Stev. 209. V Ljubljani, nedelja dne 28. julija 1912. Leto I. ten.————mm ir—mmmmmmm11. — iiiiiiw.wniiniMm.rn■ .. mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmrntmM Posamezna številka 6 vinarjev. » DAN“ izhaja vsak dan — Uidi ob nedeljah fn praznikih — ob 1. url zjutraj; v ponedeljkih pa ob 8. url zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu meseči;.) K 1’20, z dostavljanjem na dom K 1*50; a pošto eeloletno K 20’—, polletno K 10’—, četrtletno K 5’—, mesi.' 10 K 1’70. — Za Inozemstvo celoletno K 80’—. Naročnina se :« pošilja upravništvu. :s h: Telefon Številka 118. ::: ••• - NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. ••• • •• Posamezna številka 6 vinarjev. m Uredništvo ln upravnlštvo: m Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana ln sahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju poln pust — Za odgovor Je priložiti znamko, s: « Telefon Številka 118. m Preziranje lastnih volilcev. • Moste, 26. julija W> > Popolnoma napačno se sedaj psuje socialno demokratično delavstvo v Mostah, kakor se poveličuje narodno napredne volilce za nekake junake v volilnem boju, ali da klerikalna stranka smatra zmago v Mostah za prodiranje idej S. L. S. v Mostah itd. Klerikalci se vesele te zmage le vsled tega lahko, ker so se napredni in socialno demokratični volilci v Mostah dali toliko komandirati od vodstev v Ljubljani, ki vsled svoj zagrizenosti drugo proti drugemu pospešujejo po deželi, da klerikalizem triumlira nad njiju konkurenco v razprtijah. Tisto njih načelno stališče je nazvati na deželi zgolj fanatizem, ker za načelna nasprotja bi se bil boj lahko potem, ko bi bila zmaga temeljnega načela, t. j. skupne naprednosti, zasigurana. In če bi šlo to po želji in volji meščanskih volicev, t. J. po želji večine pripadnikov socialno demokratične in narodno napredne stranke v Mostah, bi se to tudi prav gotovo doseglo — in danes bi bile Moste napredne! Tako se je pa zgodilo, da je vodstvo narodno napredne stranke v Ljubljani se vmešavalo v volitve na ta način, da je hujskalo narodno napredne volilce proti socialno demokratičnim volilcem, medtem ko je vodstvo socialno demokratične stranke v Ljubljani hujskalo socialno demokratične volilce v Mostah proti naprednim volilcem. Nastala je zmešnjava, ker se je komandiralo proti prepričanju naprednih volilcev, padla je med volilce zlobna bomba socialnode-mokratičnega kompromisa s klerikalci in volilni načrt klerikalne stranke je bil dosežen — Moste so napredne, a so v klerikalnih rokah! Po prepričanju so socialno demokratični volilci v Mostah strogo narodni in napredni; narodno napredni volilci so istotako strogo protiklerikalni; med volilci je vladalo prepričanje, da je neobhodno potrebno vso protiklerikalno armado združiti v mogočno bojno črto, a disharmonija je prišla od zunaj in tako razkropila to skupno bojno maso v volilne zbegance, kar je pospešilo ekstrem, da so skočili napredni volilci v zadnjem trenotku — v klerikalne vrste. To je vedno mogoč pojav pri volitvah, kjer stoji dobro preračunjeni volilni načrt nasproti volilni nejasnosti; kjer stoji trdno prešteta vrsta z jasno parolo, proti nejasni črti, y dvornih brez parole. Vsi skupno proti klerikalizmu! ta parola bi obdržala vse napredne vrste do zadnjega v disciplini; s parolo medsebojno naprednega boja je bila pa tudi nemogoča agitacija raz-druženega korakanja, a skupnih ciljev nrnti klerikalizmu! Prepričanje volilcev je bilo to^el pravo a žal ie bila sugestivna moč od zunaj v zadnjem trenotku tako močna, da ie uničila dobro VOllo samostojnega prepričania vseh proti-klnikalnih volilcev. ln ta pojav lahko opazujemo često pri Volitvah. Jnternacionalizem socialno demokratskih volilskih mas ni tista nenarodna pošast, ki jo povdarja in slika vodstvo te stranke vedno in vedno, in volilske mase slovenskih socialnih demokratov bi često sklepale na naših narodnih mejah čisto drugačne kompromise, kakor jih sklepa njih vodstvo, če bi volile po lastnem prepričanju — in ne sugestiranem — ker socialne demokraške volilske mase so že često pokazale, da so še prepojena s slovenskim narodnim duhom. Narodno napredne volilske mase niso tiste fanatične sovražnice socialno demokrašklh volilskih mas, kakor se jih skuša slikati in protiklerikalni duh je vedno ona točka, ki more združiti te mase v skupno napredno bojno armado. Dobro pa čutijo te mase kdaj se proti njih prepričanju pobija tak kompromis. In kadar se to godi. tedaj se s tem ubija v teh masah napredno idejo, ker se bol) upošteva zgolj osebno mišljenje voditeljev posameznikov — nego mišljenje in prepričanje mas. In vsled tega naprednega greha le že marsikje odnesel klerikalizem svojo zmago. Danes v nedeljo vsi k Plankarju na Dolenjsko cesto na šentjakobski semenj! Začetek ob pol 4. Vstopnina 30 vin. Otroci prosti. „Zastopnik neznanih storilcev". (Klerikalna tragikomedija v nekaj dejanjih). Prvo dejanje, ali pisanje Pod svobodnim solncem. tu C2» sati, kar se hoče. Tako je mislil neznani dopisnik. in je pisal, kar je hotel. Drugo dejanje, pr ali pisanje »Dolenjskih Novic«. svojega bližnjega. Rozman je vložil tožbo zaradi razžaljenja časti proti neznanim storilcem — in je dal vaju za priče. Sedaj morata ali po krivem priseči, ali jja se odreči pričevanju. Prvo bi bilo po naši morali dopuščeno — toda če pride resnica na dan — dobita najmanj šest mesecev ječe. Ako pa se odrečeta pričevanju, pritrdita s tem, da sta prizadeta in sta — vjeta. Edino Pegan vaju more rešiti.« Neznana dopisnika sta odšla domov in sta takoj pisala dr. Peganu, naj njima prihiti na pomoč. _______ * Četrto dejanje, .jgjti-; 'ali pomoč se bliža. Oho, oho... Tak glas je šel po Novem Mestu, ko so prinesle »Dolenjske Novice« članek izpod peresa neznanega dopisnika. Klerikalne »Dolenjske Novice« so se namreč tudi Čutile pod svobodnim solncem in so prinesle članek izpopolnjen po neznanem souredniku... Mislile so namreč, da se lahko piše proti naprednjakom, kar se hoče — sedaj, ko sije na Kranjskem klerikalno solnce svobode. Toda meščani v novomeških gostilnah so zmajevali z glavami in rekli: »Tako pa ne pojde.« ^ Celo pri btemburju so bili tega mnenja, da so si upale »Dolenjske Novice« predaleč pod svobodno solnce... Tudi g. Rozman je bil tega mnenja, preč ital je dopis in je odšel na sodnijo, kjer je vložil tožbo proti nezna-mu dopisniku... Tretje dejanje *> ali slaba vest kliče na pomoč. Tik, tik, tik... Urno je teklo pero pa papirju neznanemu dopisniku »Dolenjskih Novic«. Sedel je v svoji prijazni sobici in je pisal članek »Pod svobodnim solncem«. Pod tem naslovom je napisal pred par leti pisatelj Finžgar lepo zgodovinsko povest iz prvih časov slovanstva. Tudi neznani dopisnik se je hotel proslaviti — zato se je vsedel k mizi in je pisal... Vkljub svoji filološki znanosti je pozabil, da pravi neki latinski pregovor; Si duo faciunt idem — non est idem. kar se pravi po naše: ako dva delata isto — ni isto. Tako tudi neznani dopisnik ni napisal kaj dobrega ampak ie napisal članek, v katerem je žalil g. Rozmana. Oni naslov »Pod svobodnim solncem« si je namreč dopisnik razlagal tako, da živimo za Časa klerikalne vlade na Kranjskem »pod svobodnim solncem« in da se sme proti naprednjakom pi- 0VTZIH0 3RU HM21H3JOO 31V0M O jej, jej, jej... Tako so tarnali v uredništvu »Dolenjskih Novic« gospod kanonik urednik in dva neznana dopisnika. Tiskovni zakon, da je v av-striji sicer precej svoboden — toda toliko vendar ne. kakor so mislili ljudje »pod svobodnim solncem«. »Nekoliko preširoko smo zinili«, je rekel urednik, »treba se bo izmazati. Rozman toži.« Neznana dopisnika sta gledala obupno predse. »Jaz se ne dam zapreti zaradi vaju«, je rekel urednik, »vidva glejta«. »Kaj nama svetujete?« »Svetujem vama. da se obrneta na dr. Pegan v Ljubljani, on zagovarja vse klerikalce, ki zagreše kak zločin iz ljubezni do NOVO mesto % 1 Pek. pek, pek, pek ... Tako je drdral kranjski deželni avtomobil po Dolenjski, Karlovški cesti proti Novemu Mestu. V njem je sedel dr. Pegan — rušil ie smodko in je premišljal, kako velika karijera se mu še obeta v klerikalni stranki. Spominjal se je težkih dijaških let — prvih političnih začetkov — nenavadnih uspehov, ki si jih niti sam ni mogel prav razlagati — čudil se je samemu sebi, da je postal deželni odbornik in — v daljavi je videl svojo veliko bodočnost »Prekleto čudni časi so to«, je mislil, »človeku ni treba drugega, kakor da ie klerikalec — saj to ni težka reč — in gre, kar samo naprej, kakor n. pr. deželni avtomobil.« V tem trenotku se je avtomobil na ovinku nevarno nagnil — in to je vzbudilo dr. Pegana iz njegovih misli, da se je spomnil tudi na namen svojega potovanja. — čudno je. ako gre človek Zagovarjati »neznane storilce«, ki jih dobro pozna — in jih ne sme poznati. Peto dejanje, ali neznanim storilcem na sledu. Tek, tek. tek. tek... Nalahno je nekdo potrkal na vrata novomeškega sodnika... Sodnik se je ozrl in je zagledal pri vratih majhno črno postavo. LISTEK. CONAN DOYLE: Zgodbe napoleonskega huzarja Pravkar sva hotela potrditi ta dogovor s tem, da si udariva v roke, ko začujeva zunaj pred gostilno tako glasno preklinjanje in takšen vrišč. da planeva na prosto z golo sabljo v roki, kajti naju prva misel je bila, da so nas napadli razbojniki. Oh. kakšna slika se nama j”e pokazala v luči svetiljke! Kakih dvajset naših huzarjev in dragoncev se je bilo spopadlo, in pisano mrgolenje modrih in rdečih sukenj, čakov in čelad sc je ruvalo in suvalo med seboj, kolikor je dalo komu srce. Planila sva mednje in vlekla tu za ovratnik, tam za ostrogo, dokler Jih nisva spravila narazen. Zdaj so stali razgreti in okrvavljeni in sopli kakor konji pri dirki. Toda še vedno so merili drug drugega s sovražnimi pogledi, in gotovo bi se bili zbili iznova, da ni bilo najinih golih sabelj. Ves ta čas je stal ubogi kapucin med vrati, sklepal rokf in klical vse svetnike na pomoč. Kakor se ie izkazalo po molem poizvedovanju je bil ravno on edini, dasi nedolžni vzrok tega srditega prizora, ker je stopil k seržantu z opontnio. da je pravzaprav velika škoda, ker njegov škadn.n pc svoji sposobnosti ne doseza francoskega. Pa kako naj bi bil vedel vrli mo? kakšna je sodba vojakova o takih rečeh! No, komaj so ušle njegovim ustom te besede, že e vrgel eden izmed dragoncev najbližnlega "“.?arfa na tla, in kmalu se le razvilo splošno n,,crf-tenie' p,) (cl izkušnji nisva hotela ve' moštva skupaj, nego bart je razpostavil svoje ljudi pred krčmo, jaz pa sem poslal svoje za hišo. In tu se je jasno pokazala različnost obeh narodov; dočim so Angleži nemo in mrk-lih obrazov ubogali ukaz, so stiskali moii fantle pesti in godrnjali. Najbolje se nama je zdelo zdaj, da čirn-preje izvršiva določeni načrt, preden nama zastavi pot kaka nova ovira. Bart je odparal našitke s svojih rokavov in snel šarpo in ovratnik, tako da ga ni bilo več razločiti od navadnega vojaka; nato le odjahal s svojimi ljudmi. Razložil lim ie prej. kaj jim je storiti; in dasi niso vriskali ir: vihteli orožja kakor naši, vendar me je navdajal pogled na njih mirne, gladko obrite obraze z zaupanjem. Seveda je bilo poskrbljeno tudi za to, da so nudili sliko ubeglih vojakov brez reda in discipline. Suknje so imeli odpete, nožnice sabelj in Čelade so bile blatne, konji slabo obrzdani. Dogovorjeno le bilo da ziutraj zarana ob šestih odpro samostanska glavna vrata in spuste moje huzatje noter. Moj seržant Papillette je sledil odhajajočim v primerni razdalji in se vrnil čez pol ure. z vestio. da so Angležem dovolili vstop po nekolikem prerekanju in potem, ko so jih osvetlili s svetiljkami izza obzidja. To se ie bilo ti-rej posrečilo. Oblačno nebo in drobna pršavica sta mi bila jako dobrodošla, kajti nudila sta nam nekoliko varstva pred odkritjem. Razposlal sem patrulje na vse strani, da nas varujejo morebitnega napada in zabra-niio prebivalcem samostana, izvedeti o nas po kakem kmetu. Oudin in Papillette sta imela zamenjati drug drugega v službi, dočim so dobili ostali udobno prenočišče na velikem podu. Ko sem šel še enkrat okrog ter našel vse v redu, sem legel v posteljo, ki jo je bil krčmar pripravil zame, ter zaspal globoko spanje. Mes amis, gotovo ste že slišali imenovati moje ime kot ideal vojaka, in to ne samo s strani prijateljev in naklonjeneev v tem malem mestu, nego starih oficirjev, ki so delili z mano žalost in veselje vojnega življenja. Toda resnicoljubnost in skromnost mi narekujeta priznanje. da ne zaslužim tega naslova. Kajti med mano in med popolnostjo stoje vseeno še nekatere — četudi ne mnoge -- slabosti, ki jih drugi v veliki cesarski armadi morda niso imeli. Ne bom govoril o hrabrosti; to prepuščam svojim vojnim tovarišem. Kadar smo sedeli ponoči ob taboriščnem ognju, se ie zgodilo prav pogosto, da ie nastalo vprašanje, kdo je pač najhrabrejši v »giande armče«; nekateri so bili za Murata, drugi za Lasalla. tretji za Neva. Če so vprašali mene, kaj menim. sem skomizgnil z ramami in se nasmehnil. Kaj sem hotel storiti drugega? Moj odgovor bi si bili tolmačili itak le kot precenjevanje samega sebe. dasi mora vsak najbolje vedeti, kaj tiči v njeni, in dasi govore deistva sama zase. Da. ali hrabrost sama še ni dovoli za dobrega vojaka — on mora imeti predvsem tudi rahlo spanie. In tega mi manjka; že kot dečka me je bilo težko zbuditi, in tisto noč mi ie bila namenjena huda pokora za to slabost. Bilo ie okrog dveh ponoči, ko se vzdramim z občutkom, da me duši. Hotel sem zaklicati, a nisem mogel, hotel sem planiti po-koncu, pa sem samo brcal kakor hromo kljuse. Noge, roke in kolena so mi bila povita z jermeni, usta na sem imel Čvrsto zavezana. Samo očem je bilo še dano prosto gibanje, in te so mi pokazale v luči portugiške leščerbe krčmarja in opata, stoječa ob znožju moje postelje! Kakor sem čital na okornem, belem obrazu krčmarjevem zvečer zgoli omejenost in vrozo, tako razločno so zdaj razodevale nje- gove poteze krutost in zverinsko divjaštvo; lahko rečem, da nisem videl svoje žive dni tako strašnega obličja. Tudi tega nisem prezrl. da so njegove krempljaste roke krčevito stiskale dolg, temen nož. Opat pa ie bil gladek in dostojanstven kakor prej Toda odpel si je bil spredaj meniško haljo, in pod mo sem videl črno suknjo, kakršne so nosili angleški oficirji. Ravno se je sklonil čez mojo posteljo, ko se srečajo naju oči; in zdai se ie zasmeial veselo sam pri sebi, dokler ni zaškripalo moje ležišče. »Oprostite mojo veselost, gospod polkovnik Očrard,« Je izpregovoril naposled, »toda izraz vašega lica je bil v trenotku, ko ste spoznali položaj, tako smešen, da si nisem mogel pomagati. Nikakor ne dvomim, da ste izvrsten vojak, toda v bistroumnosti se vendar ne morete meriti z maršalom Millefleursom, kakor me blagovolijo imenovati vaši lludie. Preteto malo brihtnosti ste mi morali pripisovati, in to pravzaprav ne govori ravno v prilog vašim duševnim zmožnostim. Da. rekel bi, da ne poznam človeka pod milim Bogom, ki bi bil manj usposobljen za tako misijo, kakor vi — iz-vzemši nemara mojega prevročekrvnega ro-iaka dtagonca.« Lahke si mislite, kaj se je godilo v meni in kak jezik so govorili moji pogledi, ko sem moral poslušati nesramne žalitve, ki lih ie kopičil na mojo glavo s takšno maslenogladko visokomernostio Odgovoriti nisem mogel ničesar. toda moj obraz jima ie moral pričati o mojem gnevu, kajti falot, ki ie igral krčmarja. Je šepnil tovarišu nekai na uho. »Ne, ne. dragi Chenier, škoda bi bilo njegovega življenja.« ie odgovoril ta in nadaljeval, obrnivši se k meni; »Vaša sreča ie. gospod polkovnik, da imate tako zdravo spanie. kajti moj prijatelj je včasih malo oduren in bi »imam cast, aoVonte, jaz sem aezeim ou-obrnik dr. Pegan in prihajam k vam kot zastopnik neznanih storilcev. — Prosim oni akt...« Sodnik se je ozrl. »Ako ste zastopnik potem jih vendar po- zjiatc , .<( »Poznam, seveda poznam, ampak danes sta še neznana.« »Bomo že mi poskrbeli, da bodeta znana«, je rekel sodnik. Dr. Pegan se je priklonil m odšel. Vscdel sc je v avtomobil in je zdrčal na kapiteljski hrib. Obiskal je kanonika Žlogarja in mu je potožil, da je zelo siten posel, biti zagovornik neznanih zločincev. »Boljše je, da se udaste in priznate, kdo se skriva pod onim »svobodnim sol n cera«. Ljudje itak vedo in zatajiti ne bodete mogli. — Pa zdravi do svidenja.« Or. Pegan je skočil v avtomobil m je od-drdral proti Ljubljani. Kaj je potem sledilo, je znano... Neznana storilca sta prišla kmalu z imeni »pod svobodno sobice«. DOPISI. Iz Šmarja. Ob času klerikalne vlade so prišli s pomočjo cerkvenih agitatorjev na županske stole možje, ki nimajo o občinskih stvareh nikakega pojma. Seveda so ravno taki ljudje za klerikalce najboljši, ker se potem vrši vse po volji farovža. V svoji slepoti pa pogosto oškodujejo občane, ki morajo plačevati za stvari, od katerih nimajo nikake koristi. O občinskih volitvah v Si nar ji na Dolenjskem je »Dan« že pisal in obravnava pred sodiščem je tudi pokazala, kako se je volilo. Proti volitvam se je vložil rekurz, ki pa še ni rešen. Zato naš župan tem bolj skrbi, da porabi svoj čas, da primerno oškoduje tiste, ki mu niso po volji. .Tako se je zgodil pri nas slučaj, ki se more zgoditi le tam, kjer vladajo taki župani, ki jim je javen blagor deveta briga in skrbe le zase. Dolžnost dežele bi bila, da naredi v tem oziru v občinah, red in da bi spodila z županskih stolov nezmožne ljudi — ako pa klerikalni dež. odbor take s farov-škim nasiljem izvoljene župane v njih naprednem in krivičnem postopanju podpira, bi bila dolžnost deželne vlade, da vmes poseže. Zakaj bi trpela cela občina zaradi ene osebe? Zakaj naj občani trpe krivico, ki se jim godi od takih nevednih ljudi? Tako je dal n. pr. naš župan iztrebiti neki jarek, ki je zasebna last onih katerih senožeti leže ob travniku. Teh je 9, med njimi tudi župan. Doslej so ti posestniki travnikov sami trebili jarek, ako se jim je zdelo potrebno, ker je bilo to v njih korist. Letos pa je dal župan iztrebitev jarka na dražbo in je potem poslal račun posestnikom dveh va-sij, ki r.imaio tam nikake posesti. Tako je moralo 20 posetnikov plačati stroške, da se je iztrebil jarek županu v korist. Teh 20 posestnikov je plačalo 145 kron za delo, ki je zanje popolnoma brez koristi, ker jarek ni javna last. Breg, kjer se pere, si popravljajo vaščani — ako je treba — sami. Taka krivica se godi vaščanom pod takimi župani. Posestniki so se pritožili na okr. glavarstvo — 'župan pa L' L-cija. riše se nam: Tu se bo vršila letošnjo jesen velika slavnost v prid narodnemu skladu. Najbrž bo isti dan tudi glavni zbor narodne stranke. »Obtožujemo«. Iz Celja sc nam piše: Mariborska klerikalna »Straža« z dne 24. t. ni. prinaša pod zgornjim naslovom članek, v katerem izreka naravnost blazno smešne trditve Pravi, da klerikalci urijo široke ljudske plasti na boj. Na kakšen, ne pove. Iz smisla bi bilo razvidno, da za narodni boj. No, kdor pozna naše razmere, ve, da bi bila taka trditev ne-čuvena laž, zakaj na nobenem klerikalnem shodu se ne govori nič drugega 'ko o boju proti liberalcem, o narodnem boju ni nikdar govora. Zato ima »Straža« čisto prav, ko pravi, da mi »liberalci« to klerikalno delo uničujemo. Dalje trdi »Straža«, da se somišljeniki narodne stranke po deželi pri različnih volitvah vežejo z nemškutarji. Tako trditev si drznejo izreči ljudje, ki so pustili Brenčiča izvoliti proti Jloju s pomočjo Orniga in Štajercijancev? Dalje trdijo, da je med slovenskim naprednim učiteljstvom več narodnih odpadnikov, ko v kateremkoli drugem stanu. Tako trditev izreka glasilo one duhovščine, ki mirno pripušča tratenje svojega nadpastirja s ptujskim Orni-gom, ki mirno v žep vtika nemške škofijske shematizme, one duhovščine, ki skoro brez izjeme z vsemi uradi dopisuje nemško, dasi je brez dvoma bolj neodvisno kot učiteljstvo? Ce imamo na Spodnjem štajerskem 10 odstotkov narodno zavedne duhovščine, je to mnogo, drugi so pa v narodnem oziru ali docela mlačni ali pa naravnost nasprotni našim narodnim težnjam. Le kadar se gre proti liberalcem, takrat oni »oživijo«. Najgorostašnješa je seveda trditev, da se klerikalci borijo iiT bijejo težke boje za enakopravnost po naših uradih. Ali morda dr. Benkovič, ki na celjski pošti, na kolodvorih in v uradih okrajnih glavarstev skoro dosledno nemško govori? Ali morda dr. Korošec, ki dela isto? Ali morda naša duhovščina, ki — kakor smo že omenili — z uradi z malimi izjemami nemški dopisuje? Ali morda dr. Korošec, ki je izjavil, da mu je ljubši nemški sodnik ko slovensko - napredni? ki naprošen ni storil niti enega koraka glede imenovanja sodnega predstojnika v Ormožu? Ali naj še naštevamo? Ne, preveč gnusno je, se baviti s takimi narodnimi vzori, kakor so naši klerikalci. Konečno se moramo le še vprašati, kaj je klerikalce napotilo k tej fili-piki proti »liberalni pseudointeligenci« v »Straži«? Odgovor je kratek: dejstvo, da smo v Celju, kjer je glasom »Stražinih« trditev narodna stranka na površju, Slovenci pri ljudskem štetju za 8 odstotkov napredovali, in da so Slovenci v Mariboru, kjer na političnem nebu vedrijo in oblačijo klerikalci, za 3 odstotke nazadovali, in da so nazadovali Slovenci tudi v glavnih klerikalnih političnih trd njavah, v mariborskem in konjiškem okraju. Z očitanjem narodne mlačnosti slovenski inteligenci hočejo klerikalci oprati ta grdi madež na svojem »narodnem« delu. Ponesrečen poskus! DNEVNI PREGLED. Italijani in njih vseučliiško vprašanje. Zadnje dni zopet zeio straši po časopisih m vznemirja razne duhove italijansko vseučihsko vprašanje Povod temu razburjenju je bila notica nekega italijanskega klerikalnega časopisa, da se namerava že to jesen otvoriti italijanska pravna fakulteta na trgovski šoli »Revoltella« v Trstu in sicer naredbenun potom, v jugoslovanskih političnih in narodnih krogih Je ta vest popolnoma razumljivo vzubila vehko vznemirjenje. Jugoslovani principialno nikakor ne nasprotujejo opravičeni italijanski zahtevi po visoki šoli, odločno pa sc seveda morajo protiviti vsakemu poskusu, da bi se italijanska iakulteta utanovila kar za njih hrbtom. Koliko je resnice na tej vesti, da se ustanovi pravna lta-ijanska fakulteta na trgovski šoli v lrstu ne vemo; Italijani s tako rešitvijo tega tako \ az-nega vprašanja sami niso zadovoljni. Toda naj bo že tako ali drugače, eno je gotovo. Italijani pripravljajo zopet energične korake v dosego svoje opravičene zahteve in opozarjajo vlado na to že naprej. Italijani so v svojejn bom za italijansko vseučiliško vprašanje ze doživeli mnogo razočaranj posebno od strani onih, za katere so šli vedno čez drn in strn v boj pro 1 Jugoslovanom. Spametovali se še sedaj niso, kljub temu, da je njih zahteva, ki je stala poprej že čisto v ospredju, stopila sedaj v zbornici čisto v ozadje. Ugodna lešitev italijanskega vseučiliškega vprašanja je po mnenju \sch treznih elementov mogoča le v sporazumu z Jugoslovani in sicer le legislativnim potom. Do tega prepričanja bodo morah počasi pnti tudi Italijani. . Češka telovadba na Dunaju prepovedana. Danes bi se imela v 20. dunajskem okraju povodom sokolskega zleta vršiti javna telo-vseh čeških dunajskih ,n mž.eavstrusk h sokolskih društev. Kakor navadno, tako je tudi sedaj cesarsko namestmstvo v zadnjem ti e-notku prepovedalo javni nastop Sokolov in zgolj radi tega, ker se je baje bati izgi edov, kakor je izjavil dunajski magistrat, ki m hotel prevzeti nobene garancije za vzdrževanje miru V zadnjem času si hočejo faliram krščanski socialci pridobiti zaupanje Dunajčanov sploh edino še na ta način, da napenjajo vses site, da vzdrže strogo nemški značaj Dunaja. Zato ujm- v prvi vrsti pa proti Cehom, ki so bili za Luc-dobe najbolj zanesljiva opoia kiscan- POLITISKA KRONIKA. Konec češko-nemških spravnih pogajanj, je sklical sejo, na kateri se je sklenilo, da mo- Službeno se razglaša odgoditev češko - nem-rajo- posestniki plačati. Doslej niso naši pred- Spravnih pogajanj na jesen. Kaj pomenja niki še nikdar plačevali za trebljenje tega jarka — le pod modrim novim županom so narastli za nas novi stroški — da moramo mi plačevati za druge. Okr. glavarstvo je na čuden način sklep obč. sveta potrdilo in nas prisililo, da smo plačali novi davek. Ali ima obč. odbor pravico razsojati v Stvareh, ki ne spadajo v njegovo področje? Ako bi bilo iz javne koristi potreba jarek iztrebiti — zakaj ni žtmanstvo naložilo to nalogo prizadetim g. posestnikom? Kdo je pooblastil župana, da daje delo, ki ni občinska zadeva, brez vednosti prizadetih — na dražbo? Ali ni nikake pravice več na Kranjskem? Ni dovolj sleparij pri volitvah — treba je še po-tem množiti sovraštvo med sosedi in škodovati občanom, ki jih itak nerodnosti zadnjih’ let V županstvu dovolj stanejo. Obrnili smo se na razne strani in povsod sc nam je priznalo, da se nam je zgodila krivica, le tisti tega ne vidijo, katerih dolžnost bi bila, varovati posestnike pred škodo, ki jo delajo taki župani. vam bil gotovo prerezal vrat, če bi se bili ge-nili. S tem možem se nikarite skregati, kajti seržanta Chenierja, nekdaj pri cesarski infan-teriji, se je bati, nniogo bolj kakor stotnika Alexisa Morgana.« Chenier se je zarežal porogljivo in mi zagrozil z nožem, jaz pa sem se moral zadovoljiti s tem, da sem izrazil s pogledi zaničevanje do tako propalega človeka. »Zanimalo vas bo izvedeti,« je povzel maršal v, svojem priljudnem, blagoglasnem tonu, »da smo nadzorovali obedve ekspediciji že od kraja; toda priznali boste sami, da smo ravnali v tem skrajno diskretno. Celo za vaš obisk V samostanu so bile priprave že izvršene — seveda, upali smo prenočiti celi ška-dron. Kadar se vrata zapro za našimi ljubimi gosti, se zagledajo na prelestnem majhnem srednjeveškem dvorišču brez vsakega drugega izhoda, pod varstvom petsto dobrih pušk. In mi jim damo na izbiro, ali hočejo biti postre ljeni, ali predati se. Trdno upam, da so bili vaši zavezniki tako pametni in so se odločili za drugo. Toda nemara se izvolite prepričati na lastne oči? Z veseljem vas pospremimo tja, in prepričani ste lahko, da vas pozdravi vaš pri iatelj z enako dolgim obrazom, kakor je zdaj Vaš f« Iz lihega razgovora', ki je sledil med pa ironoma, sem povzel, da se posvetujeta, kako bi se 'dale najbolje obiti moje patrulje. »Tam okrog za skednjem smo — menim, najbolj varni,« pravi maršal naposled. »Ostani fačas tukaj, prijatelj Chenier; če bi jetnik uganjal komedije, veš itak, kaj ti je storiti!« (Dalje.) ta odgoditev, se lahko razume že iz zgodovine te odredbe! Delaželjne stranke na Češkem so se bale te odgoditve, ker so dobro vedele nevarnost takega sklepa. Odpor čeških opozicionalcev, zlasti radikalcev je plašil vse delaželjne stranke, ker so bile prepričane, da hočejo ti izrabiti odgoditev pogajanj in začeti z agitacijo med prebivalstvom proti ti spravi, ki že sama po sebi ni bila posebno simpatična češki javnosti. Zato so hoteli zavlačevati delo v pogajanjih in delo komisije kar tako navidezno nadaljevati. Toda tudi v tem navideznem delu so se pojavile take težkoče, da ni bilo mogoče več naprej, delo se je moralo ustaviti in službeno se razglaša odgoditev na jesen. Ako bi se hotelo napraviti konečni obračun o teh pogajanjih, ki trajajo že skoro dve leti, ako bi hoteli pokazati le en pozitiven rezultat, tedaj bi bil vsak v zadregi, ker doseglo sc ni prav ničesar, kar bi mogel kdo zaznamovati le kot delen usjjeh! In kako bo nadaljevanje tega pogajanja. Vprašanje nastane, ali je sploh mogoče misliti na to, da se bodo pogajanja v jeseni nadaljevala? Ali bo med strankami, ki si žele sporazuma sploh toliko razpoloženja še, da se bodo upale na delo in nadaljevati to, kar jih muči že toliko časa, kar ni rodilo nikakega uspeha? Lahko se trdi že v naprej, da je z odguditvijo zapečatena za enkrat tudi usoda češko-nemške sprave! Situacija v Turčiji. Nedvomno je, da^ je danes gospodar položaja v Turčiji vojaška liga. ki vodi vse odredbe. Albanska misija je odpotovala že na svoje mesto, toda vodja te misije Serif-Akif je še vedno v Carigradu, ker so iz Albanije dospela izročila, da odklanjajo Albanci vsaka pogajanja z misijo, dokler ne vzsledi razpust sedanje zbornice. Isto zahtevo stavi tudi vojaška liga na vlado, ki že išče kak primeren vzrok, da zadovolji tem zahtevam Ako razpusti vlada zbornico brez vsakega go tovega vzroka, tedaj bo imela gotovo računati 7, najodločnejšim mladoturškim odporom, ki je še vedno močan. Zato hoče vlada parlamen' naravnost izzvati k neprisiljenemu koraku kake nezaupnice, nakar bo imela dovoljnega vzroka, da razpusti parlament. Začetkom prihodnjega tedna najbrž že v pondeljek se odloči usoda parlamenta. Gotovo pa je že danes, da bo razpust ali pa nadalnji obstanek parlamenta enako neugodno uplival na notranji položaj v Turčiji, kjer se tudi novi vladi ni posrečilo urediti razmere tako, da bi se moglo govoriti o notranjem miru. Spominjajte se dijaškega društva „ Domovina “! zarjajo danzadnem nove gonje proti Slovanom v prvi skU^socialcev. Če bo imela ta gonja kak uspeli je seveda veliko vprašanje. Kaj bi neki lekli naši ljubljanski Nemci, ako bi se jim prepovedale razne veselice, ki imajo vedno ta namen, da izzivajo. To bi bilo hrupa po vsej nemški Velika narodna požrtvovalnost. Italijani so v narodnem oziru skrajno požrtvovalni, to nam dokazujejo predvsem vsakoletni računi italijanske potujčevalne družbe »Lega Nazionale«, ki je bila v prvi vrsti zato, da koplje našemu narodu ob Primorju grobove. Posebno velike svote žtvujejo za to družbo italijanski srednješolci v Trstu, ki dajejo tako lep vzgledi požrtvovalnosti vsemu narodu. Tako so te dni poslali abiturijenti italijanske višje realke na Aquedottu v Trstu vodstvu »Lege Nazionale« nič manj kot 1035 kron. Res izredna požrtvovalnost. In mi? > Dnhovnik — denuncijant — obsojen De- nrinrav-jjal beg. Zattonkal je bil obsojen na 3 K obravnavi so prišli I omanovi sorodniki, ki Sv) porabili to priliko, da so z njim govorili. Kal se človeku lahko pripeti na sprehodu? Poštni uradnik Kruta je šel s svojim sinom na sprehod. Mimo je pripeljal težek voz hlapec ■'■ožet Douky. Ker so se konji ustavili je hlapec neusmiljeno tolkel Po konjih. Poštni uradnik mu je rekel, naj ne trpinči živali. Hlapec se je nato tako razjezil, da je začel pretiti z bičem uradniku in njegovemu sinčku. Kruta je potegnil samokres in je zakričal^ »Ako udariš, ustrelim«. Hlapec je res udaril in samokres sj je sprožil. Hlapec je bil zadet v prsa in se je na mestu zgrudil. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je v nekaj urah umrl. Uradnika so prijeli in so vpeljali natančno preiskavo. Vse kaže, da se je zgodil le nesrečen slučaj. Kolera na Ogrskem. V Minceutu na Ogrskem je več delavcev obolelo na zelo sumlji- vih znakih. Preiskava je dognala znake kolere. Včeraj je umrla za kolero neka kmetica. Zdravstveno okrožje je odredilo obširne zdravstvene cdredbe. Huda toča v Bosni. V Bosni je te dni toča na več krajih napravila veliko škodo. V okraju Tesanj znaša škoda 16.000 K, v sosednjem ok’aju 15.000 K. Koncert »Slovenske Filharmonije« se vrši danes v hotelu ».luži i kolodvor«. (A. Steltzer), Kolodvorska ulica š'. '13. Začetek ob S. uri zvečer. Vstopnina i. ta. DRI STVA. Društvo »Mladika«. S prihodnjim Šolskim letom prevzame predstojništvo v društvenem internatu gca. Marija Wesnerjeva, ki je priznana pedagoginja in odlična vzgojiteljica. Občinski svet ljubljanski ji je v ta namen kot učiteljici na liceju za bodoče šolsko leto dovolil delni dopust, da se svoji nalogi lahko tem intenzivneje posveti. Pod njenim vodstvom se bo internat- brez dvoma še znatno dvignil. Naj vpoštevajo to tudi slovenski starši ter dalo svoje hčere v pouk in vzgojo v slovenski dekliški internat »Mladike«. Sokolski telovadni odsek »Moste pri Ljubljani«. Dne 4. avgusta priredi na Selu pri Mi-šketu telovadni odsek Sokola 1. pr\o javno telovadbo združeno z veliko ljudsko veselico. Prvič bode mlado društvo pokazalo svoje delo na narodnem polju. Saj ravno v Mostah je Sokol najbolj zatiran in boriti se mora oroti črnim oblakom, ki se dan za dnevom zbirajo nad njegovo glavo. Zato prijatelji sokolstva Vas že danes vabimo, da vsaj nekoliko gmotno podprete mlado društvo. Pri telovadbi nastopi tudi Sokol I. s svojim naraščajem, ter Stepanjski Sokol. V nedeljo 4. avgusta toraj na svidenje na prvi sokolski prireditvi v Mostah! Na zdar! Odbor Narod. s. 1. društva »Bratstvo« opozarja še enkrat na odborovo sejo, ki se vrši danes točno ob 9. uri v društvenih prostorih v Narodnem domu. Radi izvanredne važnosti poživljam odbornike, da se je udeleže točno in zanesljivo. — Predsednik. Pripravljalni odbor narodno - socialne mladinske organizacije sklicuje za danes, v nedeljo dne 28. julija važen sestanek v prostorih kons. društva »Jadran« pri Sv. Jakobu. Dnevni red: »Narodno-socialna mladinska organizacija.« Bratje, pridite v častnem številu! S. F. K. Ilirija naznanja, da začne v poti-deljek ob polu 7. uri zvečer na travniku pod Tivoli z novim trainingom, na katerega vabi vse svoje člane. Vabi pa ob tej priliki tudi vse one, ki se zanimajo za nogometni šport, da se priglase kot člani. Nogometni šport je zdrav in nudi mnogo zabave. Ilirija začne s svojim trainingom popolnoma iz nova, tako, da lahko začno igrati tudi oni, ki doslej še niso igrali. Od pondeljka naprej se bo trainiralo redno vsak dan. Prost, gasilno društvo v Spodnji Šiški priredi danes v nedeljo, dne 28. t. m. v gostilni »Pri kamniti mizi« vrtno veselico s sodelovanjem tamburaškega društva ».Spodnja Šiška« in pevskega odseka gasilnega društva. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstop prost. Kamniški salonski orkester (odsek narodne čitalnice) priredi koncert na čast vsem Anicam danes v nedeljo, dne 28. julija 1912 v kamniški kopališki restavraciji. Iz prijaznosti sodeluje gospodična Renee Volani. Začetek ob 5. uri popoldne. Vstopnina 1 K; otroci prosti. Skrivnostni konec zakonskega romana. Na Opčini (Pluska) mali vasi okolica Trebnje, je te dni mlada zakonska žena končali. svoje življenje na doslej še nepojasnjen, vsekakor pa žalosten način. Prve slike so vedele povedati, da se je žena obesila, a novejši glas pa sodi, da je imel pri tej smrti kdo drug svoje prste vmes. Naš poročevalec, ki se |e v tem času slučajno v tem okraju mudil, izve o tem slučaju sledeče: Zakonska Longer nista imela srečno zakonsko življenje. On je bil že oženjen v Ameriki, pa je s svojo ženo tako surovo postopal, da je na poiodu umrla. Potern se je drugič ženil. Vze! je lepo mlado dekle iz žužember-skega okraja, ki je prinesla lepo doto k hiši. Iz zakona se je porodil en otrok. Mož je tudi z njo surovo postopal. Tudi je pričel znanje s svojo služkinjo. Vse to je nesrečno ženo dovedlo do sklepa, da se je pustila sodniisko !o-čiti in je šla domov k svojim starišem. Prigovarjali pa so jo doma, na) se zopet vrne nazaj. V tem času pa bi bilo moralo biti prodano tudi moževo posestvo, ker bi moral ženi izplačati 6000 K in otroka preskrbovati. I o je tudi njega napotilo, da je šel sam po ženo. Ali staro peklo se je pričelo znova. Služkinja ni mogla videti žene — gospodinje. Še manj pa je zakonska žena mogla prenašati trpinčenje in zapostavljanje od strani moža Kakor pripoveduje mož, je v ponedeljek zvečer žena silila, naj gresta zgodej k počitku češ, da bo treba drugo jutro zgodej na delo. Ona pa. da mora iti v mlin. Domači so drugo jutro, ko žene ni bilo nikjer, res mislili, da je šla v mlin. Ko je pa le in bilo in ker so dobili žito pripravljeno za mlin še doma. so jo začeli iskati. 161etna Marija Rutcr (hči iz prvega zakona) jo je našla v kleti — obešeno. Mož je takoj nato priskočil v klet in jo odiezal, ker je mislil, da jo bo še rešil. Pa ona je bila že rešena vsega zemskega gorja Mož in služkinja sta jo dvignila in sama prenesla iz kleti v^liišo. Mož jo je sam spravil in stlačil v krsto. Zeno so dobili le za silo oblečeno. Razne okolnosti, o katerih je težko še govoriti, kažejo na to, da je reva umrla nasilne smrti od druge roke. Žena: Neža Longer, stara še le 26 let je ob času smrti noseča. Pri peljali so jo v mrtvašnico v. Dobrniče, kjer čaka sodne obdukcije. Gospodarska vojna Memčije. »Med našimi časnikarskimi pojavi ne manjka svarilni'! glasov, kateri opozarjajo naše občinstvo ra silno preplavljenje dežele po nemških (iz rajiia!) trgovcih in kupcih! Da bi ti glasovi le nas vspodbodli na obrambo, da bi nam vsem odprli oči na grozečo nam nevarnost! — Nameravam tukaj pokazati velikost nemške podjetnosti in njeno skozinskozi rastočo silo! V pretek m zadnjih 40 let se je Nemčija izpremenila i poljedelske, v trgovsko-obrtno državo ter preplavila s svojimi izdelki skoraj cel svet. Pred našimi očmi se izvršuje sistematično, a mirno zavojevanje zemeljske oble od strani Nemcev, katero je po veliki nemški kulturi tem nevarnejše. Ko je za časa nemško-francoske vojne pred 40. leti prvačila na vsem svetu Anglija s svojo trgovino, ne bi nihče verjel, da bi oni Nemci, o katerih trgovskih izdelkih se je tačas govorilo, da so »schlecht und billig« —, zavzeli v teku ne cclega polstoletja prvo mesto na vsakem trgovskem polju! Tako so imeli n. pr. Nemci v 1870. letu komaj 20.000 km železnic, a v letu 1905. so jih šteli že nad 51.600 km ter na ta način prekosili Rusijo in Francosko. Poldrugo miljardo mark so investirali za vodne kanale in ladjeplov-stvo po rekah, kar je izredno pospešilo nemška trgovino na evropskih trgoviščih ter jej dal) možnost, razviti se tudi v prekmorskih deželah. Država, poprej kontinentalna, si je zgradila trgovsko brodovje, katero zavzema za Angleško drugo mesto na vsem svetu! Nemci so že začeli prekašati svoje učitelje — Angleže. Tako n. pr. prvačita nemška »Ham-burg-Ainericalinie« in »Norddeutscher Lloyd« nad angleško »Cunard Linie«. Bije se boj za prvenstvo na oceanih med Anglijo, Zedinjenimi državami in Nemčijo! — Nemci obvladu- Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. PO ODGODITVi NlH i' KO-NEMŠKIH SPRAV-r \JANJ. Praga, 27. julija. Roditev češko-neinških spravnih pogajanj ni napravila na javnost nika-kega utiša, ker je bilo vsled neplodnosti razpravljanja pričakovati takega konca. Splošno prevladuje mnenje, da se narodnopolitiška komisija ne snide več. Narodni socialci in držav-nopravni poslanci pripravljajo veliko akcijo, da pokažejo prebivalstvu škodo teh pogajanj, ker bi se zasedanje moglo le zgoditi, da bi trpel češki narod. Odgoditev spravnih pogajanj po-menja v kolikor toliko neuspeh onih čeških strank, ki so se približale vladni večini in hotele vladi na ljubo doseči spravo z Nemci. V narod-nopolitiški komisiji se je še pred nekaj dnevi trdilo, da bo mogoče končati delo in predložiti javnosti kot cesarski dar dne 18. avgusta češko-nemško spravo! Kakor se pa zdaj vidi iz tega cesarskega daru ne bo nič. BOLEZEN SRBSKEGA PRINCA GJORGJA. Belgrad, 27. julija. Vesti o težki bolezni srbskega princa Gjorgja so veliko pretirane. Princ je res nekoliko bolehen, a o kaki nevarnejši bolezni ne more biti govora. Gjorgje je dovršil z najboljim uspehom prvi letnik S. Cyrske vojaške akademije in se poda sedaj za nekaj dni v neke francoske toplice. Sredi avgusta se pa vrne za dva meseca v Srbijo. KRITIČEN POLOŽAJ NA BALKANU. Dunaj, 27. julija. Na tukajšnjih merodajnih mestih se položaj na Balkanu smatra skrajno resnim. To se da klepati iz dejstva, da ostane avstrijski minister zunanjih del grof Berchtold na Dunaju, da je odpovedal svoje stanovanje, ki ga je najel v nekem hotelu v Karlovih varih. jejo že precejšen severni del Italije: v hotelih, se resno govori 0 skrajno kritični situaciji, kavarnah, potovalnih pisarnah, v podrobnih ,e nastaia Vsled notranjih nemirov v Tur- prodajalnah itd. — povsod gospodarijo Nemci; v Belgradu in pa v Sofiji je sploh nemščina poslovni jezik pri uslužbencih in trgovcih. — Našo državo, Avstro-Ogrsko, hoče imeti Nemčija za »trgovski adnex«; od nas dobiva meso, žito in moko, razne kože in mnogo surovin; prodaja nam pa premog, stroje in vol nenih izdelkov. V Italiji izvršujejo nemški pod-vzetniki državna dela, kakor so: tunel sim-plomski, osuševanje pontinskega močvirja itd Na Švico se jc pomnožil nemški izvoz v desetih letih za 40%. — Tudi Belgijo in Nizozemsko so že deloma poplavili Nemci s svojo trgovino! Brezobzirni boj na trgovskem po-prišu med Anglijo in Nemčijo se bo končal v doglednem času na korist Nemcev. Pred de setimi leti je še prodala Anglija od svojih izdelkov za 912 milijonov mark nemškim državam, njen izvoz iz Nemčije pa je znašal 840 milijonov mark! V zadnjih letih pa je izvoz angleški enak uvozu iz Nemčije. To se pravi: Nemčija je že pregnala iz mnogih tujih držav angleški monopol. Tako se je zgodilo na Španskem, v Turčiji, kjer je v letih 1890. do 1905. nemški uvoz zrasel od 3 na 49 milijonov mark! Na Rumunskem pa je vsaka tretja tovarna nemška last! Kaj pa Rusija? — Ze v 18. veku so sma-:iali Nemci velikansko rusko carstvo za svoje kolonizacijsko polje; in res so se nemške kolonije prikazale ob Baltiškem in Črnem morju — in daleč tam doli na jugu ob mogočni Volgi. V vsakem administracijskem poprišču najdeš Nemca: uradnika, generala, bankirja, trgovca, inženirja, stavbnika in podjetnika sploh! — Posebno se nemško mojstrstvo kaže nad rusko nerutino na Daljnj. vzhodu! Vedno bolj se širi nemški vpliv v Aziji. Leta 1897. so si prisvojili Kiao-Can, potem Šantung. Izvoz Nemcev na Japonsko je znašal leta -1895. čez 12 milijonov jenov, izvoz Japoncev komaj 3 in ena tretjina milijona jenov. Da so Nemci mogočni v Carigradu, to je že znana stvar, a Malo Azijo si bodo popolnoma osvojili po Bagdadski železnici, po kateri pridejo počasi, a sigurno za hrbet angleški Indiji! Ker Nemci ne morejo delati konkurence Zedinjenim državam na trgovskem polju, vrgli so se z vso svojo energijo in brezprimerno podjetnostjo na Jnžno Ameriko, in še posebe na Brazilijo, kjer nastopajo že kot poveljniki in ošabni gospodarji! — Tako je rekel pred dvema letoma generalni nemški konzul v Rio de Janeiro, »da Nemčija ne bo pripustila, da bi kdorkoli Nemcem delal konkurenco na kolonizacijskem polju v Braziliji in znan ekonomist v Berlinu, Schmoller, je očitno priznal, da bi bilo v interesu velike Nemčije, ako bi se v Braziliji ustanovila posebna nemška država, broječa kakih 20 do 30 milijonov Nemcev, ki bi bila sicer samostalna, a vendar pa v vedni stiki z ostalo Nemčijo v Evropi! Misel in tendenca te izpovedi sta dovolj jasni! Nemški vpliv se veča na celi zemeljski obli; podpira ga vse česopisje tako, da je dandanes nemška nevarnost ravno tako opasna drugim nenemškim narodom, kakor takozva-na rumena (kitajsko-japonska), samo da je še boli aktualna!« (Op. ured. Prijatelj našega lista nam je dal na razpolago pričujoči članek, ki je povzet po »Dzienniku Polskem«. Članek je za nas zelo zanimiv in nam pokaže marsikaj v jasni luči. Obenem vidimo v njem, zakaj Anglija tako hiti množiti svoje brodovje in zakaj se boji za svoje prvenstvo v Sredozemskem morju. Cel ta boj ima gospodarsko ozadje. Iz vsega se kaže: Rul Germania! Širite, kupujte ih naročajte „Dan“! Prijavljajte nove naročnike! ki je nastala vsled notranjih čiji. Smatra se kot jako potrebno, da se ugodi zahtevam opozicije, kar bi imelo tudi za posledico izpremembo na prestolu, ker je današnji sultan Mohamed eksponent mladoturškega kabineta na turškem prestolu. Te vesti glede iz-premembe na turškem prestolu je smatrati kot resne! ALBANSKA VSTAJA. Skoplje, 27. julija. Osvojitev Prištine po albanskih vstaših je najdalekosežnejšega pomena, ker s tem je pretrgana vsaka zveza med turško armado od Verizoviča pa do jadranskega morja. Že pred prihodom' Albancev so vsi turški uradniki pobegnili, ker je prištinska posadka izjavila svoje simpatije ustašem. Ustaši so brez vsakega večjega odpora zavzeli mesto in najprej oslobodili vse jetnike, med katerimi je bilo največ političnih najrazličnejših narodnosti. Prebivalstvus o poveljniki ustašev zajamčili varnost življenja in premoženja, razdelili med ljudi veliko množino orožja. Albanci so oboroženi najbolje z novodobnimi puškami in mitraljeza-mi, v njih vrstah vlada največja disciplina. Skoplje, 27. Julija. Kakor kažejo vsa dejstva se pripravljajo vstaši na odločilen pohod protiSkoplju.ki jim odpira potem pot proti Solunu in Carigradu, se da sklepati že iz dejstva, da se Turki pripravljajo z vso naglico na obrambo mesta, ki je izvanredne strategiško važnosti; semkaj prihajajo neprestano novi transporti vojaštva. Nadpoveljništvo nad Četami je prevzel vojni inšpektor Zeki paša. Skoplje, 27. julija, V Prištini je sedaj de;^t tisoč Albancev pod vodstvom Abu- Bekirja i Džebel bega. Albanski poveljnik Malmansur e sporočil ravnateljstvu orijentalske železnice, da ta ne sme prevažati več turških čet, ker bo> sicer Albanci zabranili vsak promet. Kakor T' v zadnjem hipu javlja je danes zadnji dan, d t čakajo Albanci gotovega odgovora vladine misije, ako jih ta ne zadovolji, tedaj se napote na prej nad Skoplje a od tod dalje. V mestu vlat.a med turškim prebivalstvom nepopisen strah. Belgrad, 27. julija. Srbski konzul v Prištini dr. Milan Milojevič poroča vladi, da ve povodom zavzetja Prištine ni zgodilo niti er -mu Srbu nič žalega. Konzul je dal razobes i na konzulatu srbsko zastavo in odklonil pontu'-bo turških oblasti, da se srbski konzulat preše i v vladino palačo. Albanski poveljniki so osebno zajamčili srbskemu konzulu popolno \ainos srbskega prebivalstva. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«. Mali oglasi. Hiša z vrtom v Novem Vodmatu št. 81 so takoj proda. Naslov pove »Prva anoučna risama«. 516 Najfinejši ŠPIRIT iz žita oddaja na debelo od 60 litrov naprej po nizki tovarniški ceni veležganjama 250 M. ROSNBR Co. v Ljubljani, poleg pivovarne „UNION“. Ivan Ravnihar urar in trgovec z zlatnino in srebrnino Ljubljana, Sv. Petra cesta 44 Za vsako pri meni kupljeno kakor tudi popravljeno uro jamčim 1 leto Lastna delavnica za popravila in vsakršna v mojo stroko spadajoča nova dela. Ivan Mohorič krojač, Sv. Petra cesta št. 16 se priporoča slav. občinstva za vsa v to stroko spadajoča dela. Solidna postrežba po najnižjih cenah in najnovejšem kroju. V zalogi vedno različno blago. Izdelovanje vseh vrst preoblečenih gumbov. 412 Stampilje vteh vrst za urade, dru-Stva, trgovce itd. Anton Černe graver la Izdelovatelj kavCukovih Stamplllj. Ljubljana, stari trg »t m. Ceniki franko. An etan Pridobivajte novih naročnikov! Simon Praprotnik stavbeni in pohištveni mizar V Ljubljani, Jenkova ulica št. 7. priporoča p n. odjemalcem ' fltj (posebno že onim v južnejših krajih) svojo veliko zalogo arza led v poljubnih velikostih za pivovarne, restavracije, trgovine, delikatesne trgovine itd. 218 Cene najnižje. Postrežba točna. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Tvrdka Bilina & Kasch nasl. priPoroča svoi° veliko zalogo glaze in raznovrstnih drugih rokavic, modno blago, parfumerijo, galanterijo, M ITN ii .J-ročna dela, izdelovanje vseli vrst prevlečenih gumbov, , OCilUDer lkakor tudi vse kirurgične potrebščine kline pasove, ravnodržalec Ud. po najnižjih cenah. Snaženje vseh l ..1 Cvrst rokavic. Moderna predtiskarija. Postrežba točna LjUDljafla, Z.lUOVSKa Ul. O in solidna. Vnanja naročila se točno izvršujejo. ’34 Slav. občinstvu, se vljudno naznanja, da se vr&i v nedeljo, J38. julija na vrtu hotela »Južni kolodvor" polnoštevilne »Slovenske Filharmonije". Začetek ot> S. url. — "Vstop prost. Za obilno udeležbo se priporoča ^ Stelzer KONCERT St. 19.501. Razglas i Na podlagi § 26, al. a, b, občinskega reda za stolno mesto Ljubljano prepoveduje podpisani mestni magistrat iz ozirov na varnost oseb in prometa izvoz z vsakovrstnimi vozovi, avtomobili, motociklji in kolesi iz Frančiškanske ulice na Dunajsko cesto ter odreja, da se sme v nerazširjenem delu Frančiškanske ulice, t. j. počenši od poslopja »Učiteljske tiskarne do vogala Dunajske ceste vršiti vozni promet z navedenimi vozili le v smeri od Dunajske ceste proti Frančiškanski cerkvi, ne pa nasprotno. Prestopniki zapadejo zakoniti kazni. 5y£©staai xxxeigrlet:reit lo-u.1oljsx3n.slcl, dne 20. julija 1912. Zupan: dr. Ivan Tavčar i. r. (T —><---------------- Naznanilo in priporočilo. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel od g. Ane Goreč lokal na Rimski cesti štev. 11 ter bom vodil naprej kot večletni poslovodja tvrdke Goreč trgovino s kolesij itiizposojevanje obenem tudi popravljanje motorjev, koles, šivalnih strojev i t. d. Priporočam se slavnemu občinstvu za cenjena naročila in za popravila ter za vse v to stroko spadajoča dela. Beležim z odličnim spoštovanjem PETER SKAEAR, strojni ključavničar in mehanik Rimska cesta štev. H na dvorišču. SZa&nanito. Sfav. cbcinetvn nijucVio naznanjam, da cem ovoj- fofiaC tta eRittietii ceoti oh n opnotila tez, da botri ime (a ouoj o tzcfrovino o &ofesi i&y>osojcva(nico 'ftofes od damo na-ptcj. oarno tta ‘DVLaiijc Seze&ije cesti M. 14 (pt! „0Zovenv ovctu“). $>zifOiocam oe oiavnemn oLčitiototi za cenjena nazo-čifa tez Ge fežim z od V\ eni m opoot ovanj etn fjliMjaiia, 23. julija 1912. <£j/!ta §OZCC 0 JULIJA ŠTOR *E=™ Ljubljana Prešernova tiHca štev. $. največja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, čevljev za !awn-tennls in pristnih golssersklh gorskih tevltov. Elegantna In jako skrbna Izvršitev po vseh cenah. „Atigleško sklad O. Bernaiovic, Ljubljana, Mesini trg št. 5. naznanja okasijsko prodajo poletnih oblek in slamnikov za gospode in dečke, ter ooielne damske konfekcije z globoko reduciranimi cenami. se prodala v Ljubljani v sledečih tebakarnab PO G V13TL- IzTrod.: WISIAK, Gosposka ulica. JUŽNI KOLODVOR, na peronu. DRŽAVNI KOLODVOR BLAŽ, Dunajska cesta. SEVER, Krakovski nasip. PICHLER, Kongresni trg. ČEŠARK, Selenburgova ulica. DOLENC, Prešernova ulica. FUCIIS, Marije Terezije cesta. MRZLIKAR, Sodna ulica. ŠUBIC, Miklošičeva cesta. ZUPANČIČ, Kolodvorska ulica. PIRNAT, Kolodvorska ulica. ŠENK, Resljeva cesta. KOTNIK, Šiška. TTV OLI, na žel.prel. pri Nar. domu. KOŠIR, Hilšerjeva ulica. STIENE, Valvazorjev trg. SUSNIK, Rimska cesta. UŠENIČNIK, Židovska ulica. KLEINSTFIN, Jurčičev trg. KRIŽAJ, Sp. Šiška. KUŠTRIN, Breg. TENENTE, GradaŠka ulica. VELKAVRH, Sv. Jakoba trg SITAR, Florjanska ulica. BLAZNIK, Stari trg. NAGODE, Mestni trg. KANC, Sv. Petra cesta. TREO, Sv. Petra cesta. -1 KUŠAR, Sv. Petra cesta. PODBOJ, Sv. Petra cesta. ELSNER, Kopitarjeva ulica. BIZJAK, Bohoričeva ulica REMŽGAR, Zelena iama. SVETEK, Zaloška cesta. KLANŠEK, Tržaška cesta. JEZERŠEK, Zaloška cesta. LIKAR, Glince. STRKOVIč, Dunajska cesta. ŠTRAVS, Škofja ulica. TULACH, Dolenjska cesta. M o to OJ m" < C Prihod vlakov v Liubliano iz: < P"4" ‘co" x- 03 Trsta .... 12*22 4.011 9.04 11-24 2-m 6-ii 11 '1 N< E v) OJ Trbiža .... T-1 9.54 n:M 4-21 Tl 8-£ ll-£ w OJ 3 t/>" x- Kamnika . . . 0.4. ll-oo 2-41 6-1 io:' (/> SC" OJ -t to X" Rudolfovega 8*51 3.00 9-i! 3“ oj r\ p+» Kočevja . . . g.bt 3.oo 9-1 in Oj m ■illllM Vrhnike . 0.31, 10-3(1 7.23 Q- -t C LO Sr O X" C GO X" “t * Brzovlak. ** Vozi ob nedeljah In praznikih. Odhod vlakov iz Ljubljane proti: 3 O Z3 01 <3 Dunaju . . . 12'1 12-12 4.39 7-3t ii-26 B-1’ 6-_ 9'_ 101 c —i OJ o. 3 . S’ Trstu .... 1*21 * 3-£ 5-1! 0.03 10- JelH 5-" 8*1 O M j- Trbižu .... 0.3. 9.05 ll-io 3-_ 6-1 10-11 nma ■ 3" 3 n> «Ha ■ C Kamniku . . . 7-' H-«, 3.11 o.15 •* 11-11 e-v- TK “V 3 5" o- Rudolfovem. . 7.ik 1.31 J.U 7T O n n Ln ■ 01 3 Kočevju . . . 7.a 1*31 7-44 «Cb 5" 3 O) 3" Vrhniki . . . 7.3I. 1“ n » . -1 V' '1 • K. . «ta % oziroma 1. *ili: v Kmetska posojilnica ljubljanske okolice registr. zadruga z neom. Zlil 01 zavezo v Ljubljani obrestuje hranilne vloge po |2 0 brez vsakršnega odbitka. Stanje hranilnih vlog: 20 milijonov. Popolnoma varno naložen denar. Rezervni zaklad: nad pol milijona. ~ .........—Eagaggea