ZA IZBOLJŠANJE LISTA "Siti Nartla'aH ca Vm bm b*«l GLAS NARODA TELEPHONE; CHelse« 3- 1242 No. 7 r — Stev. 71 _ List slovenskih delavcev v Ameriki. M»U«r hpuafctt 2lat, 19*3 mi tke PmI Offlcc .tt New N. on OTATELJE OPOZARJAM, da prmvočamo obnova aaročnl-no. S tem nun boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako ie niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno poskusu j o. Act mt mt March Srd. 187«. ADDRESS: 216 W. 18th ST„ NEW YORK NEW YORK, TUESDAY, MARCH 28. 1939 —TUESDAY, MARCH 28, 1939 Volume XLVii. — Letnik XLV11. DUCE NAJ NATANČNO POJASNI SVOJE ZAHTEVE DOKLER FRANCIJA NATANČNO NE VE, KAJ MUSSOIJNI ZAHTEVA, SE NE BO POGAJALA Ž NJIM Daladier se z Italijo ne mara pogajati dokler mu Mussolini ne predloži natančnih zahtev — Francoskim ministrom že pohaja potrpežljivost. — Sredozemsko vprašanje je treba rešiti. Proti inozemcem snujejo ostre odredbe PARIZ, Francija, 27. marca. — Vsepovsod in razvidno, da vsled nejasnosti Mussolinijevih zahtev francoskim ministrom že pohaja potrpežljivost. Po Mussolinijevem govoru v nedeljo je francoski kabinet še enkrat pregledal italijansko noto z dne I 7. decembra, o kateri je Mussolini rekel, da je francoski vladi natančno pojasnila stališče Italije. Toda ministri so prišli do istega zaključka, kot tedaj, ko je prišla nota v Pariz: ne vsebuje natančnih zahtev in nima nikake postavne podlage. Francoska vlada s svojo najboljšo voljo na tej podlagi z Italijo ne more pričeti nikakih pogajanj. Ako bi se francoska vlada odločila za pogajanja,-tedaj bi izgledalo, kot pravi Gallus v listu "Intran-j sigent": "Brali smo v časopisih, da nekaj hočete:] pridite hitro in se bomo dogovorili/' I Ministrski predsednik Edourad Daladier je dobil podporo skoro vseh svojih ministrov v tem, da odkloni Mussoliniju vsaka pogajanja, dokler jasno ne izrazi svojih zahtev od Francije. Daladier je zavrnil predlog vnanjega ministra Bonneta in štirih drugih ministrov, da se Francija prične pogajati z Italijo na podlagi Mussolinijeve-^a govora v nedeljo. Vlada pa skrbno prikriva Daladierovo odločitev ^lede italijanskega vprašanja do srede, ko bo v svojem govoru po radio pojasniL francosko stališče. V svojem govoru v nedeljo Mussolini ni povedal, kaj zahteva od Francije, temveč je samo omenil, da italijanske zahteve zadenejo Tunizijo, Sueški kanal in Džibuti, povedal pa ni, kakšne pravice zahteva v teh krajih. Ker Mussolini ni zahteval Korzike, Nice in Savo- j je, so nekaJteri diplomati mnenja, da je svoje zahteve nekoliko olajšal. RIM, Italija, 27. marca. — Italijansko časopisje, ko piše o Mussolini jevem govoru v nedeljo, pravi, da Mussolini ni stavil kolonijalnih zahtev, temveč samo teritorijalne. Vse časopisje pa je združeno v mnenju, da je sedaj čas dozorel, da se sredozemski položaj enkrat za vselej reši in uredi in sicer v prilog Italije. Časopisje pravi, da Italija ne more več trpeti, da bi se 45,000,000 Italijanov zadušilo v svojem lastnem morju in da demokracije ne morejo biti za vedno gospodarice najvažnejših krajev ob Sredozemskem morju Italijanski listi pravijo, da je Francija samo "del" ob Sredozemlju, medtem ko celo italijansko, 5000 milj dolgo obrežje, obliva Sredozemsko morje. Vsled tega ima Francija pravico samo do polovice svojega vpliva v Sredozemlju. Četudi pa Mussolini ni natančno pojasnil svojih zahtev, italijansko časopisje zahteva, da je to vprašanje rešeno v popolno zadovoljstvo Italije. List "Gazetta del Popolo" pravi, da mora biti ta problem rešen tako zadovoljivo za Italijo, da bo inogla izkoriščati "cesarstvo, ki si ga je pridobila s svojo krvjo." "Vsled tega italijanske zahteve vključujejo Džibuti — v prvi vrsti pristanišče in železnico — Sueški kanal, ker je prehod skozi kanal za Italijo potreben in Tunizijo, ker so v njej naseljeni Italijani in obdelujejo zemljo.** v NEMŠKI VOJAKI OB ŠVIC. MEJI Svicarfcka vlada pri tem ne vidi nikake nevarnosti. — V novih barakah je 200,000 nemških vojakov. ZKXKVA, Švica, -7. marca. — Nemčija zbira okoli Boden-.-kega jezera nioeno armado in po.-cbno (i k o I i Peldkircha, Stuttgarta in po drugih krajih "Wuertemberga, v Vorarllier-ški in južni Bavarski. I'o teli krajih se nahaja že 200,000 vojakov. Vojaki so ve činoma na.-tanjcni v novih barakah, katere so pričeli pre.t enim letom graditi. Švicarske oblasti pa v tem j;e vidijo nikake nevarnosti, ker se je to zgodilo že večkrat poprej, četudi v manjšem številu. Nekateri oddelki pa ostanejo samo nekaj časa, potem pa >t poslani proti vzhodu. Kam odhaja to vojaštvo, ni-kdo ne ve, znano pa je, da je vsak civilni promet čez Hren ner prelaz v Italiji bil vstavljen. I»o mnenju švicarskih oh lasti odhajajo nemški vojaki v Italijo, ali pa v Libijo. Stalna švicarska obmejna straža 2T)00 mož je bila podvojena. Vse mine, ki so bile ob ča-u monakovskega sporazuma položene pod vse ceste in mostove ob meji, so bile nabasane in preskrbljene z vžlgalno vrvjo. P rot i zračil i topovi so bili po stavljeni v Bazlu, Curihn, Schaffhausenu in v vseh industrijskih krajih. Graditi so tudi pričeli močne utrdbe ob Renu in ob avstrijski meji. 'Švici ni treba takoj mobilizirati svoje armade, ker ima (»osebno obrambno armado, ki se more sovražniku takoj postaviti v bran in ga zadrževati najmanj 24 ur, da se v tem času zbere redna armada. Vsi ti vojaki imajo uniforme, orožje in municijo na svojih domovih in vsakdo ve, kani mora iti. V septembru je bila ta armada v dveh urah na svojem mestu. -Švicarska vlada je pomirila nekoliko razburjeno prebivalstvo s tem, da pravi, da .so vse tozadevne vesti zeio pretirane. POLOŽAJ NA KITAJSKEM Japonci so zavzeli Nar-čang. — Japonci so nepričakovano udarili in zavzeli močno armado. ,aBrttfSMitla||ftai»iiat|a,Mi*«*-teii||..Biii»ziiil|l.|ii „l!„tl.^luln|„l|.''t|tt Naročite ae na "Glas, Naroda," najstarejši slovenski d^Tnik r Ameriki. SA!Nonci za-v z e I i prestolico province Kjaiigsi, Naiičang, ki je dolgo časa veljal za nezavzetnega. Zavzetje Nančanga je prvi ve^ji japonski usp-*h po padcu Jlaiikova v oktobru lanskega leta. Po japonskih vojaških poročilih so .Japonci zavzeli zjutraj železniško postajo. Prt j pa so Kitajci razstrelili iiOOO čevljev dolgi most čez reko Kan. Japonci >o se bojevali ves dan, p redno zasedli celo mesto. Proti večeru je japonsko arma«lno poveljstvo naznanilo, da je presekana železniška zveza med Cekjangom in Kjangsijein. Vroči boji so še vedno v teku pri Vuningu, 60 milj seve-rozapadno od Nančanga, kjer so Kitajci dobili ojačenja in se drže navzlic silovitim zračnim napadom in artilerijskemu o- STARO ŽELEZO ZA JAPONSKO WASHINGTON, 1). C., 27. marca. — Trgovski depart j ment naznanja, da je Japonska pretekli mesece med vsemi dr zavalili kupila največ ameriškega železa, jekla in starega železja. j Japonska je kupila 18,149 ton izdelanega železa in jekla ter 109,729 ton starega železji«. Za Japonsko pride Ilolandska, ki je kupila 12,962 ton, K razi-I Tja pa 12,301 ton železa in jekla. POLJAKINJE PROTI NACI-I JEM TKŠINJ, PoPljska, 27. mar-'ca. — (i os pod i nje so opustile 1 gospodinjska dela in so prire-!dile velike demonstracije pro-, ti nacijski Nemčiji. Poljska je dobila tešinjski okraj v oktobru, ko je Nemčija zasedla Su-»lete. Na svojem obhodu po mestnih ulicah so žene nosile napije : 4'Poljska ni Češka" in "Tešinj ni Memel." Ženam so se kmalu pridružili »lijaki. V istem smislu piše Virginio Gayda, ki pravi, da mora imeti Italija prehod skozi Sueški kanal, da mora imeti skupno z Anglijo in Francijo glas pri določevanju prevoznine skozi kanal ter pravi, da da imate Anglija in Francija do svojih prekomor-skih posestev še mnogo drugih vodnih potov, medtem ko jih Italija nima in ima svoje zveze s svojim afriškim cesarstvom samo skozi Sueški prekop. "Francija je samo deloma sredozemska, kakor so tudi Slovani le deloma obrnjeni proti Jadranu. Fgejskemu in Črnem morju, v ostalem pa so obr njeni proti severu in vzhodu." POLJSKA NE OPUSTI GDANSKA Glede Gdanska se z Nemčijo noče pogajati. — Položaj Gdanska je za Poljsko popolnoma zadovoljiv. VARŠAVA, Poljska, J7. marca. — Poljska vlada je sicer ufjudno, toda odločno zavrnila nemški predlog, da bi se pogajala glede Gdanska. Ta predlog je >voji vladi sporočil poslanik Josip Lipski, ki je i-mel razgovor z nemškim vna-njim ministrom Joachimoin v. Kibbentropom in se je v četrtek vrnil v Varšavo. Voli Kibbent rop je hotel od. Lipskega izvedeti, ako bi bila Poljska pri volji razgovarjati be za koiiečuo poravnavo gdan-skega problema. To ni bil prvi nemški pred log za pogajanju glede Cr in njegov pristaš Vladislav Kjernik, ki je bil nekoč notranji minister. Devet let sta živela v izgnanstvu na Cehoslo-vaškeni. Neko zanesljivo poročiio pravi, tla je Wit oš že na Poljskem in da mu bo vlada v kratkem podelila amnestijo. IN0ZEMCI NAJBRŽ NE BODO SMELI NOSITI DRUŠTVENIH UNIFORM WASHINGTON. D. C.. 27. marca. — Kongresni odbori se bavijo s celo vrsto predlog, naperjenih proti inozemcem. V poslanski zbornici je bila 7e sprejeta predloga, ki določa, naj bo deportiran vsak inozemec, ki priporoča izpremembo oblike ameriške vlade. POSIP ZAHTEVAL DVAJSET ŽRTEV TOULUOSE, Francija, 25 marca. — Ob bregu jezera j Jsour se je posula zemlja ter pokopala pod seboj dvajset delavcev. delavcev, ki so bili v ne posredni bližini, se je rešilo. SLOVAKI BODO DOBILI SVOJE POSLANIŠTVO Hitler bo Slovakom ponudil čehoalovaška poslaništva. — Slovaška bo tudi dobila poslaništvo v Washingtonu. BERLIN, Nemcr. ia, '26. marca. — Nemčija bo najbrže ponudila Slovaški vsa bivša ee lioslovaška poslaništva, kjerkoli hoče postaviti svoje po slaništvo. Po nekem poročilu namerava Slovaška postaviti svoja poslaništva 'v Berlinu, Washington u, Varšavi in Budimpešti Z ozironi na to je stališče Nemčije, da je Nemčija kot pokroviteljica Češke in Moravske "podedovala" nekdanja čehoslovašfca poslaništva in da more ž njimi razpolagati po svoji volji. WASHINGTON. D C., 26. marca. — Kot pravi neko poročilo iz Berlina, namerava Nemčija izvesti "od strani" napad na češko poslaništvo v Washingtonu, ki i»a sedaj še vedno drži »poslanik Vladimir II urban. Po zanesljivih poročilih sta Nemčija in Slovaška za L\"> lei podpisali j h »god bo, ki Slovaški jamči avtonomno državo. Slovaška bo imela s\ojega vna-nje-ga ministra in svoje diplomat svo zastopstvo, toda njena vnanja politika bo tesno zve zana z nemško vnanjo politiko. O tej premembi Nemčija vlade Združenih držav ne bo obvestila, da se obvaruje take zavrnitve, ki je je bila deležna, ko je v Washington sporočila.' da je prevzela protektorat nad Češko in Moravsko iu je prejela sporočilo, da ameriška vlada tega protektorata ne priznava. Toda mesto Nemčije Iri Slovaška o tem obvestila uradni Washington. Povdarjala bo, da je prava naslednica čeho-slovaške države. IIurban je sicer Slovak, toda bo tudi slovaško zahtevo zavrnil, kakor je nemško. WasL-ingtonska «\ ladn mu bo dala isto moralno pomoč, kot mu je dala, ko je zavrnil zahteve nemškega i(H>slanika, da mu izroči poslaništvo. MOSKVA, Rusija, 26. marca. — Cehoslovaški poslanik v Moskvi Zdenek Fierlinge^ je Najbrže bo tudi uveljavljena odredba, da član inozemskih organizacij ne smejo nositi uniforme Ta odredba je v prvi vrsti naperjena proti raznim nacijskim in fašističnim organizacijam v te*j deželi, či jih člani nosijo ob raznih 'svečanih' prilikah skoro sliene u-niforme kakor Hitlerjevi ljudje v Nemčiji in Mussolinije-vi v Italiji. Za velikega nasprotnika i-nozemcev se je izkazal senator Reynolds, demokrat iz No. Caroline, ki je skoro vse tozadevne predloge sestavil, oziroma jim je dal povod. Neka predloga zahteva regi st racijo vseh inozemcev ter splošno prepoved priseljevanja za toliko časa, da bi bilo v Ameriki samo tri milijone nezaposlenih. Sedaj jih je okrog deset milijonov. RUSIJA IMA 170 MILIJONOV PREBIVALCEV MOSKVA, Sovjetska unija, 25. marca. — Dne 17. januarja se je začelo v Rusiji ljudsko štetje, in iz danes objavljenih poročil je razvidno, da i-ma Rusija 170,126,000 prebivalcev. Podrobno poročilo o šte i!u prebivalstva bo objavljeno prihodnji mesec. Leta 1933 je i-mela Rusija nekaj nad I6f> milijonov prebivalcev. sledil zgledu poslanikov v .Washingtonu, Varšavi, Lon-danu in Parizu in se ni vklo-nil naročilu vnanjega ministra dr. Františeka C h v a 1 km* skega, da izroči poslanske posle nemškemu poslaniku. Ko se je predsednik Ilacha vklonil Hitlerju, je Pierlinger sicer odstopil, toda je ostal v poslaništvu. Pozneje je predlagal bivšemu čehoslovaškemu predsedniku dr Kckvardu Be-nešu, da med Cehi, ki žive v raznih državah, organizira začasno vlado, da reši Cehoslo-vakijo Fierliuger je tudi na |kj-slaništvu razobesil staro čeho->lovaško zastavo. Na brzojavno naročilo, da izroči poslaništvo nemškemu poslaništvu, fc Fierlinger odgovoril dr. 0hvalkav8kemu: — "Vi in Haeha sta izdajalca. Živela svobodna in neodvisna Čehoslovaska P' ■BCftl RIBBA^HivTAI ^ vi mmmB^xsammsKBSfiM, i i = SLOVENE TYTTQOSLiVT KULT 99 (voux or mm Owaid ud PvbUahod by 8U)VKNH) PUBUHHlMli COMTANY U CttrpuraUoa | Vrufc (itincr. Pntldwi J. Upab*. 0m. Plartt uf budurw of Um corporation and wMriwn of above officers: 111 WSMT lUb STKEKT NEW VOKk. N. V. 46th Year laMUSD BVICMI DAT EXCEPT 8UNDAX8 AMD HOUUIIH idrertlwMfBt on So .-elo leto velja Hat m Ameriko ta laudc ............. Ko New Turk sa relo teto . . «7 Od So pol teta ................S3.ro Za tooKiMtTb aa celo leto .. I7..W Xo Nit rt leto ......ll^C 'Sa i-J leto Vearty ^JLA« N4SODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZKMftl NEDELJ IN PRAZNIKOV tiUi NAHODA". S1C NEW VOKK. N. V. TELEPHONE: CHrim I—1242 MLADE MOCl NA DELU KEGLJASKI KONGRES V CLEVEL ANDU KiMH-vrltova administra« ija je demokratična v vsakeM m »i« i ii l\»>ebr»o izraža o N» w Dcalu, ki je omogočil raz-uierouui mladim ljudem i idej.* tvo v arije v javnem /ivljeuju. Nutlv!« zna«* i 11141 je bilo imenovanje VVillraina O. Do.t gla-a za rlmui najvišjega sodišča. Donela- je namreč star >a-i m i štirideset let in Im» precej čudeu pojav med svojimi sivolasimi lova rini. Republikanska stranka je zae nikakor niso mogli sprijaznili _ zahteva mi tiv aj-ctega stoletja. N» w I Val jo (ta dal \Vu:-hingtonu nove ideje in no\e lllOfte. — V prvem BooHrvfltuvHii kabinetu so bili še "oldtaj-mev'ji'* kot naprinier lieorjce l>ertt, William Woodin, Ihtim-l Ko|h*i in Homer Cuuiinin^. Sr>t let kasneje so prevzeli nji bova mesta: — Harry Wood ring; Henry Morgenthau. Harry Hopkins in Frank Murphy. Za jHUiiočnike jim j«* B^^vlt pridobi i mož«-, ki bi bili wiki vladi v rast in ponos. Državniki ^solidnega .ItiRa", ki so dandanes največ-ji nasprotniki N«*w l>«*ala, so -turi možje. Naj omenimo sa-mo -«>natorja 4ila*>a i/. Virginije, podpredsednika (iarnerja, Smitlia i/. South Carol ire- in »•■jmtorja Harri-oiiM iz -ippi. Predstavljajo pojiitirno skupino, ki izumira, kakor iz-tfin i m jo republikanci. Mixiii !«.o bili, . Roosevelt je pa ostal kot sveta I simlxil Wilsonovili nazorov in je napešno izvedel lilteralno vstajo leta 1932. Najboljši prijatelj v nesreči vam je: SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA B R ATS K A, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA Sprejema možice in ženske v letih od 16. do 50, in otroke do 16. leta starosti. ČLANSTVO: 52,000 PREMOŽENJE: $8,000,000.00 Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni ztsn: 2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, 111. \ 'GLAS NARODA" $ p pošiljamo v staro do- ^ p movino. Kdor ga ho- S 4 če naročiti za svoje ^ ' sorodnike ali prijate- J ^ Ije, to lahko stori. — ^ 5 Naročnina za stari ^ 0 kraj stane $7. — V { J (talij o lista ne poši- S Peter Zgaga V Clevelandii se vrši '»M.>. kongres ameriških keyfijaeev. Svojo spretno>t Imi preizkusilo na i l?:i.< M M > keirljaei'V iz vsel« delov Združenih držav. Nagrade znašajo Iz Jugoslavije nje Velike goljufije z nabiranjem darov za invalide. valid«-. 1 )a lii dobil s«- vii- darov. j«- Sojli«-t delil dorovalrent (lox'blie diplome. K«j je Sojliet Y HiH.jfnulu je bil let a l!»js! videl, kako lepo mu evete pše- ustanovljini KltH* invalid-kili east ni kov in udeleženeev vojne. Naloga kluba je bila >kr l»eti za >\4.je r-lani', ki >o vojni invalidi in pni podpor«*. 1^'ta lla, ker je takoj .-^(Micnal. da bo pri t < -111 labko veliko A* /,;u~lužil. " -Vaj«*! je številne za-t<«pnike. ki -o |u> Vsej ilržiivi mtibiraii za invalide. Zastopniki so si Hiieli pii-ilrzati 40 o-l>t. nabninili pri-M|Hj\"kov. o,| o-danka je vzel Sojteli »K«- tretjini, zadnjo tretjino, torej okroir l'u o« 1st. pa je iznw'il klubu. l'«;uo>1<» je Sojteli klubu izitM-j 1 >amo 1."» od-t. nabranega denarja. Preiskava je na orimer ugotovila, da j«* za-topuik«: Sta:iimir Ste-fanovie dobil «»d lnti^ni.i-ke.i^a industrijalea \*apa za inx'alide 10.IMMI din. < >d tega -i je pridrzal *J."» din, 7.'MM) din pa je izr«MV-i I Sojliet n; ta je vtaknil v svoj ž« * N M» din, tako din. »»stalo sta >i iaz«lelila S«»jb«-1 in /.a-stopnik, ki je Knrtoviea nagovoril za pris|H*vek. Celo o«) darov, ki jih je klub dobil neposredno. >i je .Sojin-! vzel'za-ne levji del. Tako je ostalo od lt).(KK» din, ki jih je neka yo- I m »narejen i m krstnim iis-lioin e\*aiij^el-ke eerkve. Poglavar te družite j«- bil odvetniški kandidat Emil Weiss, ki je bil že v zvezi z valutno tihotap-ko afero aretiran. \V«*ir> j«' stopil v s i i U /. l>o^da:iom tialerjem. oLZ-inskiiti uradnikov v \*ojilo va-i in evaniiel-kini pa>torj«m ICvasom t«*r kutiHM'val s ponarejenimi krstnimi listi. Krstnih listov niso izroeali samo v Juuo-laviji bivajoeimf židovskim bei^ineem. marvee s() jilj j jMiš?!jali tn«ii v inozemstvo. niea, se ni ver zadovoljil z nabiranjem darov samo v .luno slaviji, aniipak je urbaniziral tu'«li v inozemstvu .nabiralne akeije za jii.^osi«»van.sk«' inv lide. l.ani je sam |»otoval v Francijo, kjer j«- dobil bogate darove. Med drugimi je na primer Heniot daroval llMHMl frankov. Tmli Romuniji -o nabirali. Na ta narin s<> bili nabrani loilijonskt zmiski, od kater'di pa s(> invalidni .'-lani kluba i »rej«-I i le majheif del. Koliktt je bilo nabraneua ojhetovim yoijufi- jam s«, prišli na >led. k., .je 'tW Akc Vas zanima le- imIi-ii izmed njeir<»vili za s t opni - j ko\- vso zadevo naznanil |»'»li bili? Andrejevii'-eva aretirana, pa pri zasliševanju j«' t.dlo.'iio zanikala, da bi prejemala «!<•! pri-pevkov i:.' j«* oznaeila Vino urada za obrrkovalea. P«» krat. krm zasliševanju pa j«- \ -e lep«, pri/nala. Diuštvo }«■ Alidreje-vir-evo pooblastilo, da nadzoruje delovanje \'ino-^ra lova. Ker pa je, kakor se je -e«laj f>«»-kazalo, -aimi imela koristi o«l Vino^ra«lovih goljufij, je unt- Ijivo. da je na< i a de|o\anje vedno ledll ill je v tem pori sala < dboru \"im»irradovo v najlepšem smislu Imli društva. \'i Za trotovo v>oto denarja r-o lahko dobivali ljudje, ki še nikdar ni^o bili v .Jugoslaviji, potrdila da so bili v .Jugoslaviji krščeni. Pastor Kvas. ki je zastavljal krstne liste, s,, zagovarja, da je to delal samo zato, da bi lju-dom, ki s<» žeb*li prestopiti v eva!:ne|sko vero. pokazal, kakšni -o krstni li-ti. Xi pa niti mislil na to, da bi nioirel kdo zlorabljati krstne liste. uosrradov je moral tudi prizna ti, da U0,000 din vtaknil v >voj žep kot " naura.«lo". Od v-e^a o-^loiiineua zneska sU dob slepci samo l'TH.OOO din. ei ji. ISojhet j«' ran, in ž njim ifovih agentov. bil takoj areti-i vrsta nje Nova. ponarejevalska družba v Bel gradu odkrita. Preiskava proti tihotaprem valut in drvi/, je ugotovila, da je irlavni krivec. Emil Ciprul imel ttonar«'jeii kotni list. N a podlagi ttiura >o odkrili p«mare-je\alno družbo, ki se je (tečala s trgovino krstnih listov. Šlo je tukaj za krstne liste srbske pravoslavne eerk\e. Sedaj s<» j»a prišli na sled druui pona po etivo, naročite si 'f^3 Slovensko - Ameri-i kanski Koledar leto 1939. za spa sama prinesla v kluho\V rejevalski drurbi, ki je oskrbo prostore, samo l.r»00 din za in vala židovske beirunce iz Nem- Najlepše Velikonočno Darilo, ki ga morete poslati svojcem v domovino, je denarna pošiljatev. Poslužite se našega posredovanja za točno izvedbo vašega naročila. SL0VENIC PUBLISHING C°- 216 West I «th Street New York Lepa presednica društva za pomoč slepim dekletom. Pon»eali smo že o aretaciji ruskega be^unrji Xi kole Vino-irrat. Vinogradov j«* predložil društvu tiaert zbiranja prispevkov za eslepa () odst. za režijo. odst. kot nagrado, tako ri zasliševanju pn je Vinogradov izjavil, da je lu. 200 Din. MM Din. 5O0 Din. 10(>0 Din. 2000 V Italijo: Za $ 6..I0 $ 12,— $ 2».-$ 57,— $112.50 $167.— Lir 100 Ur 200 Lih 500 Lir 1000 Ur 2000 Lir 3000 KEK SK CKNB SEDAJ BITKO MENJAJO SO NAVEDENE CE NE PODVRŽENE SPKEMEMBI OOICI ALI DOLI Za Izplačilo vetjih zneskov kol zgoraj navedeno, bodisi t dinarjih ali lirah, dovoljujemo t« bolite pocoje. NUJNA NAKAZILA IZVB&U-A.IKMO PO CABLE LE1TER ZA PRISTOJBINO $1^- S L O V E NI C PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) 21« W. 18th ST., NEW VOKK SLOVENSKA VINARNA St. Helena, California 1444 Railroad Avenue Zaloga starega belega in črnega vina iz doma pridelanega najboljših vrst grozdja. Vino pošiljam družinam samo po Calif orni j i po 4 galon*i,. 10 galon, 26 ga lan in 50 ga Ion. STEPHEN JACKSE P. o. Box 161, St. Helena* Cal. STARI IX MLADI Med priseljene: in tukaj ro jeno mladino zija -koro nepremostljiv pivpad. Le v r»*dkili slu«-ajili -e i^a j«-dalo (»remostiti. tinla ti sluea-ji so res tako redki. «la »ploh ne pridejo vpostev. Stari prisedjenei ni-o mogli tako na ljili kot m ii j«» -le«lila mladina. Bolj in bolj >e od t njej«» dn»u; o« I zini>ko ol»leko -tare matere, in ;»a ti>to, kar ima \ najhujšem mrazu v n n k»-nja na -el»i, l»o prihližno «le-«*t «l«» ipetnajst funtov razlike, vendar l»o pa stara mati vedno prehlajena. «lorim hi vnukin.i t najraje se ti^lo zavrgla, k; r ima ua >el»i. Stari pripovedujejo mir dim, kako visoki1 ^»ore -^o v domovini, kako velika jezera in prostrana polja. Pa jim mladi koj po-treže jo s pisanimi ilokazi, da -«» v Ameriki trikrat vi-je gore ka kor v •lomoviui, «i;t j«« eno loo ameriško jezero ve«"-ja ka kor morje A«lrijansko in da -e vozi> z naglim ameriškim via kom ve> dan, pa ne vidiš planjavi ne konea ne kraja. Mladina ima vedno priprav I jen odgovor, in odgovor drži. Mladina je navdušena z.i sport. Tako navdušena, da ga v najvee slueajili pretirava. A meri kanec je rojen takore-koe z žogo v roki. Kaj smo ini v domovini vedeli o športu- Svinjko smo bili — to je hilo pa *n«li vse. V tej deželi s«' pa vluži, •— je rekla. Nadvse značilen je tudi tale slučaj: V slovenski družini >o imeli zelo nadarjenega fanta. Ljnd sko Šolo in srednjo šolo je zdelal z odliko ter si z delom v svojem prostem času prislužil toliko denarja, da se je vpisal na univerzo. Tudi na univerzi se je z vso vnemo posvetil športu ter kina lu veljal za enega najboljših atletov. Nekega dne hrzojavi domov : — Pri tekmi sem dobil prvo nagrado — veliko srebrno rpo sodo. Bratje .so nestrpno čakali njegovega prihoda. Ko se je vrnil, se niso mogli načuditi nagradi. Srebrna kupa je bila skoro tri čevlje visoka, in v nji so bile vrezan«; v lepih črkah vse zasluge odlikovanca. Pristopila je mati rekoč: — Poleti bomo d jali rože notr«. Oče je tehtal kupo v rokah in modroval: — Ni posebno težka, toda če je količkaj sri-bra na nji, je vredna najmanj petdeset dolarjev. Pri*t&pil je tudi stari stric, kupo poduhal in vprašal: — Pa je bilo ka*j dobrega notri/ Ej, če bi bila polna črnine, bi rekel, da si fest fant. Ce hočeš, da bova prijatelja, ne nosi vprihodnje takih posod praznih domov. fWII Ki B 0 D A^-Njw YotE Tuesday, March 28, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV? HOLY Morilec ugovarja branitqlju F. Ml'KLLKH < Minora j<- itilo konw. Profesorja še ziueraj ill Itilo. Sovt*- pe in mm I je, tu vidite i^oromoro, »ajčudoviteji^o opico sveta. Ta opica zna tako visoko *k«.čiti, da |M»gine v zraku od lakote in nam je poJcin treba Iruue ( j'ice /a pn*d*t«w>." Smeli in gmliot. * V i o.» pe in go-p«Mlje! Tu vidi le neznansko ka«-o ve l i ka n koli rpu upu o, ki meri od glave do k {Mt dvavjsot metrov, od repa do glave pa trideset metrov, -k ujm t.j |M-l»le>et metrov — v srwli p;t j«* iinenda bol j «le-ImI;«!'* (•'robot in io|M»t in vrisk. "Tu vidite, druge in mili moji guspodje, jifcgiiarja in iie-jnguarja in papi go in mmni-go in kuknš-tija in krtku i jo." "liiavo. izborilo; le naprej.** 4,«» živeli, če bi jui še živeli- »bi tega ne bi mogli reči. Zato. predragi, dafuto . . Zdrznil se je. Ze nekaj časa je bilo vse tiho. Kaj pa je * Vsi obrazi n jogo vili |>oslušal-cev so 'bili iplašni. Saj vendar ni 'bil govor rrtmično ob grobu. Te ko bolečino vseh 1*4 poiičevil-nja Ve.s razred je bil otrpel. — Prešle so mi-nute. Naga.jivčko-veirn Toneta je bilo strah in groza na katedru. Plaho bi se bil rad izmuznil v klop. A čim je pogledal profesorja v obraz, ki je bil tako bolestni, se ni mogel premaknili. Niti zganiti >e ni mogel. Morda «-e j»-domislil, da učitel ji le niso samo sovražniki, da so tudi ljudje, ki trpijo in občntijo bolečino. l>a so njih napake take kot mi-še. Da jih učonci ne razumejo. Ne .morem reči. da bi l»ili mi mViioi trdaj tako iiiMili. Take stvari .s<> .poja.-nijo človeku kasneje, čez dolga leta. Pod zavestno smo občutili človeka-profesorja. »Zavedali pa smo ne do dna, da nas je bilo strah. In istrah ese je ipreininjal v grozoto ko so minevale in pote-kale minute, pa je še zmeraj vse molčalo. Svrea se nam utripala ko kladiva, nekako zasopli in upehani smo bili. Vem, dokler boino živeli, nikoli ne bo nihče izmed naf* pozabil te ure v šoli. Nihče ne bo pozabil, kako se je iprofesor počasi obrnil, prijel za kljuko in izginil ko prikazen. Kako *mo se počasi ozrli dniffa za drugim, kako jo Tone ipribuljeno zlezel v svojo \K«> M M RIM \ vrr OHfSK \TI S v k T O V N O H A/STAVO. \ \ M JE TA ZKMUKMO \limf|M. DNO fOTKIjUp _ OČKOM NOST SVETOV« RAZSTAVE V NEW YOWtU BO SLEHER MEČA PRESENETILA Slovensko-Amerikanski KOLEDAR 1939-,— POVESm ZGODOVINA HUMOR ZEMLJEPISJE GOSPODINJSTVO NARAVOSLOVJE RAZNOTEROSTI , NAVODILA 50c Slovenk Publishing Co. klop. Kako so mu naočniki zdrknili na tla in ^em jih jaz ohral. MfiltV smo odšli domov. Nikoli -se nismo pogovarjidi o tej uri. Vselej, kadar bi bil kdo rad zinil besedico tem, je zagledal mrliški obraz profesorja. Ko sem zadnjič brskal |m> mojih predalih, sem videl tudi One naočnike iz žice. Skozi njih (prazne luknje je brezsrčno zrlo usodno neftporazu-mljc-nje naših šol. ko so si učenci ill učitelji ko tujci. Prvi »lan razprave proti množestve»nemu morileu Weid-niana je prinesel senzacijo. AVeidman je pobijal trditve -vojega branilca Mora (Jinf-ferja, ki ga je skušal rarbre-m< niti, ter je priznal, da jemlje nase krivdo za vse rzvršene' zločine. AVeidman se
  • o neki stari knjigi. Mali Šalih ima v vasi veliko veljavo. Vsi se zatekajo k njemu, da jim čita novine in uradne razglase, .piše pa jim tudi vsakovrstna pisma. Na svojo slavo jo .Šalih zelo ponosen, a za leto dni mlajši njegov bratec tudi komaj čaka, da bi |M*dnl vsaj pomočnik vaškega pismouka. Žene v šoli za rezervne oficirje. Avtoanobilški klub v Beogradu je pred tedni izdal proglas, naj se javijo v njegov tečaj za šoferje tudi žene, zakaj šoferska služba, potrebna v vojnem času še l»olj kakor zdaj, nudi široko polje udejstvovanja tudi ženam. Poziv je imel velik u.<4peh in prijavilo se je toliko tečajnic, da avtomobilski klub ciwn ni mo^rel vsem nuditi obljubljenega pouka. Lepo število tečajnic bodi zdaj v solo na Banjico, kjer se šolajo v raznih «trokah rezervni i oficirji. Zanimivo je, da je v šoli za šo-firanje pri avtomobilskem klubu in v oficirski šoli na Banjici enako število udeležencev in udeleženk. Oloudu sta prišla dva mošlfa. Iv.dajala sta se najprej za organa finančne stroke in >ta spraševala po nekem stanovalcu. Ko je Weidnnan zahteval, naj se legitimirata, sta pokazala rdečc-ibclo-modri izkaznici, kakršne imajo detektivi. Weidman ju je povodci v svojo soIk), tam pa je nenadoma potegnil samokres iz žepa in trikrat ustrelil. Prvega jmi-licista je ranil, da se jo zvrnil ;m» tleh, drugi, ki je bil neobo-rožen, pa je k sreči uzrl težko kladivo, ki je ležalo na mizi. Z nji-m je jM»bil Weidrnana, ki j«' sicer močan človek, z enim udarcem na »tla. Weidman pravi, da je hotel > strelom o|m>-zoriti neko osebo, ki jo bila v sosedni sobi, naj se o 1st rani. Kdo je bila ta oseba ,iiočo po vedati. WeicVmanov plen pri njegovih zločinih ni 'bil uiti posebno obilen. Aftneriški plesalki de Koveimvi je uplenil 11 tisoč frankov, šoferju Couftvju jo •Mlnesel '2'AH> fra.-kov Alzačan-ki Jean n i Keller je vi, ki jo jt izvaibil \ KUKAVIČJE SKRIVNOSTI. Angleški trgovec K.. P. Chan-ce je prisjH'Val z«M>logiji zanimivo gradivo. I»va.jset let je (Mjslušal kukavice in svoja o-pazovanja beležil. Zapisoval n . , , si je tudi tin-no, kako se te riti- Pariz tmmI pretvezo. ,. : i 1-1 , . , .. . , 'iee ravnajo, v koliko se vraca- katerem si>t«*mu T mi I a ga jo svoja Leblomln je odnesel '»(MM) frankov, emigrantu Frommerju je vzel samo kolo, borznemu -en- ja.jea v ttija gnezda. . , . , ,, Ugotovil je, da opazuje križal u ie uplenil .MHMi trankov. , - .1-4 .r . 1 . . ' kavica povprečno pel dni line Kmalu im> tem umoru ie prišel 1. ... 1 1 . . , 11 gnezdo, preden se upa do nie pravici v roke. UHil|liiiiniiii|||[iiiMiiiiiil|.||iiri4:i,(.l|iiiai(t; fci'tM»iummt»^inmil)|t.,»iMt(|||„1,H><,(||||||t gji 111 <»dloži v njem svoje jajce. Ob teh prilikah pa vzame ptica vodno drugo jajce iz gnez-jda kil ga odnose - seboj, da ga I3T ALI ste že naročili ;l>0!ol,,.rH^ 4 kukavica na ta naein vsako le- Slovensko - Ameri- j to najmanj milijon ptic. Trgo GT kanski Koledar za |v,H; C]™luv Vi' u?"" ^ |ve<|a«i /e v naprej, kam bo leto I939> i kakšna kukavica odložila '|aii|Mtiiliiiiiiil|{iiriuiiiit|..l|iiiiiii||| „|ii! dneva za pr lilAltl"r >"ll l,||m||| l||^»' j ga < >zei 1,1 ja AHN'8 NEW AMERICAN INTERPRETER. — Trda vez. "J71i stran1 Cena $1.10 Učiia kujlgh u Nemce In sa aue. ki ao uem-Ičtne zmožni. AMERIKA IN AMERlK ANC1. Spisat Rev. J M. Trunk. t^OH strani.) Trdo vezano Opia iMitumezalb držav; priseljevanje Slo-veoeev; njihova drufttva ln tiru« n»rouna ustanove. Bogato ilustrirano. Cena $5.00 ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. SenavU dr. F. J. Kern. Vezana Cena $2.00 UURSK A VOJSKA. 95 at rani. Cena 40c IIOI»Ofl DRŽAVLJANI nuj nvot* Irnjilico — "How to beeome a citizen of Ue United State*". V tej knjigi ao vsa pojasnila In aako- ul za naseljen** Cena 35c- BREZPOSELNOST IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena 35c. DENAR. Spisal dr. Kari Englifi. 236 strani Denarni problem je zelo zapleten in težaven in ga ni mogoče storiti vsakomur jasnega. Pisatelj, ki je znan Čefikl narodnogospodarski strokovnjak, je razgiril svo*« delo tako, da l*o služilo Bleberuemu kot orientaCni spis 9 denarju. Cena 80c. DOMAČI Ž1VINOZDRAVNIK, spisal Franjo Dular. 278 strani. Cena trda vez Cena $1.50 Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; opis raznih bolezni in zdravljenje; alike. IK) O Kill DA DO BITOLJA. 1« Hrani. Zanimiv potopia • slikami rutin krajev nafie stare domovine, ki «u oloventrm le malo ananl. Cena 70c. GOVEDOREJA. Spisal R. I^gvart. 143 atranL S ali kan** Cena $1.25 IZ TAJNOSTI PRIHODE. 83 strani. Poljudni Mpiai o naravoslovju In sveadosnan-•tvu. Cena 50c. KOKOAJEREJA. Sestavu Valeutln Kazlnger, «4 strani Cena ttdoves____M BroS. .0.. M KRATKA SRBSKA URA^^TUA. «8 strani Cena 30c. KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV. HRVATOV IN SRBOV. 8S strani Cena 30c. KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani. > Ve«. Cena $1.25 KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str. Cena 50c. KUBIČNA RACUNICA. Trda »ea. 144 ' Navodila ca Izračuna a Je okroglega, /ti— ga ln teianega ieu. Cena 75c. LJUDSKA KUHARICA, najnovejša ln praktična zbirka navodil za kuhinjo ln dom. ' Cena 50c. MATERIJA ta ENERGIJA. Spisal dr. Lavo Cer-melj. S slikam L 190 stran* Nsuk o atomih, molekullh ln elektronih. Poljudno pisana razprava o izvedlo n moderns snanostL Cena $1.25 M|JEKARSTVO. Spisal Anton Pevc. 8 slikami . 168 strani. Knjiga aa mlekarje Id ljubitelje mlekarstva sploh. Cena $1,00 Kuharske KNJIGE LJUDSKA KUHARICA Nojnovejša zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena 50c. KUHARICA 965 navodil, 255 strani. Cena: broa. $1.25, ves. $1.50 SLOVENSKA KUHARICA Najpopolnejša izdaja, 728 strani. $5.oo NAROD. Ki IZUMIRA. 101 strani Poljuden mils najsevernejšega naroda na svatu. (Uegove Sege ln navade. Cena 40c. NASf: ŠKODLJIVE ŽIVALI v PODOBI In BE SKDI. Opisni I ran KrjMvet*. -TJ4 utrnnl. HruA. Cena 40c. OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vez... Knjiga je namenjena v prvi vrsti za stavbno, umetno ln Strojno ključavničarstvo »»r žele-aoilvaratv«*. Cena $2.50 ODKRITJE AMERIKE, Kplsal H. MAJAK. Trije deli: lti'J. 141. 1.'» strani. Cena mebko ve* Poljuden ln natančen opis odkrltia novega sveta. Spis se čita kakor zunlnilva povest ter je sestavljen i.<> nujbi>lj>lb vlrlb. Cena 50c- PRAKTIČNI RACUNAR. Trda vez. 251 atr... Priročna kujižlra, ki vsebuje vse, kar Je pri nakupil tu prodaji i»otrebno. Cena 75c. PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE Spisal dr. F. Veber. .'141 struni. Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki se boče seznaniti z glavnimi čr«.ami sodobne filozofije. Cena 70c. RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj. 413 strani. V knjigi so opisani prrtiliodnlkl in idejni utemeljitelji te svojevrstne ruske struje. Cena $1.50 SPOMINI. tCris.. Jože Lavtiiar.) 'J43 strani. V tej knjgl obuja uaB znani potoplsec iupnlk ijivtlžar spomine na avoja brezštevilna potovanja. Cena $1.50 SPLOŠNI PODUR, KAKO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE IN VRTOVE. cena bro& Cena 50c. SLOV.-ANOLEŠK1 IN ANULK&KO-SLOVKN- SLOVAR. 148 strani. Cena 90c. SLOVENSKO-NEMŠK1 SLOVAR. 143 str. Druga polovica knjige vsebuje nemSko-alo- *l venski slovar ln kratko slovnico alorfetakega ln nemSkeca jezika. Cena 40c. UVOD V FILOZOFIJO. Splaal dr. rranc Veber. 302 strani. Cena 75c. UMNI KMETOVALEC. Spisal Franc Po vie. Cena brofl. Cena 50c. VELIKI VSEVEDEŽ. 144 atranL Zbirka saoimivib ln kratko&snih spretnosti ; burke ln Šaljivi poskusi; vedete val na U' bela; punktlranje; zastavice. Cena $1.45 VODNIKI IN PREROKI. Iz8 atranl. Knjiga je lzfila ▼ založbi Vodnikove drulbe v ter vsebuje llvtjeajeplae mot. ki so s srojlm delom prlvedU alovenakl narod la aoleujatva ▼ ivobodo. Cena 60c. ZNANSTVENA KNJIŽNICA. 78 stranL Zanimivosti la ruske agodovlne In natančen opis vojaAke republike saporoikib koaakov. Cena 50c. ZDRAVILNA ŽELlSCA. 62 atranL ™ * e«*11* 50c. VERNE DUŠE V VIC AH Spisal Prosper Merlmee. 80 atranl. Gena.. .M Eden najboljših spisov francoskega mojstra, ▼seta Is naSega kmetskega življenja. \ VOLK SPOKORNTK (spisal Franc Meika; ■ e!"—■!> -------------------------------|LN • •. .UN ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA CSV niBfJA^fofmi Tuesday, March 28, 1939 luovBNi rnjaoHLxw nikdar ne ugasne ROMAN IZ &TVXJSHJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL L H. 33-- "Toda nikdar nima* mirti; nikdar te več ne slišim igTati, niti na klavir." **Saj veš, da imam za to le malo .priložnosti." 44In na i-zlete tudi ne gTe$ več -z nami." "Zato imaš vendar svojo nevesto, llaas; pri tem moreš mojo druščino (pogrešati." "Tega ne smeš reči in tudi na to ne smes misliti. Tvoje druščine mi ne more nikdo nadomestili, tudi Štefka ne." "Vendar pa si moreš misliti, Hans, da ne maram motiti.'* "O tem ni nikakega govora. Odkar je Štefka tutaaj, se vnLT ssssBssam NAJDITELJ TUT-ANCHAMONOVEGA GROBA UMRL V kulturni zgodovini starega Egipta .se 'bo vedno omeja-lo ime Howarda Carterja, ki je pred 16 leti v "Dolini kraljev" pri mestu Luxor našel grob faraona Tut-ancto-Amona. Najditelj Carter je te dni v I»ndo-nu umrl, kot (io letni starček, in sicer naravne smrti po daljši bolezni, čeprav se je okrog egiptovskih grobov spletlo celo praznoverje, ker je več ljudi, ki so sodelovali pri izkopa vanju, na hitro umrlo. Carter je že od svojega 17. leta bil ves v delu v raziskovanju starega Kgipta, .pa mu nisva še nikdar tvar mode, Hans, in Štefka kot umetnica se mora oprijeti viseh mod." "Priznati ti moram. Flavija, da r^em bil popolnoma razočaran, ko sem Štefko takoj po smrti svoje matere videl tako. Vose 1 i me, da tega moja mati ni več videla, tovfko izgleda." Flavija ^e prestraši njegovega jeznega glasu. "Mislila sem, da si je Štefka s tvojim dovoljenjem pustila od resa t i la-se." "Ali si res to miidila?" Flavija ga iz velikim nemirom v svojih očeh pogleda. "Nikar se ne muči s takimi malenkostmi, Hans. Štefki bodo lasje zopet zrasli in imedtem bo prišla druga moe razmetali. Nad vrati je -icer napisano, naj bi večni, močni bog kaznoval vlomilce, toda zgodovina molči o njihovi usodi. V H.300 letih je pač velikokrat lahko kdo prišel pogledat v "dolino kraljev*' in Carter goiovo ni bil prvi. Več uglednih znanstvenikov je ob ■j>ogos0 I PETER JEREB : Pelin roža ; VASILIJ M IRK : Podokniea........ ZORKO PRELOVEC: Ko so funt je proti vasi šli.....2« I je enkrat še .................'jO Slava delu .................. HR. VoLAItir: Rožmarin; JOS. PAVČIČ: l'i>t rkan ples .......35 NOTE ZA KI.AVIR Al l HAR- MONIKO /orko Prelovec—15 SAMOSPEVOV za glas h klavirjem ..........1.25 Sest pesmi za in klavir ........................i,— ALBl'M SLOVENSKIH NARODNIH PKSM1 za ghui in klavir L— 7>ripeljale do groba faraona so napadli kakim strupom, is Tut-anoh-Amona, kjer se mu j katerimi so Egipčani zn v a ro- je že v predisobi odkrilo bajno bogastvo iz c 1400 let pred Kristusom. Prvo zimo, ko so Tako — fan- bili tu na delu, so predsobo o-čistili in našli neka tajna vrata, ki so peljala k pravem« grobu. Odkritje tega groba velja danes za največjo na jI bo v raziskovanju stare zgodovine. Predmeti, ki so jih tu našli. so razvozljali veliko ugank, v katere je še bila povita zgodovina starega Egipta, zlasti so pokazali velike kulturne in verske boje, ki so se pred 1+00 leti pr. Kr. odigravali v ozemlju Nila. Tut-anch-Amon je bil vali grobove svojih kraljev in so učinkovali še po tolikih tisočletjih. Howard Carter je takim raizlagntm, ki jih je skovalo deloma praznoverje, deloma reklama, nikdar ne verjel Egijo-tologija je v Carterju izgubi lir velikega anaifcstvenika. ki je zelo pripomogel, da so nekale-re skrivnosti, v katere je bila pred njim zavita zgodovina doline ob Nilu, danes pojasnjene. Fran« Venturini—ŠEST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV.......65 1. SLOVENIAN DANCE V ANI>A POLKA .................. 2. PO JEZERU KOL« .................................... .. .35 3. BARflt'A MLA1H KAPKTANK ........ .. .35 1. OHIO VALLEY SYLVIA POLKA .................. .. .35 TAM NA VRTNI to? in skušal vzdržati dote-nosu obsojala vse umetnice. Ko bi poznala Štefko v njenem'dan jo vero v solnce, od tod tu-otroškem rtbnašanju, bi se prav gotovo sprijaznila s svojo'di njegovo prvotno ime: Tut izbiro." Han< jo nenavadno poizvedujoče pogleda. "Ali to verjameš?" Kaj vse bi mu ne rekla v tolažbo! "Prav gotovo, Hans.'* Hans vstane in stopi tik* pred njo. "Pri tem tudi ni mogoče ničesar več izpremeniti. Danes sem nekoliko nenvozna, prosim, da se za to ne zmeniš. Nekaj neznanega ime nemirno preganja. Ali veš, po čem imarm zelo veliko poželjenje?" "Kaj!" "S teboj bi -zopet enkrat rad preživel tako mimo tiho nedeljo, kot takrat, ko sem ti sporočil, da bo prišla Štefka in rad bi zopet slišal tvoje igranje na gosli. To me tako pomiri in me napravi trtko zadovoljnoga." Flavija se trese in vadiihne. "Tedaj bom premagala .svoj neumni strah preti tujci, Han«, in ti bom včasih igrala.** Haift* pa odločno •zmaje z glarvo. . "Ne. ne, to ni prav. Tudi jaz se bojim drugih poslušalcev — ne smejo te slišati — ker bi to bila oskrunba.* * Žalontna in polna sočutja, povesi Flavija obe roki in ga pogleda z velikimi očmi. "Hans* takemu razpoloženju se ne smeš vdajati; bojim se, da si malo nervozen zaradi prevelikega dela,** pravi tiho. aneh-Aton (solnce naklonjeno življenju). Pozneje pa so pri -šli na površje in v kulturnem boju tudi zmagali pristaši A-monovega verstva in faraon se je vdal, priznal novo. oziroma oživljeno staro vero v Anvuna in si kot prožen diplomat dal tudi .drugo ime: Tut-anch-Amon (Aivmn je naklonjen življenju). Nekateri dogodki, ki r-o opremljali ta odkopavanja, so kmalu okrog tega faraona in njegovega groba spletli cele legende o kletvi, s katero faraon skuša ustaviti radovedne raziskovalce. Finančnika t^sra velikega podjetja Angleža Co-ravona je nekaj tednov potem, ko so delavci prišli do groba, ROMANTIČNA LJUBEZEN. Mornar Liind z Jutlandska se je zaljubil na (majhnem premogovnem parniku "Alfu" na katerem je opravljal svojo službo, v lepo, plavolaso Poljakinjo Vanko Weberjevo, ki se je bila skrila kot zastonjkarska potnica v tovornem prostoru ladje. Van da se je bila v Gdyniji na skrivaj skrila na parnik, da bi v tujih deželah doživela kakšne pustolovščine. Že v bližini Borivliolma, se ji je ta želja izpolnila ko jo je odkril mornar Eund. Skril jo je v svojo kajuto in ko je pannik priplul do prvega danskega pristanišča, .sta se bila oba že zaročila. ljurhlu je uspelo, da jo je spravil neopazno na kopno. Ostala nnj bi pri njegovih sta-riših, dokler bi se ne vrnil z Moški zbori OSKAR I »EV: liarrU-a; Oj, moj Soeel je 5ov ; K;im mi. fantje, tlrev v vas poj-flenio .......................20 OSKAR I*EV: .SreT-no, Ijulx-a moja: Ko plUM-ra na tuje gre; So«"i; Moj ovka 'ma konjirka dva; Ibihiv sena pl-scjiif; Slovo; .!<• vpihnila I m' .40 EMIL ADAMIČ": Modra devojka (helokranjska.. .20 Vso pci j m »l. m *i ............?0 Jurjeva .......................25 II JI'VANE«!: Zjutraj....................... Slovanska IZ STARK ZALOGK pa ima mo še naslednje pesmi, katerim smo znižali cene: Ameriška »luvenska lira, (Holmar) .54) Orlovske himne (Vodopivee) ........ .5« Slovenski akordi, 22 mešanih in moških zborov (Kari Adami«) .75 Trije mešani zbori (Glasbena Ma- tira) .........................................30 V pepelnifni no* i, kan I at a za sole, zbor in orkester, (Sattner).... JiO Mladini, pesmi za in!adino a klavirjem (E. Adami*) .....................60 Dve pesmi. (Prelovec) za moški zbor in solo .................................20 Naši himni, dvoglaano .....................25 (•orski odmevi, (l^iharnar), II. zvezek, moški zbori ................ .30 ZA TAMBl RICE: NA GORENJSKEM JE FLKTXO, podpouri -lo-venskih narodnih pesmi za tamhuriee, zložil Mar ko Biijuk...............?ij Slovenske nantdne pesmi za tamliu- raški zlM>r (Itajiik) .................75 Bom šel na planince, (Bajuk), podpori .....................................5<| ZA (ITRE: Poduk za ritre. — 4 zvezki — (Kožt-ljski) .............................. 2.— ZA KLAVIR: Buri pridejo. — Koratuira —......2« Josip Pavčič: NAROD l»OJK (za mlade pianiste) S| slovenskih narodnih iiesnil z« klavir in z lN*s«sliloui ........ $1.33 . .-IX'' N« rm'ilo pošljite »a: €6 Glas Naroda 99 Hans ei z roko potegne preko čela in se nekoliko nasmeje. "To so samo sitnosti, Flavija, in ne zmeni se za nje _ V resnici mislim, da sem nekoliko zdelan." Predno more Flavija odgovori*!, .pride Štefka v krasni siportni obleki, katero je pustila narediti za izlete v gore. Zelo W*na č€ff>ica pokriva njene kratko pristrižene lase in izgleda tako mična, da se Hans zaradi svojoga slabega razpoloženja onnerja. Hans in Atefka prosta h hiše in Flavija nekaj časa nepremično gleda ta njima. Roke si pritisne na srce. Kurja .polt ji lože po koži. Ali je mogoče Hans že sedaj spoznal, da • fttefko ne bo mogel biti srečen? "Oče ncolicija mornarja aretirala, ker je bila zvedela za to .stvar. Med tem se je tndi danska policija polastila Van-de in jo spravila v Gd>mijo nazaj. Ker jop mornar še vedno v zaporu, ne k;tže, otni list in se bosta jxitem z blagoslovom .poljskih oblasti vrniti kot mož in žo:ia na T>;insko. ENERGIČNI VLOmLCI. Londonska policija je nedavno odkrila tatvino v stanovanju 'Jzakoneev Jaeksonovih. Zgodilo pa se je, cki so jo morali vlomilci (xlkuriti. preden preden so se polastili najdragocenejšega plena. Nervoznost jih je pregnala že potom, ko so si prilasitili neke malenkosti NEW YORK. N. V. Londoni-Ui listi so (ionrčali o tem vlomu v šaljivem tonu in so brili novce v/, ponesrečenega obiska v tujem stanovanju. Te dni pa se je v internim stanovanja primeril drug vlom, Najbrže so prišli na obisk isti vlomilci, kakor prvič, kajti odnesli so vse, kar >o |>ozabili prvič in kar listi naštevali kot dragfx*en plen, ki je navzlic vlomu (wtal lastnikom. USPAVILO MU JE VRNILO SPOMIN. V državni bolnišnici v Mississippi so z iijporabo nekega u>pavila pripravili 70 let sta-1'egii moža do tega, tla so je »pomnil dogotlkov, ki je bil nanje popoln(«ma p«»zal»il. Slo je za nekega Wiiliama r.awrenca, ki so ga našli pred f) leti na cesti v Jacksoii. Mož se ni mogel tedaj ničesar spominjati, niti svojega imena. KRETANJE PARNIkOV SHIPPING NEWS 29. marca: iieutaehlaud r tiamhorf ODPLLTJA — Meaera APRILA 1. aprila : Normandie v llavr Aquitauia v Cherbourg Vult-ania v Trni. 5. aprila : Hamburg v Hamburg 7. aprila : Queen Marj v Cherbourg Kuropa v Bremen S. aprilu : Coni«- dl Savoiu v (ientivi I'»ris v Havr 11. aprila : Columbus v Rreineu 1-. aprila: St. Liuii v Hamburg 14. aprila: Itreineu v Rreinen l.V aprila : AquUani« v Cherltourg Saturnia v Trst 17. aprila: New York v Ilambur? 15. aprila : I »e (irasse v Havr^ 1». aprila: llansa v Hamburg aprila: lie de IVa' -e v Havre -1. aprila: Queen Mary v Cbrbourg 1TJ. aprila : Itex v Genoa *J.~i. aprila : Kiiro|iu v ltreni»*n 15». aprila : Conte di Savoia v