOVENIJE
V PRIPRAVI JE NOV POKOJNINSKI ZAKON
log organov upravljanja, naj bi poslej gradilo podjetje stanovanja v sodelovanju z občinskim stanovanjskim skladom po pogojih, da vsak posameznik prispeva 20 %>, podjetje 30 °/o in • stanovanjski sklad
50 °/o sredstev. Tako bi namreč v podjetju lahko ob , enakih sredstvih zgradili veliko več stanovanj kot doslej, ko so gradili na leto povprečno po en blok.
Na široko zasnovana akcija je dala lepe rezultate: 245 interesentov je bilo pripravljenih prispevati lastna sredstva za stanovanja. Ker pa so bila sredstva podjetja za minulo ieto premajhna, so upoštevali najnujnejše primere, druge pa odložili na letošnje leto. To akcijo naj bi letos ponovili. In po izračunih naj bi bil Litostroj ob koncu leta 1965 dokončno rešen stanovanjskega problema.
V litos-trojskem sindikatu zdaj s precejšnjim optimizmom gledajo na stanovanjsko graditev. Pravijo, da je to edina pot, po kateri bo podjetje lahko zagotovilo 'stanovanja vsem upravičenim prosilcem. Z varčevanjem si bo namreč tako vsak posameznik sam določal čas, kdaj se bo vselil v stanovanja. Res' da v nekaterih primerih tudi na račun avtomobila. Vendar pa se že zdaj kaže, da vsi le ne bodo mogli zbrati potrebnih ■ sredstev. Zato sindikat predlaga, naj bi ekonomske enote iz lastnih skladov, ki jih ustvarjajo na osnovi znižanja lastne cene in ki v nekaterih večjih enotah dosegajo celo 60 in več milijonov dinarjev, pomagale slabo situiranim delavcem pri varčevanju za njihov polog. Tako naj bi v prihodnje tudi ekonomske enote začele aktivno reševati stanovanjski problem svojih članov in si izoblikovati trdno in samostojno stanovanjsko politiko.
Upokojenci in tudi tisti, ki so tik pred upokojitvijo, v zadnjem času precej razpravljajo o pripravah novega pokojninskega zakona. Ali nam Jahko poveste za novosti na tem področju, kako daleč so že priprave za sprejem zakona in kakšne bodo bistvene spremembe?
Letos, 15. januarja, je bil ple-. num Zveze društev upokojencev? Jugoslavije. Tokrat smo tudi razpravljali o informacijah, ki so bile predložene Zvezi o pripravah, za sprejetje novega zakona. Pre-uranjeno bi še bilo govoriti o vseh bistvenih spremembah, ki naj bi jih uveljavili na tem področju. V pripravi je namreč več osnutkov novega zakona.
Vendar pa lahko govorimo, da je v sedaj znanih treh variantah osnutka upoštevan predlog našega republiškega odbora. Uveljavljena je želja, naj bi
•	z novim pokojninskim zakonom približno izenačili pokojnine glede na kvalifikacijo in staž;
•	povišali odstotek pokojnine glede na pokojninsko osnovo;
G sprejeli takšna določila, ki bi avtomatično urejala razmerja med vsakoletnim povišanjem osebnih dohodkov in cen ter pokojnin.
Naš republiški odbor je k uveljavljanju omenjenih treh načel in k odpravljanju anomalij v dor sedanjem zakonu pripomogel s tem, da je svoje predloge podprl z obsežno dokumentacijo. Izdelali smo na primer analizo o pokojninah v primerjavi z osebnimi dohodki v gospodarskih organizacijah in zavodih ter dosedanjim gibanjem življenjskih stroškov oziroma o gibanju cen in podobno.
Seveda je treba upoštevati, da se bodo vse te zadeve obravnavale v okviru materialnih možnosti. Mogoče je, da ne bo možno hkrati upoštevati raznih postavk, toda pristojni organi so nam zagotovili, da bodo omenjena tri načela vsekakor upoštevana v osnutku novega pokojninskega zavoda.
In kdaj menite,, da bo osnutek dokončno pripravljen?
Po zatrdilu pristojnih organov na omenjenem plenumu bo osnutek novega pokojninskega zakona najbrže že konec februarja predložen koordinacijskemu odboru Zveznega izvršnega sveta, če ga bo koordinacijski odbor sprejel, bo potlej šel v javno razpravo in lahko pričakujemo, da bo sprejet še pred razpustom sedanje Ljudske skupščine.
V zadnjem času so v posameznih mestih in industrijskih središčih odprli klube (zaprtega tipa) za upokojence. Kako je prišlo do te akcije, kaj je njen namen in ali naj bi odprli podobne klube tudi že v drugih krajih?
Naš republiški odbor si je vseskozi prizadeval, zboljšati življenjske razmere svojega članstva.
V ta namen smo na primer zvi-
šali članarino za 25 dinarjev in, uspeli s tako zbranimi sredstvi osnovati poseben sklad. Del sredstev iz tega sklada je namenjenih za zboljšanje materialnega položaja organizacije, z drugim delom sredstev pa smo pričeli urejati družbene prostore v posameznih mestih in industrijskih središčih. Tako so sedaj že odprti klubski prostori v Mariboru, Ptuju, Celju, Ljubljani, Trbovljah, Kranju, na Jesenicah in v Zagorju. Z ureditvijo teh klubskih prostorov si poskušamo prizadevati, da bi imeli upokojenci topel in okusno opremljen kotiček, kjer se lahko zbirajo, poslušajo radio, . prebirajo knjige, časopise in gledajo televizijske predstave. Hkrati ob tem je v teh klubskih prostorih zaprtega tipa tudi dostopna vsakemu članu cenejša malica' — skorajda po režijski ceni.
Ždi pa se mi vendarle potrebno na nekaj opozoriti. Sveti za gostinstvo imajo premajhna razumevanja za odpiranje podobnih klubskih prostorov. Dogodi se, da jim določajo prostore za klube zunaj mesta (npr. v Trbovljah), čeprav vemo, da stari ljudje radi žive in se zbirajo v okolici svojega prebivališča in se zaradi svoje izčrpanosti včasih le težko odločijo za nepotrebno pešačenje. Gre torej za status teh klubov, za podporo, da jih odpiramo in da jih ne obremenjujemo 'z nepotrebnimi dajatvami.
Pravite, da si Republiški odbor prizadeva podpirati snovanje klubskih prostorov tudi še v drugih mestih in industrijskih središčih. Ali bo ta zamisel uresničljiva ob sedanjih sredstvih in ali ne bi kazalo razmisliti, da si pridobite sredstva v ta namen iz stanovanjskega sklada?
Prav pravite. To je želja naše^ ga vodstva, toda žal doslej še neuresničljiva. V Sloveniji smo začeli že pred dvema letoma akcijo, da bi bili upokojenci oziroma njihova društva deležni vsaj dela
sredstev, ki se nabirajo ob izplačilu njihovih prejemkov v stanovanjskih skladih. Najbrž se bo marsikdo začudil številkam. Leta 1961 so na primer upokojenci vplačali (posredno, ker jim je izplačevalec ta znesek odračunal ob izplačilu pokojnine) v sklad 795 milijonov dinarjev, lani 800 milijonov dinarjev, v okviru vse države pa prispevajo upokojenci v ta sklad skoraj 4 milijarde dinarjev letno. Toda sedanji predpisi praktično onemogočajo udeležbo upokojencev samih oziroma njihovih društev pri izkoriščanju teh sredstev. Sedanji predpisi namreč določajo, da mora koristnik sredstev prispevati sam določen delež, če hoče dobiti posojilo iz tega sklada. To pa se obravnava na licitaciji. Ker nastopajo kot prosilci oziroma kandidati na licitaciji pri stanovanjskem skladu gospodarske organizacije s svojo veliko udeležbo, praktično ni mogoče, da bi pri tovrstnem zahtevku konkurirala tudi Društva upokojencev.
Naš republiški odbor je že pred dvema letoma s posebnimi vlogami predlagal spremembno predpisov o izkoriščanju sredstev iz stanovanjskega sklada. Pravilno in pravično bi namreč bilo, da bi glede na akutna stanovanjska vprašanja pridobilo društvo upokojencev vsaj četrtino vplačanih sredstev ob ugodnejših pogojih. Na zadnjem plenumu Zveze je bilo sklenjeno, naj tudi ta ukrene vse, kar je mogoče, da bi bila omenjena zadeva čimugodneje rešena.
In če bo predpis spremenjen, zakaj bi porabili predvsem sredstva iz stanovanjskega sklada?
Za rešitev najbolj akutnih stanovanjskih razmer in zato, da bi tam, kjer še ni klubskih prostorov, te uredili ter s tem prispevali vsaj nekaj k zboljšanju družabnega življenja upokojencev. Ti to prav gotovo zaslužijo s svojim dosedanjim delom.
D. P.
Zgodilo se je v srednje veliki slovenski tovarni.
Prišel je sindikalni funkcionar v podjetje in se zanimal pri direktorju, kako potekajo priprave za izdelavo statuta.
— Dobro! Veste, pri nas bova napravila statut midva s pravnikom, kajti delavci se na to ne razumejo.
Sindikalni funkcionar so je spomnil, da je bil ta direktor svoj čas navdušen pristaš delavskega upravljanja. Vsaj na plenumih je razvijal teorije in gr-
Statut ne bo političen!
madil dokaze, kako se je sprostila ustvarjalna sposobnost proizvajalcev.
— Pa mislite, da je to najboljša pot, je še naprej dvomil sindikalni funkcio* nar.
— Važen je rezultat, ne pa to, kdo kakšno stvar pripravlja. Bodite brez skrbi. Statut bo dober.
Zanimalo ga, je, kaj misli o tem pravni referent, pa je stopil še k njemu.
— Slišal sem, da bosta z direktorjem pripravila statut podjetja. Pa bosta lahko vnesla vanj vse družbene spremembe In odnose, ki so se razvili v podjetju? Bo šlo brez podpore političnih organizacij?
— Veste, je povzel pravni referent, ta statut ne bo političen. Jaz namreč nimam političnih izkušenj, ker se politično ne udejstvujem. Bo pa v redu s pravne strani, na kar se razumem. Če pa bi se seveda več politično udejstvoval, potem bi tudi več teh izkušenj lahko vnesel v statut.
Seveda ti, tako zelo »jasni« dokazi sindikalnega funkcionarja niso prepričali. Upamo, da tudi političnih organizacij in proizvajalcev v delovni organizaciji ne bodo! -cic
Vagon na cesti: Mariborčani so tega že navajeni. Dobro leto je namreč minilo, odkar je ZTP Maribor, postaja Maribor, uvedla dostavo vagonov, postavljenih na posebne prikolice, tudi v tista podjetja, ki prejemajo večje pošiljke, pa nimajo lastnega industrijskega tira. Odveč bi bilo govoriti o vseh prednostih, ki jih prinaša omenjena oblika sodobnejšega poslovanja naših železnic.	(Foto M. Šparovec)
ZAKONITOST PRI UVELJAVLJANJU PRAVIC IZ DELOVNEGA RAZMERJA
PRAVNA POMOČ V DELOVNIH SPORIH
Problemi, ki so bili objavljeni pod naslovom »Zakonitost pri ugotavljanju pravic iz delovnega razmerja« v nekaj zaporednih člankih, je del problemov, obravnavanih 1. 1962 v odvetniški pisarni Služba pravne pomoči pri RSS. Vprašanja, ki jih načenjajo članki, so pomembna zaradi tega, ker se ali pogosto ponavljajo, ali pa zaradi svojih družbeno političnih posledic. Stališča v posameznih pravnih vprašanjih seveda niso nezmotljiva, skušajo pa se čimbolj približati takemu pojmovanju zakonitosti, ki se otresa pravnega formalizma, ki pa zagotavlja varnost pravnega reda in medsebojnih pravnih razmerij.
Če se ob tej priliki še dotaknem tistih družbenih služb, ki dajejo državljanom pravno pomoč pri1 uveljavljanju njihovih zakonitih interesov in pravic (odvetniških pisarn, odvet-' niških zavodov in služb pravne
pomoči) in jih obravnavam kot" čini tel j, ki lahko mnogo prispeva pri utrjevanju zakonitosti v medsebojnih razmerjih, želim predvsem opozoriti na največkrat dobronamerno (včasih pa tudi ne) nerazumevanje raznih pravnih intervencij. Zelo pogosto se dogaja, da predstavniki gospodarske organizacije, katere taka služba na zahtevo in po pooblastilu delavca opozarja na nezakonite postopke, kršitev zakonskih pravic, nezakonito prilaščanje pooblastil in podobno, nenavadno prizadeto in nerazumljivo ostro reagirajo. Naravnost ogorčeno pa takrat, če dejanski podatki, s katerimi se odvetnik obrača na gospodarsko organizacijo po informacijah svoje stranke, niso povsem toč-.i ni ali pa sploh niso točni, Ali pa če gre za delavca, zoper katerega je gospodarska organiza-' cija res nezakonito postopala, ki pa pozna samo svoje pravice, ne pa svojih obveznosti in
odgovornosti.
Takrat se zgodi, da zapojejo telefoni, da se pojavi v pisarni deputacija (predstavnik uprave, samoupravnega organa in sindikata) z debelimi mapami, katerih vsebina obremenjuje delavca in dokazuje netočnost podatkov ter neutemeljenost pravne intervencije. Rado se zgodi, da je že sam začetek razgovora precej nervozen, češ »tega od vas ne bi pričakovali... ali se niste mogli pri nas prej informirati ... ali se sploh zavedate, kakšne težave imamo z njim« ipd., ipd.
Toda taka dramatizacija zaradi opozorila, ugovora ali pritožbe z netočnimi dejanskimi podatki se naglo izkaže kot nepotrebna in neumestna. Razumeti je treba samo nekaj zelo preprostih stvari. Prva od teh je, da odvetnik, odvetniški zavod ali služba pravne pomoči ni niti sodišče niti preiskovalni organ in ne arbitraža. Odvetnik
nastopa kot pravni pomočnik stranke, uporablja podatke, ki jih navaja stranka, in skuša pomagati do veljave pravici, ki naj bi bila po mnenju stranke kršena, z opozorilom, ugovorom, pritožbo ali pa celo s tožbo. Pri tem lahko s svojo strokovnostjo jamči samo za pravno utemeljitev, ne pa za dejstva, ki mU jih stranka navaja. Zgodi se neredko, da se izkažejo dejstva kot neresnična ali prikrojena, toda nemogoče je odvetniku, ki se mu stranka zaupa, dejstva in podatke preverjati. Včasih lahko sicer podvomi v njih resničnost ali celo ugotovi njih nezanesljivost. V takih izjemnih primerih vesten odvetnik zastopanja morda ne bo sprejel, vsekakor pa bo stranko opozoril na neuspešnost posredovanja, če ni resnično, kar mu stranka zatrjuje. Toda to so zares zelo izjemni primeri. Kot odvetnik mora stranki zaupati kakor zaupa stranka njemu, sicer se njegovo odvetništvo kaj kmalu neha. Ce pa se izkažejo podatki kot neresnični, ko prejme odvetnik odgovor na svojo pritožbe ali opozorilo, bo stranko na to opozoril in ji morebiti celo odpovedal pooblastilo. Odvetniki ki bi bil preiskovalec in bi bifor; macije delavca preverjal Pr! upravi podjetja, pri sindikalni podružnici itd., bi izgubil svojo stranko in svojo lastno orientacijo, predvsem pa bi zapadel ne-
TISOČ MODELOV VIZA ZA IZVOZ
Mariborska tovarna čev-‘JevULET bo letos izdelala °u 300.000 parov obutve vrednosti 900 milijonov Omarjev. Dve tretjini od ZDa LILET izvozil v st *** Nemčijo in nekatere skandinavske države. S čim 6 TTLET uresničil pogoje a tolikšen izvoz na zahtev-a zahodna tržišča?
pRed štirimi
. ma čevljev in
LETI: to-
»Centrotek-
& preko katerega so izvažali a- tev v vzhodne države, sta se govorila, ^ da bo to izvozno Ufo,. ;J.e začel° podrobneje pro-tudi zahodna tržišča in tota los arneriški trg. Že takrat, slal ie tovarna čevljev po-tr„a Prve modele za ameriški s'Jr° uspeha pa je prišlo šele 4fA ZaCetku LANSKEGA ližiroi *Centrotekstil« je signa-ki' ral> da je odločilni trenutek To opozorilo je sledilo
pa je prišlo šele IetT. začetku LANSKEGA tbiral' *Centrotekstil« je signa-blizu. ’
ujjuzorno je sieano i2r i drugih, bolj previdnih in bili ih v !etu 1961. Zato so odrv^i tovorni pripravljeni in so ttina i * v ZDA »samo« tisoč kot °V Cevliev’ torej toliko, kat„ znese dvoletna kolekcija °butve izmed veHkih tovarn
vni^a, kolekcija modelov je god hala na sklenitev prve pokih - Za dobavo 7000 parov Iah-je Trnjev iz svinjine, ki jih izgnh prodal pravzaprav z tiari.0; Toda po tem začetnem godh l jU !e Prišlo do novih porov ’v,dosle3 v višini 130.000 pa-m z zadovoljivim finanč-
času, ko proizvajajo za izvoz, ne gledajo na redni delovni čas, da izkoriščajo nedelje in noči, samo da je naročilo pravočasno izpolnjeno. Dodatno so sklenili pogodbe tudi z nekaterimi drugimi obutvenimi tovarnami, da bi zanje v kooperaciji izdelali tisto, česar sami morda le ne bi zmogli.
Včasih so kupci še posebej muhavi. Dogodilo se je že, da je neki zahodnoevropski kupec nepričakovano zahteval, da je treba manjšo pošiljko čevljev poslati pred rokom, v nekaj dneh. Da bi ga obdržali, so na domovih poiskali delavce, ki takrat niso bili v službi. Naročilo je bilo izpolnjeno!
Podoben primer se je dogodil te dni. Zastopnik nekega tujega podjetja je prišel malo pred drugo uro v podjetje, pokazal skico ženskega škorenj ca in obljubil precej veliko naročilo, če bi tovarna ponudila primerno ceno in izdelala model do naslednjega jutra. Za ceno
so se brž domenili. Modelarji pa so delali vso. noč in kupec je zjutraj že odnesel čevelj s seboj!
Dogodi se seveda tudi to, da navzlic vsej skrbi LILET le ne more pravočasno izpolniti naročila, ker pride v težave s surovinami. S solidnim dosedanjim poslovanjem pa si je podjetje priborilo to, da tuji kupci tolerirajo manjše zamude, ker vedo, da je do njih res prišlo zavoljo vzrokov, na katere proizvajalec sam ni mogel vplivati.
IZKUŠNJA:	Za usmeritev
na zahodna tržišča so se v mariborski tovarni LILET odločili že tedaj, ko prodaja vsakršne obutve na domačem tržišču sploh rti bila problem. Nekako pred tremi leti je dozorela misel, naj bi se tovarna specializirala na modno žensko obutev, kakršne na domačem tržišču sploh manjka in kakršna gre dobro v denar tudi na inozemskem trgu. Sedanji poslovni re-
S tekočega traku v tovarni LILET že prihajajo najrazličnejši modeli pletenih ženskih čevljev in druge modne obutve, kar je tovarna z uspehom razstavljala na zadnjem modnem sejmu v Ljubljani
zultati tovarne LILET (prazna skladišča ob siceršnjih zalogah v obutveni industriji!) .kažejo, da se - v tovarni LILET niso zmotili, ko so se odložili za SPECIALIZACIJO in za izvoz na zahtevnejši trg. -mG
VELENJSKI RUDARJI O RUDARSKI RENTI
OBDAVČENA
PRIZADEVNOST
t)a‘ ,5.ezultatom za proizvajalca.
Dg v.
Za j, 1 LILET zmogel naročila Za n °?> je samo lani investiral izsekovalne nože in 30 Z ®r.a druga orodja več ko UvelL,?nov dinarjev. Za lažje Pa ; pavl jan j e na tujem tržišču valoje Podjetje naposled žrtvo-jfirnl0.ud.i svoje dotedanje ime LlLpJ m se preimenovalo V MO TV,kar menda pomeni Ličke	TRPEŽNO. Tudi ta-
ya kfikosti kot je izgovorja-i°v®tnZlVa Proizvajalca (prej:
° Pa \^evli,evi namreč vpliva-
LlbE^LOVANJE: V podjetju P ih n z ^a j sodijo, da umenje-segjj ^Pehov nikakor ne bi do-te$neič'u ne bi vzdrževali naj-VinskiJj- stikov z zunanjetrgo-^ktnn	Podjetji in tudi di-
Pier	kupci. Kadar na pri-
voz v? Pravl ja jo pošiljke za iz-etlkrat *j tovarno najmanj tiik ai,tedensko obišče zastop-Zanim=ntr0tekstila<<’ ki se po-®°sreri,,-za Potek proizvodnje,
Vah itd » pri morebitnih teža-Zemski vTzen tega njihovi ino-hajajo vU+Pci sami občasno pri-jejo v ..ovarno in se zadržu-Več dni /, 0Vem kraju tudi po 6ih pod - t au ni običa-i Pri dm-je) K* petjih obutvene industri-d°govnr,-v -se čimbolj natančno sah n l *1 se o vseh tistih fine-?U(heta j.rib se najlažje spora-kupgc direktno proizvajalec in
jihPRIZADEVNOST: Težav, ki “ah, kakšnih rite v Prinesla s seboj preusme-lo. 7na zahodna tržišča, ni ma-rokm, regam zavoljo kratkih se izogibajo tako, da v
Novi gospodarski sistem, ki smo ga začeli uveljavljati leta 1961, je v instrumentih obdavčitve uresničil nova merila, katerih namen je, da stimulativno vplivajo na večjo storilnost in boljše gospodarjenje. Premogovnikom pa je — zaradi velikih gospodarskih težav, ki so predvsem posledica nizke produktivnosti ter njih razdrobljenosti in določenih najvišjih prodajnih cen — prinesel tudi olajšave, ki so se v letu 1962 še povečale. Danes lahko za večino premogovnikov trdimo, da so njihove družbene obveznosti zgolj simbolične in ne presegajo 1 odstotka obresti od poslovnega sklada. Samo za tri premogov-nike ne, za Velenje, Kreko in Banoviče, edine rudnike v državi, ki plačujejo' rudniško rento.
Zanimalo nas je, kakšen je vpliv rudniške rente na gospodarjenje omenjenih premogovnikov in obiskali smo Velenje.
Prisluhnite razgovoru našega sodelavca s tovarišem Jeriho, pomočnikom direktorja Rudnika lignita Velenje.
vim da podleže nezanesljivo rdltvam tudi druge strani. 6rilik-?u Vsa ogorčenja ob takih hitv ah odveč- Z dejanskimi tr-Brta V11’ ki so neresnične, pod-itd, i=??zorHa’ Pritožbe, ugovori intervko organ, na katerega je t>e . ®ncija naslovljena, zavr-spro,.k°. da postavi temu na-bo ori resnična dejstva. Če se stil vv®tnik še kljub temu spu-čainž dv°mljivo pravdo, zavra-sto d PoePričljiva dejstva, name-val u til_stranki pravilno sveto-skodil svojemu ugledu ki. -pl toliko kot svoji stran-Čenje Qa Podrlo ga ne bo ogor-host. ’ temveč lastna nesolid-
Vetni°i7Sem druSače pa je, če odtečena zastoPa delavca, za ka-kot ri .I6 mogoče trditi, da je Ijiv - avec dvomljiv, nezanes-Ve2nrwt;ne izP°Iniuje svojih ob-host pa ,ie delovna skup-la ne7n?er ,n3eSa zares ukrepa-hii „ konito in z nedovoljeni-hihče ,, stvi- Predvsem nima 3e gumbnici napisano, ali Vethiki?r* ai? slab delavec. Od-ti o nio ni dovoljeno iska-ke, a I m ocene in karakteristike mu '
Ali je sedanji način plačevanja rudniške rente vskla-jen s splošnimi težnjami novega sistema delitve dohodka. Je stimulativen, spodbuja večjo storilnost in boljše gospodarjenje?
,Ne.
Zakaj ne?
Najprej se vprašajmo, kakšna je vloga rudniške rente v današnjih razmerah oziroma kakšna naj bi bila. Ne bi se spuščal v razpravo, ali ima renta svoje mesto v socializmu. Tu je. Bila bi naj prispevek tistih podjetij, ki koristijo takšna družbena prirod-na bogastva, ki so boljša od povprečja vseh rudnikov. Torej, če je renta osnova za izravnavo pri-rodnih pogojev in možnosti za uporabo mehanizacije, potem bi morala temeljiti na dognanih ocenah, v kakšnih pogojih rudniki delajo.
Pa zdaj ne temelji?
Ne. Mi, denimo, kopljemo lignit 400 metrov globoko, kot no-
hjeSF SUno°redkao,0 jekslvfr
ali Se , Ve$d m moralne ocene, Toda ^°. °dločil za zastopanje, družb- • po lak ali drugačen, Zakoni+ lma na razpolago samo z°Per Žs sredstva, da postopa VcLdrŽavljana> ki krši pravi-vnega reda in državljan-
ske discipline In nihče ni postavljen izven zakona za to, ker ga sam dovolj spoštuje. Uporaba nezakonitih metod in sredstev zoper državljana, ki objektivno zares ni (ali pa tudi je) glede svojih obveznosti in dolžnosti dovolj odgovoren, vesten itd., opozarja na dvomljivost pojmovanja družbene discipline tistih, ki se takih metod poslužujejo. Kajti slej ali prej se taka sredstva lahko z izgovorom boja za-per nedisciplino, neodgovornost, začenjajo uporabljati tudi zoper tiste, ki jim ni mogoče očitati niti nediscipline in ne neodgovornosti. Tudi pri zaščiti pravic delavca, ki svojih obveznosti do družbe ne izpolnjuje tako dosledno, kot je dosleden, kadar gre za njegovo pravico, se branijo bolj trdna pravna razmerja in zakonitost kot pa zakonite pravice in koristi prizadetega delavca. Zaradi tega je trmasto vztrajanje pri nezakonitem postopku, češ »upira se nam, da bi spoštovali zakonitost v odnosu do takega in takega dvomljivega človeka ...«, tudi neumestno in za utrjevanje zavesti delovnih ljudi celo nevarno.
Danes to še tembolj, ko postaja vprašanje ustvarjanja pravnih pravil, ki so vsebina temeljnih pravnih aktov delovnih organizacij in komun, stvar delovnih kolektivov in vsakega delovnega človeka.
VLADO VODOPIVEC
ben drug rudnik, in plačujemo rento, rudniki z dnevnim kopom pa je ne plačujejo. Zakaj? Ker je renta zdaj fiskalni instrument, katerega namen je, vzeti sredstva tistemu, ki jih ima.
Kdo dobi ta sredstva?
Zveza dobi 70 °/o, republika 15 %, isto toliko občina.
Bi lahko povedali nekaj več o tem, kako je prišlo do takšnega načina plačevanja rudniške rente?
Že v starem sistemu, ko je bil temelj za izračun družbenih obveznosti »minimalni osebni dohodek«, ki ni spodbujal delovne storilnosti, so se vsem tistim rudnikom, ki so se trudili, da bi z uvajanjem mehanizacije in stimula-tivnejših načinov delitve osebnih dohodkov povečali produktivnost, večale družbene dajatve, instrumenti obdavčitve pa so obremenjevali rudnike po načelu »kdor več ustvari, naj več da«. Leta 1960 je Velenje plačevalo 402.420 din družbenih obveznosti na zaposlenega, Kreka 183.242, Kostolac 129.391 (oba sta tudi rudnika lignita) itd. Istega leta je rudar v Velenju nakopal povprečno 885 ton (rudniški učinek 4,059 ton na dnino), v Kreki 426 ton (rudniški učinek 1,779 ton), v Kostolcu 365 ton (rudniški učinek 2,385 ton).
Novi gospodarski sistem ni odpravil vseh anomalij, kot smo pričakovali. Renta je ostala (za tri rudnike) in z njo vred je ostalo v veljavi tudi načelo »kdor več ustvari, naj več da«.
Na osnovi kakšnih kriterijev so določali rento?
Edini kriterij so bila sredstva, ki jih rudniki ustvarijo z večjo delovno storilnostjo. Ko smo temu ugovarjali, so rento preimenovali v rudniški prispevek, ki prav nič ne skriva svojega namena. Leta 1961 so ta prispevek določili takole: Banoviči 22o/o, Velenje 15 o/o, Kreka 13 % od bruto produkta premoga. Rudniki so se pritožili in so ga popravili na: Banoviči 15 "/o, Velenje 12«/o, Kreka 9 o/0. Istega dne, ko je zasedala Zvezna skupščina, ki naj bi uzaleanila omenjene obveznosti, se je nekaj ljudi dogovorilo, da bo Kreka plačevala 7 %, Banoviči 4 o/«, medtem ko je za Velenje ostalo 12 °/o. Torej, o kakšnih kriterijih lahko govorimo?
Koliko je Velenje lani plačalo na račun rudniškega prispevka?
Skupni družbeni prispevek našega rudnika je znašal milijardo 250 milijonov, od tega renta kakih 70 o/,. Medtem ko so bile v prvem polletju lani družbene obveznosti na zaposlenega v Vele-
nju 330.000 dinarjev — na tono 372 dinarjev, so bile v Kreki 110.000 dinarjev — na tono 209 dinarjev, v Banovičih 100.000 dinarjev na zaposlenega — na tono 213 dinarjev. V premogovnikih, ki ne plačujejo rudniškega prispevka, so bile skupne družbene obveznosti od 7000 do 30.000 din na zaposlenega — na tono od 19 do 85 din.
Tak način obdavčitve je Velenje najbrž hudo prizadel?
Zelo hudo. Plačamo četrtino družbenih obveznosti vseh rudnikov, ustvarjamo pa kakih 10 »/o proizvodnje premogovnikov po količini in 15 % po vrednosti. Naša storilnost je med najboljšimi v Evropi, sploh pa najvišja v državi. Ko je pri nas 9 ton na moža premalo, je takšen učinek na primer v Kreki, ki ima enakq mehanizacijo in tudi pogoje, rekorden. Toda kaj, ko pa vsa ta prizadevanja niso ustrezno nagrajena. Lani smo s skrajnimi napori ustvarili 180 milijonov skladov, od tega smo morali plačati 160 milijonov za anuitete, in tako nam praktično ni ostalo nobenih sredstev za samostojno razširjeno reprodukcijo niti za potrebe družbenega standarda. Pri tolikšnem učinku! Ni zasedanja delavskega sveta, da ne bi govorili o tem.
Ste zahtevali revizijo?
Nekajkrat. O razmerah, v katerih smo se znašli zaradi rudniškega prispevka, smo obvestili Zvezni izvršni svet in številne druge zvezne organe in organizacije, ki so naše težnje podprli, vendar je ostalo zgolj pri besedah. Pošiljali smo jim elaborate in predloge, pa nam niso odgovorili. Ne zanikamo potreb družbe po sredstvih, sodimo pa, da morajo biti kriteriji obdavčitve stimulativni za tiste gospodarske organizacije, ki dobro gospodarijo in dosegajo visoko produktivnost. Ne moremo se strinjati z instrumenti, ki gospodarsko ločujejo posamezne rudnike zato, ker nekateri med njimi z boljšim delom in večjo produktivnostjo dosegajo večje uspehe, potem pa jim učinek boljšega gospodarjenja odvzamejo v celoti in jim ne puščajo niti malo spodbude za še večje napore. Zato. smo predlagali naj bi ustanovili komisijo, ki bi temeljito proučila ves sistem obdavčevanja rudnikov in ugotovila, kdo naj plačuje rento in koliko. Začasna rešitev pa bi bila, vsaj za nas, da nam bi zmanjšali rudniški prispevek na 7 »/o.
So vam odgovorili?
Ne.
Tudi v predlogih za reševanje problematike rudnikov zasledimo vse, samb tega ne. Čeprav je ureditev rente veliko bolj pomembna za uveljavljanje resnične delitve po učinku kot vse drugo. Nasprotno pa zasledimo težnje, da bi sanirali nizko produktivnost. Vemo za predlog, da bi rudniki z nižjo produktivnostjo pri vsaki ustvarjeni toni dobili dotacije. Mar to ni podpiranje nizke produktivnosti?
čudno, vsi, na katere ste se obrnili, so vaše težnje podprli, ostalo pa je pri starem. Kdo je torej tisti, ki zavira?
Ne vem. JANEZ VOLJČ
Ljubljansko konstrukcijsko podjetje Edelit je bržčas eden izmed najmlajših slovenskih izvoznikov. Pa ne samo zaradi tega, ker so Element, Tesar, Hrast, Mizarstvo, 2aga in Udarnik šele od januarja letos združeni v enotno konstrukcijsko podjetje, temveč predvsem zaradi tega, ker prej tako rekoč nihče izmed njih ni povsem zaslužil imena izvoznik. Pač, v lanskem letu že, saj so takrat še samostojna podjetja izvozila svojih izdelkov v skupni vrednosti za približno 70.000 do 75.000 dolarjev.
A navsezadnje, vse to so stvari, o katerih je treba pisati v preteklem času. Zato pa je veliko bolj zanimivo to, kar so v Edelitu zapisali med svoje letošnje in sploh prihodnje načrte. Tako so na primer organi samoupravljanja sklenili, naj bi se letošnji izvoz povečal za celih 100 °/o. In pravijo, da je ta optimizem postavljen na trdna tla.
V ISKANJU TRŽIŠČ
V Edelitu pravijo, da je perspektivi podjetja ime izvoz. Ne samo, da je na domačem tržišču čedalje več konkurentov s sorodnim proizvodnim prograipom, tudi njihove lastne kapacitete so tolikšne, da bi bilo moč zasnovati visoko rentabilno ve-
postal pomemben proizvajalec in izvoznik stanovanjskih hiš, poslovnih zgradb in drugih objektov. Prav ta del proizvodnega programa zdaj postaja čedalje bolj komercialno zanimiv. Zakaj, pove najbolj zgovorno tale podatek: od podpisa pogodbe pa do vselitve — podjetje namreč sklepa pogodbe na ključ — ne preteče več kot šest tednov, pri tem pa lastniku ni treba, drugega, kot pripeljati pohištvo, kolikor že sploh ni vgrajeno. s
Interesentov na zunanjih tržiščih je čedalje več. Tako pripovedujejo, da si je njihovo stavbo, ki so jo gradili za eno izmed torinskih tovarn, ogledalo samo v minulem letu okoli 250.000 ljudi. Zdaj se jim obeta, da bodo gradili nove stanovanjske zgradbe, morda celo novo upravno poslopje omenjene tovarne. Razen tega pa namerava Edelit konkurirati pri italijanskih prosvetnih oblasteh pri gradnji novih šol.
Med letos najbolj zanimivimi posli pa je Maroko, kjer Edelit nastopa v konkurenci s Švedi, Francozi in Nemci pri gradnji velikega mladinskega naselja. Svoj načrt za pol drugi hektar zazidane površine tega naselja, ki ima razen stanovanjskih hiš tudi nekaj večjih objektov, kot
Orientacija: IZVOZ
Iikoserijsko proizvodnjo. A zdravstveni dom, ki.nemato-ob vsem tem še nov argu- , graf, restavracija, so že pred-ment: slej ko prej se bo tre- ložili. in v Edelitu s precejšna Usmeriti na zunanji trg, a njo mero gotovosti računajo, prodor nanj v pravem času da bodo kljub ostri konku-lahko pomeni več kot pol renči oni gradili. Zato, ker uspeha, lahko pomeni — pri- lahko v celoti opravijo naro-
dobiti si stalne odjemalce.
Samo orientacija in hotenje, da bi del proizvodnega programa izvažali, je premalo. Treba je najprej odpreti vrata na zunanji trg. Milimeter za milimeter, če bi hoteli govoriti v prispodobah. Prav zato so Judi vsa prizadevanja Edelita usmerjena v iskanje zunanjih tržišč. Pa uspeh?
V prodaji finega pohištva 50 vrata tujih tržišč tako rekoč že zdaj na stežaj odprta. Na tržišča Amerike, Avstrije, Švice, Italije, Zahodne Nemčije. Posli s trdimi valutami, kot pravijo v Edelitu. Zato obrat Hrast celotno proizvodnjo finega pohištva usmerja na zunanja tržišča.
Z letošnjim letom pa se Edelitu obeta, da bo tudi.z
čilo v šestih mesecih po sklenjeni pogdtibi, ker lahko zagotove tudi potrebno ekipo monterjev, ker so tudi v ceni konkurenčni. Razen tega naročila pa se jim obeta tudi zelo ugodno naročilo za gradnjo 200 stanovanjskih hiš v Zahodni Nemčiji.
V NOVO DELITEV DELA
Zahteve tujih kupcev pa so v primeri z domačimi še vedno znatno večje. Označujejo jih predvsem štiri kategorije: nizka cena. kvaliteta, velika količina in kratek dobavni rok. Zato tudi pravijo v Edelitu, da je iasna orientacija — komu prodajati — še vedno premalo in da je treba imeti prav tako jasno orientacijo tudi, kako proizvajati. V dokaz so navedli
drugim delom’ svojega proiz- Primer: načrte za naselje v
vodnega programa prodrl na tuja tržišča. To velja predvsem ža njegova aluminijasta okna z lesenim jedrom, izdelana po lastnem patentu. Povpraševanju italijanskih trgovcev se zdaj pridružujejo še možnosti izvoza v Zahodno Nemčijo. Razen tega pa je Edelit preko svojih izvoznikov v dogovoru z Libijo, kjer naj bi osnovali posebno predstavništvo za prodajo in montažo teh oken. V Edelitu pa pravijo, da so prvič začeli razmišljati o prodoru na tuja tržišča tudi s konstrukcijskimi elementi. Tako se prav zdaj pogajajo z Zahodno Nemčijo za gradnjo velikih skladišč za pohištvo, obetajo pa se tudi posli na Madžarskem in Romuniii.
V IZVOZ HIS
Z osvojitvijo proizvodnje fasadnih elementov za montažno gradnjo stavb — mimogrede: izdelek je povsem domače konstrukcije in v celoti domač patent — pa je Edelit
Maroku so morali izdelati v osmih dneh!
In prav v to so usmerjena vsa njihova prizadevanja. Poslovno sodelovanje poskušajo razširiti z novimi partnerji. Kooperacija s Termiko, Tehnikom in Toplovodom je omogočila, da so lahko v Edelitu prešli na sklepanje pogodb na ključ in da so v kvaliteti, ceni in dobavnih rokih pri montažnih hišah postali konkurenčni na tujih tržiščih. V to sodelovanje pa si prizadevajo pritegniti še druge partnerje, zlasti manjša obrtna podjetja, ki naj bi prevzela še druga dela, kot pleskanje, notranjo opremo ... Kljub lastnemu projektivnemu biroju pa skupaj s Termiko snujejo nov biro, ki naj bi skrbel za arhitektonsko projektiranje montažnih zgradb, namenjenih izvozu. Znotraj podjetja pa si v Edelitu prizadevajo proizvodni program čimbolj tipizirati in zasnovati proizvodnjo na tekočem traku.	S. B.
mirnimnimMmiiiimnroiinitniiniifflniiiiiiiiiiifhTOniinilillllllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiliiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiMinHMiMiii
iiiiiifliiiiiir
odbora Litija ta ^p^fStaS^SoSllS hstične zveze Litija skupaj razpravljali o osnutku novega statuta občine, s čimer se je pravzaprav začela široka
° t6j Važni listini občanov, so opozorili na nekaj določil v osnutku, ki jih bo treba pred izdelavo dokončnega besedila osnutka novega statuta bbčine Litija vsekakor upoštevati.
Mimo drugega je bil deležen razprave tudi del 25. člena osnutka novega statuta občine Litija, ki ima med drugim tudi tole določilo:
»Občinska skupščina sama na svoji seji ustanavlja delovne organizacije.«
ClaDi kluba odbornikov občinskega ljudskega odbora Litija so menili, da je lahko tako določilo prej škodljivo
Razprave o osnutku statuta kamniške občine
Določbe
o ustanavljanju novih delovnih organizacij v občinskih statutih
kot koristno. Za kaj gre? Dosedanje izkušnje okrog nadaljnjega razvoja gospodarstva kažejo tudi na nekaj loka-lizma pri ustanavljanju posameznih gospodarskih organizacij. Dogajalo se je namreč, da so marsikje ustanavljali posamezne gospodarske organizacije, čeprav za to ni bilo nobene potrebe, največkrat zavoljo tega, ker so tako ali podobno gospodarsko organizacijo ustanovili tudi v sosednji občini. Slo je torej za prestiž, ne pa za neko ekonomsko utemeljenost oziroma sploh potrebo.
Predlagano je zato bilo, da je treba to določilo iz 25. člena osnutka novega statuta občine Litije spremeniti oz. dopolniti tako, da bi se glasil, »da občinska skupščina sama na svoji seji ustanavlja delovne organizacije, vendar v skladu z načrtom razvoja gospodarstva na območju same občine ter v skladu z načrti okraja, republike in zveze.«
Čeprav v Litiji ni bilo primerov takega prestižnega ustanavljanja posameznih gospodarskih organizacij, poudarjajo, da bi tako določilo v občinskem statutu tudi v prihodnje omogočilo morebitno zaletavost in nenačrtnost pri ustanavljanju novih gospodarskih organizacij.
Vsekakor bo mogoče predlog s skupne razprave o osnutku novega statuta občine Litija o vsklajevanju načrtov pri ustanavljanju novih delovnih organizacij koristno uporabiti tudi še kje drugje.
Z razpravo na mladinski tribuni, ki jo je letos uvedel v svoj program Občinski komite LMS v Kamniku, so se te dni začele javne razprave o osnutku statuta kamniške občine. O njem je že razpravljala osnovna organizacija ZK v Kamniku, v kratkem pa bodo začele razpravljati tudi krajevne organizacije SZDL. Delovni kolektivi o osnutku statuta še niso podrobneje razpravljali, vendar so se razprave o nekaterih določbah, ki zadevajo odnos delovne organizacije do občinske skupščine in komune sploh, že začele zlasti v okviru komisij, ki v delovnih kolektivi pripravljajo osnutke statutov delovnih organizacij, V naslednjih dneh bodo o posameznih poglavjih statuta govorili tudi družbeni organi v komuni, kot so svet za šolstvo, svet za telesno vzgojo, svet za kulturo in tako dalje.
Glavna pripomba, ki jo je moč zaslediti v dosedanjih razpravah o osnutku statuta kamniške občine, opozarja na to, da bo potrebno večino določil v osnutku bolj konkretizirati. Tako so mladi na mladinskih tribunah opozorili na potrebo po večji konkretizaciji določbe, ki govori o skrbi občine za urejanje družbenega življenja mladine. Gre namreč tudi za vprašanje materialnih pogojev, zlasti prostorov, v katerih naj bi se družbena aktivnost mladih odvijala.
Odnos med delovnimi organizacijami in občinsko skupščino v osnutku sloni le na administrativni podlagi. Na tem področju bo treba določneje obdelati zlasti dolžnosti občinske skupščine in občinskih organov sploh do delovnih organizacij in obratno. Zlasti bo treba podrobno obdelati planiranje gospodarskega in družbenega razvoja komune in v posameznih podjetjih.
teri predlagajo, naj bi bila sredstva krajevne skupnosti vezana na dohodke, ki se ustvarjajo na območju skupnosti, vendar tu spet obstaja bojazen, da bi bile pri tem zapostavljene skupnosti na manj razvitih območjih občine.
V zvezi z zaposlovanjem invalidov v delovnih kolektivih je v dosedanji razpravi prevladal predlog, naj bi to obveznost kolektivov vnesli tudi v občinski statut. V zadnjem času namreč vse bolj pogosto zasledimo pojav, da se delovni kolektivi branijo zaposliti invalide in da skušajo nekatere ekonomske enote izločiti celo in-vadile, ki so člani njihovih kolektivov.
Verjetno bo pri izpopolnjevanju osnutka statuta treba upoštevati tudi predlog, naj bi zbori občanov imeli stalna delovna predsedstva. Ta bi namreč veliko lažje, kot so dosedanja ad hoc predsedstva, skrbela za izvajanje predlogov in stališč, ki jih občani dajejo na zborih, skrbela za odgovore na postavljena vprašanja in podobno.
Eno izmed pomembnih vprašanj, ki se porajajo v razpravi o osnutku občinskega statuta, je, ■ kako konkretizirati načelo javnosti dela družbenih organov v komuni. O tem namreč v osnutku govorita le dva člena. Ni pa v osnutku govora o oblikah, preko katerih bi bila zagotovljena javnost dela teh organov oziroma preko katerih bi bili občani sproti seznanjeni s problematiko, ki jo ti organi obravnavajo.
Že dosedanja, čeprav kratka razprava o osnutku statuta je pokazala, da bo potrebno osnutek precej izpopolniti in upoštevati vrsto konkretnih predlogov, ki jih dajejd" občani v razpravi. Sodijo, da bo treba vsekakor najprej izločiti določilo, ki govori o nekaterih predpravicah občanov, ki dalj časa žive na območju občine, do stanovanj, zaposlitve, socialnega varstva in podobno. Saj je že od vsega začetka jasno, da imajo in morajo imeti tudi v bodoče vsi občani na območju komune enake pravice in seveda tudi enake dolžnosti.
Ij-
ffliRiRuuniHiiiitiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiRiiiRHiRiniiniiiiiiiniiniiiitininiiiiiiiiiiiniiiiifliiniiiiiinfiiiiHiiHiiiiniitnninfiiHiniiiK^tiRiiHiiniiiiNunii
Glede na pomembno vlogo krajevne skupnosti v celotnem komunalnem sistemu je v dosedanjih razpravah največ govora o materialni osnovi te skupnosti. Neka-
HOČE IN NJENA POT V ORGANIZIRANO PROIZVODNJO
Ceneje, več in bolje

fr,;,:.
»Sana« Hoče, tovarna čokolade, bonbonov, keksov in pecilnih praškov, je najstarejši proizvajalec izdelkov na osnovi škroba ne le v naši drža vi, pač pa tudi na Balkanu. Slednje omenjamo posebej zategadelj, ker bo »SANA« tudi v okviru predvidene specializacije slovenskih podjetij živilske industrije razvijala predvsem omenjeni tradicionalni proizvodni program, ki ga bo dopolnjevala še z nekaterimi vrstami desertnega' blaga.
Če so v to smer, na kratko rečeno, usmerjeni načrti »Sane«, se prav zdaj v podjetju spoprijemajo s problemi notranje organizacije podjetja ter s tehnologijo proizvodnje. Za dosedanjo rast podjetje je bilo namreč značilno, da so povečevali proizvodnjo predvsem na račun zaposlovanja novih delavcev. Ker je tovarna slabo mehanizirana — vse do zadnjih dni, ko so dobili več najsodobnejših strojev, so večino del opravljali ročno — so tako pospeševali drago obrtno proizvodnjo. Posledica tega in pa dejstva, da podjetje ni podrobneje spremljalo gibanja stroškov (ker so »pozabljali« na evidentiranje!), so bili — razen drugega —- tudi nizki osebni dohodki.
Zdaj so te zadeve — na zahtevo samoupravnih organov in novega vodstva podjetja — zagrabili drugače. Z vrsto manjših adaptacij so izboljšali delovne pogoje in omogočili večjo kontinuiteto v proizvodnji. Sproti in natančno delajo tisto, kar bi morali že vse doslej, namreč evidentirajo stroške ter vodijo točne podatke o zalogah. Doslej se jim je namreč dogajalo, da so najrazličnejše osnovne surovine tudi propadale ali pa so po nepotrebnem obremenjevali obratna sredstva z nakupom novih, Čeprav so dostikrat imeli v tovarni dovolj surovin, le vedeli niso, koliko jih imajo na zalogi in kje so shranjene! Tako poslovanje, ki je dostikrat nosilo pečat »reševanja iz zadreg«, pa je bilo razen vsega drugega tudi neverjetno drago. Če so v podjetju ugotovili, da morajo nujno poskrbeti za to ali ono surovino, jo je nabavna služba preskrbela ne glede na ceno. Zdaj, ko so v podjetju prišli do dovolj zanesljivih podatkov, poslujejo drugače, tako kot sicer mora delati dober gospodar. Za vsako surovino, ki jo potrebujejo,
mora komercialna služba zbrati ponudbe vseh dobaviteljev. Izmed njih potem izberejo tisto, ki je glede na ceno, rok in druge pogoje za tovarno najbolj sprejemljiva. Približni izračuni so pokazali, da bodo samo zavoljo tega lahko znižali materialne stroške približno za 30 o/o.
Se nekaj so poudarili v podjetju: sodijo namreč, da pride do mnogih napak, ker mnogi preveč radi upoštevajo geslo »Učimo se na napakah!« Vprašanje je, če se ob njih res nekaj naučimo, ali pa samo »gasimo«, namesto, da bi se jim izognili. Vselej to res ni mogoče, dostikrat pa je!
Ob vsem tem je zanimivo, da »SANA« v zadnjih letih ni imela večjih težav s prodajo svojih izdelkov, saj trg — razen morda s čokolado — še vedno ni prenasičen. Pobudo za izboljšanje poslovanja torej ni dal trg, pač pa jo je porodilo spoznanje proizvajalcev tega kolektiva, da bodo lahko izboljšali življenjske pogoje predvsem tako, da bodo poskrbeli za boljšo organizacijo dela in proizvodnje.	-mC
Šofer Karlo Jan, zaposlen pri ZTP na tovorni postaji Maribor, je oni dan ugotovil, da mu je nekdo v garaži iz osebnih »simpatij« ali pa iz nezdrave šale pred vožnjo odvil vse vijake na prvem kolesu težkega tovornjaka. Stvar bi se po vsej verjetnosti končala povsem drugače, če ne bi šofer pri pregledu voza pravočasno odkril okvare. (Foto M. Šparovec)
BORBA ZOPER FLUKTUACIJO
Glasilo Republiškega sveta ZSJ za Slovenijo. Izdaja CZP Ljudska pravica v Ljubljani. List je ustanovljen 20 novembra 1942. Urejuje uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik:
VINKO TRINKAUS
Naslov uredništva m uprave: Ljubljana, Kopitarjeva ul. 2, poštni predal 313-VI. telefon uredništva 33-722 in 36-672, uprave 33-722 in 37-501. Račun pri Narodni banki v Ljubljani it. NB 600-11/1-365 — Posamezna številka stane 20 din — Naročnina je: četrtletna 250, polletna 500 ln letna 1000 din — Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tisk in klišeji CZP »Ljudska pravica«.
Ljubljana
Pomanjkljivosti v investicijskem vlaganju
V dosedanjem investicijskem vlaganju na področju občinskega ljudskega odbora Litija, tako za potrebe gospodarstva kot tudi za negospodarske namene, je bila vrsta pomanjkljivosti. Pravzaprav so tu doslej vlagali razpoložljiva sredstva brez potrebnih predhodnih podrobnejših proučitev, katere naložbe bi bile ekonomsko kar -najbolj rentabilne oz. upravičene in pri katerih bi se tako naložena sredstva kar najhitreje obrnila.
Ta nenačrtnost bi v prihodnje pomenila korak nazaj v pričakovanem nadaljnjem razvoju gospodarstva. Doslej n. pr. na področju litijske občine še ni bilo zaslediti primerov, da bi
gospodarske organizacije združevale -sredstva za potrebe investicijske izgradnje, točneje za potrebe ene od teh gospodarskih organizacij. Tako bi bilo mogoče pravočasno zagotoviti potrebna sredstva in potem tudi v predvidenem roku dogoto-viti dela. Med drugim bi bilo mogoče laže nastopati na raznih natečajih za dodeljevanje investicijskih sredstev.
Prav bi bilo, da bi že letos na zasedanjih organov delavskega samoupravljanja ln občinskega ljudskega odbora Litija razpravljali o tem in začeli z združevanjem sredstev za potrebe gospodarstva v prihodnjem letu.
-k-
Po podatkih Zavoda za zaposlovanje delavcev v Velenju so v lanskem letu v šaleški dolini na novo sprejeli na delo 1880 delavcev, medtem ko je predlani znašalo to število 2040. Vendar jih je predlani odšlo z dela le 939, lani pa za 324 več, to je 1263. Na prvi pogled je bila fluktuaclja v šaleški dolini lani večja kot predlani. Po analizi, omenjenih številk pa Izhaja, da se je prava fluktua-cija zmanjšala vkljub absolutnim večjim številkam. Lani se je namreč posebno zvišalo število mladih, ki so zapustili delo, ker so morali na odslužitev vojaškega roka. Tudi upokojitev je bilo lani mnogo več. Saj so bili v 1961. letu upokojeni samo štirje, medtem ko jih je bilo lani kar 78.
Poseben problem fluktuacije je v Rudniku lignita v Velenju, kjer je predlani odšlo z dela 343, lani pa 581 delavcev. Vendar je realno število fluktuacije v rudniku po odbitju prej navedenih odhodov z dela iz objektivnih razlogov le nekaj nad 150. Delo v rudniku je težko, mehanizacija pa zahteva vzdržljive ljudi. Res, da so v rudniku osebni dohodki pri jamskih delavcih višji, vendar to še ni vse. Zlasti so važni tu medsebojni odnosi ln medsebojna povezanost. Tam, kjer je pravo prijateljsko vzdušje, skoraj ne poznajo fluktuacije. Z decentralizacijo, ki so jo zadnje mesece v rudniku še poglobili s tem, da praktično z vsemi sredstvi razpolagajo eko-
nomske enote, so prenesli tudi borbo zoper fluktuacljo na ekonomske in obračunske enote. Kolikor bodo v ekonomskih ln obračunskih enotah bolj skrbeli za človeka, toliko manj bo v bodoče odhodov lz rudnika. Vsak nov delavec pa pomeni nove stroške za pripravo za delovno mesto, M obremenjuje ekonomsko enoto.
Močna fluktuaclja je tudi v gradbenem podjetju VEGRAD, kjer je bila lani dosegla 187 delavcev. Iz objektivnih razlogov je odšlo lz hotela PAKE 48 delavcev (hotel je delavce moral odpustiti, ker je tako bil nerentabilen). Pri podjetju VEGRAD povzroča veliko fluktuacljo sezonski značaj dela pri tem podjetju.
še z večjo skrbjo za delavca pa bodo mnoga podjetja v šaleški dolini vsekakor zmanjšala fluktuacljo.	v. V.
Pojasnilo
V prejšnji številki smo objavili poročilo, da je bila na zadnji seji predsedstva »izvoljena komisija za izdelavo statutov delovnih organizacij«. Tiskarski škrat se je tokrat poigral z naslovom, kajti v resnici je bila izvoljena komisija »za pomoč pri izdelavi statutov delovnih organizacij«. To je sicer lahko' bralec razbral iz besedila, toda naslov poročila ga je lahko zavedel in zato je potrebno to pojasnilo.
PO KATERIM ČLENU?
Odpoved delovnega razmerja ob bolezni j
PROJEKTBIRO GORICA:	Del«*
vec, ki je nosil na pošto pisma z račtt' ni zasebnikov, je ta odpiral, dvig®” denar v banki in ga zase pridržuj strankam pa oddajal ožigosana P" trdila, ki jih je sam podpisal. Tak" si je prisvojil 146.000 din. Ko sni" za to zvedeli, smo naredili prija'" ~ na LM. Delavec pa se je javil »*	*
zdravniški pregled in je v bolid' s< škem staležu. Ali mu lahko odP°' £ vemo delovno razmerje zaradi štor' jenega dejanja sedaj, ko je v bol' niškem staležu in ali ga lahko to1 žimo?
ODGOVOR: Po členu 305 ZDR r-j mogoče odpovedati delavcu n1®8 tem, ko je bolan. Za dejanje, ki K8 je storil, lahko uvede podjetje d*' sciplinski postopek, vendar ne m0] re delavca kaznovati, dokler ni slišan. Tako torej sedaj, ko je d®‘ Qq lavec bolan, ga ne morete niti dl* v sciplinsko kaznovani niti mu odp0* ^ vedati.	P(
Ker ste zadevo prijavili LM,
javni tožilec uvedel kazenski P®* Tr
*Ci AjJl
stopek, ker gre za kaznivo dejanj®1 ki se preganja po uradni dolžnosti in podjetju ni treba vlagati pose®' JV, ne tožbe.	*
Odškodnina zaradi nesreče pri delu
A. M.: DRAGONJA VAS: K«1 član KZ sem imel pravico do up®[ rabe stroja te zadruge; tako s®®1 uporabljal tudi mlatilnico. Zadrug8 je nam — kmetom — dajala ®8 razpolago poleg mlatilnice še en®' ga delavca, ki je upravljal z m®' torjem in strojem, ostalo delo sna" opravljali sami kmetje. Pri vdeva' nju snopov mi je po nesreči sp®] drsnilo in ker odprtina za vdeva' nje ni bila zavarovana, mi je str®J zagrabil nogo in jo zmečkal do K®' lena.
V bolnišnici so mi odrezali n®' go nad kolenom. Sedaj čakam ®8 protezo.
Kot kmetijski zavarovanec ®jj mam pravice niti do proteze ril® do invalidnine. Prosim za odgovof
1.	ali mora zadruga zavarovat vsaj dva delavca — strojnika »Ji vdevalca, oziroma ali mora dati n8 razpolago dva delavca ali sai®* strojnika;
2.	ali ni dolžnost zadruge, da posojuje le take stroje, ki so pra* vilno zavarovani;
3.	ali lahko zahtevam od z®' druge odškodnino za povrnit®* stroškov bolnišnice, prevoza itd« kar sem moral kot kmetijski izava* rovanec deloma sam plačati; pl®4 čilo prve in nadaljnjih protez, od škodnino zaradi izpada delovne#8! časa, ko sem mora! najeti tujo d®' lovno silo; odškodnino za boleČH ne; odškodnino zaradi zmanjšan*] delovne zmožnosti.
KZ odklanja kakršnokoli odg®'! vernost oz. odškodnino, čeprav J9 inšpektor za delo takoj po nesreč« ugotovil, da mlatilnica v tak eflj‘ stanju ne bi smela obratovati, k®*!
oi
št
Zi
V-]
St
G)
PC
$J<
ni bila zavarovana.
ODGOVOR: l. Glede moreblt' nega obveznega zavarovanja več* jega števila delavcev na mlatilo*' ci vam ne moremo odgovoriti, k®? o tem ni predpisov. Prav tale o n* nikjer predpisano, da bi mor*1* zadruga dajati poleg mlatilnice of razpolago vsaj dva delavca. pr»’ gotovo mora dati zadruga pol®* stroja še osebo, ki je strokovP® usposobljena za upravljanje z nji#1’ vendar, koliko strokovnih oseb m0" ra voditi oz. opravljati delo z ml®' tilnico, je čisto tehnično vpjaŠ®' nje, na katero vam mi ne m®' remo odgovoriti.	.
2.	Zadruge smejo dati v prom®1 samo pravilno zavarovane stroj®' To izhaja iz ustreznih določb z®' k ona o delovnih razmerjih, 18 splošnega pravilnika o HTZ pri d®' lu in konkretno v vašem prime®!] iz člena 30 pravilnika o higienski® in tehničnih zaščitnih ukrepih P£j delu s kmetijskimi stroji. Po t®1® členu mora biti odprtina za vlag®' sanje snopov tako zaščitena ograjena, da do bobna ne morer roke ali noge oseb, ki delajo ®8 mlatilnici.
3.	Ker je zadruga kršila oiu®' njene predpise in dala v proifle* nezavarovane stroje, kar je ugot®' vil inšpektor dela, in s tem V°' sredno povzročila nesrečo pri del®’ je odgovorna za škodo, ki vam j! zaradi nesreče nastala. Kolikor v*1®
zadruga na pismeni zahtevek
z*
izplačilo odškodnine, ki ga vložit* čimprej, ne bi v enem mesecu o®
čimprej, ne bi v enem mesecu -govorila ali bi bil odgovor neg®' tiven, imate možnost tožiti zadr® go. Rok za tožbo poteče v 3 leti® od dneva nesreče. Svetujemo vaO1) da se v tej zadevi obrnete na str®j
kovno osebo oziroma službo, • vam bo podrobneje svetovala ®8' vam bo strokovno pomagala pri v®' denju morebitne pravde.
Odškodnino lahko zahtevate stroške prevoza, zdravljenje v b®‘ nišnici oz. zavodu za medicinsK" rehabilitacijo, proteze, za izgup: zaradi najema tuje delovne sije. * zmanjšano delazmožnost, boleči®0 in strah.
Invalidsko zavarovanj®
I. A.: ZAGORJE OB SAVI: — „ šolanjem na rudarski šoli sem le,i 1961 zbolel na hrbtenici in sem 6
UU m UVCURI 111 SCIU v
operiran na ortopedski kliniki 1 Ljubljani. Za rudarsko delo niseL
več sposoben. Po okrevaniu me rudnik v Zagorju zaposlil v lai" parni. Moj osebni dohodek zna", 12.500 din mesečno. Ali imam radi svoje invalidnosti kake prav* ce po zakonu o invalidskem zaV* rovanju in kako naj uveljavim 1 pravice?
ODGOVOR: Vajenci in učefl*| strokovnih šol s praktičnim P , ukom so zavarovani po zakonu „ invalidskem zavarovanju samo primer invalidnosti, ki je posle4* ca nesreče pri delu ali poklic" bolezni.
Ce ste se poškodovali na
veznem praktičnem delu v šoli, lavniei ali rudniku in je bolezen ", hrbtenici posledica te poškodbi Imate pravice po zakonu o in val*" skem zavarovanju (pravico do us?" sobitve za drugo delo in prav1", do oskrbnine, pravico do zapo**l ve, primerne preostali del°uj zmožnosti, in pravico do denar"’ nadomestil pravico do invalid** pokojnine in pravico do invalidu*,, glede na stopnjo invalidno*,; v tem primeru vložite zah1, vek pri podružnici zavoda za soc*y no zavarovanje v Trbovljah.
Ce vaša invalidnost ni posled*^
» niz«, lu.auuiiust 111
nesreče pri delu, nimate pravic zakonu o invalidskem zavaroval


% LIiaf80voru so sodelovali (od leve proti desni): Maks HORVAT, predsednik DS EE »Hotel Maribor«; Jože JEDJUT, predsednik pododbora sindikalne podružnice EE Ožbolt; Srečko GOLOB, vodja kadrovsko o' Epialne službe; ing. Jože MUŠIC, vodja gradbišča EE »Maribor most«; Jože BREZOVNIK, predsednik sindikalnega pododbora V EE »uprava«; Anton GJEREK, predsednik pododbora sindikalne podružnice % ‘Maribor m*st«; Stanko STANC, podpredsednik izvršnega odbora sindikalne podružnice v podjetju »Tehnogradnje« in Franc ŽAGAR, član sindikalnega pododbora v EE Ožbolt. Ostali dve lotogra iji ’y	prikazujeta HC Vuzenica, eno prvih, ki so jih gradili dravski bobri ter tako imenovani kabelski žerjav, simbol tega podjetja.
\ Dravski bobri — tako pravijo kolektivu tehno-
T ^RADENJ iz MARIBORA - POTUJEJO V SVET. LAHKO BI SICER l USTaLI TAMKAJ, OB »RODNI« DRAVI, KI SO JO ŽE PREGRADILI P°VSOD, KJER SO STROKOVNJAKI PREDVIDELI HIDROCENTRA-IN MOSTOVE. BREZ VEČJIH TEŽAV BI SE PAC PREUSMERILI
>,>A DRUGE, manj zahtevne gradnje, pa so se drugače °dLocili. Skoda bi bilo njihovih dolgoletnih izkušenj, ŠICoda dragocene in svojstvene mehanizacije, zato "! 2Daj gradijo ali prevzemajo dela tudi drugod po slo-s> Ve-^iji, v drugih republikah in v tujini, ob eufratu v
Z	BODO PRAV TE DNI ODPRLI GRADBIŠČA IN ZACELI Z
»; gRadnjo treh mostov, medtem ko za ponudbe, ki so jih
3 P°SLALI v SUDAN, KUWAIT IN LIBERIJO, TUDI PRIČAKUJEJO v U<3(^>EN ODGOVOR.
dravski

bobri
rs, _■' .v- .
SO UTRDILI S Voj
'
lucliiiRi'
-
-J
• , 'f '	, VJj} V'-J.-V'» ,y ■-
. VTeh
cializac-. Vgradnjah se torej oklepajo spe-dela TIJe na hidrotehnična in inženirska djih t a “trmoglavost« pa jim je v zad-težav ,■ C“ Ltih nakopala obilo skrbi in c’aliža_n. nUdila*zelo malo tistega, kar spe-^ektiv-Ja pos^ovanja »načelno« prinaša
b°br°’ n’ vzrokov za obupavanje. Dravski 2 oDtjSo zdaj prepričani, da spet lahko ^stvarir'ZInom Pogledajo v prihodnost, ko vse t' S° namreč pogoje, da se bo lahnimi . l^j°, o čemer govori teorija, ures-ZatoV V Praksi.
^lektiv'1 'TJ6*™ besedo osmim članom V°rU nan- ^^nnogradenj, ki so v razgo-dju __ lza“ nekaj — po njihovem mne-in načrt ajb°E Značilnih odlomkov iz dela s kih eno°I podietja in njegovih ekonom-
fVAKRAT »NA SUHEM«
du<jej ,0 STANC meni, da je pravzaprav t>r°mi’ti težavah zadnjih let niso kom Misel - delavskega samoupravljanja! ^kšne* Je. drzna in nerazumljiva obenen ^'avn0s,težave 50 preživljali dravski bobr djei) •1 Podrobneje nikoli ni zvedela za aVskim V ^abšni zvezi so te težave z de djah?	samoupra vi j an j em v Tehnograd
Nlxnženir
Jože MUŠIC in Jože BREZOV
vaterim' dcdodneje pojasnila okoliščine,
1 anja '..s°.se spoprijemali organi uprav $e je ’ ®dikat in vodstvo podjetja, d črtani d,etie sPloh' obdržalo in plulo p< ^^Povedov ^ spec*abzacije. Izmenoma st
^ksltih'n?. vebkih hitrotehničnih in inžt V Paši ,° .1 £ktov, ki so naša domena, sm ?staljh JZay*.ze zgradili. Zato je pri pn ie tak0 g^adniab velika konkurenca. Pra V?1	1 Pa prav, če je tisti — se prav
^1. ■»-	S6 izka7P r\ r> io Rrvliči in CCI1C
"‘•Zavoji s<; 'zkaže, da je boljši in r®c, da" c° tega tepen. Zgodilo jse je nar v*eli dpi010 UsPeli z licitacijo in tako pr $a*o Za “na HE Trebišnjica. Nakupi Clie jn “ milijonov dodatne mehaniz zd=*j niso ^av°lj° okoliščin, ki nam : 5remiS|;| ■ povsem jasne, se je investitc l. tičali nddal delo drugemu podjetji i® bila?0 ”na suhem«, z mehanizacij' i btisrnn ?ar naenkrat nepotrebna. .Zaradi n„le vedeli, kaj naj storimo z nj Lresantnakater’h specifičnosti ni bila i: ,0 se ie Za druga gradbena podjetja ž?li smrfaZdel°' da smo našli izhod. Pr ric,ca Za tramreč gradnjo pregrade Kr ?>a me?E-SenX ki.er je potrebna j gradn; anizacija, kot smo jo pred vic š,S>.„lnj0 "a Trebišnjici. Toda za K
smA rreoisnjici. Toda za K n,°h?°.trebovali še celo armado
1 inv d t< ven<
i«. i
rt i'"1'- del ,	J= namreč oaiozil :
i® a niso utemeljitvijo, da raziskoval . tel	da dobro onravliena m liti
S^bvaniZaCije- Takosmoa™ni v ,.V' oj . eStl?d še 700 milijonov din;
®v- Venri83 230 milijonov lastnih src .trherj],, T ar smo še drugič pristali » r!®k del ,VeStitor le namreč odložil
trehpJ‘ul d°bro opravljena in jih U hanizar!i Ponoviti- Namesto da bi na nh strnli° npofabljali, je razen nel 1 v. ki smo jih lahko porat
drugje ali oddali v najem — stala vse leto. Z investitorjem se sicer pogajamo o povračilu škode in smo se načelno za odškodnino že dogovorili. Toda zavoljo tega zastoja smo z ostalo našo mehanizacijo, ki smo jo na srečo uporabili pri drugih delih ustvarili komaj toliko dohodka, da smo lahko krili nekaj več od polovice amortizacije ...«
»NI BILO PRAV, AMPAK...«
Zdaj so ponovna raziskovalna dela za HE Senj končana in na gradbišču EE Kruščica delamo s polno paro. Problem je torej rešen, zlasti še, če povemo, da so Tehnogradnje lani poiskale vrsto dodatnih del, s katerimi so krile izpad; da je podjetje izpolnilo letni plan (2,3 milijarde realizacije) in navzlic vsem težavam in delnemu zvišanju osebnih dohodkov obdržalo dotedanjo delitev osebnega dohodka v razmerju 89 % za osebne dohodke in 11 % za sklade.
Navzlic tolikšnim uspehom pa misel o »čudežu«, čeprav je bila precej nerodno izražena, ni ravno iz trte izvita. Stanko STANC pravi, da v podjetju dobro vedo, da niso ravnali prav, ko so zavoljo omenjenih in še nekaterih dragih objektivnih težav na domačem trgu gradbenih storitev (kar je pripeljalo do sklepa delavskega sveta, da bo treba poiskati delo tudi v tujini) zapostavili decentralizacijo samoupravljanja in nagrajevanja po delu. Ekonomske enote so v Tehnogradnjah sicer ustanovili ob koncu leta 1960. Razen nematerialnih pristojnosti, ki jih je osrednji delavski svet v celoti prepustil delavskim svetom ekonomskih enot, te razpravljajo še o planu ter samostojno razdeljujejo osebne dohodke. Tako vsaj so zapisali v pravilnikih. Dejansko pa se še zdaj dogaja, da vsi — ne glede na uspeh dela — zajemajo iz skupne sklede. Delavski svet podjetja namreč še ni našel načina, kako bi paraliziral »zunanje objektivne vplive«. Če bi hoteli dosledno nagrajevati po delu, bi morali na primer EE »Hotel Maribor«, ki je presegla letni plan, izplačati razliko po pravilniku (ekonomskim enotam pa razen izplačila za preseganje normativ v celoti pripadajo tudi prihranki na materialnih stroških). Ta sredstva pa bi lahko zbrali le tako, da bi jih odtegnili tistim enotam, predvsem EE Kruščica, ki svojih nalog niso izpolnile. Toda EE Krušica ni bila sama kriva...
»Teorija bi verjetno našla primerno rešitev za take primere, kot je naš,« je nadaljeval Maks HORVAT,« ampak naši delavci so prepričani, da bo odslej bolje.-Ne bi rekel, da so bili zdaj povsem zadovoljni, ko smo zaslužke delili' po starem, čeprav je bilo zapisano drugače. Ampak zgolj ta zapisana pravica je vzbudila neverjetno zanimanje za boljše gospodarjenje. Ljudje so se začeli zanimati za gibanje stroškov, za gospodarjenje v dragih enotah. Dogodilo se je, da so si enote medsebojno pomagale, takoj ko so izvedele, da je prišlo do težav, ki bi lahko vplivale na uspeh prizadetih enot in s tem drugih enot ter podjetja kot celote.«
»KJE PA SO STOPINJE?«
Jože JEDJUT meni: »Bi kar povedal, kako je pri nas v Ožboltu. Ena največjih težav, s katerimi se srečujemo, je obračun za opravljeno delo. Za naše podjetje je značilno, da večina del traja skozi daljšo dobo, tudi več let. V tem času se spre-
minjajo cene, tako da so kalkulacije nič kolikokrat postavljene na glavo. Investitor razlike v ceni prizna ali pa tudi ne, odvisno od tega, s kakšno dokumentacijo mu lahko postrežemo. Ker smo že ugotovili, da merila notranjega Obračuna v podjetju niso dovolj natančna, marsikakšnega stroška še sami zase ne moremo dokumentirati (čeprav »vemo«, da imamo prav), kaj šele, da bi z zahtevkom uspeli pred investitorjem. Zato naši ljudje vedno bolj terjajo, naj vendar enkrat že napravimo red. Prepričan sem, da bi organi upravljanja to zahtevo kdaj že tudiiz-peljali, če vse doslej ne bi imeli toliko skrbi, kaj bo sploh s podjetjem. Zdaj, ko smo si za razmeroma dolgo dobo zagotovili dovolj dela, pa bo več časa tudi za notranje utrjevanje podjetja. Zato predvidevamo, da bomo z letošnjim letom vendarle uresničili nagrajevanje po delu tudi v praksi. To bo člane našega kolektiva spodbudilo k še boljšemu gospodarjenju.«
Franc ŽAGAR, prav tako iz EE Ožbolt, ki je posegel v razgovor, je povedal, kako pravzaprav gospodari njegova enota. Samo lani so na primer pri materialnih stroških prihranili 17 milijonov, ki bi pripadli njihovi enoti za osebne dohodke, če... Zato pa vedo, da so se tudi v drugih eko-
nomskih enotah trudili, da so tudi drugje dosegli lepe rezultate. Ce pa ta sredstva niso bila razdeljena, je to prispevek vsega kolektiva, da bi lažje prebrodili težave, ki jih sami niso zakrivili.
S čim so predvsem že vplivali na boljše gospodarjenje? Anton GJEREK sodi, da so se ljudje začeli za vse zanimati. Prej so na primer opaže uporabili trikrat (tak je normativ), potem pa so jih zavrgli. Zdaj se potrudijo, jih vzdržujejo in popravljajo, pa jih petkrat ali tudi šestkrat uporabijo. Nič več se ne dogaja, da bi stroji po nepotrebnem stali jjod .milim nebom. »Gorje« tisti enoti, ki drogi enoti z zamudo dostavi zahtevano mehanizacijo ali ki »podtakne« pokvarjen stroj! Spor za odškodnino ni tako hitro rešen! Nadalje so delavci začeli posredovati najrazličnejše predloge za boljšo organizacijo dela, da povečevanje učinkov ne bi šlo zgolj na račun fizičnega dela itd.
Tisto, kar je omenil Srečko GOLOB, pa zveni kot anekdota. Toda pripetljaj je resničen in zato tolikanj bolj živo slika interes delavcev za gospodarjenje. Ko je zapadel zadnji sneg, je neki delavec, ki je prvi prišel v službo na gradbišče mariborskega mostu, ugotovil, da okoli čuvajske hišice ni nobenih stopinj. Čuvaj je torej vso noč ždel na toplem in ni opravljal dolžnosti. Ce bi se karkoli zgodilo, kdo bi nosil škodo?!
SAMI MED SEBOJ
Omenjeni primeri so nemara dovolj zgovorno pokazali, kako se navzlic vsem objektivnim pa tudi nekaterim subjektivnim težavam med dravskimi bobri razrašča zavest upravljavcev. Zanimivo in razveseljivo je, da sindikalne podružnica (zavoljo razdrobljenosti razdeljena na deset pododborov, ki so se glede idejno političnega dela povezali s sindikalnimi sveti tistih območij, kjer posamezne EE delajo) zares pomeni gibalo vsega družbeno-poli-tičnega dogajanja. Toda — do tolikšne aktivnosti je prišlo šele tedaj, ko so v podjetju uvedli ekonomske enote!
Jože JEDJUT pravi, da se še dobro spominja tistih časov, ko je sindikat samo informiral, delavci pa so se bali vprašati za pojasnilo. Uvedba ekonomskih enot pa je v kolektiv prinesla toliko novega, da so se o vsem morali natanko pogovoriti. Koga naj izvolijo v delavski svet, da ne bo samo »kimal«? Kako urediti kategorizacijo delovnih mest, da komurkoli ne bi delali krivico? Kako razporediti delavce, da bo vsakdo delal tam, kjer lahko uveljavi vse svoje sposobnosti? Kako čimbolj razumljivo pojasniti delavcem sicer zapletene in težko razumljive gospodarske in drage pojme ter pojave itd.? To so samo nekatera področja, v katera je »vgriznil« sindikat, ko so tudi v njihovem podjetju delavcem prepustili možnost, da lahko začnejo gospodariti tudi tam, kjer najbo-
lje .poznajo pogoje in razmere; v enotah, kjer delajo.
»Kjer je sindikat spal,« je vskočil v besedo Jože BREZOVNIK, »tudi ekonomska enota ni zaživela. To se je pokazalo na enem naših gradbišč. Ko je kolektiv izbral iz svojih vrst prave ljudi za sindikat, je tudi delavski svet v tej enoti začel razpravljati o dragih zadevah in ne samo o osebnih dohodkih.«
Srečko GOLOB je potem opozoril, da so s pomočjo sindikata kar v ekonomskih enotah uredili probleme v zvezi s starej-šinji in fizično izčrpanimi delavci. »Kar po tihem in v miru, sami med seboj so se pogovorili, Te delavce. So razporedili na lažja delovna mesta, na katerih pa prejemajo enake osebne dohodke kot dotlej.«
Franc ŽAGAR je dodal: »Vsi se staramo. Prav je in naša dolžnost je, da gremo na roke tistim, ki so se izčrpali. To so naši ljudje, ki delajo pri nas že dolgo vrsto let. Od 1400 zaposlenih, kolikor jih vključuje družina dravskih bobrov, dobra polovica šteje med stalni kader. Jutri, pojutrišnjem bomo morda potrebni pomoči mi, ki še zdržimo korak z mlajšimi. Z razumevanjem in dobrimi odnosi v kolektivu, kar smo že dosegli, teh problemov ni preveč težko urediti.«
LETOS: SPLOŠNA MOBILIZACIJA!
Inženir Jože MUŠIC je nadaljeval; »Menda smo zadosti povedali o sebi. Toda, lepo vas prosim, ne razumite tega samo kot tarnanje. Vemo, da so nas mar-sikod 'prehiteli, zlasti v decentralizaciji upravljanja. Toda rad bi, vedel, kako bi drugi delali v naših pogojih»Zase, na svojem lastnem primeru bi opdžbffl, da bi bil poslovni rezultat podjetja klavrn, če sindikat ne bi spodbudil zanimanja ekonomskih enot za gospodarjenje. Letos, ko smo si zagotovili toliko del, da povečujemo realizacijo od 2,3 na 4 milijarde dinarjev, ko bomo z deli v tujini pridobili še dodatno realizacijo v vrednosti milijon dolarjev, ko imamo vso potrebno mehanizacijo in sposoben kader, je prišel čas za splošno mobilizacijo! Tehnično smo sposobni, da bomo izvedli sprejeta dela, večjih finančnih težav tudi ne pričakujemo. Zato bodo naše EE vendarle lahko prišle do dejanskega obračuna po rezultatih dela.«
In kakor pravita Maks HORVAT in Anton GJEREK: »Zdaj razpolagamo z najsodobnejšo mehanizacijo z elektronskim krmiljenjem. Delo smo si zagotovili in zato imamo vse pogoje, da užijemo rezultate našega dela. Zato zdaj resno delamo na izpopolnjevanju meril dela in notranjega obračuna v podjetju ter statuta naše delovne organizacije. Tako se bomo izognili tudi tistim »objektivnim« težavam, ki smo jih sami krivi. Zato zdaj ne velja več: kakor bo! Pač pa bo tako, kot si bomo sami uredili!«
Pomenek s tovariši iz nekaterih ekonomskih enot podjetja »Tehnogradnje« — prav vseh nisem mogel obiskati, saj bi pot v Hrušico, Rovinj, Zagreb ter še v Sirijo in drugam bila dolgotrajna. — je nedvomno pokazal, da so dravski bobri srečno prebrodili težave in utrdili svoj jez: specializacijo podjetja. Z enako odkritostjo so opozorili na težave v dosedanjem delu kot so spregovorili o uspehih, težavah in načrtih. To utrjuje upanje in prepričanje, da bo podjetje v pogojih decentraliziranega samoupravljanja dobilo obresti za dosedanje skrbi in težave, povezane s potjo v svet.
MILAN GOVEKAR
JZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN © IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN
*I*IIEIIIIIIII1II1IEII
HlirjHiiniiniiiinimiiiiiHiiimiiiiiiiiiimnitnniiiiimiHiHniimHilifflninffliliiiminnimmiiiiimifflmmiralBfflmimimiimnmMmmmiHmmi
Na dnevnem redu: statuti
• JESENICE:
Kaj naj vsebujejo statuti?
Minuli petek je bil drugi plenum občinskega sindikalnega sveta na Jesenicah. Sklican je bil predvsem 2 namenom, da bi sindikalne podružnice dobile po vsestranski razpravi orientacijski program za sestavo prvih osnutkov statutov delovnih organizacij.
Na plenumu je bilo med drugim rečeno, da sindikati ne prevzemajo nase nobene odgovornosti glede strokovne in pravne formulacije statutov. Sindikalne organizacije naj bi bile odgovorne le za to, katera načela in kakšni odnosi naj bodo zajeti v statutih, drugače povedano, prizadevali naj bi si za vsebinsko popolnost statutov, za to, da bi potekala razprava čim širše, da bi bila o njih čimbolj poglobljena.
Iz statutov, tako je bilo rečeno, naj bo razvidno, kaj je pravica centralnih organov in kaj ostalih. Tu naj bi bil odgovor, kakšna naj bo■ politika planiranja proizvodnje, iz njih naj bi bilo razvidno, do katere meje imajo pravice ekonomske enote, kakšni naj bodo odnosi med ekonomskimi enotami in podobno.
Na plenumu je bilo opozorjeno, da v nekaterih delovnih organizacijah ne pripisujejo dovolj pomena komisijam, ki pripravljajo vse to gradivo. Vprašanje je na primer, če bo v Železarni uspelo tričlanski komisiji pregledati vse obstoječe pravilnike in izluščiti iz njih tisto, kar še ustreza današnjim pogojem.
Udeleženci so sklenili, naj bi s pripravami za statute pričeli čimprej, tako da bi lahko o prvih osnutkih že začeli v kolektivih razpravljati vzporedno z občnimi zbori sindikalnih podružnic.	Z. A.
© KOČEVJE:
Poziv na razpravo
Na zborih volivcev kočevske občine so odborniki občinskega ljudskega odbora in člani komisije za izdelavo občinskega statuta informirali volivce o pripravah za izdelavo občinskega statuta. Osnutek občinskega statuta kočevske občine je bil sestavljen že pred javnimi razpravami o osnutku zvezne in republiške ustave. Razprave pa so opozorile, da je potrebno nekatera določila v statutu dopolniti in spremeniti. V kratkem bo osnutek tako izpopolnjen, da bo dan v javno razpravo.
Odborniki so pozvali vse občane, naj osnutek občinskega statuta podrobno in temeljito proučijo in naj dajo svoje predloge in pripombe. Zato, da bi bili vsi občani podrobneje seznanjeni s posameznimi določili statuta, bo osnutek izšel kot priloga lokalnega glasila »Novice«.
Na zborih volivcev so priporočili tudi kolektivom delovnih organizacij, naj skrbe, da ne bo zastojev pri izdelavi njihovih statutov.	D. V.
• ČRNOMELJ:
Brez odlašanja pripravljajo osnutke
Na razširjeni seji Občinskega sindikalnega sveta Črnomelj so člani razpravljali o pripravah za izdelavo statutov v delovnih organizacijah. Dosedanje ugotovitve opozarjajo, da v nekaterih delovnih kolektivih odlašajo z izdelavo tvojih statutov do sprejetja zvezne in republiške ustave ter občinskega statuta. Sindikalni svet meni, da čakanje ni upravičeno, kajti dosedanje razprave o zvezni in republiški ustavi in skorajšnje razprave o občinskem statutu že nalagajo vrsto nalog in hkrati osnov za izdelavo osnutkov statutov v delovnih organizacijah. Na seji je bilo rečeno, da terja izdelava statutov načrtno poglobljeno in vsestransko delo. Zaradi tega je nujno, da s pripravami za izdelavo osnutkov prično takoj v prav vseh delovnih organizacijah,
D. V.
© SLOVENJSKE KONJICE:
Statut v razpravi
Te dni se bo začela javna razprava o osnutku statuta konjiške, občine. Se pred tem ga bosta na skupni seji obravnavala ljudski odbor in občinski odbor SZDL. Zato, da bi bil Osnutek dostopen čim večjemu številu državljanov, ga bodo razmnožili v nekaj tisočih izvodih.	V. L.
© LITIJA:
Začetek javne razprave
Klub odbornikov občinskega ljudskega odbora Litija in občinski odbor SZDL sta minule dni razpravljala o osnutku novega statuta občine Litija. Namen razprave je bil, seznaniti odbornike občinskega ljudskega odbora in člane plenuma občinskega odbora SZDL z osnovnimi značilnostmi novega statuta. S tem se je pravzaprav začela javna razprava o osnutku statuta. O njem naj bi razpravljali vseskozi do meseca maja. Že na tokratni razpravi so prisotni izrekli vrsto predlogov, ki jih bo treba upoštevati pri dokončni formulaciji statuta.	M.
• RADOVLJICA:
imenovana je komisija za statute
Na tretjem plenumu občinskega sindikalnega sveta Radovljica so udeleženci razpravljali, kako poteka izdelava statutov v gospodarskih organizacijah, oziroma kaj naj bi upoštevali pri izdelavi.
Na osnovi dosedanjih posvetovanj (posveta, ki so se ga udeležili direktorji; predsedniki delavskih svetov in sindikalnih podružnic nekaterih večjih gospodarskih organizacij in seje predsedstva ObSS Radovljica), je plenum zavzel\stališčc, naj bi v vseh podjetjih najprej izdelali temeljite l analize o sedanjem stanju.
Analize naj bi izdelale posebne komisije, o njih pa naj bi razpravljali na občnih zborih sindikalnih podružnic. Na občnih zborih naj bi sprejeli tudi nekatera najpomembnejša napotila in stališča, ki bi bila v pomoč komisijam pri izdelavi osnutkov statutov.
Plenum je tokrat izvolil tudi komisijo, ki naj pomaga delovnim kolektivom pri izdelavi osnutkov statutov. Sklenjeno je tudi bilo, da bo občinski sindikalni svet priredil tridnevni semtnSr s temo: Izdelava statutov delovnih organizacij.	F.
!lll*l!l!l!llilllil!!lil!ll1IIIIEIIIII

NAM JE VSEENO?
Naslov, ki sl ga Je za zgornjo sliko zamislil naš fotoreporter, Je kar pravšen. Tako prazne Jedilnice imajo namreč zdaj v »Kovinarju«, obratu družbene prehrane mariborske tovarne Metalna, odkar so z novim letom podražili obroke za 80"/». Razlaga je preprosta: dotlej je podjetje subvencioniralo svojo menzo, 17-članski kolektiv pa je dobival fiksne plače »za skrb« s tistimi abonenti, ki so v »Kovinarju« vztrajali bolj zavoljo nizkih e-	ot pa
zavoljo česa drugega, kar naposled tudi sodi k postrežbi. Zdaj, ko subvencij ne bo več, prizadeti up«„. da se bo osebje obrata družbene prehrane le zamislilo nad dejstvom, da ho treba drugače poslovati, saj bo sicer »zbežalo« še zadnjih 60 Izmed dosedanjih 270 abonentov. (Foto M. Šparovec)
© L02 NA NOTRANJSKEM:
V načrtu novi prostori
Delovni kolektiv Tovarne kovinskih in plastičnih izdelkov »Kovinoplastika« Lož na Notranjskem šteje nekaj nad 500 zaposlenih. Preteklo leto je ustvaril proizvodnje v vrednosti za milijardo 200 milijonov dinarjev. Posebno skrb je pričel posvečati izvoznim nalogam. Pred kratkim so sklenili pogodbo o izvozu okenskega okovja v Gvinejo.
Načrti za prihodnje predvidevajo, da bodo gradili v Ložu nove prostore, ki jim bodo omogočili pocenitev proizvodnje, saj bodo samo letno prihranili na prevozih več deset milijonov dinarjev. To jim pa bo omogočilo tudi pocenitev, proizvodnje.,
D. V.
• JESENICE:
dom Jesenice namreč sedaj gostuje v devetih stavbah. Zaradi tega tudi ni bilo mogoče razvjti vseh zdravniških dejavnosti ,.v taki meri, kot to zahtevajo sodobne metode ambulante preiskave in ambulantnega zdravljenja. Nekaterih zdravstvenih enot pa zaradi pomanjkanja prostorov sploh nima (laboratorij, rentgenski prostor).
časnih prostorih urediti laboratorij, za katerega imajo že vse naprave ih kadre.
-ič-
• KOČEVJE:
Predvsem cenejša stanovanja
V novem zdravstvenem domu bo pet splošnih ambulant, ambulanta za dežurno službo, zobne ambulante, ločeno za predšolsko in šolsko mladino ter odrasle, protituberkulozni dispanzer za matere z otroci, dispanzer za žene, šolska ambulanta, specialistične ambulante, vse posvetovalnice, laboratorij, higienska postaja itd. Nova pridobitev bo tudi fizioterapevtski oddelek s telovadnico, ki je že letos začel začasno poslovati v sosednji zgradbi.
Vzgledno štipendiranje
Leta 1961 so na Jesenicah začeli graditi nov zdravstveni dom, ki je sedaj že pod streho. Jeseničani smo že vrsto let razpravljali o novem zdravstvenem domu, ki ga sedaj praktično sploh nimamo. Zdravstveni
Brez dvoma je pohvale vredno dejstvo, da je uprava Zdravstvenega doma pravočasno poskrbela za kadre, in sicer s štipendijami. Največ novega kadra bodo potrebovali v zobnih ambulantah, pa tudi v drugih zdravstvenih • enotah, ki so jih že in jih še bodo uvedli. Tako bodo poskušali že letos v za-
Kljub uspešni stanovanjski graditvi na območju kočevske občine še vedno primanjkuje stanovanj. Lansko leto je bilo v tej občini zgrajenih 81 družinskih stanovanj. Letošnji program stanovanjske graditve pa predvideva, da bo zgrajenih prek 180 stanovanj.
Značilno za letošnjo stanovanjsko gradnjo bo pridobitev več cenejših stanovanj. Tako bo v kratkem pričelo graditi Splošno gradbeno podjetje »Zidar« Kočevje 33 stanovanjski blok, v katerem bodo stanovanja mnogo cenejša kot dosedanja. Nadalje bo to podjetje zgradilo letos stanovanjski blok za potrebe Rudnika rjavega premoga. Iz vseh dosedanjih razprav o stanovanjski izgradnji v Kočevju in ostalih krajih je mogoče razbrati, da si delovni ljudje želijo cenejša in ne luksuzno opremljena stanovanja.
D. V.
7 dni
v sindikatih
Bes aktualna vprašanja, ali ne?
Ali bomo tudi letos delali ob nedeljah kakor lani? Ali nam Bo spet proti koncu leta primanjkovalo surovin, da bomo ostajali brez dela? Ali bomo spet zaostajali za osnovnim proizvodnim planom? Vse to so vprašanja, ki zanimajo večino v naši ekonomski enoti zaposlenih!
Res aktualna vprašanja, ali ne? Res je sicer, da sem nekaj časa okleval, preden sem se ojunačil in napisal tele misli za časopis.
Odločil sem se namreč v nekaj stavkih opisati, kakšne težave smo imeli lani, in dati pobudo naši nabavni službi. Želimo si namreč predvsem, da bi letos nabavljali prepotreben material in surovine tekoče, enakomerno ter v takšnih količinah, da ne bo nikdar pomanjkanja.
Lani smo delali precej nedelj, če smo hoteli vsaj za silo dohitevati plan. Na to, kako bo konec leta, pa verjetno ni nihče pomislil. To se je pokazalo šele meseca decembra, ko smo iz dneva v dan trepetali, kdaj nam zmanjka te ali one surovine. Enkrat ni bilo saj, drugič žice za žična jedra, potem je zmanjkalo kavčuka itd.! Ko pa smo se morali nekajkrat vrniti z dela domov, ker ni bilo prepotrebnih surovin, je bilo godrnjali čez glavo." Mnogi so se jezili na nabavno službo Drugi so se pridušali, češ le zakaj smo delali med letom ob
nedeljah, sedaj pa nam primanjkuje dela celo v delavnikih.
Pri nas menimo takole: Nabavna služba z vsemi prizadetimi, katerih dolžnost je skrbeti za nemoteno oskrbovanje proizvodnje s prepotrebnimi osnovnimi surovinami in materialom, naj letos smotrneje nabavlja vse, kar bomo potrebovali. Kako more delavec narediti dober izdelek, če pride med delom do nepredvidene menjave surovin? Zgodi se celo, da zaradi zastojev-v proizvodnji, ko ni potrebnega materiala ali surovin, le-teh v proizvodnji sploh ne preizkusijo. Mar je potem čudno, da smo imeli v valjarni večkrat neuporabne, zaprte zmesi? In kar je še huje, zgodilo se je nekajkrat, da so šle v nadaljnjo predelavo. Kakšne so bile posledice} ni treba posebej ponavljati! Imeli smo veliko izmeta, s tem pa precejšnjo škodo ves kolektiv L
Podobno kot z zmesmi je bilo z žičnimi jedri. Kaj bi bilo, če naše sorodne tovarne »Borovo« in druge ne bi imele večjih zalog žice za žična jedra? Ne bi nam je mogle odprodati in verjetno bi bili brez dela nekaj tednov!
Vse povedano naj bo kot spomin na naše hude ure čakanja in na neprijetne trenutke, ko smo odhajali z dela, ker ni bilo surovin. Prav gotovo mi bo kdo odgovoril na tale članek in nas seznanil, kako bomo nabavljali surovine letos, na kakšne težave utegnemo pri tem naleteti in kaj vse so v nabavni službi ukrenili, da se slučajnim neprilikam kar se da izognemo!?
TONI HORVAT, Pnevmatikama II.
namena govoriti, poznamo •,
vsi in reševali jih bomo skuP‘
z ostalimi obrati, s tkalnico, P.
dilnico, pogonom. So pa nap1
in žal teh ni malo, za ka'
nosi vso odgovornost plem'
tilnica oziroma ljudje, ki v
Kvaliteta v opiemenitilnici
vč-.i vina 1 j ulije, ni .	.
obratu delajo. Te napake m° .
mo odpraviti ali pa jih
Pregledujemo rezultate našega dela v preteklosti in delamo načrte za prihodnost. V 1. 1962 je bilo napravljenih 4,585.836 tekočih metrov. Z rezultatom smo lahko zadovoljni, letos pa bo treba napraviti še več, kajti novi tkalski stroji, ki že tečejo in bodo v prihodnjih dneh še stekli, nas bodo prisilili, da bomo morali v prihodnjem letu vložiti še večje napore in oplemenititi še nove tisoče in tisoče metrov. In kako je s kvaliteto? Z njo se nikakor ne moremo pohvaliti in biti z njo zadovoljni. V letu 1961 je znašala količina makulature 0.1 % celotne produkcije, v minulem letu pa 0,2 %. To je količina neregularnega blaga, ako pa k temu prištejemo še II. in III. vrsto, dobimo številke, nad katerimi se moramo zamisliti. Procent neregularnega blaga raste iz leta v leto. Res, da je količina blaga, ki ga moramo oplemeniti (obeliti, obarvati, apretirati) iz leta v leto večja in da je blaga, ki odhaja surovo na trg, vsako leto manj, res je tudi, da so se kriteriji za ocenjevanje kvalitete poostrili in se bodo v prihodnosti še bolj. Dnevno čuje-mo zagovore barvarjev, belilcev, apreterjev, da za gotove napake, ki se pojavljajo, niso krivi oni, res je in krivico bi jim delali, če bi jih vsega dolžili. So objektivne težave, s katerimi se dnevno srečujemo, o teh nimam
j ec, strgano blago, madeži
maščob in barv, madeži od im-
pregnacije itd. To so napak6
kje so sedaj krivci, ki so te
pake zagrešili. Spremljamo
blaga od navijalnice, kjer
stane, po vseh poteh do
imeli s to balo opravka, bomo le našli krivca.
In kako je v konfel
izdelave. Enemu in drugemu v trujejo vzroki, ki jih je Vel' upoštevati — obrat in kadri ‘j majo tradicije oziroma izkusi-
ni jasnega, predvsem speci31.1
,1<
egaliziranja. V šali dostikrat
čemo, da je tkanina »krivo ; j na«. Toda pri tem se začno. Zaradi takih napak ^ treba večino tkanin ročno 1 ( rezati, kar pa je zelo zamu<y obenem pa mirno počivajo y žilni stroji. Šivalni stroji 56
# LITIJA. —V mesecu ' februarju bo pripravil ob- I čiski sindikalni svet v Litiji posvetovanje proizvajalcev s področja litijske občine, na katerem bodo obravnavali nekatere probleme v delu organov delavskega samoupravljanja v gospodarskih organizacijah, o vlogi zaposlenih žena v organih delavskega samoupravljanja ter o .skrbi za družbeni standard kmetijskih proizvajalcev ih o uveljavljanju kmetijskih proizvajalcev v organih samoupravljanja. Gradivo s tega posvetovanja pa bo mimo drugega lahko služilo za izdelavo osnutkov statutov delovnih organizacij in razčiščevanje nejasnosti.	-k-
•	CELJE. — Na zadnjem plenumu okrajnega sindikalnega sveta so podrobno obravnavali probleme kadrovsko-sodalnih služb in nekatera vprašanja glede strokovnega izobraževanja.
V 'razpravi je bilo Izrečeno mnenje,, naj v gospodarskih organizacijah utrdijo vlogo kadrovsko socialnih služb in naj imajo le-te enak status, kot ga imajo ostale službe v podjetjih. Hkrati ob tem naj bi določili tudi vsebino dela teh služb, kajti ie tako se bodo lahko izognili formalističnim obravnavam mnogih zelo perečih problemov na tem področju.
M.
•	TREBNJE. — Na plenumu Občinskega sindikalnega sveta so udeleženci razpravljali o osnutku družbenega plana občine Trebnje za leto 1963 ter o ukrepih za njegovo uresničenje. Člani plenuma so priporočali vsem delovnim kolektivom, naj sprejete proizvodne naloge, ki so osnova občinskega družbenega plana, uresničujejo vsakodnevno. kajti le tako- bo mogoče pravočasno izpolniti planske naloge do zaključka leta.
Razprava o načelih občinskega statuta je opozorila delovne kolektive, da takoj prično s pripravami za izdelavo osnutkov statutov delovnih organizacij.
D. V.
•	GABROVKA. — v li-
tijski občini so v sindikalni podružnici združeni člani iz Kmetijske zadruge Gabrov-ka-Dole, Trgovskega podjetja Gabrovka in Splošne mizarske delavnice Gabrovka-Člani sindikalne podružnice, zaposleni v Kmetijski zadrugi	Gabrovka-Dole.
predlagajo, da bi spričo potreb in svojstvenih vprašanj pri delu ustanovili samostojno sindikalno podružnico. Ta naj bi vso skrb posvetila prvenstveno strokovnemu in družbeno-poli-tičnemu usposabljanju članstva.
-k-
____________ _________>
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiraiiiiira
IZ TOVARNIŠKIH ČASOPISOV ® IZ TOVARNIŠKIH ČASOPISOV ® IZ TOVARNIŠKIH ČASOPISOV
ii’
,rf


te>
v'*1
omejiti na minimum. PogM^ si jih nekaj, v mesečnem P°j Čilu, ki ga prejme opiemeni’. niča od kontrolnega odde^? stoje lepo po’vrsti: zalikano go, neegalne barve, temni ^


stirne, ko gre skozi zadnjo .. zo, poglejmo pobliže, ljudi, k* r
ikcij’1
j
Dva problema sta se naj n
izrazito pokazala v letu 1962 ^ proizvodnji v tem novem o’0': tu. To je nizka produktivni
in z njo tesno povezani str°\
ranega proizvodnega progr^jf strojni park je nekomplete*1 ^ neuniverzalen (kar bo tud* '
cer zelo težko doseči) pa našim tkaninam manjka ^e'


IZ DELO NIH ORGANIZACIJ IN KOMUN • IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN
• UP ZAGORJE:
Letos za 21 odstotkov večja realizacija
Delovni kolektiv Lesno industrijskega podjetja iz Zagorja ob s°di med tiste delovne kolektive v zagorski občini in 11 Za-Savju, ki so v celoti izpolnili lani predvidene planske naloge.
,	pri sprejemanju letošnjih planskih obveznosti so se odlo-
da bodo izdelali 8000 kosov SVEA elementov in razžagali 00 m3 lesa. S tem naj bi ustvarili skupaj 340 milijonov dinarjev Tea-lizacije, ali za 21 % več kot lansko leto.
Ob prizadevanjih, da bi dosegli na žagarskih obratih kar naj-*e<y° proizvodnjo, se pripravljajo na novogradnjo teh obratov. Za 0 trna jo že pripravljeno vso dokumentacijo, za novogradnjo pa
bodo namenili vsa razpoložljiva sredstva po zaključnem računu za leto 1962.
Tudi letos bo Lesno industrijsko podjetje iz Zagorja ob Sau izvažalo rezan les. Računajo, da ga bodo izvozili okoli 2000 m3. D' 15. januarja so ga izvozili že 200 m3. Razen rezane jelovine bod izvažali tudi bukov les. Tako bo izvoz dosegel predvidoma vrednos okoli 93.000 dolarjev.
V mizarskem obratu povečujejo proizvodni načrt — v primer javi z lanskim letom — za 54 %. To gre predvsem na račun pre usmeritve proizvodnje pri SVEA elementih. Do sedaj so pri proizvodnji teh elementov uporabljali za okvirne konstrukcije lesonit zdaj pa prehajajo izključno na porabo »ivokar plošč« oziroma fur-nirskih iveric. Na ta način bo sicer porasla lastna cena, vendar bodo ostali pri dosedanji prodajni ceni izdelkov. Ta prehod v proizvodnji bo med drugim omogočil tudi uvedbo nekaj novih strojev. Lahko pa bi bistveno povečali proizvodnjo finalnih izdelkov — vsaj za 100 % — če bi imeli na voljo še nekaj prostorov. V podjetju so računali, da se bodo že lani lahko preselili v prostore, ki jih zaseda poslovalnica SAP-Turist, vendar s preselitvijo še zdaj ni nič.
-k-
* GP »LITIJA«
Storilnost večja za 15 %
Medtem ko je lansko leto ~adbeno podjetje »-Litija« styaril° pri 150 zaposlenih 227 jehi0nov dinarjev realizacije, n«* d.° Isto® pri 160 zaposlenih . tvarili 260 milijonov dinar-_jY’ Za letos ima podjetje že "penjenih pogodb za dela v ednosti za okoli 100 milijo-dinarjev. V gradnji imajo P°istolpič z 20 stanovanji na %nem bregu v Litiji in blok stanovanji za člane kolek-. a Predilnice. Razen tega bo-v ^konstruirali trafo postajo r Ppedilnici Litija in opravili j, ”a manjša dela za ZTP rjUMjana. Vsi ostali obrati r^dletja pa že imajo sMenje-35 Po.Sodb za dela v vrednosti ddlijonov dinarjev.
„ ^obratu Opekarne na Bre-lal ^ *eto® 20 zaposlenih izde-20,? Predvidoma 1 milijon izrii 0P6žnih enot. Obrat za v elovanje cementnih izdelkov din Uatvaril okoli 30 milijonov bi ®f^ev realizacije. Mizama ^il dosegia z 10 zaposlenimi 20 1Jonov dinarjev realizacije.
tudV Podjetju imajo izdelan j«1 1()-letni perspektivni na-q0 razvoja. Tako bodo predvi-50o	,19^2- teta dosegli okoli
cije rr'PU]onov dinarjev realiza-Zato mislijo vsako leto oko,051« za osnovna sredstva d i9 milijonov dinarjev. Ci-rašča?h<>dek Podjetja naj bi nasipu!? letno za okoli 5,5 %, v iali c Pa bi vsako leto odva-° % več sredstev.
V - .
bp- zadnjem času so v Grad-Vjj!eib. Podjetju »Litija« uvelja-gr ’ kjer je mogoče, sistem na-2an l'.ania Po enoti proizvoda, jja-^di novih spodbudnejših Vspln<>v na8rajevanja — pred-en ^ še zaradi nagrajevanja po v otl Proizvoda — je storilnost Ij^adnjem času porasla za kar je nedvomno precej-Sen uspeh.	-k-
• TGA KIDRIČEVO:
Poživiti delo ekonomskih enot
Sveti EE tovarne glinice in aluminja »Boris Kidrič« v Kidričevem so v zadnjem času le nekoliko zaživeli. Na svojih sejah obravnavajo proizvodne probleme, uspehe poslovanja in HTV službo. Vendar je opaziti, da vedno premalo govorijo o raznih perečih problemih, ki negativno vplivajo na večjo produktivnost in storilnost dela. vse spremalo je tudi storjenega, da sprejeta priporočila v , vseh proizvodnih enotah (17 po številu) tudi uresničujejo in odpravljajo slabosti, ki zavirajo proizvodnjo, zmanjšujejo uspehe in vplivajo na delovno moralo zaposlenih. Premalo je tudi storjenega, da bi se predsedniki svetov PE, kakor seveda tudi ostali člani bolj podrobno seznanili z določeno problematiko in znali potem to pravilno razlagati ostalim članom kolektiva. Velika ovira za boljše delo svetov EE in PE je tudi v tem, ker ti še ne razpolagajo samostojno s skladi. Nujno potrebno bo, da se v bodočem obdobju tak način dela opusti in čimprej ukrene vse .potrebno, da bodo sveti prišli do svoje polne veljave.
Franc Meško
® METLIKA:
Vzorna skib za otroke zaposlenih
Nagel razvoj industrijskih in obrtnih obratov je v Metliki in njeni okolici razen znatnega izboljšanja gmotnega stanja proizvajalcev in njihovih družin odprl tudi vrsto novih problemov. Prosvetni delavci so na primer ugotavljali, da nazadujejo učni uspehi tistih otrok, kjer sta oba starša zaposlena. Otroci so bili pogostokrat prepuščeni samim sebi. Vsi ti in še drugi problemi so pri-
pravili pristojne organe in tudi vodstva sindikalnih organizacij, da so pričeli glede otroškega varstva in drugih vprašanj podrobneje in načrtneje razpravljati in sprejemati konkretne ukrepe. Tako je šola orgahizirala pomoč pri učenju otrok, ki so bili brez pravega nadzorstva v času zaposlitve staršev. Prav tako so te pomoči deležni tudi tisti, ki se vozijo v šole z vlaki in ostalimi prometnimi sredstvi in zaradi neurejenih voznih redov ne morejo takoj po končanem pouku odpotovati domov. Za vso mladino so organizirali vrsto krožkov, ki zelo uspešno delujejo. Za predšolsko mladino pa so organizirali otroško varstveno ustanovo. Ti primeri opozarjajo, kako je potrebno vzporedno z razvojem ostalih panog in dejavnosti skladno razvijati tudi ostale dejavnosti, ki jih potrebujejo družine in otroci zaposlenih.	D. V.
0 CELJE:
»Kooperacija« pri poklicnem usmerjanju
Na sestanku iniciativnega odbora za ustanovitev sekcije za poklicno usmerjanje celjskega okraja, ki je bil pred kratkim v Velenju, so ugotovili, da bo ta organizacija štela v začetku svojega delovanja nad 160 članov. Med njimi je posedanjih prijavah sodeč največ prosvetnih delavcev, ostalo pa so uslužbenci zavodov za zaposlovanje delavcev, zdravstveni delavci in uslužbenci gospodarskih organizacij, ki se ukvarjajo s personalnimi zadevami. Hkrati so tudi sklenili, da bo ustanovni občni zbor sekcije sredi marca, do tega časa pa bodo izdelali dokončen osnutek statuta sekcije in njen delovni program za letošnje leto. Na tem sestanku so se za vključitev v celjsko sekcijo odločili tudi predstavniki zasavskih občin.
V. L.
• »VESNA« LJUTOMER:
Za 100 milijonov večja realizacija
Zelo dobro so se pripravili na občni zbor sindikata trgovskih delavcev podjetja »Vesna«. Kritično so ocenili dosedanje delo. V razpravi so opozarjali na probleme v gospodarjenju in med drugim tudi o skrbi za človeka, o oddihu in letovanju članov sindikata, športnem in društvenem udejstvovanju, nagrajevanju v podjetju, o delu z mladino ipd.
Ko so na zboru ocenjevali delo organizacije in organov i samoupravljanja, so med drugim posvetili mnogo pozornosti planskim obveznostim. Tako je kolektiv za leto 1962 dosegel 916 milijonov dinarjev realizacije, in sicer za 100 milijonov več kot prejšnje leto. Za leto 1963 pripravljajo še obsežnejši plan blagovnega prometa in to za 980 milijonov dinarjev realizacije.
Težav je seveda precej, osnovna sredstva so na primer iztrošena, prostori poslovalnic ne ustrezajo več sedanjim pogojem tako glede kapacitete kot tudi ureditve. Prav zaradi tega bodo v prvem tromesečju uredili poslovalnico v Veržeju. V Ljutomeru pa se kolektiv loteva gradnje poslovno-stano-vanjske hiše, kjer bi bile prodajalne: kruha, mesa, prehrambenih artiklov z bifejem itd. To bo neke vrste super market v malem, po načelu samopostrežbe.
Pri tej gradnji- naj bi sodelovala stanovanjska skupnost, kolektiv »Vesna« in nekaj sredstev naj bi dobili iz občinskega investicijskega sklada. Nova trgovina naj bi bila odprta od 6. zjutraj do 8. ure zvečer, kar bo ugodno tako za potrošnike domačega kraja in tudi za turiste, ki jih vedno več prihaja v Prlekijo.	F. S.
1111111......................................................................................mn.Murini...
IZ TOVARNIŠKIH ČASOPISOV ® IZ TOVARNIŠKIH ČASOPISOV • IZ TOVARNIŠKIH ČASOPISOV
tUrJ° hitreje, kot- v začetku. Pa lenn • r naredijo, je izdelano v v\ln pravilno. Pri tem imam vetrovke, predpasnike, že 0^G' Nekaj pohval smo bili <jn deležni-. Toda ne hvalimo Zah.ya Pred nočjo. Brž ko izdelek bov eva šivanje gumbnic, gum-Vs ’ elastike — se že zatakne. St-. i® treba narediti ročno. ptv’'le sicer imamo, toda že od iw_8a dne v popravilu. Nobeli1 Jezervne§a dela še nismo k0rfu °d Singerja pred pote-di -rJnega leta! Likanje je tu-vitn ri”0- ~ z°Pet lahko pono-in a ■ ie zaradi tega zamudno lahi/ag0' Ni izgledov, da bi to
irnamcnadomestili s stroji- ker
^alP p ____________ o ........
°kko modernizirati. Zfavoro
Itnarv, -'"“Cann s siroji, nej.
dalo ° prešir°k spisek izdelkov, ko,.,Pa se bo morda s časom ne-^ modernizirati. Zavoro VeznStavlja ^di uredba o ob-r=n,-ern etiketiranju in plombiram ^jdelkov, ki zahteva naj-Či. n stlra dodatne delovne mo-hekr,reZ dvoma je v tej uredbi
tudi LmZitivnega’ i® pa v ni®! ceno «ko nelogičnosti. Na višje čedai .naših izdelkov vpliva tudi da k^j embalaža. Res je, braki'?0 ličnosti, okusu in tudi toda a °sti ni Povsod enake — he draga je. Vem, da celofana PanipV®, nadomestiti plakatni iskat-’ t°da v tej smeri bo treba ^ .cenejših rešitev. težav3110 takim in podobnim opravi?1’ s katerimi imamo VidevKa’ pa vseeno lahko predle;,, la1??’ da bo proizvodnja v Predv963 precej boljša kot lani. Viti r.ScHTl nam je uspelo sesta-na 1 _ plan dela, brez ozira
trenutek8 - ,3e neki izdelek tisti ga atek iskan ali ne. Poleg te-Prav Se dejstvo, da smo na ne do tBj?n0*Staven način le prišli delk? ničnih normativov za iz-
0rnogočHe a1ah delal 7° nam je Vib i°’ da smo lahko sesta-elovne norme, ki jih sko-
raj na vseh delovnih mestih uvajamo od 1. januarja 1962. Ti podatki pa nam bodo služili tudi pri sestavi tehničnih kalkulacij, kar je velikega pomena za ceno izdelka, na drugi strani pa še za cenik proizvodov, od katerih bodo odvisni naši osebni dohodki.
Dosedanji sistem nagrajevanja v konfekciji namreč ni bil tako stimulativen kot v ostalih obratih, kar pa je razumljivo, ker enostavno nismo imeli podatkov za boljšega. Toda nekaj moramo imeti stalno pred očmi: vzporedno z novim pravilnikom o osebnih dohodkih se pripravlja tudi pravilnik o kvaliteti! Delovne norme, ki jih uvajamo, ne smejo biti vzrok za slabšo kvaliteto dela. S tem ne bi dosegli ničesar. Sestavljene so s ciljem, da izenačimo manj pridne sodelavce s pridnimi, da, dvignemo produktivnost, da bodo naši zaslužki bolj odvisni od svojega dela in da se bolj vključimo v proizvodnjo celega kolektiva za ustvaritev večjega dohodka.
' M ■
ŽELEZ«
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ŽELEZARNE JESENICE
Ukrepi za zmanjšanje zaostankov pri naročilih
Še preden bi govorili o ukrepih, ki smo jih pod vzeli za zmanjšanje zaostankov naročil, tako imenovanih »repov«, je
treba nekaj povedati tudi o njihovem nastajanju. Ob analizi smo ugotovili naslednje vzroke:
•	Asortiment našega programa je zelo obširen, medfazne zaloge pa so bile med letom precej majhne, tako da nismo mogli vedno ob pravem času pripraviti polizdelke za naslednjo fazo.
•	Neuspela proizvodnja iz predhodne faze je iz objektivnih ali subjektivnih vzrokov povzročila izpad posameznih šarž dimenzij itd.
•	Na razpolago nismo imeli dobrega gredlja.
•	Prav tako ni bilo dobrega jekla po analizi, ali večkrat s površinskimi napakami.
•	V valjarnah naj omenimo napake, ki so nastale zaradi nepravilnega ogrevanja ali' valjanja.
•	Nepravilno žarenje ali adjustiranje.
•	Nepravilno programiranje
•	Netočni predpisi.
•	Zaradi subjektivnih razlogov.
•	Naknadno sprejeta naročila za izvoz, zlasti v vročih valjarnah.
•	Naročila so bila prepozno specificirana.
•	Pri nekaterih asortimentih smo sprejeli več naročil, kot nam to dovoljujejo kapacitete, ali pa je bilo sprejetih več naročil zato, ker ni uspela proizvodnja.
Če bi hoteli brezpogojno zagotoviti dobavne roke, potem bi morali:
•	v nekaterih oddelkih zaključevati manjše količine,
•	zaostriti kvalitetno delo v vseh obratih, kar še posebej
Stanovanjski problem tudi v Mariboru še ni rešen. Zato ljudje stanujejo ponekod tudi v stanovanjih, kjer so izpostavljeni celo življenjski nevarnosti. Tak primer je tudi stanovanjska hiša v ulici Kneza Koclja 21 T Mariboru.VDo skrajnosti razrahljane ter razpokane stene prav gotovo niso garancija, da se hiša neki dan ne bo podrla. Morda bi kaj več o tem lahko ugotovila gradbena inšpekcija. (Foto M. Šparovec)
velja za jeklarno in profilno valjarno,
•	programiranje je treba urediti tako, da se ne bodo mogle pojavljati nove napake,
•	specifikacije z naročili je treba pravočasno oddajati na razpolago proizvodnim obratom,
•	urediti zadostne medfazne zaloge,
•	zaostriti kontrolo še posebej pri medfaznih izdelkih.
V posameznih oddelkih smo 1. januarja 1963 imeli naslednje zaostanke:
Težka proga 70 t, lahka proga 9911, valjarna 2400 41771, valjarna 1300 48741, jeklovlek 4891, hladna valjarna 22471, žičama 21971, žebljarna 231, cevarna 6021, elektrodni 27 t.
Da bi zmanjšali zaostanke, smo napravili naslednje ukrepe:
•	Povečali smo medfazne zaloge ingotov,
•	tudi medfazne zaloge gredic in platin smo povečali,
• • zaostrili smo kontrolo in izbiramo kvalitete v jeklarni,
•	pri zaključevanju posvečamo večjo pozornost specifikaciji,
•	izvoz bo enakomerno razdeljen preko celega leta,
•	v še večji meri smo zaostrili delovno disciplino.
•	tudi kontrola je vedno strožja,
•	osebni dohodki so odvisni samo od odpremi j ene robe.
Zaostanek naročil bomo zmanjšali predvsem z dobrim, kvalitetnim delom na vseh delovnih mestih od visokih peči do zadnjega dela hladne predelave in vzdrževanja.
BOGOMIL HOMOVEC
»15. september«
Tovarna cementa in salonita
ANHOVO
izdeluje:
PORTLAND CEMENT
v kvalitetah po JUS PC 250, PC 350 in PC 450;
AZBEST-CEMENTNE IZDELKE »»SALONIT«
tlačne vodovodne cevi, kanalizacijske in dimne cevi, cevi za namakanje s potrebnimi spojnimi dčli; razne oblike cevnih sistemov po naročilu in načrtu; valovite plošče raznih dimenzij in oblik za pokrivanje streh, za oblaganje sten in stropov.
CVETLIČNE LONCE V VELIKEM ASORTIMENTU
KMETOVALCI — KLAVCI PRAŠIČEV


v fŠBi
•i-, /.. • jr*to«
skrben prašičerejec pri klanju prašiča od ere in kožo odda najbližji odkupni postaji KOTEKS TOBUSA ali kmetijski zadrugi. ODKUPNA CENA SVINJSKIH KOZ JE ZVIŠANA
Razstavo »Pogrnjena miza 62«, ki jo je v mesecu decembru priredil »Klub barva in oblika« v Ljubljani, si je ogledalo preko 15.000 ljudi. Na sliki levo pogrnjena miza »piknik-« Marka Deua
Napisati hočem kratko zgodbo. O svojem možu, sinku in sebi. Ali kar o mnogih možeh in sinovih in ženah. Se pravi, tipično zgodbo za današnji čas v našem mestu.
Pričenja se takole: mož in jaz, oba v službi, in najin sinek, smo sedem let prebivali v tesni sobi. Brez kuhinje, in ostalega, sev "la. Nismo kupiti ficka, niti sanjali nismo o avtomobilu, pač pa smo štedili denar za dom, ki ga bomo nekoč imeli. Nabralo se je nekaj tega denarja. Dobili smo stanovanje, lično, majhno v šestem nadstrbpju z dvigalom in pralnico v hiši. Sreča? Gotovo.
In potlej? Prišel je dan, da potroši-
mo prištedeni denar. Za pohištvo, luči, zavese, preproge, posodo, no, za vse, kar sodi v stanovanje in v naše sanje. Toda glej, saj tudi z denarjem ni bilo kaj kupiti. Najbrž imava z možem pokvarjen okus in pokvarjene želje. Posebno še po tem, ko sva si ogledala razstavo »Pogrnjena miza 62«.
V trgovinah z lesnino so prodajali kompletne spalnice s sedmimi kosi. V najino sobo bi spravila kvečjemu posteljo, nočni omarici in komodo. Omare nisva potrebovala. So bile že vdelane v predsobi. Končno, tiste omare v trgovinah so tudi previsoke, segale bi skoraj do stropa, joj, kako bi to nič
ne sodilo v tesen prostor! Kavč za dnevno sobo? Da, nekje vsa staknila kar ličnega, s čedno prevleko temno rdeče barve. Naslonjačev trenutno ni bilo. Pri nas vedno česa zmanjka. Prodajali so le »lupinice«, kot pravimo po domače smešnim, okroglastim stolom naslanjačem. Povsod jih je polno, noge imajo majave in mož je precej obilnega' telesa.
Zavese? Same klasične čipke. Drage. Ničesar enostavnega, gladkega. Stranske zavese? Pa ni bilo takih, ki bi sodile k temnordečemu kavču. Senčniki so ličili onim izpred dvajsetih let, bili so le slabše izdelani, dolgočasni in
v vseh trgovinah enaki. Kako jih naj obesim na nizki strop?
Končno sva se namenila kupiti še posodo. Porcelan. Ne bom pripovedovala o še- enem jalovem nakupu, pri katerem sva lahko izbirala med »ponovno modnimi« vzorci češkega, poljskega, ali nemškega porcelana ali med ličnimi oblikami — samo keramičnimi — v trgovini »Za napredek gospodinjstva«, tam v Gradišču, saj veste. Keramika je tako krhka!
Utrujena sva z možem sedla v kavarno. Meni je šlo na jok. Mož je trmasto molčal. Potem me je pogledal in rekel:
»Ne preostane nama drugega, kot da počakava še nekaj let, da se naša industrija izkoplje iz zgodovine. Tedaj bova morda lahko kupila za v moderno stanovanje tudi moderno, primerno opremo. Živce, žena!«
Ne vem, če bo to tako kmalu. Sem velik pesimist. Ge ne morem kupiti stosvečne žarnice, kadar jo potrebujem, pa jih pri nas izdelujemo in tudi uvažamo, kdaj bo potem na tržišču lepa, funkcionalna stanovanjska oprema! In končno, kdo se kaj briga za to?
»Klub barva in oblika.« Ustanovili so ga ljubljanski arhitekti v jeseni 1961, danes pa je že »organizacija oblikovalcev, proizvajalcev in potrošnikov za dvig barvne in oblikovne kulture vsega našega okolja, v katerem živimo.«
Lepo! Človek se le nehote vpraša, kako je mogoče, da v vrsti šol in ustanov, ki danes kar mrgolijo po deželi, ni ene same, da bi upravljala nalogo, ki jo danes klub: pedagoško delo z oblikovalci, kontakt med njimi in industrijo ter široka vzgoja potrošnikov. Zakaj so n. pr. na Ljubljanski univerzi oddelku za Gradbeništvo in arhitekturo ukinili že ustanovljeni pododdelek »Usmeritev za industrijsko oblikovanje,« tkz. smer B, ko sploh nimamo tovrstnih visokih strokovnjakov. Sola za oblikovanje je odvrgla svoj stari naziv in stare koncepcije umetne obrti, toda koliko je več vsled tega povpraševanja s strani industrije po njenem kadru? Zakaj potem tudi pogosti očitki arhitektom, da se ti pač v vse vtikajo, ko je vendar »Klub«, ki so ga ustanovili, pravo pionirsko delo, polno optimizma in iskanja.
Takoj v začetku je »Klub barva in oblika« povabil v Slovenijo nekaj švedskih strokovnjakov, ki se že leta ukvarjajo z naravnim barvnim sistemom in pomenom le-tega v industriji in življenju sploh. Danes barve niso več zgolj dekorativni material, znanost o barvah in njihovem vplivu na človeka v vseh fazah njegovega razvoja in počutja pri delu in doma... je na za-

gf ocčns	informacij?; m

ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene kriti
PREMIERA
NDVE
RADIJSKE
IGRE
iii!inii!iiii
MARJAN MARINC LAVINA
Pred desetimi dnevi smo lahko na ljubljanski radijski postaji poslušali radijsko igro domačega avtorja Marjana Marinca. Delu je dal avtor naslov Lavina in zanj dobil na lanskem natečaju RTV Ljubljana III. nagrado.
Kaj je hotel Marinc povedati s tem svojim novim delom, s to realistično, psihološko dramo? Ali je v njem načel vprašanje osamitve, ali pa je morda hotel pokazati, kako je človeku, če se počuti krivega in išče izhod ali kraj, kjer bi pozabil, ali... ?
To vprašanje sem si zastavil po končanem predvajanju.
Avtor je dogajanje drame postavil visoko v gore, na meteorološko postajo. Tam živi-
ta samotarski, izkušeni meteorološki opazovalec Janez in mnogo mlajši pomočnik Boris. V snežnem metežu je na poti k postaji zašlo Borisovo dekle Zora. Kdo naj ji zdaj pomaga v snežnem metežu in kako? Nasprotujeta si izkušena premišljenost Janeza in mladostna zaletavost Borisa.
Tako. Zgodba sama nam ne pove nič novega, ker smo podobne teme v različnih variantah, tudi boljših, že slišali. Na sredi zgodbe smo izvedeli, kar smo pričakovali, namreč, da je glavni junak Janez zaradi svoje nesreče zagrenjen: z mladostno neugnanostjo je pognal svojo ženo v smrt. Na koncu pa nas avtor vseeno preseneti. Glavnega junaka ne
»spreobrne«, marveč ga še naprej obdrži odločnega.
Igro je režiral avtor sam in pokazal, da je mnogo boljši režiser kot pa pisec radijskih iger, tako da je s spretno režijo reševal slab tekst. Pri tem sta mu pomagala tudi oba glavna interpreta ■— Štefka Drolčeva in Boris Kralj. Poleg njiju sta nastopila še Marija Benkova in Milan Kalan.
Zdaj smo slišali že nekaj tekstov, nagrajenih na zadnjem natečaju RTV Ljubljana. Občutek imam, da sta oba drugonagrajenca Kmecl in Vuga nagradi zaslužila, medtem ko tega za ostale nagrajene in do sedaj izvajane radijske igre ne bi mogel trditi.
J. G.
ocene kritike informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kriti
Še vedno aktualna tema
FRANCOSKI 'FILM »RACIJA«
Film so posneli po romanu pisatelja A. Le Bretona in obravnava pereč družbeni problem sodobnega človeka, ki se vdaja mamilom ter socialno in moralno propada. Posnet je v črno beli tehniki, osnovna značilnost filma pa je v igri glavnega detektiva, ki ga je dosledno in premišljeno izoblikoval Jean Gabin. Režija filma je bila v rokah Henrija De-coina.
Film ni kriminalka brez tehtnejše vsebine, saj posega v problem in okolje ljudi, ki jih mamila zastrupljajo, jih zdravstveno in nravstveno uničujejo, jih tirajo v obup in zločine; drugim, peščici voditeljev pa prinašajo bogastvo To je sicer že stara tema, ki smo jo na filmskem platnu
v
srečavali v najrazličnejših variantah, vendar pa zaradi tege ni prav nič manj pomembne in pereča za sodobnost ali bodočnost določene sredine, določenih ljudi. V Franciji se ji trgovina z mamili močno razvila, hkrati z njo pa je pariško podzemlje kot ga kaže film, središče najrazličnejšil kriminalnih dejanj in ljudi, k v strupeni omami iščejo zadoščenje za zgrešene življenjski cilje. V obrazih teh bednikoi in njihovih izkoriščevalcih jc vsa tragična teža dogajanja ir resničnega stanja dokumentarno doslednih prizorov v filmu S tem sodi film med resna ostra družbeno kritična dela ki si jih je vredno ogledati.
I. B.
ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kriti
hodu že ena poglavitnih reči, s kat? rimi se ubadajo arhitekti in drugi obl' kovalci na vsakem koraku.
i'
Barva. Nič čudnega torej, če »Klub« najprej mislil na našo tekstil' no industrijo. Vzorci in barve oblek6 zavese, tapetnega blaga... tekstil i‘ vendar ena osnovnih človekovih P* treb. Smo res zadovoljni z vsem, ^ se danes prodaja po tekstilnih trgo^ti ž nah? Zlasti me ženske? Vzorci sla^ikrt posnemajo inozemske, so nedomiselApit, »pompozni«, segajo po motive v an^az; ko ali abstraktno umetnost. VčaAh prav nemogoče barve.
»Klub® je iskal kontakt z tekstil*1 Ul1 industrijo. Gotovo nič kaj lahka stvals’c Zlasti še po izkušnjah, ki jih je v t^ej? pogledu n. pr. imela Šola za umet^j. obrt. Samo pomislite, da hoče neki i^lih znani xy vsiliti vaši ženi nov, boli5 raz način kuhanja. Tako nekam zaveroV^pbj ni v svoj prav, kot vaša žena v svof Pol kuharsko umetnost, so bili v začeti*11 ■' tudi, tekstilci. Pa »Klub« je vseeno °* ganiziral tečaj »Barva in tekstil«. Pe čina tovarn v Sloveniji je našla dov^ 17l; denarja za svoje udeležence-oblikov^ pr ce na tem tečaju.^ Nekatere so sev^lcj »Barvo in tekstil« bojkotirale. Kakf raz tudi ne. Poleg zaverovanosti same va®1 ku so poslušale trgovske potnike, ki so tf' dili, da kakšnega »drugačnega« blaznel pač ne bodo spravili v promet. 9o Vendar — majčkena revolucija. tečaju namreč. Tako vsaj trdi predse^ nik »Klub, barva in oblika« tov. a^Por Ivanšek. Revolucija ne le po prvl ^ vidnih rezultatih novih vzorcev in ba*’Voj v trgovinah, predvsem revolucija stik0’ riz, med »Klubom« in tekstilno industrij6rad Hvalevredno. Baje bomo kmalu ih*e‘Pio skladne barve in vzorce zaves, prepr^koi tepetnega blaga, prtov...	. *Ur
Poizkus, da bi se »Klub« povezal ^ U di s industrijo porcelana, konkretno ‘ Piu Libojami, je za sedaj še brez večj^Pin uspeha. Toda pri naši industriji por^Poi lana ne gre le za nove, sodobne ob® br| ke, temveč tudi za kvaliteto (v Liboj0' ke, so še pred kratkim delali brez kval*® ali ciranega tehnologa).	ve.
Še mnogo teže je z sodobnim fu*®? dei cionalnim pohištvom. Kje so oblikov0 og ci pohištva? Morala bi jih vzgojiti t***J lo( verza. Študij na arhitekturi pa spl6 Po ni v skladu s potrebami proizvodnje 1 Ije potrošnje. Pogrešamo predvsem oblik6 ne valce pohištva na tem višjem ni voj5 j>„ In industrija pohištva? Na eni st*5 Jani vezana z zunanjimi naročili in Y- ra;
' Pa
tem imamo smolo, da izvažamo s v*®
proizvode v najbolj konservativne ^ ve
" »ti
žele, Nemčijo in Anglijo, na drugi P6! zabija, kaj je funkcionalnost in 1,5
čas. Končno pa vse to zadene ob »st5
i*
bilno« trgovsko mrežo. »Klub, barva oblika« se pritožuje, da imamo slab t(
govski kader, ki ne- pozna niti s vol'
v0
.ti*
lastnega prodajnega blaga, niti ze
potrošnikov, obenem jih tudi ne rb
id*1
videti. Iz leta v leto polni naše trgov’
id*
blago, ki se prodajalcem zdi, da bo
ir
V prodajo in pač gre, ker ljudje
vedno morajo na čem spati in sed*\
Končno si izbijmo iz glave, da se
kultura našega okolja spremenila, bomo imeli samo »Klub, barva in ob1' ka«. To je stvar nas vseh, našega de hotenja in tudi vzgoje.
Končno še res niso vsi Slovenci K
ko izbirčni kot ona dva junaka v zS'
J
j
bi na začetku. Vendar jih je vedno VA
iz leta v leto. Čeprav je »Klub« ko**1’ letos zaživel. Življenje je pač kob" leksno in večno v raz\gj|. In tega ^ kar ne pozabimo!	AL A PE C&
s?
Družbi je potreba in ideal kulturno razvit človek
(Nadaljevanje s 1. strani)
*r d tem pa moramo izhajati iz kon-L družbenih pogojev, materialnih K>s nOSH ™ splošnih interesov družbe kot ^ ®®ieznikov. Ti interesi se odražajo na ,ja p°dročjih našega družbenega živi jele^'' gospodarstvu, politiki, kulturi. Mo-Uri)a Proizvodnja terja vedno bolj kul-*ružb Fazvltega proizvajalca, delavsko in iti.<n čn° samoupravljanje potrebuje po-iond° 'n *tu*turno izobražene državljane in ,,n°’ socialistična družba izobliku-
stvar celovite družbe
-Mobo
Popolnejšo in celovitejšo kulturno
,n dalje.
našega človeka.
— Večkrat je slaba kulturna aktivnost v določenih krajih, komunah, pogojena v relativno nizki kulturni zavesti ljudi, je torej odraz tamkajšne objektivne situacije. Tam mora zlasti družba kot celota razvijati načrtno politično in kulturno aktivnost, zagotoviti relativno večja materialna sredstva za kulturo in tako vzbujati nove potrebe po kulturnem življenju.

Razvoj modernih komunikacijskih sredstev je velika kulturna pridobitev.
Ta razvoj nalaga organizacijam Svobod pomembno vlogo organizatorja kulturne vzgoje in oblikovalca kulturne zavesti
it*
bHi
i'
itil'
'i
,vlti navajanju konkretnih manifestacij, a-jkrb - ° nek'e izražajo to širšo družbeno razvoj kulture v posameznih ko-ntitazpra ’ ie tovariš Babič omenil številne ,sikih B 'e' zlasti v zadnjem obdobju, kate-kot ° udPik je bila vprav Zveza Svobod ' Ujlkuit dstavnik in organizator množične gjtii 0r ne, dejavnosti v Sloveniji. Neposred-, /Svet| cn*2atorji so bili občinski in okrajni .telj ta,V?'3°d, marsikje pa je bila sklica-' SZrf1 konferenc občinska organiza-ttjlih j, ..V' ki je poleg predstavnikov osta-iaZffih U*^n**1 in družbenih organizacij, V* ?bčiasw°^eslonalnih kulturnih ustanov in -of Poka?!, padskih odborov, morda najbolj tK**tičt,e a’,da je doumela svojo vlogo po-ot P°drod' ln idejnega usmerjevalca tudi na Vse te™ kulturne dejavnosti v komuni. 0[ 'kilo vsa?tlrave 50 dobile _širšo in poglob-j, Planj *®o, ker so potekale več ali \ Pravo 0s V ^asu, ko je bil že dan v raz-e°, ki občin r'Jtek nove ustave, pa tudi osnut-^ razpravp . statutov ter je bilo tako lažje aSl kulturo 'lat' ° položaju, vlogi in mestu
V .,c v komuni. .	r
38 Pekate 1 razPravah pa so ponovno oživela i aVekra vPrašanja, za katera bi menil f ■ da so že razjasnjena, e* ^ v
Porok zadnjem času večkrat slišimo privid 6 ’n stališča, je dejal tovariš Babič,
atjvnu /leK*rajo možnosti nadaljnjega raz-.. Ja m sm,,,.	, ________ ______.
ven, pa čejh-av so amaterske skupine za svojo prestavo napravile še tako dobro propagando. Neprestano bi morali imeti amaterji pred očmi tri osnovne komponente svoje dejavnosti — sodobnost, množičnost in kvaliteto. Da pa bi dosegli predvsem kvaliteto izvedbe svojih programov, je potrebna pomoč poklicnih kulturnih delavcev. Seveda bi moralo zlasti s strani amaterskih organizacij v tem pogledu biti čim več spodbud in predlogov za sodelovanje, a v pogledu sodelovanja s poklicnimi kulturnimi ustanovami čim več skupnih programov. Nekaj takih programov se je v preteklosti že lepo uresničilo, le da je tega še vse premalo, predvsem pa je vse to sodelovanje tudi še premalo sistematično.
— Zlasti je tako sodelovanje v večji meri nujno v kulturnih središčih, kot so Ljubljana, Maribor, Celje, je dejal tov. Babič, kjer obstajajo številne kulturne ustanove. V teh kulturnih središčih je položaj naših organizacij povsem drugačen kot drugod in oblike njihove dejavnosti bi morali prilogoditi tej posebni situaciji. Dejstvo je, da je aktivnost Svobod v teh središčih dokaj slaba, ker ni dovolj naporov, da bi tu razvili odgovarjajoče oblike dela. Razumljivo je, da v teh mestih, ki imajo razvito kulturno dejavnost poklicnih ustanov, kjer imamo poklicno dramsko in operno gledališče, ki dajeta predstave vsak večer, filharmonijo, razne koncerte, kjer imamo stalne galerije in umetniške razstave itd., običajna dejavnost naših Svobod težko uspeva. Zato je nujno potrebno v teh kulturnih središčih razviti posebne oblike dela v naših organizacijah. Predavanja in razgovori o dramatiki in repertoarju naših gledališč, glasbi, filmu, o likovni umetnosti itd., raz-
viti široko kulturno izobraževanje, tu bi moralo biti težišče dela Svobod v teh me; stih. Za to dejavnost so primerne predvsem klubske oblike dela, ki bi jih mdrali tu najbolj razviti. S tem nočem reči, da je treba opustiti ostale oblike dejavnosti, če nekje obstajajo pogoji oziroma zanimanje za to. Vendar mislim, da bi osnovna prizadevanja morala iti v tej smeri, pri tem pa koristiti kulturno bogastvo, ki ga predstavljajo vse te ustanove in številni kulturni delavci. V tem je tudi v bistvu vloga in mesto naših organizacij v teh kulturnih središčih: široka kulturna vzgoja, seznanjevanje s kulturnimi vrednotami in aktivizacija prebivalstva v pogledu kritike in oblikovanja naših kulturnih programov in celotne kulturne politike.
sticije v kulturi se obrestujejo dolgoročno in v drugačni obliki kot v gospodarstvu. Tu je družba kot celota zainteresirana za kulturni razvoj občanov oziroma tistih, ki to družbeho skupnost tvorijo in ustvarjajo materialna sredstva. Ti pa tudi del teh sredstev dajejo za svoje kulturno izživljanje, nekateri več, drugi manj, kakršna je pač stopnja njihove kulturne zavesti. Družba oziroma njen zavestnejši subjektivni del pa mora včasih, ne glede na zavest posameznikov, s svojim vplivom in angažiranjem doseči, da se za neko družbeno koristno in potrebno stvar žrtvujejo tudi določena družbena sredstva. Kultura vedno je in bo terjala od družbe določen kulturni davek.
V okviru enotnega kulturnega gibanja je referat zastavil tudi dokaj kritično stališče do programov tistih naših šolskih ustanov, ki naj bi vzgojile take profile kulturnih delavcev, ki bi lahko opravljali naloge, ki jih terja zlasti množična kulturna vzgoja, pa tudi naš amaterizem. To velja zlasti za programe glasbene akademije, akademije za igralsko umetnost pa pedagoških šol. Tu bo treba nekaj storiti, da se bodo te vrzeli strokovnega kadra enkrat odpravile, treba bo prilagoditi učne programe družbenim potrebam. Razume se, da se moramo tu srečati na pol pota in sprejeti obojestranske obveznosti, je dejal med drugim tov. Babič. Na eni strani prilagoditi programe potrebam in'zahtevam konkretnih razmer, na drugi strani pa zagotoviti zaposlitev teh kadrov. Komune bi morale zagotoviti temu kadru materialne pogoje, najprej štipendije, a kasneje seveda tudi možnost profesionalne zaposlitve v množičnih kulturnih organizacijah.

Kulturni programi organizacij in ustanov, zasnovani na potrebah komune, so lahko edinole zdrava osnova politike financiranja
Na ekonomski princip trošenja sredstev za kulturo referat opozarja z več primeri: Ekonomičnost in funkcionalnost investicij v gradnjo in opremo prostorov za kulturo, kar v preteklosti nismo vedno upoštevali, pa imamo zdaj težave in velike nepotrebne stroške. Dalje, ekonomski princip pri plačevanju kulturnih uslug v ;smislu ponudbe in povpraševanja. Pogodbeni sistem plačevanja kulturnih programov, ki se sicer počasi, pa vendarle uveljavlja, a ga je treba pogumno razvijati. Tudi namensko financiranje določenih kulturnih programov s strani delovnih kolektivov je treba razvijati naprej.
Posebno stališče v referatu velja tudi skladom za kulturo. Le-ti naj bi se razvijali, čeprav s, tem ne bi smeli zanemarjati drugih, virov .iskanja sredstev za kulturo. Referat pa obsoja primere, ko so ponekod ustanovili sklade, a istočasno črtali v proračunu sredstva za kulturo, čeprav bi prav ta morala predstavljati osnovni stalni in dokaj stabilni /vir sklada. Zato se z ustanovitvijo sklada dostikrat ni nič spremenilo v korist kulture. Referat zagovarja stališče, naj bi se v sklade stekala predvsem sredstva iz določenega odstotka narodnega dohodka komune. Ta vir bi bil torej stalen, moral bi rasti z večanjem materialne baze komune, skladno seveda z ostalimi potrebami razvoja komune, zadostiti bi moral osnovnim zahtevam kulturne dejavnosti, če je tu torej nški avtomatizem upravičed, da bi zago-tovili stalnost sredstev in skladnost razit vbja komune, pa to še . ne pomeni, da bi bila komuna zvezanih rok in da v okviru družbenega standarda ne bi smela glede, na potrebe vsako. leto ta odstotek povečati ali morda tudi zmanjšati.
KO''ti;
sPloh obstoja kulturnega amate-
■ii^Stlia	Vedno bolj razširjene mreže
^hiode’	ri,ma *n razn‘b drugih
rož k0r t,^!h komunikacijskth sredstev, ka-'hhllm-* raZviUl1 Prometnih zvez med kul-tP'ta n,o' središči in njihovim zaledjem. Vsa o 1 ttiUr ° erna tehnika, ki omogoča vsako-a ie neprestano v stiku s kultur-i'osred>Sa^anjern doma ,n P° svetu, ki mu bl’1 bri„e U^e najbolj kvalitetne kulturne do-ke,,, ’ ha( bi slabila interes ljudi po ne-$ sli t*' neni kulturnem udejstvovanju Ve, ^adaniu amaterske kulturne predstavi1 deroju V°mno drži, da ves ta razvoj mo-°grom komunikacijskih sredstev pomeni l!)' lofj^ n° kulturno pridobitev in ima do-n0,t	na kulturno amatersko dejav-
tega ne zanika in zelo neživ-bili, če bi tega ne videli in
Referat ugotavlja, da je v vseh dose-no vzgojo širokih množic. Poznavanje ^danjih razgovorih v komunah bilo kot dramatike, glasbene kulture, filma, likov-
■'' li„n' ^ihče ' >i i,
** »e
®zi«neli. Vendar pa vse to ne negira
vac tu lic nvguu
kvn0 ?. rnn°žične amaterske kulturne de-p Uazv^ *' ®eial bi, še več. Ravno ves ta hslae Itl°dernih komunikacijskih sredstev
he umetnosti, vprašanje estetske vzgoje, zlasti pa oblikovanje idejno-humanistične-ga odnosa sploh do kulture, je v današnjih pogojih izredno pomembno. Raznovrstni so idejno-poiltični vplivi, tudi nam tuji, ki se pojavljajo in prenašajo s kulturo. Potrebno je izostriti idejni posluh in umetniški čut, da bo sleherni pravilno dojemal kulturne stvaritve, ki mu jih posredujejo vsa ta komunikacijska sredstva.
Vse to pa nalaga organizacijam Svobod in prosvetnim društvom - po mnenju tov. Babiča nujno potrebno in pomembno vlogo organizatorja in oblikovalca kulturne zavesti širokih množic. A ne le to, ne le aktivni odnos do posredovalca kulture, tudi vrednost ustvarjalnega odnosa do kulture bi naša družba morala znati oceniti. Amaterizem ne more biti le prehoden po-
ve(j^a air*aterski kulturni dejavnosti še P6! »t|k ^ z®b< 'še naloge. Tako večji
H* s kulturo
eno najvažnejših, zastavljeno vprašanje politike financiranja kulturne dejavnosti. Razprava o kulturnih programih je nujno sprožila tudi problem financiranja, čeprav je potrdila, da je dostikrat tudi obratno, da je namreč prav pomanjkanje skrbno izdelanih programov vzrok neurejeni, nesmotrni, zlasti pa neperspektivni politiki financiranja kulture Na dlani je spoznanje, da so prav programi dela posameznih organizacij ali ustanov lahko osnova zdravemu načinu financiranja, vendar le praksa opozarja, da se ti programi povsod Še ne uskladujejo s potrebami in zahtevami glede, na specifičnost posameznih komun kot tudi njihovih razpoložljivih materialnih sredstev. V tem pogledu se izkazuje očitna potreba po celovitosti obravnavanja kulturnih programov v komuni, da bi lahko glede na potrebe odmerili, katere programe je treba trenutno ali gledano perspektivno bolj oziroma manj financirati iz družbenih sredstev. A to je konec koncev tista konkretna realizacija
— Ko načenjamo vprašanje večjih investicij v kulturi, je dejal tov. Babič, slišimo pripombe, da investicije v kulturi niso ekonomske in rentabilne. Prav gotovo, da niso ekonomske in Rentabilne kot so v gospodarstvu. Zato jih tudi imenujemo negospodarske investicije. To pa ne pomeni, da imajo svoje družbene in v končni liniji tudi svoje ekonomske upravičenosti. Sicer pa ne moremo delati take primerjave. Ekonomski princip v kulturi moramo drugače obravnavati. Tu ne gre za neposreden materialni interes. Inve-
— Letos bi namreč potrebovali mnogo več sredstev, pravi tov. Babič, da bolj razvijemo nekatere kulturne zmogljivosti in dejavnosti, zato se bomo odločili za večji odstotek, drugo leto nam toliko sredstev ne bo potrebno in se lahko ta odstotek zmanjša. Skratka, potrebna je tu določena kulturna politika komune, ki naj tudi financiranje temu primemo rešuje. Mimo tega pa bi morale "kulturne organizacije in ustanove svojo dejavnost razviti v smeri interesov, ki bi jih pokazala družbena skupnost, razni interesenti, zlasti pa podjetja in tako iskati še dodatne finančne vire.
V vsakem primeru bo učinkovita le zavestna akcija subjektivnih sil
Koordinacija vseh kulturnih sil z jasno
jav med manj razvito množico, trajnejšo, Konec sončev usw Kumuerna	začrtanim hotenjem, je nujno potreben
in splošnejšo vrednost dobiva vse bolj, ueke kulturne po tti 'e s enerne 'omune.	nri7nripvania mnnžiAnn imitum
terja intenzivnejšo kultur-
ko postaja kultura resnična in vsakodnevna potreba človeka.
Sodelovanje med poklicnimi kulturnimi ustanovami ter poklicnimi kulturnimi delavci in amaterizmom naj postane trajnejše, širše m bolj sistematično
*e omej?- vprašanie, ki se je izluščilo na n ib 0]vmh posvetih 0 kulturi v komu-t>' “abičj . aterem je obširno govoril tov. gjf bitoma6 s°dei°vanje kulturnih ustanov r6Z- a,haterscp°kiicnih kulturnih delavcev' in J f® sicer \ °rganzzacU - Poudaril je, da so kultUrni ,, že dosleJ številni poklicni ’ , tcrsk„ r,,,, avci ukvarjali koristno z ama-P ®ikie Ze] aro'. kar je kvaliteti le-te mar-kiicnih c. , k°nstilo. Toda v interesu po-v Urnih ustanov k°t amaterizma etn družbenega interesu je, da
postane to sodelovanje trajnejše in dobi večji obseg.
V čem je bistvo takega sodelovanja po mnenju govornika? V kvalitetnem premiku programov amaterskih skupin, tako po njih vsebini kot kvaliteti izvedbe, saj je, mreža modernih komunikacijskih sredstev, 0 čemer je bilo že govora, ustvarila pogoje, ko ljudje lahko oblikujejo svoj okus na višji ravni. Zato se ne smemo čuditi, kadar ljudje odklanjajo nekaj, kar ne zadovoljuje več njihovo kulturno ra-
Referat dalje ugotavlja, da žal ne razpolagajo občine s točnimi pokazatelji, koliko družbenih sredstev se troši za to dejavnost iz različnih virov v komuni glede na ostalo potrošnjo oziroma narodni dohodek. Te pokazatelje bi občine morale kar najhitreje začeti zbirati in zbrati, sicer je sleherno ugibanje več ali manj improvizirano in vsaka politika financiranja na trhlih osnovah. Globlji vpogled v razvoj nekaterih komun pa že danes opozarja, da nekatere komune zelo naglo povečujejo svoje proizvodne zmogljivosti, sredstva za njihovo kulturo pa so v stalnem relativnem upadanju.
Ne razpolagamo danes tudi s podatki, koliko sredstev v odnosu na narodni dohodek je bilo vloženih v dolgo-gočne kulturne investicije. In vendar bi morali zelo načrtno investirati tudi na področju kulture. Poznati potrebe po družbenih prostorih, kulturnih domovih, klubskih prostorih, opremi teh prostorov, vzdrževanju in obnovi obstoječih domov, inventarja, štipendijah kadra itd. "To pomeni voditi dolgoročno politiko investicij, skladno skrb družbe tudi za zadovoljitev teh kulturnih potreb.
element prizadevanja za množično kulturo v komuni. Prizadevanja v tej smeri, ki jih v zadnjem času opažamo, so izoblikovala idejo o družbeno-političnem telesu v komuni, idejo o kulturni tribuni, kulturni zvezi ali kulturni konferenci. Te organizacijske oblike pa naj bi pomenile predvsem vsebinski premik glede na dosedanji pomanjkljivi odnos do kulture, bile naj bi okvir zavestne akcije subjektivnih sil na področju kulture. Vsak poskus, premagovati težave zgolj s sprejemanjem nekih organizacijskih oblik brez vsebinsko novega koncepta kulturne dejavnosti ali pri tem morda bežanje organizacij Svobod od lastnih problemov, ne bi pripeljalo nikamor.
— Zato sem tudi mnenja, da ob ustanavljanju kulturnih tribun ne bi kazalo ukinjati občinske svete Svobod, je dejal tov. Babič. Nasprotno, menim, da bi jih bilo potrebno le še bolj utrditi kot politična vodstva in organizatorje množične kulture v komuni. Taki občinski sveti so lahko le sestavni del kulturne tribune in marsikje zelo pomemben element v oblikovanju njene kulturne politike. Ravno
tako mislim, da kulturna tribuna ne bi smela kakorkoli omejevati samoupravnih pravic poklicnih kulturnih ustanov, temveč jih mora še bolj razvijati in utrjevati ter jim pomagati v iskanju novih oblik in vsebine dela. Eno kot drugo je po mojem mnenju pogoj za obstoj in pravilno delo kulturne tribune ter usklajevanje različnih interesov in področij kulturne dejavnosti v komuni.
Referat ugotavlja, da je težnja, naj bo kulturna tribuna upravno-politični organ z določenimi oblastvenimi pristojnostmi, nesprejemljiva in bi lahko pomenila le zoženje akcijskega radiusa kulturne tribune v neke administrativne okvire, kar bi jo omejevalo v njeni družber.o-poli-tični in družbeno-kritični1 vlogi. Bila naj bi, skupno izhodišče v oblikovanju in programiranju kulturne politike in v več-tirnosti uresničevanja te politike.
Referat med drugim na koncu opozarja, da dosedanje, v glavnem splošne formulacije v osnutkih občinskih statutov zelo malo ali nič povedo o odnosu bodoče občinske skupščine do kulturnih ustanov, organizacij in kulttirde tribune in še nikogar konkretno in v jasno določeni smeri ne obvezujejo.
Kava
Zgodilo se je tistikrat, ko so v tovarni prvič poskus-	§j
no pognali nove stroje in izdelali prve kilograme kavi-	M
nega ekstrakta. Praznični dogodek bi seveda najlepše	b
proslavili tako, če bi sami poskusili in ocenili novi izde-	8
lek. Zato so brž našli dovolj velik lonec in kuhalnik. Ne-	I
kaj mehanikov in delavcev pa je prevzelo strokovno nad-	J
zorstvo nad kuho.	m
Kavo so, razumljivo, poskusili vsi, ki delajo v tem	|
obratu. Raje so posrebali vsebino dveh ali treh skodelic	|
kot ene same. Slednje bi bilo premalo za pravično oceno	-
njihovega novega izdelka.	j
Kava je bila zares dobra, s prijetno aromo in svoj-	I
stvenim okusom. In močna. Še preveč krepka, saj so —	s
za vsak primer — zakuhali malo močnejšo od tiste, ki jo	1
priporoča navodilo za uporabo.	m
Tako so si »skuhali« dobro kavo in zadrego za name-	M
ček, ker niso verjeli propagandistom podjetja. Zato pa	|
večina delavcev tega obrata vso noč ni zatisnila oči...	f
Davčna matematika

I
i
Koliko je 5 %, izraženo v dinarjih? Vi seveda trdite, 1 da je na takšno vprašanje nemogoče odgovoriti. Se več,	1
trdite, da je to samo polovica vprašanja. Poučiti me ho-	g
čete, da moram vprašati še to: od česa 5 %, natančneje, | od kakšne vsote, če gre za denar.
Naj vam torej povem, da je 5 % natančno 12.500 di- [ na/rjev in nič več in nič manj.
Tega seveda nisem jaz pogruntal, temveč davkarija na 1 občini, v kateri stanuje moj znanec. Gre namreč za to, E da sodi moj znanec med tiste srečnike oziroma nesreč-	1
nike, ki so lani zaslužili več kot 700.000 dinarjev in mo-	1
rajo zategadelj plačati davek od zneska, ki presega to jj vsoto. Znanec, kot vesten in discipliniran državljan, stori	1
vse, kar po predpisih mora storiti, in je prijavil osebni	j
dohodek, ki je za 550 dinarjev presegel mejno vsoto oseb-	1
nega dohodka. In so mu zaračunali 12.500 dinarjev davka.	1
»Koko to,« se je začudil moj znanec, »jaz vendar ni-	g
mam za dvestopetdeset tisoč dinarjev osebnih dohodkov m nad sedemsto tisoč?!«
»Pa čeprav imate le en sam dinar večje osebne do-	1
hodke, plačate dvanajst tisoč petsto dinarjev davka,« mu	g
je pojasnil uslužbenec. »-Davek je odmerjen pavšalno!«
»Pomota bo,« sem rekel znancu. »Tudi davčna mate-	g
matvka je samo matematika, zato ne more biti tako, kot	g
trdiš!«
In znanec je znova vprašal na občino in znova dobil g enak odgovor. Po njihovem mnenju je ne samo logično, S temveč tudi prav, da je 5 % od 1 dinarja 12.500 dinarjev; jj prav tako kot od 250.000 dinarjev. Kdo pa sme ugovar- E jati? Predpis je pač predpis in oni sploh	nič ne morejo	g
za to, da je predpis takšen. Ali pa morda	ne znajo čitati	1
predpisov?! Si upate trditi kaj takšnega?	Jaz že ne! Saj	1
vendar, vsi vemo, da so v pisarnah samo	pismeni ljudje,	j§
saj jih drugače na takšnem mestu ne	morem.o zaposliti!	jj
S tem pa ni rečeno, da morajo biti	dobri matematiki.	S
Vsak povprečno dober uslužbenec je dober, če zna sešte-	jj
vati in odštevati, deliti in množiti in da pozna tudi druge	jj
osnovne operacije, za vse drugo pa uporablja predpise, ki	S
itak vse do podrobnosti določajo.
Saj res — uporablja. Predpise	pa je tudi treba	U
znati uporabljati. Po takšnem znanju	ločimo dobrega od	jj
slabega uradnika.
Pa ostanimo pri osnovnem vprašanju: 5 % — 12.500 di- jj narjev. Pravijo, da je to pavšalna odmera. Ni torej čudno>	g
da imajo pri nas na občinah tako pavšalno mnenje g o občanih.	g
Preobremenjeni
Tovariši z občinskega sindikalnega sveta so sklicali M posvet vseh predsednikov sindikalne podružnice, da bi m	se dogovorili, kako bodo v kolektivih organizirali razpra-
jj	vo o zvezni in republiški ustavi. Pa ne samo to, ta seji	stanelc naj bi opozoril tudi na tista vsebinsko	najbogatej-
1	ša mesta, ki naj bi jih v delovnih kolektivih	še posebno
jj	podrobno analizirali, opozoril naj bi tudi na	stotine de-
li lovnih kolektivov. In ko so bili že skorajda o vsem zgolj vorjeni. je zaprosil za besedo še nekdo izmed prisotnih.
— Tovariši, pri nas pa ne bomo organizirali razpra-jj ve o ustavi.
Začudenie v dvorani je bilo menda vendarle preveli-g ko, zato je še dodal.
— Po končanem delu razprave ne more biti, ker so jg	delavci preveč utrujeni, med delom pa smo	tako zapo-
M	sleni. da sploh ni mogoče misliti še na takšne	stvari.
Nekateri so se sicer namuznili, češ kdo bi mu verjel. jj	Navseza.dnje pa, to je vendarle njihova stvar.	In tako bi
H	posvet počasi stekel naprej, če ne bi mož še	kar naprej
m stal:
— Tovariši, pri nas tudi ne bomo mogli izdelati sta-gj tuta, je nadaljeval s svojim pojasnilom.
Zdaj se je molk in muzanje v dvorani sprelevilo v g	tisto značilno vprašanje, ki ga vedno znova sprožijo be-
E	sede nekoga, ki trdi povšem nasprotno kot vsi drugi.
g	On pa je nadaljeval:
— V našem podjetju smo z delom preobremenjeni, jj da bi lahko izdelali statut.
Potem je obmolknil in sedel. Nekdo v dvorani pa se jj je sklonil k svojemu sosedu in mu zašepetal, vendar ta-§j ko, da ie vsaj bližnja okolica razumela njegove besede.
— Se sreča, da niso tako preobremenjeni, da bi 1	sploh ne mogli hoditi v podjetje. Le kaj bi bilo potem,
1	če bi bili tako zaposleni, da niti delati ne bi več mogli?
H KRONIKI TEGA TEDNA SO PRISPEVALI: jj	1. »Delamaris« Izola — M. GOVEKAR
2.	ObLO Šiška, Ljubljana — V. SIREC
3.	Obrtno podjetje Protektor, Ljubljana — Moste;
B. SAMARIN
IflIH!!!IMll»llI!Mlfflllllll»^
1
Štipendistko Manco so sprejeli v občino kot dragocenost. Samo dejstvo, da so dobili novo učiteljico, sicer ni nikogar navdušilo. Manco je visoko ovrednotilo njeno dejanje: edina izmed trinajstih, ki jih je štipendirala občina, se je vrnila! Predsednik občinske komisije za štipendiranje je osebno razglasil, da je tak odnos učiteljice Mance odraz visoke družbene zavesti in, seveda, prav takšnih moralnih kvalitet.
Tako so dobili v komuni nov kader.
Svetel zgled nepokvarjeno-sti je hodil v osebi učiteljice Mance po poteh pasivne občine in vzbujal premnoge upe.
Predsedniki občinskih društev in organizacij so čutili veliko zadovoljstvo, da imajo tako mlado, sposobno in zavedno moč, ki pomeni zdrav kader za družbeno dejavnost in je ob tem še mična in privlačna
Prav: prav. sta bili ubiti dve muhi v en mah. Ustreženo je bilo zahtevi, da je potrebno družbeno vključevati več žena in več mladine. Manca pa je hkrati mladinka in žena!
Ne da bi vedeli drug za drugega, so se odločili predsedniki, da bodo Manco koop-tirali v svoj odbor.
»Kooptirali me boste,« je dejala Manca prvemu predsedniku. »Dobro. To pomeni, da me boste zaposlili. To pomeni, da se bom morala odreči delu na šoli, če hočem ustreči vam. Kako pa mislite poplačati moje delo v vašem odboru?«
Ne, takšnega vprašanja predsednik ni pričakoval. V zadregi je zardel in se prav tako v zadregi opravičil, da društvo nima denarja.
»Vidite,« ga je Manca poučila. »Kaj je potem važnejše: da delam pri Vas ali pa da učim v šoli, čeprav gre za nad-
ure? Kje je moje delo bolj pomembno?«
Predsednik je moral priznati, da je njeno delo bolj pomembno na šoli, saj je vendar vzgojiteljica.
Tako je Manca odpravila predsednike drugega za drugim. In ob vsakem takem srečanju je bila čedalje bolj nejevoljna. Kako neki ne bi bila. Vsi so jo želili kooptirati, nihče pa ji ni mogel obljubiti honorarja.
Potem je prišel tudi predsednik Socialistične zveze s prav takšnim namenom.
»Saj to je nasilje,« si je olajšala Manca naposled svoje bolečine. »Le kako si predstavljate nekaj takega. Kar vključevali bi me...«
»Nekam pa morate biti vključeni!« je menil predsednik.
»Kako moram?« se je razvnela. »V kakšnih časih neki pa živimo? Ali še niste doumeli tega, da je zastonjkarstvo minilo! Ali ne veste tega, da smo prosvetni delavci že tako garači. Saj to, kar dobivamo, sploh ni plača za naše delo!«
Predsednik ni mogel verjeti tega, kar je slišal. Tako je bil presenečen, da je kar brez pozdrava odhlačal.
Manca pa je sedla in preštela svojo prvo plačo. Natančno 38.570 dinarjev je našla v kuverti.
Vsa nesrečna, ker jo tako nizko vrednotijo vsi ti predsedniki, je postajala čedalje bolj razdražljiva in osorna. Kako tudi ne bi bila takšna. kr> na so dandanes že otroci povsem podobni predsednikom. Govorijo in sprašujeio najraje takšne stvari, ki jih učni program sploh ne omenja. Slovnica, matematika in zgodovina so jim pač zoprne. , »Tovarišica, zakaj pa so narodi Jugoslavije suvereni?« jo je zadnjič vprašal tak učenček.	/
»Zakaj pa je zvezda rdeča in ne recimo rumena?« se je koj oglasil drugi.
»Kaj ima republika 6d tega, , da se imenuje socialistična?« je vprašala deklica. Zamislite, deklica!
»Zakaj pa je v grbu zdaj ena plamenica več?« se je zadrl naslednji.
»Mi nismo politična šola« je vzkipela Manca in s tem prekinila poplavo vprašanj. ,»Če hočete o tem govoriti, se ‘kar obrnite na mladinski komite! Tam so ljudje plačani za to, da odgovarjajo na taka vprašanja. Kje pa ste sploh prišli do takih vprašanj ?«
»Citali smo osnutek ustave,« ji je odgovoril učenček.
»Ustave še ni v našem učnem programu,« je ugotovila Manca in nadaljevala s poukom.
Smešno! Zakaj naj učiteljica z začetno plačo dvaindvajset tisočakov govori o tem, zakaj so narodi Jugoslavije suvereni?! Ali je za to plačana? Ne! Plačana je vendar za to, da govori o tem, da je kralj Matjaž ljudski junak, da ima brado že, devetkrat ovito okrog mize in seveda — da ob njem spi Alenčica ...
VIKTOR SIREC
Doma sem v peti ekonomski enoti. V dej družini smo delovni tovariši, vendar je med nami nekaj velikih zabu-šantov. Vsak mesec po dva fluktuirata in vsakega novega člana kolektiva priučujemo na delovnem mestu po najmanj šest mesecev. Čeprav nimamo nobenega primernega delovnega mesta, zaposlujemo tudi dva delovna invalida,, ki pa bi rada delala. In...
Skratka: kadrovsko socialni problemi.
Toda dobili smo »službo za človeka« — tako so definirali na centralnem delavskem svetu kadrovsko socialno službo, ko so se zavzemali za njeno ustanovitev — in tudi mi iz pete ekonomske enote bomo prišli na svoj račun.
Tako sem mislil, ko sem pripravljal gradivo za to novo službo, ki nam naj omogoči boljšo kadrovsko razporeditev in s tem večjo storilnost in boljše nagrajevanje.
Sel sem torej k tovarišu ka-droviku s polnim srcem dobre volje.
»Kaj želiš, tovariš?!« me je kadrovik prestrelil s pogledom.
»Rad bi vam pomagal pri delu, sem iz...« sem začel.
»Meni pomagal pri delu?« je dejal osorno in zagrabil beležko in svinčnik.
»Kako se pišeš?«
»Maks Pezdirc,« sem mu rekel. »Pri nas je velika fluk-tuacija...«
»Samski ali poročen?« sem slišal.
»Samski, dokler ne dobim stanovanja,« sem odgovoril.
»Kje stanuješ?«
»V Prešernovi enaindvajset, toda...«
»Le počasi,« me je presekal tovariš kadrovik. »Imaš sorodnike v tujini?«
»Ne vem natančno, menda teto...«
»Tvoje socialno poreklo?«
»Ampak, tovariš, zakaj se ne zanimaš za moje delovno mesto, za našo storilnost?!«
»Za kaj?« je možak zapičil pogled vame.
»Za razporeditev kadrov v naši ekonomski enoti in ...«
»Bomo videli,« me je prekinil tovariš. »Ko te bom rabil, te pokličem. Na svidenje!«
Odprl sem usta, da bi protestiral, pa me je tovarišev pogled tako neusmiljeno zadel, da ml je nekaj zaprlo sapo in vzelo ves pogum.
Odšel sem torej.
Od tistihmal me je grizlo. Na prvi seji delavskega sveta sem se zaradi tega razburil:
»Kakšen način je to, kar doživljamo v kadrovsko socialnem oddelku?! Kaj smo dosegli z njim? Imamo kadrovika, plana kadrov pa ne. Je to...«
Takrat je tovariš direktor zardel in me prekinil:
»Nikar tako, tovariš,« je strogo dejal. »Človeka smo vendar morali nekje zaposliti, drugega delovnega mesta pa nismo mogli odpreti...«
»Ampak...« sem poskušal ugovarjati.
»Tovariš je vendar pošten, zavesten, dober, čeprav res nima odnosa do ljudi in se v kadrovskih in socialnih zadevah ne znajde.«
Molčal sem. Kaj bi drugega. Ampak, zdaj vem, kje je služba za človeka. viKTOR SIREC
Pred mnpgimi, mnogimi leti je v naši dolini živel velikanski zmaj. Prebival je v votlinah pod Vrhom in čeprav je bila jama, ki si jo je izbral za svoje bivališče, dolga 36 sežnjev, je vanjo lahko spravil samo rep in trup, sedmero glav pa mu je molelo še 36 sežnjev iz votline.
Bil pa je strašansko požrešen. Ljudje so tistihdob poznali številne zmaje, toda tako požrešnega niso pomnili niti najstarejši očanci.
In bil je tudi jeznorit in maščevalen.
Zahteval je, da mu vsako leto, nekako ob koncu februarja, ko se je v dolini otoplilo, soseska prinese najboljše prehrambene artikle, ki jih je zmogla. Če ni določenega dne dobil svojega letnega provianta, se je razbesnel, da se je vsa dolina tresla in se je Bistrica skalila.
Živelo pa je tisti čas tudi nekaj ljudi, trmastih po naravi, ki se zmaja niso bali tako hudo kot drugi in so se zoper njega zarotili. Nekoč, ko je požrešni stvor po obilnem zajtrku zaspal, so mu jeli sekati glave, toda na vsaki odse-čini je v hipu zraslo še sedem glav, in ko so junaki to videli, so odjenjali in zbežali.
Od tistihmal je bil zmaj sedemkrat bolj požrten, kajti namesto sedem glav jih je imel 49 in zavoljo tega tudi 49 ust in goltancev. Njegove zahteve so se povečale in nekega dne se je zgodilo, da mu vse takratno prebivalstvo naše doline, kljub vsej svoji prizadevnosti, ni moglo potolažiti lakote. Takrat je lačni zmaj zagrozil, da bo začgl žreti svoje darovalce in ljudje so v strahu bežali v sosedne doline, v katerih so prebivali bolj humani zmaji. Dolgorepi pošasti je zmanjkalo hrane in lepega dne jo je stiska prisilila, da se je lotila svojega repa in ko je tega požrla, se je spravila na luskinasti trup in potem še na vratove in ko je prišla do jezikov in se do konca požrla, je poginila.
Minilo je veliko in še več let.
Ljudje so se spet naselili v naši dolini, zgodba o zmaju, ki je v svoji lakotni jeznoritosti požrl samega sebe, je šla od ust do usta in se ohranila do današnjih dni.
Novi časi so tudi v našo dolino prinesli nove običaje, nove misli in težnje in zamisli, in tako so tudi pri nas kot v vseh drugih takšnih in podobnih dolinah ugotovili, da smo ekonomsko zaostali, ker nimamo prav nobene tovarne in smo jo s pomočjo skupnosti vseh dolin tudi zgradili-
Zdaj že nekaj let stoji na tistem mestu, kjer je nekoč prebival lakotni zmaj, velika in lepa tovarna konfekcije, za katero so nam dali iz sklada za razvoj 300 piilijonov dinarjev. Tovarna, ki ji po lepoti vhoda in cvetličnih gred, ki jo obdajajo, in upravne stavbe, ki jo arhitektonsko dopolnjuje, ni ravne daleč naokoli.
Ker pa je tovarna nova, in so ljudje, ki v njej delajo, neizkušeni, nimajo tradicije in delajo za zalogo, je vsako leto njena blagajna prazna denarja in polna zadolžnic. Zavoljo tega je vsako leto bolj zahtevna. Soseska, ki ji po novem pravijo občina in v kateri še živi spomin na bitko z zmajem, ki se je končala z rastjo novih in novih požrešnih glav, vsako leto, nekako ob koncu februarja, po zaključnem računu, ponižno pokloni tovarni vse, kar je v minulem letu ustvarila. Tako kot nekoč zmaju, le s to razliko, da danes vso zadevo imenujemo skrb za razvoj, zmajev praznik pa smo preimenovali v sanacijski dan.
JANEZ VOLJČ
Po »družinski«
I faUve smučarski progi vodi-\ p z vrha Vitranca v dolino. f v ?a je namenjena tekmo-I v~jefn’ druga pa izletnikom, ' Oljskim
l onim, ki smučajo le za j ji Jj1 in rekreacijo. Pravijo
;	°n se je to pot odlo-
i y ’ da bo enkrat zavijugal \ n a°iwo po »družinski«. Pa j st. z°to, ker ga je bilo strah
smučarjem
jo tekmovalne proge, saj
' kof
i telei
kofcr,
Presmučal že nič koli-at- Le spremembe si je
. Enako-
merno so drsele smu-p0?° strmini v dolino, ir i7?1 P° je šZo vse hitreje hitreje. Zavirati je bilo na
straneh smučine je le-obilna in nedotaknjena
na-
za-
j jjU .
j 0nemogoče, kajti
! lel^na °deja, iz katere so štr-\ jj0e debele smreke. No, kar ! ko' Pa ^°’ nekje se bo že lah-1 no^tevil, si je mislil in
BleJa} °®’ da bi fcj® i tn« a *e nekaj metrov step-] pSa snega.
j je IVa Polovica »družinske« Otip6 20 ti jim, ko je uzrl I (jj, ep °d smučine, ki je vo-: « "na nekaj metrov visoko le-I steptano vzpetino. Edina
h -rtih

W<
°znost, da si oddahne ... ne 'y res si je oddahnil. Pa ker se je ustavil ker’ ■ er si je želel, temveč, nenr3s brez hujših posledic Ico °st°voljno zajadral pre-77>etr euiso padel trideset z Globoko, kot padalec Tla v^kom, tteščil najprej Se n 71 e?ie smreke, potem pa Prjst . vrh druge, ter srečno n'~b0k iorn nekje spočet Ko Pod "•družinsko«.
globok <am Tiekje spodaj, Sed ° P°d xdružinsko«. ijubjg3 kravi, da mu je najde. tekmovalna proga in Prejikat^nske« ne bo več iotio gr . > češ, da je prav go-ali pyrVena le za Sailerjevo Podob^datovo ter njunima e družine . . .
Posluh:
negativno
ji i?najo jeseniški železar-
jirn"
‘Ije do zimskih špor-
rekat• ne Tnore nihče opo-j gim 1 't'0 dejstvo med dru-'i na Potrjuje tudi udeležba \ *Brah Zadniih medobratnih i PreT0	metalurgov.
I udele£jjUU Nudi se je namreč l Ule<ttem° tekem v sankanju, i TiajmrJl . je biZo za drugo ’ n° nnr.ne,e Zastopano šport-i teani r,°° več kot polovico
NjJekmovalcev.
°sfaio)■ so po udeležbi za-Za tn 1 ska.kalci na smučeh, kanat jCiplino je bilo le 25 dtdatov, to je 32-krat
teanj i.
bza ot 2a sankanje.
^tei!uzy.^azumiii
kaj vse za
ud	kot use
ček ip e^a skakanje m kanje r P° dru9i sirar
na
ljiv0 ie je to lahko r težko ie. Potem tolike koreni Veti dejstvo, di ce D J,s.^a dolina, od Uiti ;,a do Žirovnice, kanje e same Proge zt
te, kiernl9a Sameea k
^ouertir,- bl se lahko kali H sankali, ne do
v°GalnZ bodo že za Vpteg0m treščili v k<
»fc? do7?fc° isti P^del 'skaka^^mi^smu^a
da P« naj še kd<
teevan?"10 posluh ^
naših r 5a Potrebe te: skrbiJJudl P° razvedr j°	njihovo re)
8t>io ’ ^°t je treba, teintera iVSe to mnog, teltaZ irani’ kot pa tee-rnh*. Popolnoma ten bn* Peščice te
PO POSVETU O REKREACIJI V-JESENIŠKI ŽELEZARNI
»V dosedanji praksi
še vedno preozki«
® Zaskrbljujoče zdravstveno stanje delavcev v Železarni @ Vsak dan 520 delavcev odsotnih ® V pol leta izgubljenih 85.560 delovnih dni na račun bolezni in nesreč. Škoda: 1.302,298.000 dinarjev @ Odraz športne dejavnosti še vedno le v medobratnih in obratnih tekmovanjih © Je s tem že dosežen naš namen?
Kadar omenjamo Jesenice, si po eni plati nehote ustvarimo podobo ozke, zadimljene doline, posejane z visokimi dimniki, in po drugi razmeroma majhno industrijsko mesto, v katerem prevladujejo metalurgi in iz katerih vrst je izšlo že kar zavidljivo število vrhunskih športnikov. Da je v tem kraju res doma kvaliteta, da tu prebivajo in delajo odlični hokejisti, že šestkratni državni prvaki, da so dale. Jesenice že lepo števild naših najboljših smučarjev — je več ali manj znano. Manj znane stvari pa so, kakšno skrb posvečajo jeseniški samouprayljalci potrebi po oddihu in razvedrilu svojih ljudi, ki so pravzaprav bolj potrebni oddiha kot pa kdorkoli.
Na posvetovanju o rekreaciji v jeseniški Železarni, ki je bilo pred nekaj dnevi, je med drugim povedal o športni aktivnosti v podjetju referent za rekreacijo tovariš Krevsel tole:
»Škodljivi vplivi metalurških proizvodnih procesov ter relativno visok življenjski standard jeseniškega industrijskega področja sta glavni vzrok, da smo se tudi v našem podjetju odločili za vsebinsko reševanje vprašanja rekreacije. Analiza dejavnosti na tem polju je pokazala, da smo bili v dosedanji praksi preozki. Vso rekreativno dejavnost smo omejili le na določen sloj ljudi moškega spola in še to le na tisto starostno stopnjo, ko je človek v kulmi-naciji fizičnih in psihičnih sil, medtem ko so tisti člani našega kolektiva, ki so rekreacije potrebni, . o,stali brez nje To dejstvo je bolj; odraz stihije, kot pa določene politike, kajti še danes se pri nas pogosto srečujemo z mišljenjem, da je rekreacija monopol posameznih organizacij.
V našem podjetju smo sedaj na prelomnici, ko se moramo odločiti, ali bomo to pomembno področje življenjskega standarda prepustili stihiji, ali se bomo odločili za politiko sistematično vodene skrbi za posameznika. Menim, da bi moral biti sindikat tisti, ki se bo v prvi vrsti. zavzel ter zagovarjal potrebo po neki široki rekreativni dejavnosti. Prednost bi morale imeti tiste oblike aktivnosti, ki prispevajo k boljšemu zdravstvenemu in kulturnemu stanju v našem podjetju.«
Če si le na grobo ogledamo analizo stanja na področju rekreacije jeseniških metalurgov, se bodo naše misli nehote nekje ujele z besedami športnega referenta.
Poglejmo, za kaj gre!
Večina zaposlenih (56%) — to so topilci, valjavci, zidarji — ima opravka z metalurško stroko. Ti delavci opravljajo svoje delo stoje, njihove manipulacije pa so vezane na velike fizične obremenitve. Največ dela je treba opraviti v vročih zaprtih
obratih v prahu, onečiščeni atmosferi in na prepihu. Okrog 30% delavcev dela na strojnih napravah in transportnih sredstvih. Svoje delo opravljajo stoje ali sede. Fizične napore je zamenjala večja pozornost, pazljivost v izvajanju delovnih operacij ter večja živčna obremenitev.
Verjetno so ti razmeroma težki delovni pogoji eden izmed vzrokov, da je zdravstveno stanje delavcev v Železarni vse prej kot pa zavidljivo. Iz podatkov zdravstveno socialne zaščite je namreč razvidno, da je bilo preteklo leto v prvih šestih mesecih izgubljenih 85.560 (!) delovnih ur na račun bolezni in nesreč. To pomeni, da je dnevno povprečno izostalo 520 delavcev, kar je povzročilo 1 milijardo 302,298.000 dinarjev izgube...
Med vzroki, ki so privedli do nesreč, so utrujenost, izčrpanost naveličanost. Zanimivo je, da je število nesreč v prvih urah dela največje in da potem krivulja nezgod rahlo upada. Medtem ko je v prvih treh urah dnine 42,2 % nesreč, jih odpade na zadnjo uro komaj 2,6 %.
Torej, kot že rečeno, je zdravstveno stanje in število nezgod v podjetjih vse prej kot
zavidljivo. In po vsem tem bi bilo res odveč poudarjati, kakšnega pomena bi bila premišljena, dobro vodena športna rekreacija, ki je zaenkrat večini delavcev Železarne še vedno neznana. Iz analize dnevnega prostega časa je namreč razvidno, da še vedno iščejo ljudje za oddih le pasivne oblike počitka in da se po približnih izračunih komaj vsak deseti delavec aktivno ukvarja s športom.
To so številke, to so dejstva, v katera bi se bilo vredno zamisliti, katerih ne bi smeli prezreti. Ne samo vrhunski šport, ne samo hokej, ne samo metalurške igre, ne samo rezultati... Vse to naj postane odraz množične športne aktivnosti, nadgradnja skrbi za človekov standard...	'
Če še ni vseh pogojev za to, je od nas samih odvisno, kdaj si jih bomo ustvarili. Vsekakor pa čas ni več primeren, da bi še vnaprej odlašali z vprašanjem, kako postaviti športno razvedrilo in oddih na take temelje, da bosta pristopna slehernemu človeku, kajti vsako cincanje in dokazovanje, da je to le ena izmed poslednjih skrbi kolektiva, pomeni zaviranje svojih lastnih ustvarjalnih sposobnosti.
A. ULAGA
Franc Lakota na tekmah v Bohinju
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIEIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlillllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIEIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIN
V krogu smučarskih strokovnjakov so vse bolj pogoste diskusije o ustanovitvi smučarske šole-centra za zgodnje usmerjanje tekmovalnega kadra. V primerjavi s tujimi tekmovalnimi ekipami je namreč rotacija naših smučarjev tako počasna, da nas sili v razmišljanje. Očitno je, da smo podlegli krizi, ki traja že več let.
Poslednji uspeh, ki so ga želi naši alpski smučarji, je star že 11 let, ko je Janko Stefe na zimskih olimpijskih igrah v Oslu dosegel 13. mesto v smuku. Medtem so tuji tekmovalci
SMUČARSKA ŠOLA CENTER ZA KADRE
napredovali in povečali razliko na škodo naših. Redno so se v njihovih ekipah pojavljala nova imena, pri nas pa skorajda ni bilo sprememb. Vse pogosteje smo doživljali huda razočaranja. Ukrepi, da bi zajezili zaskrbljujoče hiranje našega alpskega smučanja, so bili kampanjski in niso rodili želenih uspehov. Sicer moramo priznati, da smo zaostajali za prirod-nimi in materialnimi pogoji, ki so jih imele naše sosednje alp-
Ni bila vsa mladina tako srečna, da bi lahko preživela semestralne počitnice na Črnem vrhu; Krvavcu, Pohorju in na dragih znanih smučiščih, zato so bila tudi manj znana zasnežena pobočja, čeprav
sredi mesta, vedno dobro obiskana.,,
ske države. Nismo imeli smučarskih vzpenjač, nismo imeli ustreznih strokovnih kadrov. To sd- bile objektivne težave in vsi naši poizkusi, da bi jih odstranili, niso rodili uspehov.
Rešitev krize v našem tekmovalnem kadru moramo iskati v učinkovitih sodobnih prijemih, ki so prinesli pozitivne rezultate že vrsti drugih ekip.
Znano je, da imajo na primer alpske države v svojih zimsko - športnih centrih zelo ■dobro organizirane smučarske šole. Iz teh centrov se rekrutirajo bodoči tekmovalni kadri. Poleg učenja smučanja, posvečajo v teh šolah veliko pozornost talentiranim mladim smučarjem, bodočim tekmovalcem.. Zanje obstajajo posebni oddelki za zgodnje usmirjanje. Največ pozornosti so deležni nadarjeni smučarji, stari od 12 do 16 leti Strokovni kader je brezhiben.
Ta način dela omogoča hitro in uspešno menjavo tekmovalnega kadra. Večjih kriz, občutnih padcev v kvaliteti, bolečih neuspehov skoraj ni. Vzemimo za' primer samo reprezentanco Avstrije in Francije. Neprenehoma, vsako sezono slišimo nova imena, ki ogrožajo trenutno najkvalitetnejše tekmovalce.
Vsa ta dejstva so povod za razmišljanje, ali ne bi bilo morda koristno ustanoviti tudi pri nas nekakšen smučarski center za zgodnje usmirjanje tekmovalnega kadra. V zvezi s tem pa je nastalo vprašanje, če imamo sploh realne možnosti
za ustanovitev takšne smučarske šole? Omenjen problem je trenutno predmet številnih diskusij naših smučarskih strokovnjakov.
Pogoj za ustanovitev je seveda v prvi vrsti izdelava profila šole glede na današnje razmere v smučarskem športu. Vodstvo centra bi morali poveriti ustanovi, ki razpolaga s potrebnimi strokovnimi kadri za sistematično in načrtno delo, ki bi slonelo na najsodobnejših metodah in izsledkih sorodnih centrov na svetu. Seveda bi morali v samem začetku misliti tudi na inozemske trenerje.
Strokovnjaki trenutno proučujejo možnost, da bi imela šola svoje središče v Kranjski gori. Vodstvo šole naj bi prevzela Visoka šola za telesno kulturo iz Ljubljane in delo poverila odseku za smučanje. Pomoč tujega strokovnjaka za delo s tekmovalci s sodelovanjem naših smučarskih strokovnjakov bi nedvomno omogočilo uspešno in hitro osvajanje najsodobnejših metod moderne smučarske šole. Kandidate za center bi izbirali iz vrst nadarjenih mladih smučarjev iz vseh krajev, ki imajo ugodne snežne razmere za daljšo smučarsko sezono.
Tako zamišljena šola bi delovala od začetka januarja do konca marca. Kandidati bi obiskovali center najmanj tri do štiri sezone. V perspektivi, odvisno od uspeha te šole, pa bi predvidoma osnovali podobne centre še na Jahorini in Durmitorju.
john
ste i n b e c k:
Ulica ribiih konserv
Kaj neki naj bi mi povedale, si je mislil doc, ko je Mačk odšel. Gotovo ima kaj za bregom! Poznal. je Mačkovo tehniko, metodo in stil. Zakaj neki je fant potreboval njegov rojstni datum?
Sele mnogo pozneje, ko so začeli šušljati, je doc počasi spoznal, kaj je Mačk pravzaprav hotel. Kar oddahnil si je, kajti že je misiil, da ga je hotel s»jet opehariti.
XXVI
Fanta sta se igrala ob ladjedelnici, ko je neka mačka splezala na ograjo. Pri priči sta jo začela loviti, jo pregnala čez tračnice, kjer sta si napolnila žepe s kamni, toda mačka je vtem že izginila v bohotno razraslem plevelu. Kljub temu nista odvrgla kamnov, kajti po teži, velikosti in obliki- so bili kot nalašč za lučanje. Nikoli ne vemo,, za kaj nam bo še tak kamen prišel prav. Zelo lepo so, na primer, žvenketali po valoviti pločevini v Ulici ribjih konserv. In to sta oba tudi počenjala. Brž nato je kdo pogledal skozi pisarniško okno tovarne, ali planil k vratom in na ulico. Toda zanje sta bila fanta preurna. Človek še ni stopil čez prag, ko sta se že splazila ža bobne za kable, ki so ležali na praznem zemljišču. In tam ju nihče ne bi našel, pa če bi ju iskal sto let.
Ko sta se naveličala skrivanja, ker ju nihče ni iskal, sta se pobrala, začela postopati po Ulici ribjih konserv, nekaj trenutkov strmela v Chongovo izložbo, kjer so se lesketale klešče, ž.age, delavske čepice in banane, šla nato na drugo stran ulice in se usedla na stopnice Zahodnega laboratorija.
Joey je rekel: »Veš, da ima stari tu notri otroke v steklenicah?«
»Kakšne otroke?« je vprašal Willard.
I1III1III1IIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIP
KRI2MM
VODORAVNO: 1. lise, pege, G. kazenski udarec pri nogometu, 11. začetnici našega umrlega pisatelja (»Visoška kronika«), 12. prikazovalci modnih novosti, 15. vrsta piva, 16. de* Krožnice, 18. skriven domenek, 19. reka v Sibiriji, 20. ovitek, 22. telesna okvara, ki jo dobimo, če kaj pretežkega dvignemo, 23. sestavni del svetilnega plina, 24. izraz pri šahu, 25. nikalnica, 26. naplačilo, 27. bolezen žita, 29. svetovno znano kopališče pri Benetkah, 31. Ober, 34. ptičje gibanje, 35. nestabilno, neutrjeno, 37. medmet, 38. arabski žre-bec, 39. šaljiva zgodbica, 41. najvišja karta, 42. morske živalce, 43. pogovor, razprava.
NAVPIČNO: 1. čistilno sredstvo, 2. najmanjši del snovi. 3. italijanska znamka tovornjakov, 4. steza v snegu, 5. prav takšen, 6. del stopala, 7. števnik, 8. Jkemični simbol za nikelj, 9. močvirnat travnik v niži-
ni, 10. delovni polet, 13. starogrške boginje maščevanja, 14. seznam dni v letu, 17. zvezda repatica, 19. seno druge košnje, 21. kradljivec, 23. obdobje, 27. rastlina ovijalka, 28. izraz pri tehtanju, 29. železniška postaja blizu Ljubljane, 30. pesnik starega Rima, 32. poldrag kamen, 331. človeška vrsta, 35. tonovski način v glasbi, 3G. del voza, 39. staroegipčanska duša, 40. prvi črki.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
Vodoravno: 1. malahit, 7. Ba-laton, 13. Oran, 14. liter, 16. šali, 17. Labin, 19. rotor, 21. kit, k, 22. Aleman, 24. mimika, s 27. Iran, 28. jugo, a, 29. atenej, 31. reneta, k, 34. pet, 35. Dakar, 37. livar, 39. enak, 41. tabes, 43. kava, 44. lanolin, 45. Bena-res.
TAKTIKA
BREZ BESED
»Prave, samo da se še niso rodili,« je odvrnil Joey.
»Ne verjamem.«
»Pa je res. Sprague jih je sam videl. Niso večji kot toliko, je rekel. Imajo že noge, roke in tudi oči.«
»Lase tudi?«
»Tega mi ni rekel.«
»Zakaj ga nisi vprašal? Po mojem Sprague laže.«
»Pazi se, da te ne čuje,<i ga je posvaril Joey.
»Kar mirno mu povej, da sem rekel, da je lažnivec. Ne bojim se ga. Nikogar se ne bojiim Imaš kaj proti?« Joey ni odgovoril. »Hej čuješ, imaš kaj proti?«
»Ne,« je odgovoril Joey, »mislil sem samo, da bi lahko vstopila in vprašala, če ima res otroke v steklenicah. Mogoče bi nama jih pokazal, če jih res ima.«
»Ni ga doma,« je rekel Willard, »kajti če bi bil doma, bi stal pred hišo avto. Odšel je. Zlagal se ti je. Sprague je lažnivec. Tudi ti lažeš. Ti mogoče ni prav?«
Ozračje je postalo moreče in napeto. Jasno je bilo, da si \Villard na vso moč prizadeva, da bi bil zloben in togoten. »Pasji sin si. Imaš kaj proti?« Joey je molčal.
Zdaj ;je ubral Willard druge strune. »Kje je tvoj oče?<i je vprašal tako mimogrede.
»Umrl je,« je odgovoril Joey.
»Glej no, glej! Prvič slišim!«
Joey ni vedel, kaj na bi mu odgovoril. Prepričan je bil, da je Willard vedel, kako je bilo z njegovim očetom. Vendar ni smel priznati, kajti sicer bi'moral tovariša premlatiti in tega se je bal.
»In zakaj je umrl?« je vrtal prijatelj.
»Naredil je — usmrtil se je.«
»Drek!« Willard se je spačil. »In kako se je usmrtil?«
»Pojedel je strup za podgane.«
Ulica ribjih konserv
Willard se je zakrohotal: »Hihihihihi! Kaj je mislil, da je podgana?«
Tudi Joey se je nasmehnil. Toda bal se je.
»Gotovo je mislil, da je podgana!« je vpil Willard. »Se je tudi tako plazil, glej Joey, tako! Je tudi tako vohljal z nosom? Je imel zadaj dolg črn rep?« Willard se je valjal od smeha. »Zakaj ni vtaknil glave v .past za podgane, kaj?«
Joey se je strahopetljivo hehljal šali ih Willard se je krohotal, dokler ga ni začel boleti trebuh in se je domislil nove šale. »In kakšen je bil potem, ko je požrl strup za podgane? Glej, Joey, je bil takšen?« Odprl je usta, zgškilil-in pomolil jezik iz ust.
»Ves dan je bil bolan,« je poročal Joey. »Ponoči, zelo pozno ponoči je umrl. Strašansko ga je bolelo.«
»Hej, in zakaj je to storil?« je poizvedoval Willard.
»Dela ni mogel dobiti,« je odgovoril Joey, »že vse leto je bil brez dela, in kar je bilo najbolj smešno: zjutraj mu je prišel nekdo ponuditi delo.«
VVillard je začel znova: »Gotovo je mislil, da je podgana.« Ampak šala ni več učinkovala, niti nanj samega ne.
Joey je vstal, roke je imel v žepih, gledal je v tla, ko je nenadoma opazil bakren novec, ki je padel v lijak. Sklonil se je, toda še preden ga je dosegel, ga je Willard odsunil in mu pred nosom pobral novec.
»Jaz sem ga prvi opazil!« je vpil Joey.
»Pridi ponj!« se mu je posmehoval 'VVillard. Poizkusi, ali pa si kupi strup za pod-dane!«
Izkoristile sezonsko razprodajo konfekcije z 20 do 50-odstotnmi popustom!
m

Ljubljana — Cigaletova ulica
— Trese me, Janez, poV diva že vendar domov!
Tudi vi lahko postanete lastnik COLIBR1JA!
NovJ kreditni pogoji vam odslej nudijo možnost odplačevanja posojila v štirih letih. TOMOSOV COLIBRI st torej lahko nabavi vsak. ki ima vsaj 15.000 dinarjev mesečnih prejemkov. Vplačate samo polog v višini 10 odstotkov tovarniške cene, ki znaša brez davka za COLIBRI-12 165.000 dinarjev, in vozilo je vaše!
Izkoristite tudi vi to ugodno možnost nakupa1 Vse podrobnejše informacije boste dpbili pri TOMOSOVIH področnih zastopstvih in trgovskih zastopnikih.
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXxXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX.xXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXCXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXNXXXXXXXXX xxxXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX''''
Spored RTV Ljubljana za teden od 4. do 10. februarja 1963
PONEDELJEK
TOREK
SREDI
ČETRTEK
PETER
4. februarja
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan ' glasbeni spored) — 8.05 Skladbe Marija Kogoja —	8 25
Glasba ob delu — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Oče in sin — Hrvatska skladatelja Fran Lhotka in Ivo Lhotka-Kalinski — 9.45 Četrt ure s kvintetom bratov Avsenik -10.15 Ansambli iz Bellini j e-^e >‘Norme« — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Vsak dan nova popevka — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! —	12.05	Radijska
kmečka univerza — 12.15 Veselo z Veselimi vandrovčki —
12.30	Vedri ritmi — 13.115 Obvestila in zabavna glasba —
13.30	Slavko Osterc: Dva pri-
zora iz opere »Krst pri Savici« — 14.05 Kubanska uvertura in Rapsodija v modrem Georga Gershvvina — H.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Ob zvokih zabavne glasbe — 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Obdobja slovenskega .samospeva — 17.45 Kitarist Chet Atkins — 18 00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Dvajset minut ob glasbenem avtomatu — 18.30 Iz čeških logov —
18.45	Radijska univerza —
19.00	Obvestila, — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik —	20.20—22.00
Skupni program J RT — studio Zagreb — 20.45—21.00 Novo v znanosti — 22.15 Od melodije do melodije — 22.50 Literarni nokturno
5. februarja
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 8,05 Prizo-
SOBOTI
iz komičnih oper — 0.40 Igra Chris Barber s svojim ansamblom — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo —	9.40
Poljska narodna glasba —
10.15	Dva naša stara mojstra
—	10.40 Napredujte v angle-
ščini — 10.55 Vsak dan nova popevka — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! —	12.05 Kmetijski
nasveti — 12.15 Poje Koroški akademski oktet — 12.30 Pol ure za razvedrilo in oddih —
13.15	Obvestila in zabavna
glasba — 13.30 \Volfang Ama-deus Mozart: Kvintet za go" dalni kvartet in klarinet v A-duru — 14.05 Raid.ijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Pesmi in plesi raznih narodov — 15.15 Hitri prsti — 15.30 V torek na svidenje -- 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev —	18.00 Poročila
—	aktualnosti doma in v sve-
tu — 18.10 Iz zlatih dni zborovske glasbe — 18.45 S knjižnega trga — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.80 Radijski dnevnik — 2,0.00 Dva skladatelja — Primorca — 2015 Radijska igra —	21.15
Miclial Spisak: Druga koncer-tantna simfonija — 21.40 Pojo vaši ljubljenci —	22.15 Zapoznelim plesalcem —,	23.05
Ob nežnih zvokih orkestra Mantovani —	23.20 Skupni
program JRT — sjbudio Ljubljana — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje
6. februarja
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 8.05 Pisana orkestralna galerija — 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb
—	9.25 Petnajst minut z Ljub-
ljanskim jazz ansamblom — 9.40 Flavta in trobenta v delih Iva Petriča — 10.15 Operetne melodije — 10.30 Pesmi in ples iz Vojvodine — 10.45 Človek in zdravje — 10.55 Vsak dan nova popevka — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.15 Petnajst minut z ansamblom Milana Vitka — 12.30 Popularne operne melodije — 13.15 Obvestila in zabavna glasba —	13.30
Glasbena medigra — 13.35 Boris Papandopulo:	Simfonietta
—	14.05 Radijska šola za sred-
njo stopnjo — 14.50 Zabavna glasba —	15.15 Hamrnond
orgle v ritmu — 15.29 Violončelist Pierre Foumier — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Govorica glasbenih instrumentov
—	18.00 Poročila — aktualnosti
doma in v sv&tu — 18.10 Poje in igra Nat »King« Cole — 18.25 Polke ip valčki z doma--čimi ansambli — 18.45 Ljudski parlament —	19.00 Obvestila
—	19.05 Glasbene razglednice
—	19.30 Radijski dnevnik —
20.00	Pisan spored zabavne glasbe —	21.05—23.00 Skupni
program JRT - studio Beograd: M. Musogorski, Seročin-ski sejem — 22.15 Sprehod po sončni Italiji — (zabavna glas-ua) — 22.50 Literarni nokturno
7. februarja
5,00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 8.05 Skladbe Franza Schuberta in Roberta Schumanna — 8.20 Do naslednje oddaje — Trio Hor-wedel — 8.35 Dve skladbi Zoltana Kodalyja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Pojo solisti beograjske opere — 10.15 Glasbena medigra — 10.20 Pet minut za novo pesmico — 10.40 Tečaj ruskega jezika —	10.55 Vsak dan
nova popevka — 11.00 Pozor, nimaš prednosti.! — 12.05 Radijska kmečka univerza
12.15	Zabaval vas bo trio Maksa Kovačiča — 12.30 Z zabavno glasbo vam želimo dober tek — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Sergej Prokofjev: Romeo in Julija — 14.05 iz skladb Marka Tajče-viča — 14.25 Z lokom po strunah — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo —
15.15	Kitarist Dianne Eddy in
njegov ansambel — 15.30 Turistična oddaja —	16.00 Vsak
dan za vas — 17.05 Glasba iz Talijinega hrama — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Prvi večerni ples — 18.45 Kulturna kronika — 19 00 Obvestila — 19.05 Glasbene* razglednice — 13.30 Radijski dnevnik — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.45 Nekaj taktov lahke glasbe — 21.00 Literarni večer — 21.40 Janez Matičič: Suita za godala —
8. februarja
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) —	8.05
Skladatelj Gounod kot simfonik — 8.40 Popevke v duetu — 8.55 Pionirski tednik — .‘>.25 Glasba z domačih gredic —
9.45	Igrajo vam Zadovoljni Kranjci — 10.15 Uvertura in nekaj scen iz Fibichove »Mes-sinske neveste« — 10.35 Naš podlistek — 15.55 Vsak dan nova popevka — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Km e-' tijski nasveti — 12.15 Pred mikrofonom je ansembel Dobri znanci — 12.30 Šopek Prešernovih — 12.50 Ansambel Jožeta Privška —	13.15 Obve-
stila in zabavna glasba — 13.30 Solisti in orkestri radia Prage
—	14.35 Radijska šola za nižjo
stopnjo —	14.35 V pesmi in
plesu po Jugoslaviji — 15.15 Napotki za turiste — 15.20 Plošča za ploščo — 15.45 Jezikovni' pogovori — 16.00 Vsak dan za vas — 17.0,5 Popoldne v orkestralnem studiu — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Ruska zabavna glasba — 18.25 Kar po domače — 18.45 Iz naših kolektivov
—	19.00 Obvestila —	19.05
Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Petnajst minut z majhnimi zabavnimi ansambli — 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.30 Štiristo let klavirske glasbe — 21.00 Kitara v ritmu —	21.15 Oddaja o,
morju in pomoščakih — 22.15 Od valčka do twista
NEDELJI
9. februarja
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 6.30— 6.35 Napotki za turiste — 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji — 8.35 Pri skladatelju Pavlu Šivicu in Marijanu Lipovšku — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25'' V ritmu Latinske Amerike — 9.45 Ruski zbori — 10.15 Svetomir Nastasijevič:	Vizija
Kosovke devojke — simfonična pesnitev — 10.40 Seznanite se s Parkerjevimi —' 10.55 Vsak dan nova popevka — 11.00 Pozor, nimaš prednosti? — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Me-
10. februarja 6.00—8.00 Dobro jutro’ vmes ob — 6.05—6.10 P°V in dnevni koledar — 6.3^ Napotki za turiste 7.0v
Napoved časa, poročila 'Ti "lušalc
—7 45 Pogovor s posl — 8.00 Mladinska radijska —	8.37 Karel Pahor, ^
Bravničar, Pavel Sivic i*1 rijan Lipovšek v skladb^ otroke — 9.05 DopoldanS>
-- —
stanek z zabavno glas?« 10.00 Se pomnite, tova*1 —	10.30 Matineja koibot
orkestra RTV Zagreb "
lodije iz sončne Dalmacije —
12.30	Koncertne drobtine —
Igrajo majhni zabavni sambli — 12.05 Naši po.slu
13.15	Obvestila in zabavna glasba —	13.30 V paviljonu
zabavne glasbe — 14.05 Odmevi iz Španije — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo —	15.15 Chet Baker in
Benny Goodman — 15.40 Zbor madrigalistov ‘ iz Celovca —
16.00	Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.50 Slovenske narodne — 18.00 Poročila
—	aktualnosti doma in v svetu —	18.15 Iz Offenbachovih
»Hoffmannovih pripovedk« —
18.45	Naši popotniki na tujem —	19.05 Glasbene raz-
—	20.20 Jane Kavčič-Janez Čuk: Prijatelj — 21.00 Za ko- < nec tedna — ples — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Sobotni ples — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje
čestitajo in pozdravljajo — 13.15 Obvestila in za
Plncho __ 10 on rr^ z-i v®
glasba — 13.30 Za našo^
14.00	Koncert pri vas 14.15 Naši poslušalci teS’ in pozdravljajo - II.
Igra orkester Monia L*1 15.30 Od Suka do Gef S1}
—16.00 Humoreska tega — 16.20 Ogrlica s pop6': in prijetnimi melodija11 17.05 Hamrnond orgle <3 Radijska igra — 18.06 f? Bjelinski: Mediteranska nietta — 18.30 Športna lja — 19.00 Obvestila Glasbene razglednice "T 1 Radijski dnevnik — 20.0° rite svojo melodijo — 21-!' srečni car Boris in Samozvanec — 22.00 časa, poročila — 22.15 program JRT — studia ^ l.iana —'23.05 Plesna gIaL
24.00	Zadnja poročila v ključek oddaje