kronika 72 � 2024 1 | 5–20 � dr., znanstveni svetnik v pokoju, Ljubljana, Slovenija, janez.dular@zrc-sazu.si 1.02 pregledni znanstveni članek doi: https://doi.org/10.56420/Kronika.72.1.01 cc by-sa Janez dular� Gorjanske ceste in poti skozi čas IZVLEČEK Članek obravnava ceste in poti, ki so vodile v Belo krajino in Žumberk čez sleme Gorjancev. Ugotovljenih je bilo sedem glavnih smeri, ki so bile glede na čas in politične razmere enkrat bolj in drugič manj frekventne. Prav v vseh obdobjih pa je bila najpomembnejša povezava med Dolenjsko in Belo krajino smer preko prelaza Vahta, ki se je iz prazgodovinske tovorne poti postopoma spremenila v vozno. Resnejšo rekonstrukcijo je doživela šele v osemdesetih letih 19. stoletja, ko so s številnimi serpentinami ublažili najnevarnejše klance. KLJUČNE BESEDE ceste, poti, Gorjanci, Bela krajina, Žumberk, promet, utrdbe proti Francozom ABSTRACT GORJANCI ROADS AND PATHS THROUGH TIME The paper deals with roads and trails that used to lead to Bela Krajina and Žumberak across the Gorjanci Ridge. Seven main routes have been identified that were sometimes more and sometimes less frequented, depending on the time and political circumstances. In all periods, however, the most important link between the regions of Dolenjska and Bela Krajina was the communication through the Vahta Pass, which gradually changed from a prehistoric path to a road. It was only in the 1880s that it underwent a thorough reconstruction, during which the most dangerous gradients were smoothed out with a series of hairpin bends. KEYWORDS roads, trails, Gorjanci Hills, Bela Krajina, Žumberak, traffic, fortifications against the French 6 | kronika 72 � 2024 1 janez dular |  gorjanske ceste in poti skozi čas Gorjanci so velik tektonski čok, ki ločuje do- lino Krke od Karlovške kotline in Bele krajine. Raztezajo se od reke Save na vzhodu do Črmoš- njiške doline na zahodu, kjer se stikajo z dinarsko usmerjenim Kočevskim Rogom. Večji del gorovja je iz triasnega dolomita, kar se odraža v oblikova- nosti površja. Prepredeno je z globokimi grapa- mi, ki so jih vrezale tekoče vode; na severni stra- ni se stekajo v Krko in Savo, na jugu pa v Kolpo. Skoraj brez površinskih vodnih virov je le skrajni zahodni del Gorjancev med Vahto in Semičem, kjer zaradi jurskih in krednih apnencev padavine naglo poniknejo pod površje. Glavni vodotoki na slovenski strani so Sušica, Pendirjevka in Kobila, na Hrvaškem pa se vode po razvejani mreži ste- kajo v Kupčino, ki se vzhodno od Karlovca izlije v Kolpo. Pomembna vodotoka na vzhodnem delu hribovja sta še Bregana in Rudarska gradna.1 Pretežen del Gorjancev pokrivajo bukovi goz- dovi, smreka se je ponekod razširila zaradi člove- kovega vpliva. Naravne danosti območja, ki za živ- ljenje niso ravno ugodne, se seveda odražajo v po- selitveni mreži in poteh. Teh je veliko, vendar pa bomo pozornost usmerili k najpomembnejšim, torej tistim, ki so povezovale dolino Krke z Belo krajino oziroma preko osrčja Žumberka s Karlov- ško kotlino. Posameznim cestam, potem in kolovo- zom je skorajda nemogoče določiti čas nastanka, 1 Natek, Naravno-geografske značilnosti, str. 7–13. vendar pa bo brez dvoma držalo, da se tudi večina novodobnih komunikacij drži starih tras, ki so jih uporabljali stoletja. To velja še posebej za prehode čez glavni greben, za katere so vedno izbirali naju- godnejša mesta. Ni jih veliko, so pa na srečo dob- ro označeni na jožefinskem vojaškem zemljevidu Karlovškega generalata iz let 1774–1775,2 kjer so ob poteh, ki prečkajo greben, navedeni tudi kraji, do katerih vodijo proti Stojanskemu Vrhu, Planini, Prušnji vasi, Kostanjevici, Pleterjah, Gabrju in No- vemu mestu. To so bila torej na severni (kranjski) strani Gorjancev glavna izhodišča poti, ki so vo- dile v osrčje Gorjancev ter preko njih v Karlovško kotlino in Belo krajino (slika 1). Če začnemo na vzhodu, moramo najprej ome- niti pot, ki se začne v Dolenji Pirošici, nato pa se postopoma preko Stojanskega Vrha, Gadove pe- či in Premagovc dvigne do Pokleka in Kravljaka, kjer se priključi na glavno komunikacijo, ki vodi v Žumberk iz Bregane. Druga trasa se začne v današnjem Podbočju in se prične za Šutno vzpenjati proti Prušnji vasi, Gradcu in Planini ter se preko Planinske gore pre- vesi na hrvaško stran, kjer doseže tamkajšnja na- selja Novo selo Žumberačko, Budinjak in Gornjo vas. Obstaja tudi različica te poti, ki se pri Prušnji vasi odcepi proti jugu ter vodi skozi vasi Osunja in Cerovica do Budinjaka. 2 Karta je dostopna na https://maps.arcanum.com/ (10. 2. 2023). Slika 1: Potek cest in poti preko slemena Gorjancev. 7 | kronika 72 � 2024 1 janez dular |  gorjanske ceste in poti skozi čas Tretja pot se začne v Kostanjevici, se nato dvigne do Črneče vasi, tu pa se obrne proti jugu in preko planotastih Kozarij doseže mejo ter za njo območje med Budinjakom in Gornjo vasjo. Četrta pot gre iz Šentjerneja oziroma pleterske kartuzije proti Javorovici, tu pa zavije proti vzhodu in mimo Mirčevega križa doseže planoto Opatove gore. Od tu se na hrvaški strani spusti proti jugu, kjer se priključi poti, ki povezuje kraje Sošice, Sta- ri grad Žumberački, Tamaševce in Hartije. Peta pot se prične v Mihovem oziroma bliž- njem Prežeku in je najzanimivejša od vseh, ker je prvotno traso ohranila vse do današnjih dni (slika 2). Znana je kot Laška (tudi Vlaška ali Hrvaška) pot. Vseskozi teče po grebenu in mimo znameni- tih arheoloških najdišč, kot so Gradec, Grobišča in Zidani gaber. Na Ravni gori doseže državno mejo, od tu pa se spusti proti Sošicam, od koder ni daleč do Starega gradu. Izhodišče šeste smeri so Gabrje, od koder se pot mimo Jugorja in Gospodične dvigne proti glavnemu grebenu Gorjancev. Na hrvaški strani teče mimo Oštrca do Sekulićev in nato skozi Ra- datoviće do Brezovice, kjer doseže današnjo dr- žavno mejo. Zadnja, sedma smer, ki jo moramo omeniti, je glavna in najugodnejša komunikacija med doli- no Krke in Belo krajino. Začne se v Novem mes- tu, od tu pa se dvigne do prelaza Vahta (615 m) in nato spusti proti Metliki. Ugodna pot iz zgornje Krke proti Beli krajini se vije tudi po Črmošnjiški dolini oziroma mimo Starih žag do Semiča. Ker pa poteka že zunaj območja Gorjancev oziroma na njihovem robu, jo puščamo ob strani. POTI V PRAZGODOVINI O Gorjancih v najstarejših obdobjih človeške zgodovine je že izšlo nekaj študij, vendar v njih poselitvene strukture niso bile izčrpneje obrav- navane glede na potek poti, ki so vodile v hribov- je.3 Vzrok tiči v slabi raziskanosti, saj je na težko prehodnem in z gozdom poraščenem terenu tež- ko opraviti sistematične topografske preglede. Ostajajo nam večinoma slučajno zbrane najdbe in podatki, katerih izpovednost pa je precej ome- jena. Najstarejši sledovi poselitve so v Gorjancih skromni. Nekaj posamičnih najdb, zlasti kamni- tih sekir, sicer kaže na prisotnost človeka na tem območju v mlajši kameni in bakreni dobi (5.–3. tisočletje pr. Kr.), o tem, kakšna pota je ubiral in kod vse je hodil, pa ne moremo reči nič določ- nega. Tudi za zdaj edino znano višinsko nase- lje iz tega časa, Grac nad Seli pri Zajčjem Vrhu (306 m),4 ki bi ga lahko povezali s 6. smerjo, je v okolju osamljen pojav in gravitira, podobno kot Levakova jama pri Šutni,5 bolj k Dolenjski kot krajem na južni strani Gorjancev. Nekoliko dru- gače je s položajem višinskega naselja Topli Vrh nad Novim Taborom (624 m) v zgornjem delu Čr- mošnjiške doline,6 saj nadzoruje pot, ki povezu- je dolino zgornje Krke z Belo krajino. Pot mimo Starih žag je bila torej zanesljivo v uporabi že v bakreni dobi. Več podatkov o gorjanskih poteh imamo za pozno bronasto dobo (1200–800 pr. Kr.), kar do- kazujejo tako posamične najdbe kot tudi stalna bivališča. Največ jih je nanizanih ob 5. poti, ki se začne v naselju Trnišča pri Mihovem, se nato dvigne mimo višinske postojanke Gradec (592 m), 3 Dular, Gorjanci; Gregl, Rimska grobišča; Škoberne, Bu- dinjak; Breščak in Gregl, Antika; Križ in Škoberne, Pre- gled; Dular, Mihovo; Gregl, Žumberak & Latobici; Križ, Gorjanci med Rimom. 4 Pavlin, Grac pri Selih; Dular, Gradivo, str. 848–849. 5 Guštin, Poročilo. 6 Dular, Arheološka topografija, str. 102. Slika 2: V dolomitno osnovo vrezana Laška pot nad vasjo Mihovo (foto: Borut Križ). 8 | kronika 72 � 2024 1 janez dular |  gorjanske ceste in poti skozi čas žgalno-daritvenega prostora na vrhu Grobišč (697 m) in povirja Tisovca – tu je bil najden bronast meč – do grebena Gorjancev. S to smerjo je sko- raj zanesljivo povezano tudi naselje na grebenu Camberka nad Cerovim Logom (491 m), ki pa je glede na ostaline že datirano na prehod med po- zno bronasto in železno dobo.7 V pozni bronasti dobi je bila v uporabi tudi 6. smer. Z njo lahko povežemo naslednja najdišča: depo bronastega orodja in orožja nad Gorenjim Suhadolom (475 m), višinsko naselje Grace nad Jugorjem (511 m), najdbo bronaste sekire pri Go- spodični nad Gabrjem (830 m) ter na južni strani prav tako najdbo sekire v Grabrovcu nad Metliko.8 Bronasto orodje in orožje je prišlo na dan tudi ob 7. poti, ki vodi iz Dolenjske v Belo krajino preko Vahte. Tu mislimo na depo iz Črmošnjic in seki- ro iz Verduna, naselbinske ostaline na Mehov- skem hribu pod samim prelazom ter na belo- kranjski strani na višinsko naselje Veliki Vrh pri Dolenjem Suhorju.9 Obljudenost naselja Seme- nič nad Gabrom pri Semiču pa kaže, da je bila v tem času v uporabi tudi smer skozi Črmošnjiško dolino.10 Večina naštetih povezav je ostala živa tudi v starejši železni dobi (800–300 pr. Kr.). Tega ne ka- žejo le najdišča ob poteh, ki sicer niso kdovekako številna, ampak predvsem družbeno-politične razmere na obeh območjih. Bela krajina in Žum- berk sta namreč v 8. stoletju postala del dolenjske železnodobne skupnosti, ki je po širitvi (koloni- zaciji) območij onstran grebena Gorjancev ob- segala širok prostor od roba Ljubljanske kotline do reke Kolpe.11 V tem času nastanejo pomemb- na središča v Metliki, Podzemlju in na Budinja- ku, ki se po bivalni in materialni kulturi, noši ter pogrebnih običajih v ničemer ne razlikujejo od središč ob severnem vznožju Gorjancev. Če upoštevamo dejstvo, da so stiki potekali po naju- godnejših smereh, moramo glavnim trem komu- nikacijam (po Črmošnjiški dolini, preko Vahte in po Laški poti) dodati še pot od Starega gradu nad Podbočjem do Budinjaka (pot št. 2), saj je najkraj- ša povezava med naseljema. Na vprašanje, zakaj je bil konec 9. stoletja pr. Kr. iz smeri Dolenjske na novo koloniziran osrednji del Žumberka, ni lahko odgovoriti. Na- 7 Za posamezna najdišča glej Dular, Gradivo, kat. št. 423 (Trnišča), 421 (Gradec), 419 (Grobišča), 420 (Tisovec) in 418 (Camberk). 8 Za posamezna najdišča glej Dular, Gradivo, kat. št. 409 (Grace), 407 (Gorenji Suhadol), 410 Gospodična) in 470 (Grabrovec). 9 Dular, Gradivo, kat. št. 402 (Črmošnjice), 403 (Verdun), 408A (Mehovski hrib) in 469 (Veliki Vrh). 10 Dular, Gradivo, kat. št. 468. 11 Dular in Tecco Hvala, South-Eastern Slovenia, str. 136–154. selje Židovske kuče vzhodno od Budinjaka, pod katerim se širi velika gomilna nekropola, leži kar 765 m nad morjem, zato na planoti tudi sredi po- letja nizke temperature niso nobena posebnost. Kraj ni primeren za poljedelstvo, prav tako pa lahko izključimo prakticiranje transhumantne paše, saj gre za stalno in ne občasno poselitev. Zanimivo je tudi to, da Budinjak v svojem okolju ni osamljen. Najdišča, ki najverjetneje prav tako sodijo v starejšo železno dobo, se omenjajo tudi pri vaseh Poklek, Kalje, Pećno in Noršič selo.12 Poselitev Gorjancev je najverjetneje povezana z železarstvom,13 novo gospodarsko panogo, ki je močno dvignila blagostanje prebivalstva, kar se ne nazadnje odraža v bogatih pridatkih iz grobov budinjaške elite.14 Žal obilje dobrin ni trajalo dolgo. V 6. stoletju pr. Kr. pride v razvoju skupnosti, ki so živele ob zahodnem robu panonske kotline, do resne kri- ze, ki so jo povzročili roparski vpadi skupin skit- skega porekla.15 Nekatere pokrajine so opustele, spremembe pa je mogoče opaziti tudi na Dolenj- skem, kjer so na marsikaterem gradišču obnovi- li obzidja. Znanih je celo nekaj primerov, da so zidove postavili na pogoriščih, kar kaže na kata- strofo večjih razsežnosti. V nekropolah ni več bo- gatih bojevniških grobov, skromnejšo pogrebno nošo opazimo tudi pri ženskih pokopih. Obubo- žanje je zajelo predvsem vzhodni del Dolenjske in Belo krajino, kjer so bila po sedanjem vedenju središča v Metliki, Črnomlju in Velikem Nerajcu (Dragatušu) opuščena ali pa so le še životarila. Is- to lahko rečemo za Budinjak.16 Po 6. stoletju, ko so se razmere drugod stabilizirale, je bil prav tako zapuščen, zato se je frekventnost poti čez Gorjan- ce znatno zmanjšala. Nov prelomni dogodek v zgodovini naših kra- jev je prihod keltskih Tavriskov, ki so okoli leta 300 pr. Kr. poselili osrednjo in severovzhodno Slovenijo.17 Z njihovim prihodom se je prekinilo življenje tudi na tistih gradiščih, ki so si v 6. sto- letju opomogla od skitske nevarnosti. Spremenili so se noša, bojna oprema in način pokopavanja, kar je pomenilo globoko zarezo v duhovni svet staroselskega prebivalstva. Najpomembnejša sre- dišča Tavriskov so bila ob severnem vznožju Gor- jancev v Novem mestu, Beli Cerkvi, Mihovem in Brežicah. Zanimivo je, da so se znova obrnili tudi 12 Škoberne, Grupa Budinjak, str. 148–152. 13 Na rudna ležišča na Gorjancih kažeta na primer toponi- ma naselij Rude in Željezno. 14 Škoberne, Budinjak. 15 Teržan, Auswirkungen. 16 Dular in Tecco Hvala, South-Eastern Slovenia, str. 251–252. 17 Božič, Keltska kultura, str. 893–897; Guštin, Taurisci; Ša- šel Kos, The Tauriscan Gold, str. 219. 9 | kronika 72 � 2024 1 janez dular |  gorjanske ceste in poti skozi čas proti jugu in predvsem preko Vahte (7. pot), a tudi po dolini Starih Žag v svojo interesno sfero inten- zivneje vključili Belo krajino.18 Vendar ne cele, saj je večji del pokrajine ostal v rokah Kolapijanov.19 Kot so potrdila najnovejša izkopavanja v Podzem- lju, je meja potekala po Lahinji in Krupi, glavni emporij Tavriskov pa je bil na območju Metli- ke, kjer so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja odkrili njihovo grobišče.20 Za razliko od Bele krajine interes Tavriskov do območja osrednjega Žumberka ni segel. Ta- ko vsaj kaže stanje raziskav, ki pa se bo morda v prihodnosti še spremenilo. Nekaj najdišč na robu Samoborskega gorja in Plešivice21 namreč ne mo- remo povezati s komunikacijami preko glavnega grebena, temveč s potmi, ki so v hribovje vodile iz Jastrebarskega in Samobora. POTI V ANTIKI Konfliktni položaj med rimsko državo in ple- meni, ki so živela v širšem zaledju Akvileje, je že v 2. stoletju pr. Kr. pripeljal do več kazenskih eks- pedicij oddelkov konsularne armade v Cisalpini, ki so bile uperjene bodisi proti Japodom bodisi proti Segestanom. Po mnenju Jaroslava Šašla so prodori zaradi geografske danosti skoraj gotovo potekali tudi preko Dolenjske in Bele krajine, to- rej ozemlja Tavriskov in Kolapijanov, ki so se na pretečo nevarnost odzvali tako, da so gradišča znova obdali z obzidji.22 Toda ne za dolgo. Oktavi- janov okupacijski sunek, ki ga je med letoma 35 in 33 pr. Kr. usmeril proti Japodom in Segestanom, se je zaključil na reki Savi. Nadaljnje prodiranje v Ilirik sta nekaj let kasneje (14–9 pr. Kr.) v panon- ski vojni dokončala Agripa in Tiberij, s tem pa je večina ozemlja bodočih provinc Panonije in Dal- macije prišla pod oblast rimske države. Sledila je postopna romanizacija, ki pa ni potekala gladko. Zaradi nasilnih rekrutacij – s tem so Rimljani že- leli že vnaprej preprečiti morebitna uporniška gi- banja – in nasilnega izterjevanja davkov je prišlo do velikega panonsko-dalmatinskega upora (6–9 po Kr.), ki pa ga je krvavo zadušil Tiberij. S temi prelomnimi dogodki je skoraj gotovo povezano 18 Da je bila v uporabi tudi ta pot, dokazujejo najdbe iz utr- jenega naselja Semenič nad Gabrom pri Semiču, s kate- rega so lahko nadzorovali prelaz Brezje pred vstopom v Belo krajino. Za Semenič gl. Dular, Gradivo, št. 468; Bo- žič, Ljudje ob Krki, str. 183–185. 19 Šašel, K rimskim napisom, str. 325–326; Božič, Ljudje ob Krki, str. 192. 20 Šribar, Žgano srednjelatensko grobišče. 21 Na primer grobišče v vasi Malunje in depo srebrnikov iz Okiča (gl. Križ in Škoberne, Pregled prazgodovinskih, str. 68–70). 22 Šašel, K rimskim napisom, str. 325; Dular in Tecco Hvala, South-Eastern Slovenia, str. 251–252. odkritje rimskih vojaških taborov ob glavni ces- ti, ki je čez ozemlje Tavriskov vodila iz Emone proti Segestiki/Sisciji. Odkrili so jih pri gradnji avtoceste pri Čatežu ob Savi in na Obrežju, torej ob vzhodnem vznožju Gorjancev, kjer je najlažje nadzirati prehod proti vzhodu.23 Ko so se razmere umirile, je ob tej poti v prvi polovici 1. stoletja na območju današnje vasi Drnovo pri Krškem zraslo naselje Neviodun, ki je za časa flavijskih vladar- jev dobilo status municipija. Ležalo je na ozemlju Latobikov, ene od rodovnih skupnosti Tavriskov. Od tu so lokalne poti vodile proti osrčju Gorjan- cev in v Belo krajino, pri čemer so uporabili stare že znane smeri, med katerimi je bila najpomemb- nejša preko Vahte (7. pot), kar dokazujejo najdi- šča, ki so bila odkrita ob njeni trasi. Grobišča in sledi naselij poznamo pri Verdunu, Črmošnjicah, Vinji vasi in Podgradu, na belokranjski strani pa pri Mačkovcu, Hrastu, Ravnacah ter naprej v Metliki in Rosalnicah.24 Grobišče v Štrekljevcu25 kaže, da se je takoj pod prevalom Vahta od te sme- ri odcepila pot proti Semiču in Črnomlju, kjer je po sedanjem vedenju stalo najpomembnejše belokranjsko naselje tega časa – rimski vikus.26 Pot po dolini Starih žag, ki jo prav tako omenjata Premerstein in Rutar, je bila manj pomembna, saj doslej ob njej ni bilo odkritih rimskih najdišč.27 V rimskem času je ponovno oživelo zanimanje za osrednji del Žumberka. Posamične arheološke najdbe iz tega časa so namreč znane ob vseh v hribovje vodečih smereh, vendar lahko kot naj- zanimivejši izpostavimo 1. in 2. pot. Ob prvi so na- mreč znane ostaline s Stojanskega Vrha, ob drugi pa z Gradca nad Podbočjem.28 V obeh primerih gre za ostanke naselja in grobišča, torej za stalno poselitev. Da je kolonizacija potekala iz smeri Do- lenjske in ne od kod drugod, kažejo nekropole, odkrite v Gornji vasi, Mrzlem polju in Brateljih.29 Grobna arhitektura in grobni pridatki, zlasti ta- ko imenovane hišaste žare in sivo žgani kuhinjski 23 Guštin, Rimski vojaški tabori, str. 224–227. 24 Verdun: Breščak, Verdun pri Stopičah, str. 99–100; Čr- mošnjice: Mason et al., Črmošnjice pri Stopičah, str. 33; Vinja vas: Bavec, Mihovo, str. 108; Podgrad: Breščak, Rimski napis, str. 405–408; Mačkovec: Dular, Arheološka topografija, str. 114; Hrast: Dular, Arheološka topografija, str. 88; Mason in Pintér, Hrast pri Jugorju, str. 58; Ravnace: Dular, Arheološka topografija, str. 95; Dular, Metlika: Rim- ski grobovi z Borštka; Rosalnice: Dular, Rimski grobovi iz Rosalnic, str. 191–194. 25 Dular, Rimski grobovi iz Rosalnic, str. 194–196. 26 Mason, Bela krajina, str. 31–32; Lovenjak, Rimski nagrob- niki. 27 Premerstein in Rutar, Römische Strassen, str. 29–30. 28 Stojanski Vrh: Pečnik, Iz davne prošlosti, str. 223; Gradec nad Podbočjem: Slabe, Gradec, str. 126; Guštin, Gradec, str. 215–216. 29 Gregl, Žumberak & Latobici. 10 | kronika 72 � 2024 1 janez dular |  gorjanske ceste in poti skozi čas lonci z narebrenimi vratovi, so namreč značilen inventar latobiških grobov.30 Enako lahko rečemo za grobno arhitekturo in posodje iz belokranjskih nekropol.31 Kriza rimske države, do katere je prišlo že v 3. stoletju ter sta jo za kratek čas z reformami usta- vila Dioklecijan in Konstantin, se je v drugi polo- vici 4. in v 5. stoletju še poglobila. Gospodarske težave, državljanske vojne in komaj obvladljiv zunanji sovražnik so zmanjševali njeno moč. Pe- šanje zahodnega dela cesarstva kažejo neovirani premiki barbarskih ljudstev, najprej Zahodnih Gotov in Hunov, za njimi pa še Vzhodnih Gotov, ki so v severni Italiji in na zahodnem Balkanu kljub nasprotovanju Bizanca za krajši čas ustvari- li svoje kraljestvo. Nekdaj cvetoča mesta ob glav- nih cestah so usihala in najkasneje v prvi polovici 5. stoletja je bil opuščen tudi Neviodun. Prebivalci so se iz doline Krke umaknili v varnejše kraje, na primer v Belo krajino, kjer je na Kučarju nad Pod- zemljem zraslo upravno in versko središče z dve- ma cerkvama in stavbo za duhovščino, ki je bila kljub težkim časom dokaj razkošno opremljena, saj je imela celo centralno ogrevanje.32 Vendar pa je bila pot čez Vahto, po kateri je v Belo krajino najlažji dostop, preveč izpostavljena, zato iz tega časa ob njej ne poznamo najdišč. Glavno poveza- vo je očitno prevzela Laška (5.) pot, ki je bila spe- ljana po grebenu med potokoma Pendirjevka in Kobila, ob kateri je zrasla ena najzanimivejših po- znoantičnih postojank, kar jih poznamo v Slove- niji. Gre za staro, prazgodovinsko tovorniško pot, ki se še danes zaradi tisočletne uporabe, globoko vrezana v dolomitno osnovo, vzpenja proti glav- nemu grebenu Gorjancev. Utrdba Zidani gaber (687 m), mimo katere je bila speljana pot, je bila postavljena na naravno dobro zavarovan greben, ki so ga dodatno utrdili z zapornim obzidjem oziroma stolpoma.33 V var- nem zavetju so na terasah stale hiše in na najviš- jem predelu starokrščanska cerkev. Da so bile ne- katere stavbe solidno grajene, kažejo najdbe tegul in imbreksov, ki so jih uporabili za kritino. Našli so tudi ostanke talnega ogrevanja in na območju cerkvenih ruševin koščke stekla – dokaz, da je imela stavba zastekljena okna. Zelo povedne so tudi drobne najdbe. Iz njih je mogoče sklepati, da je bila postojanka poseljena v 4., 5. in 6. sto- letju, ko je doživela vrhunec. Številni novci, deli vojaške opreme, orodja, nakita in – kar je še po- sebej redko – svinčeni pečati s portretom cesarja 30 Petru, Hišaste žare. 31 A. Dular, Rimski grobovi iz Rosalnic, str. 191–223. 32 Dular, Ciglenečki, Dular, Kučar. 33 Ciglenečki, Zidani gaber, str. 113–116; Križ, Gorjanci med Rimom, str. 23–29. Justinijana kažejo, da je imel Zidani gaber vojaš- ko, upravno in versko funkcijo, od tam pa je bilo mogoče nadzirati pot v Žumberk in dogajanje v globoko pod njim ležeči dolini Krke. Najdbe pri- padajo romaniziranim staroselcem, Vzhodnim Gotom in Langobardom, kar je dokaz več, kako pomembna je bila postojanka za vsakokratnega gospodarja območja. Razen na Zidanem gabru so bili sledovi poznoantične poselitve odkriti še na dveh sosednjih, vzhodno ležečih grebenih (Kozji hrbet in Prag) ter na Gradcu pod njim, kjer je sta- la zgodnjekrščanska, najverjetneje pokopališka cerkev.34 POTI V SREDNJEM VEKU Razmere glede poti v zgodnjem srednjem veku po naselitvi Slovanov so domala neznane, čeprav je bilo v zadnjem času v dolini Krke od- kritih nekaj poselitvenih točk.35 Pokrajina ob reki torej ni bila popolna pustota, kar lahko rečemo tudi za severna pobočja Gorjancev, kjer so prav na Zidanem gabru ob Laški poti našli zakladno najdbo kmečkega orodja (srpi, sekira in kosa), ki ga arheologi umeščajo v 9.–10. stoletje.36 Sočasen depo je bil odkrit tudi na Camberku, sosednjem, proti zahodu ležečem grebenu, ki ga moramo prav tako povezati z Laško potjo.37 Camberk je zanimiv tudi zaradi tega, ker so na njegovem se- vernem koncu pri širjenju peskokopa naleteli na zgodnjesrednjeveško grobišče iz 9. stoletja, kar je dokaz, da je bil kraj stalno poseljen.38 Po- membnost lokacije se kaže tudi v tem, da je bil greben obljuden že v pozni bronasti dobi (odkriti so bili ostanki stavb), nato v starejši železni dobi (gomilno grobišče) in – kot bomo videli kasneje – tudi v visokem srednjem veku, ko so na najvišji točki grebena postavili stolpni grad. Razvoju meje Svetega rimskega cesarstva na Dolenjskem je pred dvema desetletjema obsežno razpravo posvetil Miha Kosi.39 S temeljito anali- zo in novo interpretacijo pisnih virov je preprič- ljivo pojasnil proces naseljevanja in integracije spodnje doline Krke v Kranjsko, pa tudi širjenje ozemlja onstran grebena Gorjancev v Žumberk in Belo krajino. Tudi v srednjem veku imamo namreč podobno situacijo kot že v železni dobi in antiki, ko so skupnosti, ki so živele v dolini Kr- 34 Breščak, Gradec nad Mihovim, str. 98–107; Križ, Gorjanci med Rimom, str. 31–35 in 41–52. 35 Mason, The Empty Quarter, str. 92–95. 36 Bitenc in Knific, Zgodnjesrednjeveški zakladi, str. 104– 106. 37 Prav tam, str. 106–107. 38 Breščak, Slovansko grobišče, str. 104–110; Udovč, Gorjan- ci, str. 77–90. 39 Kosi, … quae terram, str. 41–91. 11 | kronika 72 � 2024 1 janez dular |  gorjanske ceste in poti skozi čas ke, svoje ozemlje širile proti jugu. Kolonizacija je potekala v več fazah. Konec 12. stoletja je bil pod vodstvom Spanheimov in njihovih ministerialov poseljen desni breg Krke do vznožja Gorjancev, torej Šentjernejsko polje in okolica Kostanjevi- ce.40 Zahodno od tod so bili dejavni Višnjegorski. Proces kolonizacije je vključeval tudi gradnjo stol- pnih gradov, ki so jih postavili v gričevje na robu krške ravnice oziroma na strateško pomembna mesta, mimo katerih so v Gorjance vodile stare poti: grad Mehovo41 tik pod prelaz Vahta (7. pot), stolpni utrdbi Prežek42 in Hohenau43 na začetek 5. trase in sedež kostanjeviških ministerialov na Stari grad nad Podbočjem,44 pod katerim se je začenjala 2. pot. Po teh komunikacijah je pote- kala kolonizacija hribovja oziroma Žumberka na oni strani grebena Gorjancev. Začela se je v zgo- dnjem 13. stoletju, nekaj desetletij kasneje pa je že bila v polnem razmahu. Grad Sicherberg (Žum- berk) se prvič posredno omenja leta 1265 in grad Sicherstein (Stari grad Žumberački) leta 1299.45 Obsežne posesti v Žumberku sta imela tudi cis- tercijanski samostan v Kostanjevici (ustanovljen 1234) in kartuzija v Pleterjah (ustanovljena 1403),46 zato sta bili v srednjem veku zanesljivo v uporabi tudi 3. in 4. pot, saj sta se začenjali tako rekoč ob samostanskih zidovih. Isto velja za smer, ki je vo- dila iz Spodnje Pirošice mimo Stojanskega Vrha do utrdbe Kravljak vzhodno od današnje vasi (1. pot).47 Vendar pa je bilo mogoče do te utrdbe priti tudi po nekoliko daljši poti okoli Gorjancev, ki je tekla ob rečici Bregani. CESTA ČEZ VAHTO V nadaljevanju si bomo nekoliko podrobne- je ogledali traso, ki je iz Novega mesta čez Vahto 40 Prav tam, str. 68–71. 41 Kos, Gradovi, str. 125–128. 42 Kos, Gradovi, str. 122–124. Stari grad Prežek je stal na raz- meroma skritem mestu nad potokom Mlečnica dobrih 300 metrov jugovzhodno od današnjega Prežeka. Na gre- benu so dobro vidni osrednji plato, kjer je stal stolp, in obrambni jarki. Manjše sondiranje, ki so ga opravili so- delavci Narodnega muzeja, o zasnovi utrdbe ni dalo op- rijemljivejših rezultatov (gl. Stare, Prežek, str. 295–296). 43 Kos, Gradovi, str. 124–125. Ostanki stolpa, obdanega z obrambnimi jarki, so ohranjeni na vrhu grebena Cam- berk (501 m), dober kilometer južno od Prežeka. Utrd- ba je bila dokumentirana pri arheološki topografiji leta 1991. 44 Kos, Gradovi, str. 115–116; Guštin, Cunja, Predovnik, Pod- bočje, Stari grad, str. 51–67; Predovnik, Des Landes Trost. 45 Kos, Gradovi, str. 120–122 (z napačno lokacijo Sicherstei- na); Kosi, … quae terram, str. 70. 46 Mlinarič, Kostanjeviška opatija, str. 143–159. 47 Grad je stal na grebenu Tuščak severovzhodno od vasi, kjer so arheologi odkrili ostanke dveh stolpov (Lapajne in Mahović, Stari grad Tuščak, str. 75–84; gl. tudi Kosi, … quae terram, str. 80–81). vodila v Metliko (7. pot). To je zanesljivo naju- godnejša povezava med Dolenjsko in Belo kraji- no, zato ne čudi, da je bila v vseh obdobjih najbolj frekventna. Zanima nas predvsem njena umešče- nost v prostor, in sicer na najatraktivnejšem odse- ku med Vinjo vasjo na severni in Jugorjem na juž- ni strani prelaza. Analiza lidarskih posnetkov je pokazala, da je bila trasa ves čas bolj ali manj ista, saj se vse druge poti oziroma kolovozi, ki vodijo iz omenjenih vasi do parcel na južnem in severnem pobočju Gorjancev, končajo pod slemenom. Očit- no so jo od prazgodovine naprej le postopoma ši- rili in spreminjali iz tovorniške v vozno, znatnejšo rekonstrukcijo, s katero so ublažili najbolj strme odseke, pa je dočakala šele v osemdesetih letih 19. stoletja. Prelaz je pri osvajanju Bele krajine v 12. stole- tju odigral ključno vlogo. Pod njim je stala utrd- ba Mehovo, postavljena na vrh strmega hriba, ki je bil poseljen že v pozni bronasti dobi.48 Od tu so Višnjegorski vpadali v predele na južni stra- ni Gorjancev in ropali takrat še ogrsko ozemlje. Meja na Kolpi se je ustalila v prvih desetletjih 13. stoletja, leta 1228 pa je bila Bela krajina tudi cer- kveno priključena oglejskemu patriarhatu oziro- ma nemški državi.49 Pot čez Vahto je kmalu pridobila na veljavi, kar se je pokazalo tudi v povečanem prometu, saj je imela na primer mitnica v Mehovem sre- di 13. stoletja bistveno večje dohodke kot mitnici na Gutenwerdu (Otoku) in v Višnji Gori skupaj.50 Med letoma 1277 in 1300 je ob tej pomembni po- vezavi iz Dolenjske proti Slavoniji nastal Novi trg (Metlika), in sicer komaj poldrugi kilometer od Kolpe, kjer je reko prečkal brod.51 Na severnem vznožju Gorjancev se je cesta pri Novem mestu (ustanovljenem leta 1365) priključila glavni do- lenjski prometni žili, ki je vodila iz Zagreba proti Ljubljani.52 Med trgovskim blagom iz Hrvaške so prevladovali živina, kože, žito, kožuhovina, med in vosek, v nasprotni smeri pa so tovorili razno blago iz Primorja in Italije, na primer olje, južno sad- je, fino sukno in svilo.53 Kot pomemben artikel iz Metliškega se konec 14. stoletja omenja tudi vino.54 V trgovini so bili vsaj delno udeleženi trgovci od drugod. Dokaz, da so potovali prav čez Vahto, 48 Dular, Gradivo, kat. št. 408A. Z manjšim okopom in jar- kom je bil obdan tudi bližnji hrib Vrh nad vasjo Konec, vendar pa utrdbe brez sondiranja ne moremo časovno opredeliti. 49 Kosi, … quae terram, str. 65. 50 Gestrin, Trgovsko prometni položaj, str. 133. 51 Kosi, Onstran gore, str. 129; Weiss, Častite avstrijske hiše, str. 161–162. 52 Kosi, Potujoči srednji vek, str. 231–237. 53 Gestrin, Trgovsko prometni položaj, str. 135. 54 Weiss, Častite avstrijske hiše, str. 245. 12 | kronika 72 � 2024 1 janez dular |  gorjanske ceste in poti skozi čas je zakladna najdba več kot 6600 srebrnih pfeni- gov, ki jih je na Jugorju na južni strani prelaza leta 1900 v glinenem vrču našel neki kmet.55 Ana- liza kovov je pokazala, da jih večina izvira iz Ba- varske in Salzburga, od koder je bil najverjetneje tudi trgovec, ki se je na jug odpravil po poslovnih poteh. Zaklad je bil zakopan proti koncu 15. sto- letja.56 Leta 1408 se začne za Metliko in Belo krajino obdobje osmanskih vpadov in pustošenj, ki so z daljšimi predahi trajali skoraj dvesto let. Pot čez Vahto proti Dolenjski in naprej do Ljubljane je postala ena glavnih vpadnih smeri, ob kateri so kraji najbolj trpeli.57 Vse to je vplivalo na trgovi- no in promet, ki pa ni zamrl, ampak se je sredi 16. stoletja, vsaj kar se tovorjenja soli iz Reke in Bakra tiče, celo povečal, čeprav je potekal po cesti, ki bi bila potrebna izboljšav.58 Ta pot je od- igrala pomembno vlogo tudi zato, ker sta bili v Novem mestu in Metliki zbirališči deželne vojske proti Osmanom, skozi obe mesti pa je tekla tudi preskrba vojaštva z živežem.59 Pritisk osmanskih enot se je zmanjšal šele z ustanovitvijo Karlovca (1579), kar je v deželo prineslo mir. Ker pa se je trdnjava kot sedež dela Vojne krajine kmalu raz- vila v pomembno trgovsko središče, je to vplivalo tudi na promet po gorjanski cesti. Obe mesti na njenih koncih, Metlika in Novo mesto, sta pričeli gospodarsko nazadovati.60 Vendar je bila Metlika zaradi obrambe pred Osmani tudi izhodiščna obveščevalna točka za Kranjsko, zato ni smer čez Vahto nikoli izgubila na pomenu.61 V 17. stoletju, morda pa že prej, je stekla po njej poštna služba, in sicer enkrat na teden: ob torkih iz Karlovca proti Ljubljani in ob petkih v obratni smeri. To naj bi bila pošta na ko- njih.62 Zanimiv je tudi podatek, da se je za prip- rego pri vozni pošti od Metlike do stražnice na vrhu Gorjancev plačevalo po 51 krajcarjev.63 Do sprememb je prišlo leta 1738, ko je Karl VI. odre- dil gradnjo dobre ceste čez Metliško, pošta pa naj ne gre le enkrat, ampak dvakrat tedensko.64 Poštna cesta čez Vahto je seveda vrisana na jožefinskem vojaškem zemljevidu iz srede osem- desetih let 18. stoletja. Izmera je bila dokaj na- 55 Müllner, Der Schatz, str. 70–72. 56 Luschin von Ebengreuth, Der Münzfund, str. 152–153. 57 Jug, Turški napadi, str. 57–60 in sl. na str. 59. 58 Weiss, Častite avstrijske hiše, str. 252. 59 Simoniti, Vojaška organizacija, str. 82, 222. 60 Gestrin, Trgovsko prometni položaj, str. 137; Weiss, Časti- te avstrijske hiše, str. 282. 61 Simoniti, Vojaška organizacija, str. 159. 62 Valvasor, Die Ehre, I, str. 178; Vrhovec, Zgodovina pošte, str. 654. 63 Koblar, Donesek, str. 56. 64 Koblar, Donesek, str. 59; Radics, Die Post, str. 41. tančna, saj sta dobro vidna oba velika ovinka na severni in južni strani prelaza, na vrhu pa je oz- načena tudi stražarnica (Wachthaus), za katero iz opisa izvemo, da je bila iz lesa. Nadaljnji podatki o cesti povedo, da je bila pri Pogancih 4 klaftre široka, imela je vseskozi trdno podlago in je bila v vseh letnih časih uporabna za vozila. Od Vinje vasi do sedla je imela nekaj strmih mest, na južni strani proti Metliki pa strmina ni bila tako huda.65 Bistveno slabše je bilo stanje poti, ki so vodile v Gorjance in naprej na Hrvaško iz Gaberja, Šen- tjerneja in Kostanjevice. Uporabne so bile le za slabe kmečke vozove, namenjene za dovoz lesa iz gozdov, pridelkov s polj in vina iz vinogradov. Višje v hribovje pa so držale le pešpoti, primerne tudi za ježo, vendar le do strmih predelov, kjer je moral jezdec zaradi varnosti razjahati.66 Z modernimi prospekcijskimi metodami, predvsem laserskim snemanjem površja (lidar), ki omogoča pregled terena, tudi če ga prekriva vegetacija, so bile pred nedavnim na Vahti odkri- te zanimive strukture, ki si jih je vredno nekoliko podrobneje ogledati.67 Gre za skupek fortifikacij na severnem pobočju prelaza, ki so zapirale do- hod v Belo krajino iz smeri Dolenjske (sliki 3 in 4). Najseverneje je bila postavljena utrdba, obdana z dveh strani z okopom in jarkom, v skupni dolžini 55 m (A). Glede na to, da proti južni in vzhodni strani ni imela okopa, njena notranjost pa je sko- raj ravna, jo lahko z dokajšnjo verjetnostjo ozna- čimo za topniški položaj, s katerega je bilo mo- goče učinkovito obvladovati daljši odsek ceste, ki je bila oddaljena okoli 200 m. Naslednja utrdba (B) je bila postavljena nad oster ovinek, tako da so imeli branilci odličen pregled nad skoraj 700 metrov dolgim odsekom ceste, ki se je dvigovala proti sedlu. Tudi tokrat je bil pred okopom izko- pan jarek, zato je skupna višinska razlika znašala več kot 4 m. V potek okopa sta bila na obeh kon- cih vključena polkrožna prsobrana – »bastiona« (premer 8 m), ki sta branilcem omogočala upo- rabo navzkrižnega ognja. Še en skoraj 120 m dolg poligonalni okop z jarkom pred njim je bil postav- ljen bolj proti jugozahodu, tako da je bilo celotno območje branjeno tudi s te strani (C). Lidarski po- snetek je nad zgornjim zavojem ceste odkril še en z okopom in jarkom utrjen prostor skoraj pravil- ne kvadratne oblike (39 m x 37 m), z ozko vrzeljo (vhodom?) v jugovzhodni in jugozahodni stranici (D). Funkcije objekta brez terenskega posega ne moremo določiti. Prav pod vrhom prelaza je mo- rebitne napadalce čakala še zadnja ovira: okop z 65 Slovenija na vojaškem zemljevidu, str. 27 in 90. 66 Prav tam, str. 97–98. 67 Janežič, Ostanki, str. 19. 13 | kronika 72 � 2024 1 janez dular |  gorjanske ceste in poti skozi čas jarkom in »bastioni« na obeh straneh ceste, ki je zapiral dostop do sedla (E). Ohranjena sta le dva, saj so vzhodno polovico utrdbe uničili pri grad- nji cestnega useka v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Po tem kratkem opisu se kar samo postavlja vprašanje, kdaj je bila fortifikacija zgrajena in zakaj so z njo poskušali zapreti pot v Belo kraji- no. Prvi namig smo dobili ob terenskem pregle- du spomladi 2022, ko smo v gozdnem humusu na območju utrdbe pod sedlom (E) našli bakren novčič v vrednosti enega solda, kovanega v Krem- nici na današnjem Slovaškem leta 1788.68 So bile torej utrdbe zgrajene konec 18. stoletja? Odgo- vor smo našli v uvodnem delu cenilnega operata franciscejskega katastra za občino Vinja vas (na njenem območju namreč stojijo), kjer je med drugim zabeležen kratek podatek, da so bile šan- 68 Novec je določila dr. Alenka Miškec iz Numizmatičnega kabineta Narodnega muzeja Slovenije, za kar se ji na tem mestu najlepše zahvaljujem. Slika 3: Lidarski posnetek območja Vahte na Gorjancih. S polno črto je označen potek stare ceste, s prekinjeno cesta iz konca 19. stoletja, obe pa deloma seka sedanja komunikacija. Šance so označene s črkami A–E. Slika 4: Utrdba A; severni okop in jarek pred njim (foto: Janez Dular). 14 | kronika 72 � 2024 1 janez dular |  gorjanske ceste in poti skozi čas ce na vrhu Gorjancev zgrajene leta 1797 zaradi vdora Francozov.69 Francoske vojaške operacije so na Kranjskem razmeroma dobro raziskane, zato lahko rečemo, da njihova pohoda leta 1797 in 1805 vsaj v bojnem smislu nista bila usmerjena proti Gorjancem.70 Usodneje so se dogodki odvijali spomladi 1809, ko je tudi na Kranjskem prišlo do bojev, ki pa vendarle niso zavzeli večjega obsega.71 Po padcu utrdb na Razdrtem in predaji Ljubljane se je na- mreč hrvaški ban in feldmaršalporočnik Ignác Gyulay, ki mu je bila poverjena obramba Kranj- ske in Hrvaške, umaknil proti Zagrebu, saj je obstajala resna nevarnost, da bi mu prišli Fran- cozi preko Cerknice in Blok za hrbet.72 Novo ob- rambo, s katero so poskušali zaustaviti francoski prodor, so v naglici postavili na črti Brežice–Novo mesto–Soteska. Ali so takrat obnovili oziroma dodatno utrdili tudi okope na Vahti, čez katero je vodila najkrajša cestna povezava do Karlovca, ne vemo. Skoraj gotovo pa utrdba tudi tokrat ni do- živela ognjenega krsta, saj je glavnina francoskih sil pod poveljstvom generala Macdonalda odšla iz Ljubljane preko Trojan, Vranskega in Celja proti Gradcu. Kot lahko beremo v uvodu cenilne- ga operata, so ostale šance na Vahti na takratne vojaške operacije le še zgodovinski spomin.73 Sicer pa je cesta čez Gorjance v obdobju Ilir- skih provinc spadala med ceste tretjega razreda.74 Njena trasa se ni bistveno spremenila niti po od- hodu Francozov, ko jo poznamo kot Karlovško komercialno in poštno cesto, ki se je pričela na novomeškem mostu čez Krko, Kranjsko pa je za- pustila na mostu v Metliki.75 Imela je dobro kam- nito podlago, na obeh straneh robnike in jarke, posuta pa je bila z zdrobljenim kamenjem. Njena širina je znašala 14–18 čevljev (4,5 do 5,8 m). Ker je bila zelo strma, je bila vožnja po njej mogoča le s priprego enega ali dveh parov volov.76 Glavna težava je bil vzpon čez severno pobočje od Zajca pod Vinjo vasjo do sedla, saj je moral voznik na razdalji 2,6 km premagati 210 višinskih metrov (slika 5). Na posameznih odsekih je naklon znašal 69 SI AS 176, k. o. Vinja vas: Die auf der Spitze des Usko- kengebirges im Jahre 1797 gegen den Einbruch der Fran- zosen erbaute Schanze, so wie die von 1809 bis 1813 im ganzen Lande bestandene französische Regierung, bleibt eine historische Erinnerung. 70 Tancik, Vojne operacije, str. 47–54; Vrhovec, Francozi, str. 352–359. 71 Sandri, Franzosenkämpfe, str. 168–181, 232–255. 72 Prav tam, str. 236. 73 Gl. op. 69. 74 Pivec-Stelè, La vie ékonomique, str. 88; Holz, Prometne razmere, str. 58. 75 Hlubek, Straßenzüge, str. 325. 76 Holz, Razvoj, str. 26; Holz, Prometne razmere, str. 779– 780. skoraj 20 %. Cesto je slikovito opisal Janez Trdi- na, ki je po njej menda vsaj petdesetkrat pešačil v Belo krajino:77 »Streljaj od Zajčeve hiše nam je lesti v najhujši del klanca; cesta gre kakor v nebesa; po marsikateri strehi bi se hodilo laglje. Dala bi se bila utreti brez težave in velikih stroškov prav položno in prilično. Inženirji si niso postavili z njo nobenega spomenika slave. Cestnik nas tolaži: 'Zdaj ni tolike nevarnosti. Izmed deset voz se ne pohabi ne eden. Prejšnje čase je zdrkljalo v pre- pad kol, konj in vina, da je groza pomisliti; naredilo se je škode, da je ne poplačaš z mnogimi tisočaki. Pot se je jel bolje nasipati, se je polegel in udelal, napravila se je ograja, vozove, tekoče navzdol, je treba čvrsto zavreti, zraven paziti na konje in voznikom, ki so trezni, se ne bo pripetilo nič kvara. Hudič nagaja zdaj samo pijan- cem, takim ljudem pa se ne da pomoči ne tako ne tako.' To trjenje nas ne more dosti zadovoljiti, kajti vroč znoj nas obliva, naj stopamo počasno kolikor hočemo. Vsi zasopljeni pridemo do zidane kolibice, kateri pravi- jo 'vahta'. Mesto nekdanjih stražnikov, ki so prežali na tihotapce, stanuje v njej cestnik, ki pa ni menda nikoli doma; vsaj jaz nisem videl koče nikoli še odprte, dasi sem popotoval tod gotovo petdesetkrat. Klanec se na- daljuje še četrt ure; potem stojimo na plošnati višavi, po kateri se je ob poletni soparici kaj prijetno izpreha- jati. Na desni in levi se vzdigujejo strmi in precej viso- 77 Trdina, Izprehod, str. 51–52. Slika 5: Vahta; stara cesta na severni strani prelaza (foto: Janez Dular). 15 | kronika 72 � 2024 1 janez dular |  gorjanske ceste in poti skozi čas ki, zeleni, z žvrgolenjem drobnih tičic oživljeni hribi; v soteski pa vlada čaroben mir in hlad tudi ob največji vročini, kajti jo prepihujejo blage sapice, ki dohajajo zaporedoma z Dolenjskega in iz Bele krajine. Ob dežju se razteka voda s ceste tu na to, tam na drugo stran gore, tu v našo Slovenijo, tam v bratovsko Hrvatijo. Stari mejaš med tema narodoma so namreč Gorjanci; še le novejši vek je razširil Kranjsko mejo in slovensko narodnost preko njih do deroče Kolpe.« Prizadevanja za izboljšanje poti pa niso po- tekala gladko. Ker je šlo za državno cesto, je leta 1873 metliški graščak Josef Savinschegg (Savin- šek) z desetimi poslanci sopodpisniki v deželnem zboru na deželno vlado naslovil interpelacijo, v kateri je najprej pojasnil težave s prometom po gorjanski cesti, ki naj bi bila nevarna zlasti v zim- skem času. Hkrati je predlagal, naj del sredstev, namenjenih njenemu rednemu vzdrževanju, vsa- ko leto preusmerijo v preložitev trase na najbolj kritičnih odsekih.78 Na odgovor so morali čakati štiri leta, dobili pa so ga po ponovni Savinškovi interpelaciji.79 Pojasnilo deželnega predsednika 78 Obravnave deželnega zbora, 20. 12. 1873, zvezek 14, str. 62. 79 Obravnave deželnega zbora, 18. 4. 1877, zvezek 18, str. 58. Bohuslava von Widmanna je bilo odklonilno.80 Poudaril je, da delna preložitev ceste po mnenju kompetentnih strokovnjakov zaradi prevelike strmine ni izvedljiva, pa tudi obstoječih sredstev ni mogoče deliti, saj komaj zadostujejo za tekoče vzdrževanje. Na koncu je poudaril, da bi bila po mnenju izkušenih tehničnih organov smiselna le nova trasa, ki bi sledila smeri projektirane žele- znice. To bi zahtevalo znatna sredstva, obstajajo pa resni pomisleki, ali bi jih državno zastopstvo odobrilo. Od države, ki jo je leta 1873 prizadela gospo- darska kriza, česa drugega ni bilo mogoče priča- kovati, zato se je preložitev gorjanske ceste odda- ljila še za nekaj let. Oktobra 1883 je deželni zbor na osnovi poročila Upravnega odseka in po govo- ru poslanca Frana Šukljeta, ki je za slabe gospo- darske razmere v Beli krajini okrivil prav cestne povezave, sprejel sklep, da vladi predlaga rekon- strukcijo trase čez Gorjance.81 Tokrat je zadeva končno stekla. Jeseni 1884 je notranje ministrstvo odobrilo sredstva za projekt, maja naslednje leto 80 Obravnave deželnega zbora, 21. 4. 1877, zvezek 18, str. 99– 100. 81 Obravnave deželnega zbora, 17. 10. 1883, zvezek 23, str. 159–161. Slika 6: Katastrska mapa s trasama stare in nove ceste, ki je strmino nad Vinjo vasjo premagala v več serpentinah (SI AS 50/II) 16 | kronika 72 � 2024 1 janez dular |  gorjanske ceste in poti skozi čas je sledila licitacija del, jeseni pa je bilo že dokon- čanih prvih 300 metrov.82 Ker pa je denar prihajal v obrokih, se je gradnja zavlekla do poletja 1889, ko so bila dela v glavnem končana in strmina nad Vinjo vasjo premagana. Projekt je bil zasnovan tako, da je bila cesta čez severno pobočje speljana v več serpentinah (slika 6), s čimer se je znatno zmanjšal naklon, zato pa se je povečala razdalja med Zajcem in Vahto (od 2,6 na 4,7 km). Dela je prevzel podjetnik Anton Lončarič, medtem ko je bil nadzor v rokah inženirjev Josefa Leinmüllerja, Thomasa Walke in Frana Žužka. Kot že rečeno, je bila slavnostna otvoritev najbolj problematič- nega odseka 29. avgusta 1889. Dopisnik Dolenjskih novic je o slovesnosti zapisal: »(Nova cesta) na Gorjancih se je otvorila 29. pre- tečenega meseca, kolikor jo je bilo lani in letos dogo- tovljene. Krasno delo! Gostov iz Novega mesta, Metli- ke in Črnomlja je bilo 12 voz, med temi tudi nekaj dam. Gospod deželni in državni poslanec prof. Šuklje je bil tudi navzoč. Pri dobro pogrnjeni mizi (dasi brez prtov) napila se je pres. cesarju, deželnemu prezidentu Win- klerju, dežel. in držav. poslancu Šukljeju, inženirjem Leinmüller-ju, Walka-tu, Žužek-u, podvzetniku dela 82 Laibacher Zeitung, 9. 10. 1884, št. 233, str. 1930; Dolenjske novice, 15. 5. 1885, letnik 1, št. 10, str. 82; Dolenjske novice, 1. 9. 1885, letnik 1, št. 17, str. 138. g. A. Lončariču, Avstriji itd. Pozno smo se razšli vsi ži- dane volje, posebno veseli, ker nam je g. prof. Šuklje zagotovil, da ako tri leta vojske ne bode, prične se go- tovo dol. železnica graditi. Bog daj!«83 Traso med Novim mestom in Metliko so nato gradili še dobri dve desetletji, pa še vedno ni bi- la povsem gotova.84 Toda novozgrajeni odseki so omogočali varnejši tovorni promet, hitreje pa je vozila tudi pošta med mestoma. Vozova, v katerih je bilo prostora za pet potnikov, sta iz Metlike – tu je bilo zbirno mesto tudi za pošiljke iz Črnomlja, Semiča in Karlovca – odhajala ob šestih zjutraj in ob pol enih popoldne, vračala pa sta se ob pol osmih zjutraj in malo pred tretjo uro popoldne.85 Zadnjo vožnjo čez Vahto je pošta opravila 26. ma- ja 1914, dan potem, ko je bila slavnostno odprta belokranjska železniška proga.86 Ker se je promet preusmeril na železnico, je pričela cesta čez Gor- jance izgubljati na pomenu in več kot pol stoletja ni doživela pomembnejših izboljšav (slika 7). Šele v šestdesetih letih 20. stoletja so jo pričeli kore- nito prenavljati in prilagajati zahtevam avtomo- bilskega prometa. Postala je širša, ostre ovinke so 83 Dolenjske novice, 1. 9. 1889, letnik 5, št. 17, str. 135. 84 Dolenjske novice, 10. 2. 1911, letnik 27, št. 3, str. 19. 85 Dular, Ko je čez Gorjance, str. 16. 86 Slovenski narod, 27. 5. 1914, letnik 47, št. 119, str. 4. Slika 7: Gorjanska cesta pri vasi Dole pod Jugorjem sredi 20. stoletja (foto: Mirko Kambič). 17 | kronika 72 � 2024 1 janez dular |  gorjanske ceste in poti skozi čas odstranili z useki in dobila je asfaltno prevleko. Sicer pa je trasa ostala bolj ali manj ista, lahko bi rekli, da je »povozila« predhodnico, kar kaže na dobro delo projektantov konec 19. stoletja. Pre- novljena gorjanska cesta med Novim mestom in Metliko je bila slovesno predana prometu 4. no- vembra 1963.87 VIRI IN LITERATURA ARHIVSKI VIRI SI AS – Arhiv Republike Slovenije AS 50, Deželna gradbena direkcija v Ljubljani (1778–1935). AS 176, Franciscejski kataster za Kranjsko. OBJAVLJENI VIRI Obravnave deželnega zbora kranjskega v Ljubljani 1873, 1877 in 1883. ČASOPISI Dolenjske novice, 1885, 1889, 1911. Dolenjski list, 1963. Laibacher Zeitung, 1884. Slovenski narod, 1914. LITERATURA Bavec, Uroš: Mihovo. Varstvo spomenikov, Poročila 2006, št. 39–41, str. 108. Bitenc, Polona in Knific, Timotej: Zgodnjesrednjeve- ški zakladi železnih predmetov z Gorjancev, Stare- ga gradu nad Uncem in Ljubečne nad Zbelovsko goro. Arheološki vestnik 2015, št. 66, str. 103–146. Božič, Dragan: Keltska kultura u Jugoslaviji. Zapadna grupa. Praistorija jugoslavenskih zemalja 5, Željezno doba (ur. Stane Gabrovec). Sarajevo: Svijetlost 1987, str. 855–897. Božič, Dragan: Ljudje ob Krki in Kolpi v latenski dobi. Arheološki vestnik 2001, št. 52, str. 181–198. Breščak, Danilo in Gregl, Zoran: Antika. Oživljene kul- ture. Arheološka odkritja na Gorjancih/Žumberku (ur. Nina Pirnat-Spahič, Danilo Breščak). Ljubljana: Cankarjev dom, 2002, str. 74–101. Breščak, Danilo: Gradec nad Mihovim. Gorjanci. Do- lenjski zbornik 1997 (ur. Marinka Dražumerič, An- drej Hudoklin). Novo mesto: ZVNKD, 1997, str. 98–107. Breščak, Danilo: Rimski napis iz Podgrada. Arheološki vestnik 1986, št. 37, str. 405–408. Breščak, Danilo: Slovansko grobišče na Camberku nad Cerovim Logom. Zgodnji Slovani. Zgodnjesre- dnjeveška lončenina na obrobju vzhodnih Alp (ur. Mit- 87 Dolenjski list, 7. 11. 1963, letnik 14, št. 44, str. 1 in 3. ja Guštin). Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2002, str. 104–110. Breščak, Danilo: Verdun pri Stopičah. Arheološka naj- dišča Dolenjske. Arheo, posebna številka, izdana ob 100-letnici arheoloških raziskav v Novem mestu. Novo mesto 1990, str. 99–100. Ciglenečki, Slavko: Zidani gaber. Arheološka najdi- šča Dolenjske. Arheo, posebna številka, izdana ob 100-letnici arheoloških raziskav v Novem mestu. Novo mesto 1990, str. 113–116. Dular, Anja: Rimski grobovi iz Rosalnic, Štrekljevca in Otoka pri Podzemlju. Arheološki vestnik 1976, št. 27, str. 191–223. Dular, Janez in Ciglenečki, Slavko in Dular, Anja: Ku- čar. Železnodobno naselje in zgodnjekrščanski stavbni kompleks na Kučarju nad Podzemljem. Ljubljana: Za- ložba ZRC SAZU, 1995 (Opera Instituti archaeolo- gici Sloveniae, 1). Dular, Janez in Tecco Hvala, Sneža: South-Eastern Slo- venia in the Early Iron Age: settlement, economy, so- ciety. Ljubljana: Založba ZRC SAZU, 2007 (Opera Instituti archaeologici Sloveniae, 12). DOI: https:// doi.org/10.3986/9789612545239 Dular, Janez: Arheološka topografija Slovenije. Topograf- sko področje XI (Bela krajina). Ljubljana: SAZU, 1985. Dular, Janez: Gorjanci v prvem tisočletju pred našim štetjem. Gorjanci. Dolenjski zbornik 1997 (ur. Marin- ka Dražumerič, Andrej Hudoklin). Novo mesto: ZVNKD, 1997, str. 84–91. Dular, Janez: Gradivo za topografijo Dolenjske, Posav- ja in Bele krajine v železni dobi. Ljubljana: Založba ZRC, 2021 (E-Monographiae Instituti Archaeolo- gici Sloveniae, 10). DOI: https://doi.org/10.3986/ 9789610505105 Dular, Janez: Mihovo in severni obronki Gorjancev v prvem tisočletju pr. Kr. Arheološki vestnik, 2008, št. 59, str. 111–148. Dular, Janez: Neolitska in eneolitska višinska naselja v osrednji Sloveniji. Arheološki vestnik, 2001, št. 52, str. 89–106. Dular, Janez: Rimski grobovi z Borštka v Metliki. Arheolo- ški vestnik, 1974, št. 25, str. 353–369. Dular, Jože: Ko je čez Gorjance še vozil in trobil pos- tiljon. V: Dular, Jože: Prošel je pisani vuzem. Novo mesto: Dolenjska založba, 1995, str. 16–19. Gestrin, Ferdo: Trgovsko prometni položaj Novega mesta. Novo mesto 1365–1965. Prispevki za zgodovino mesta (ur. Janko Jarc et al.). Novo mesto: Založba Obzorja in Dolenjska založba, 1969, str. 130–143. Gregl, Zoran: Rimska grobišča v Žumberku. Gorjan- ci. Dolenjski zbornik 1997 (ur. Marinka Dražumerič, Andrej Hudoklin). Novo mesto: ZVNKD, 1997, str. 108–112. Gregl, Zoran: Žumberak & Latobici. Zagreb: Arheološki muzej u Zagrebu, 2009. 18 | kronika 72 � 2024 1 janez dular |  gorjanske ceste in poti skozi čas Guštin, Mitja in Cunja, Radovan in Predovnik, Katja: Podbočje, Stari grad. Brežice: Posavski muzej, 1993 (Posavski muzej Brežice, knjiga 9). Guštin, Mitja: Gradec nad Podbočjem. Varstvo spome- nikov, 1977, št. 21, str. 215–216. Guštin, Mitja: Poročilo o izkopu kulturnih slojev v Leva- kovi jami. Arheološki vestnik, 1976, št. 27, str. 260–282. Guštin, Mitja: Taurisci – Verknüpfung der histori- schen und archäologischen Interpretation. Die Kelten in den Alpen und an der Donau. Budapest, Wien: 1996, str. 433–440 (Archaeolingua. Studien zur Eisenzeit im Ostalpenraum, 1). Guštin, Mitja: Rimski vojaški tabori v smeri proti Se- gestiki in zahodnemu delu Balkanskega polotoka. Sledovi rimske vojske na Slovenskem (ur. Janka Iste- nič, Boštjan Laharnar, Jana Hrovat). Ljubljana: Na- rodni muzej Slovenije, 2015, str. 221–233 (Katalogi in monografije, 41). Hlubek, Franz Xaver: Die Straßenzüge in Krain. Car- niolia 5, 1843, št. 82 (10. 2.), str. 325–326. Holz, Eva: Prometne razmere v Beli krajini od sredine 18. stoletja do prve svetovne vojne. Kronika 58, 2010, št. 3 (Iz zgodovine Bele krajine), str. 775–792. Holz, Eva: Razvoj cestnega omrežja na Slovenskem ob koncu 18. in v 19. stoletju. Ljubljana: Založba ZRC SAZU, 1994. Janežič, Vanja: Ostanki mogočnih utrdb na Vahti na Gorjancih. Dolenjski list, 2017, št. 19, (11. 5.), str. 19. Jug, Stanko: Turški napadi na Kranjsko in Primor- sko do prve tretjine 16. stoletja. Glasnik muzejskega društva za Slovenijo, 1943, št. 24, str. 1–61. Koblar, Anton: Donesek k zgodovini pošte na Kranj- skem. Izvestja muzejskega društva za Kranjsko, 1893, št. 3, str. 54–59. Kos, Dušan: Gradovi, dvorci in plemstvo med Krko in Gorjanci do konca srednjega veka. Gorjanci. Dolenj- ski zbornik 1997 (ur. Marinka Dražumerič, Andrej Hudoklin). Novo mesto: ZVNKD, 1997, str. 113–142. Kosi, Miha: … quae terram nostram et Regnum Hun- gariae dividit … (Razvoj meje cesarstva na Do- lenjskem v srednjem veku). Zgodovinski časopis 56, 2002, št. 1, str. 41–91. Kosi, Miha: Onstran gore, tostran Ogrske. Črnomaljski zbornik. Zbornik historičnih razprav ob 780-letnici prve omembe naselja in 600-letnici prve omembe Čr- nomlja kot mesta (ur. Janez Weiss). Črnomelj: Obči- na Črnomelj, 2008, str. 119–157. Kosi, Miha: Potujoči srednji vek. Cesta, popotnik in promet na Slovenskem med antiko in 16. stoletjem. Ljubljana: ZRC SAZU, 1998. Križ, Borut in Škoberne, Želimir: Pregled prazgodo- vinskih arheoloških raziskav na Žumberku-Gor- jancih. Oživljene kulture. Arheološka odkritja na Gorjancih/Žumberku (ur. Nina Pirnat-Spahič, Da- nilo Breščak). Ljubljana: Cankarjev dom, 2002, str. 34–73. Križ, Borut: Gorjanci med Rimom in Bizancem. Novo mesto: Dolenjski muzej Novo mesto, 2021. Lapajne, Damjan in Mahović, Gordana: Stari grad Tuščak na Žumberku. Godišnjak zaštite spomenika kulture Hrvatske 2005–2006, št. 29–30, str. 75–84. Lovenjak, Milan: Rimski nagrobniki iz Črnomlja. Črnomaljski zbornik. Zbornik historičnih razprav ob 780-letnici prve omembe naselja in 600-letnici prve omembe Črnomlja kot mesta (ur. Janez Weiss). Črno- melj: Občina Črnomelj 2008, str. 75–99. Luschin von Ebengreuth, Arnold: Der Münzfund von Jugorje. Argo 1901, št. 9, str. 152–153. Mason, Philip in Hornak, Milan in Pintér, Ildikó: Čr- mošnjice pri Stopičah. Varstvo spomenikov, Poročila 2007, št. 43, str. 33. Mason, Philip in Pintér, Ildikó: Hrast pri Jugorju. Varstvo spomenikov, Poročila 2006, št. 39–41, str. 58. Mason, Philip: Bela krajina v prazgodovini in rimskem obdobju. Črnomaljski zbornik. Zbornik historičnih raz- prav ob 780-letnici prve omembe naselja in 600-letnici prve omembe Črnomlja kot mesta (ur. Janez Weiss). Črnomelj: Občina Črnomelj, 2008, str. 17–47. Mason, Philip: The Empty Quarter. The Early Medi- eval period in south-eastern Slovenia in the light of recent research. Slovani, naša dediščina. Vestnik. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ur. Ju- dita Lux, Benjamin Štular, Katharina Zanier), 2018, št. 27, str. 91–102. Mlinarič, Jože: Kostanjeviška opatija in pleterska kar- tuzija ter njuna posest in pravice na Gorjancih in v Žumberku. Gorjanci. Dolenjski zbornik 1997 (ur. Ma- rinka Dražumerič, Andrej Hudoklin). Novo mesto: ZVNKD, 1997, str. 143–159. Müllner, Alfons: Der Schatz von Jugorje. Argo 1901, št. 9, str. 70–72. Natek, Karel: Naravno-geografske značilnosti Gorjan- cev. Gorjanci. Dolenjski zbornik 1997 (ur. Marinka Dražumerič, Andrej Hudoklin). Novo mesto: ZVN- KD, 1997, str. 7–13. Pavlin, Primož: Grac pri Selih pri Zajčjem Vrhu. Od So- pota do Lengyla (ur. Alenka Tomaž). Koper: Založba Annales, 2006, str. 211–227. Pečnik, Jernej: Iz davne prošlosti. Starinoslovne črti- ce o novejših izkopinah. Dom in svet 1892, št. 5, str. 223–226. Petru, Peter: Hišaste žare Latobikov. Ljubljana: Narodni muzej, 1971 (Situla, 11). Pivec Stelè, Melitta: La vie économique des Provinces Il- lyriennes (1809–1813) suivie d' une bibliographie cri- tique. Paris: Éditions Bossard, 1930. Predovnik, Katarina: Des Landes Trost. Burgen am Rande des Reiches. Castrum Bene 8 – Burg und Funk- tion. Archäologie Österreichs Spezial 2. Wien: Öster- reichische Gesellschaft für Ur- und Frühgeschich- te, 2006, str. 117–128. 19 | kronika 72 � 2024 1 janez dular |  gorjanske ceste in poti skozi čas Premerstein, Anton in Rutar, Simon: Römische Stras- sen und Befestigungen in Krain. Wien: K. K. Central- -Commission zur Erforschung und Erhaltung der Kunst- und historischen Denkmale, 1899. Radics, Peter: Die k. k. Post in Krain und ihre geschichtli- che Entwickelung. Laibach: Kleinmayr & Bamberg, 1896. Sandri, Hermenegild: Die Franzosenkämpfe in Krain 1809. Carniola 1912, št. 3, str. 168–181, 232–255. Simoniti, Vasko: Vojaška organizacija na Slovenskem v 16. stoletju. Ljubljana: Slovenska matica, 1991. Slabe, Marjan: Gradec nad Podbočjem. Varstvo spome- nikov 1974, št. 17–19/1, str. 126. Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787. Opisi, 1. zve- zek (ur. Vincenc Rajšp). Ljubljana: ZRC SAZU, Ar- hiv Republike Slovenije, 1995. Stare, Vida: Prežek. Varstvo spomenikov 1981, št. 23, str. 95–96. Šašel Kos, Marjeta: The Tauriscan Gold Mine. Re- marks Concerning the Settlement of the Taurisci. Tyche 1998, št. 13, str. 207–219. Šašel, Jaro: K rimskim napisom v Beli krajini. Arheolo- ški vestnik 1985, št. 36, 325–336. Škoberne, Želimir: Budinjak, kneževski tumul. Zagreb: Muzej grada Zagreba, 1999. Škoberne, Želimir: Grupa Budinjak. Ratnici na raz- među istoka i zapada (ur. Dubravka Balen-Letunić). Zagreb: Arheološki muzej u Zagrebu, 2004, str. 131–159. Šribar, Vinko: Žgano srednjelatensko grobišče v Met- liki. Arheološki vestnik 1974, št. 25, str. 319–352. Tancik, Ferdinand: Vojaške operacije francoskih in avstrijskih oboroženih sil na slovenskem ozemlju in v sosednjih deželah. Napoleonove ilirske province 1809–1814 (ur. Branko Reisp, Darinka Zelinkova). Ljubljana: Narodni muzej, 1964, str. 47–63. Teržan, Biba: Auswirkungen des skytisch geprägten Kulturkreises auf die hallstattzeitlichen Kultur- gruppen Pannoniens und des Ostalpenraumes. Das Karpatenbecken und die osteuropäische Steppe. Nomadenbewegungen und Kulturaustausch in den vorchristlichen Metallzeiten (4000–500 v. Chr.) (ur. Bernhard Hänsel, Jan Machnik). München, 1998, str. 511–560 (Südosteuropa-Schriften, 20 = Prähisto- rische Archäologie in Südosteuropa, 12). Trdina, Janez: Izprehod v Belo krajino. Janeza Trdine izbrani spisi, knjiga 10. Ljubljana: L. Schwentner, 1912. Udovč, Katarina: Gorjanci, zakladnica arheoloških najdišč. Slovani, naša dediščina. Vestnik. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ur. Judita Lux, Benjamin Štular, Katharina Zanier), 2018, št. 27, str. 77–90. Valvasor, Johann Weichard: Die Ehre deß Hertzogthums Crain I–XV. Laybach, Nürnberg: Wolfgang Moritz Endter, 1689. Vrhovec, Ivan: Iz domače zgodovine. Francozi v No- vem mestu. Ljubljanski zvon 1888, št. 8/5, str. 352–359. Vrhovec, Ivan: Iz domače zgodovine. Zgodovina po- šte na Kranjskem. Ljubljanski zvon 1888, št. 8/11, str. 652–662. Weiss, Janez: Častite avstrijske hiše zvesti podložniki. Oris prebivalstva Metlike, mesta na meji cesarstva, med poznim srednjim vekom in zgodnjo moderno dobo. Neumarkt – Möttling – Metlika. Nastanek in ra- zvoj mesta od konca 13. do začetka 19. stoletja (ur. Janez Weiss). Metlika: Belokranjski muzej Metlika, 2018, str. 151–309. SUMMARY Gorjanci Roads and Paths through Time Important routes have always crossed the Gorjanci Hills (Cro. Žumberak Hills) separating the Krka Valley from the Karlovac Basin and Bela Krajina. By analysing li- dar data images and historical maps, it has been possible to identify seven main routes that used to lead across the main ridge. Not all of them were of equal importance, and their use changed over time according to economic and political circumstances. The earliest evidence of connecti- ons between the regions to the north and south of the hills date to the New Stone, Copper, and Bronze Ages, whereas in the Iron Age Bela Krajina in Žumberak (Slo. Žumberk) even became part of the Dolenjska Halstatt community. The latter, after the colonisation of the areas beyond the Gorjanci Ridge, occupied a wide area from the edge of the Ljubljana Basin all the way to the Kolpa River. The two regions also remained linked to the Dolenjska region in the Roman times. This is evidenced by numerous graveyards where similar burial practices can be observed, particularly storing the cremated remains of the dead in pottery house urns, as was characteristic of the Latobics, who inhabited the area at the northern foot of the Gor- janci Hills. In the fourth and fifth centuries, the crisis of the Roman state and the migrations of the barbarians caused the once flourishing towns along the main roads to decline and people to retreat to more remote places. Among others, also to the Gorjanci Hills, where the so-cal- led Laška Trail led, which—thanks to thousands of years of use, carved deeply into the dolomite bedrock—today still climbs towards the main ridge. Along it, the Zidani Gaber fortress was built, with houses standing sheltered safely on the terraces, and an early Christian church at the summit. Numerous coins, pieces of military equipment as well as tools and jewellery show that Zidani Gaber combi- ned military, administrative, and religious functions. From the fortress, its respective masters (Romanized natives, the Ostrogoths, and the Lombards) controlled the road to Žumberak and everything that occurred in the Krka Valley deep below. 20 | kronika 72 � 2024 1 janez dular |  gorjanske ceste in poti skozi čas Almost all the routes leading to Žumberak and Bela Krajina regained their importance in the Middle Ages. Na- mely, the situation from prehistoric and Roman times was repeated when the communities inhabiting the Krka Valley expanded their territories southwards. Colonization, led by the Dukes of Spanheim and Counts of Weichselburg and their ministeriales, began at the end of the twelfth centu- ry and was more or less completed within a few decades. Castles were built along the routes, first at the northern foot of the hills and then in the newly acquired territories beyond the Gorjanci Ridge. The most important of all the Gorjanci communicati- ons was the route leading from Novo Mesto through the Vahta Pass to Metlika. It followed the most naturally favou- rable passage with a few very steep sections, nonetheless. This route was already in use in prehistoric times, then in the Roman period and the Middle Ages, and has retained its importance to the present day. Its alignment has chan- ged little on both sides of the pass, except that it was gra- dually widened throughout centuries and changed from a path to a road. It was only in the 1880s that it underwent a thorough reconstruction, during which several hairpin bends were constructed to overcome the steepest gradi- ents. Recently, the remains of fortifications have been di- scovered along the Vahta road. The fortifications were bu- ilt in 1797 to prevent the penetration of the French towards Karlovac or Croatia.