258
Mošt in njegovo pridelovanje.
O tem piše „Slovenski Gospodar" to le:
Cim bolje se razširja žganje med ljudmi, tem hitreje gine zdravje in blagostanje izmed njih. Kdor je pravi prijatelj ljudstvu, ne zmerja ga zato, a še manj ga grdi, kažoč na to v resnici pogubno prikazen, pač pa išče pripomočkov, da z njimi, kolikor more, odpravlja to kugo.
Izmed teh pripomočkov ni najmanjši pridelovanje mošta. Mošt ima vse lastnosti v sebi, da ustreza ljudem, ki pijo ali za žejo ali tudi le za kratek čas. Požirek dobrega mošta, kako počvrsti človeka! Kupica zdravega, čistega mošta, kako razveže človeku jezik v dobro voljo! Seveda mora mošt biti zdrav, čist, okusen, a tak bode le tedaj,  ako se prav dela in dobro hrani.
V to pa je treba, da se o pravem času sadje jemlje z drevja. Ne prerano in ne prepozno, ta čas, ko je že popolnoma dozorelo na drevju, vzame se z njega in najbolje, če se trga, ne pa stepa. Ako se namreč stepa, rani se preveč sadje ter tako gnije že, predno se stolče, in to je znano, da iz gnilega sadja ne bode mošt nikoli prav okusen, pa tudi ne drži se dolgo.
Nekatero sadje pa ni še koj, ko se sname z drevja, godno za mošt, ampak mora nekaj časa na suhem kraju ležati pokrito s slamo ali s prti. Nekaj ga pa je, ki ne sme dolgo ležati, kajti sicer se izpre-meni v mokasto in testeno mečo, da ni več dobro za mošt.
Kdor hitro, ko sname sadje z drevja, tisto stolče, dobi pač več mošta, toda nikoli tako dobrega, kakor če ga pusti, da nekaj časa poleži ter že po zunanjem kaže, da je zrelo. Predno pa se tolče sadje, kaže nagnilo odbrati, ostalo, zdravo pa lepo oprati. Vode pri-livati pa ne kaže ali le redko, kajti v sadju je itak dosti vode, samo pri nekaterih sadnih vrstah, ki imajo debel sok, treba je priliti vode. Če se pa prilije več vode, mošta je seveda več, toda le ta ni tako dober, in kar je še huje, ne drži se.
Brž, ko se je sadje stolklo, dene se smeš v kadi ter ostane v njih od 5 do 12 dni. V njih se zvrši prvo burno vrenje, in zmes prevleče se po vrhu z neko sko-rijo. Kar je sedaj že tekočine, odlije se v sode ter shrani posebe. Odbj ima lepšo, svetlo barvo in je sploh okusnejši, kakor pa če se masti vse skupaj. Od vrenja v kadeh dobi mošt boljši duh. V sadni koži je namreč več tacih reči, ki lepo diše, toda maščenje jih ne izpravi iz nje, pač pa vrenje.
Dobro storiš, če postaviš na stolčeno sadje preprogo iz lat ter kad pokriješ s krovom. Da more ogljikova kislina, ki se izpušča pri vrenju, odhajati, deni v krove cevi. Ko se potlej izpreša mošt, nalije se v sode. Le ti morajo biti snažni in nekaj žvepleni-
Ako je v kleti toplote od 8—12° R., ugaja mestu najbolje, kadar vre. To se zna, da si mora toplota ostati blizu enaka.
Ni zadosti, da si naprešaš dobrega mošta, treba ti je še dalje zanj skrbeti. Le ta' skrb pa ni druga in ne drugačna, kakor je je treba vinu. Tako pripravljen mošt je na več krajih boljši od vina, in ga bodo delavci rajši pili, kakor pa žganje!