,eto Tli
Y Celju, dne 17. oktobra 1912
St. 42.
Izhaja vsak četrtek; ako je ta dan praznik, r>a dan poprej. Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: ^ftarodnl List" v CeSjas. — Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Dolgo polje žtev. 1.
„]Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 E 60 vin. Naročnina se plačuje vnaprej. — Posamezna številka stane iO vin.
Oglasi se računajo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristoj; bine za oglase je plačevati po pošti na naslov: „N t;od ni List" v Celju.
0 taktiki, ciljih in delovanju narodne stranke.
(Na glavnem zboru narodne stranke dne 6. oktobra 1912, govoril deželni poslanec dr. V. Kukovec.)
Sroetreno delo za preobrat v javnem življenju.
Ljudje se sumljivo pridno bavijo z usodo naše stranke. Ugibajo, ali bo popolnoma podlegla klerikalizmu, ali ne. Nasproti tem prerokovanjem se gotovo ne smemo udajati praznemu upanju, da bo nekega lepega dne klerikalizem naenkrat padel iu bodo naprednjaki kratkomalo prišli do politične moči. Korenine drevesa so že dolgo rastle, tla za sedan'o gospodarstvo klerikalne stranke so se pripravljala leta in leta. ko so bili pri nas Se narodnjaki na političnem krmilu. — Vzroki za uspevanje klerikalne stranke so bili pretehtui, priprave za današnji položaj preteme-Ijite, da bi se moglo to stanje nam v prid kar čez noč prevreči. Kdor bi se torej nameraval narodni stranki pridružiti s pričakovanjem, da nam bo mogoče kmalu zavladati nad klerikalci, ta ne pride na svoj račun. Kljub temu je pa po mojnm mnenju potreba, da se z vso močjo udej-stvujemo in združimo v močno politično organizacijo. Ta naloBa tudi ne bo nehvaležna, če ne sanjamo o trenutnih zmagah, temveč pripravljajmo polagoma preobrat, ki prej ali slej gotovo pride. Slišimo poudarjati z nekim prepričevalnim glasom, da bo naš narod ohranjen le, če ostane veren, pri čemur se hoče reči: klerikalen. Za tako pričakovanje pa ni najti sence utemeljenosti, razun če omejimo smisei takih modrih izrekov tako, da treba v narodu vzdržati ljubezen do nravstvenega in krepostnega življenja. Znamenja kažejo nasprotno, da Slovenci, zlasti štajerski Slovenci, nismo nič napredovali, odkar imajo klerikalci vse državnozborske in skoro vse deželnozborske poslanske mandate v rokah. Zlasti v javni upravi vidimo, kako dan za dnevom gine naše posestno stanje. Edini viden uspeh klerikalne politike so beraške podpore kmetovalcem za vremenske ujme, pa še te dvomljive podpore, katere davčni vijak na iirugi strani desetkratno državi nazaj iztiska iz žepa ubogega ljudstva, so večinoma vir sovraštva in zavisti. Zato oni vesoljni klerikalni potop, ki je poplavil Spodnje Štajersko pri zadnjih volitvah, izgubiva čim dalje bolj svoj upliv na ljudstvo. Kar se zlasti naše deželne politike tiče, teče četrto leto poslanstva 12 klerikalnih poslancev, toda uspehi klerikalne taktike se ne pokažejo. Kot narodnjak seveda želim in moram želeti, da bi obstrukcija prinesla Slovencem one uspehe, katere dobrodušni rojaki pričakujejo. Bojim se ps, da je postopanje naših klerikalcev tudi v ti točki zgrešeno. Kratkomalo se meni zdi, da bo mera političnih grehov klerikalnih politikov nasproti našemu narodu kmalu do vrhunca polna in da se temu primerno bliža tudi z naglimi koraki konec ugleda te stranke med narodom. Da je ta stranka brezvestno požrla celo javne, kulturnim svrham naioda namenjene sklade, kakor vseučiliški sklad na Kranjskem, se mora tako postopanje na njej kruto maščevati. Zato smotreno delo za preobrat v smislu programa narodne stranke ne more ostati brez uspeha. Ne živimo v časih, ko stranka v posesti mandatov vseh zastopstev more razvijati SV0J6 £OSpu dstvo; naša vloga je v tem oz'ru skromna. Časi pa niso tako neugodni, da bi nam bilo delo za bodočnost nemogoče. Le vztrajno politično pripravljalno delo pa mora biti danes
vzor narodne stranke. Vsled naglega političnega preobrata se je res mnogo v naši družbi spremenilo. Stare oblike razpadajo na gospodarskem polju, uaše kulturno življenje se je pomaknilo na druga pota neg 9 je bilo pred malo leti. Naša sedanjost ni sijajna, razmere so tudi dovolj težavne, toda jaz pravim, da nikakor ne obupujem nad bodočnostjo stranke. Zdi se mi nasprotno, da rase med našim somišljeništvom na deželi samozavest in upanje na boljšo bodočnost. Še za noben glavni zbor naše stranke se ni pokazalo toliko zanimanja kakor letos. Sodim torej, da ne ginemo, ampak vstajamo k novemu življenju. Iz nekdanjih „mla-dinov" so zrasli zreli možje, kateri po svojem socijalnem stališču, svojem delu in vplivu pome-njajo že sami na sebi močnejšo strankino oporo.
Združitev s slogašl.
Z ozirom na javno nasvetovano preosnovo stranke v tem smislu, da bi se ji pridružili tudi mnogi odlični, izven naše organizacije stoječi možje, katerih rodoljubje in vpliv sta v enaki meri znana iu ki bi jih narod ne pogrešal rad dalje izven organiziranih vrst narodnih delavcev, smo povabili tudi take izven naše stranke stoječe politike na glavni zbor. Nekateri so se povabilu tudi odzvali. Vrhu tega leži pred nami formalen predlog g. dr. Fermevca glede sporazuma s slogaši. Mislim, da bo odgovarjalo najbolje vsestranskim intencijam in pa želji glavnega zbora, ako bo sklical izvrševalni odbor „Narodne stranke" v ta namen posebno posvetovanje zaupnikov. (Dobro!)
Gospodarski /a-odi in stranka.
Kar se gospodarskih naprav in gospodarske, zlasti zadružne organizacije tiče, ni mogoče na glavnem zboru stranke molčati o odnošajih stranke nasproti tem napravam. Da gospodarske in kreditne razmere na Slovenskem splošno niso ugodne, je znano. Menda je pa za vse bolje, ako ne po-tipamo vsake posamezne politične struje preveč krepko za žilo, da vidimo, kateri izmed bolnikov ima akutnejšo mrzlico vsled bolečin, katere ima prenašati zaradi posameznih neugodnosti, vladajočih tu ali tam, v zavodih, ki se prištevajo h klerikalni ali napredni stranki, kjer prevladujejo starejše, ali kjer mlajše moči, tostran ali onostran Save. Rado se pa očita baš vodstvu narodne stranke, da je krivo v nekaterih slučajih izgub pri zadrugah in imenuje se tu glede „Zadružne Zveze" Šoštanj in „Glavna posojilnica" v Ljubljani. — Vsakomur je znano, da noben član narodne stranke ni imel besede v „Zadružni Zvezi" v. Celju, ko so se dotični krediti dali tu in tam. Tudi noben član narodne stranke ni imel besede v Šoštanju ali Ljubljani, ko so tam nastale izgube. Če so člani naše organizacije tu prizadeti, je to v toliko, da so se trudili, popraviti storjene napake in niso zbežali iz vodstva zavodov v težavnih časih, kakor se je to iz druge strani zgodilo. S časopisnimi podjetji nikdo izmed naroda ni nič izgubil, če so izmed vodstva posamezniki mnogo žrtvovali, javnost pri tem ni trpela.
Delo s političnimi in izobraževalnimi shodi.
Kaj naj storimo, da bo narodna stranka izpolnila svojo nalogo in da premaga nasprotnike? Popolnoma podrobnega odgovora na to vprašanje nikdo ne more dati. Kakor za vsakega človeka po sebe ne moremo sestaviti natančnega načrta, kaj naj dela jutri, pojutrišnjem in tako naprej, istotako živi celotni narod svoje posebno življenje,
gleue katerega se ne more v vseh podrobnostih predpisovati potreb in dolžnosti. Gotovo je pa mogoče govoriti o splošno veljavnih navodilih za politično delo. Nič manj pa ni važno biti si na jasnem o tem, kaj se naj ne stori, kakor o tem, kako se naj stori. Umetno si prislepariti naklonjenost ljudstva s samohvalo stranke in njenih voditeljev je sicer zelo običajna pot, kako se hoče kako stranko spraviti na vrhunec. Od takega početja nas pa mora odvrniti gotovo svarilen vzgled, ki ga vidimo na klerikalni stranki. Koliko hvale, pa kako malo uspehov! Ljudstvo to spre-videva čim dalje bolj in zelo vprašljivo je, ali bodo drugokrat prazne besede zopet zalegle. Pregovor pravi, da je lažje zmagati, nego obdržati se v posesti izvojevanih imetkov. Vendar pa ne more, kakor v vsakdanjem, tako tudi v političnem življenju nikdo račuaiti brez dela na kak uspeh. Ako se je v časopisnih doneskih k našemu glavnemu zboru poudarjalo, da treba dotike z narodom s shodi in časopisjem, vzdrževanjem živahnega življenja v društvih in gospodarskih napravah, je to brez dvoma utemeljeno. Ali je opravičljivo, ali ni, da smo v tem oziru zaostajali za nasprotnik', pri stvari ne pride v poštev, kajti zato nismo nič na boljšem. Mi nimamo sploh politikov, ki bi se le politiki posvečali, dočim ima klerikalna stranka že v svojih 7 državnih poslancih z državnim denarjem trajno vzdrževane delavce. Moram le reči, da bi si upal s 7 gmotno preskrbljenimi politiki, ki bi bili v organizaciji političnega in nepolitičnega dela na razpolago, izkazati večja uspehe, nego jih moreizkazati danes g. dr. Korošec. Kljub vsemu temu moram opozarjati na potrebo zopet-nega poglobljenega dela s shodi, bodisi političnimi in izobraževalnimi. Žrtve, ki so s tem spojene, niso nepremagljive. Če se pa samozaupanje, ki se je v naših pristaših zopet vzbudilo, vzdrži in ukrepi tudi sicer ne bo nemogoče za tako delo med ljudstvom tla pripraviti.
Ugled voditeljev — ugled stranke.
Moč vsake stranke je odvisna od njeaega ugleda, zlasti od ugleda vodilnih mož stranke. Kakor je pri trgovcu njegov kredit podlaga za prospeh podjetja, tako imajo politični voditelji g!avno oporo za svoje delovanje v dobrem imenu, katerega uživajo pri javnosti, pri vladi, pri drugih strankah. Strankarski boj se iz ravno tega vzroka vodi zoper merodajne osebe nasprotnih strank, če se hoče stranki sami škodovati. Naše ljudstvo je preveč pametno, da bi dalo kaj na agitacijo zoper narodno stranko ali zoper liberalizem. To vedo tudi naši nasprotniki. Zato si izberejo osebe v narodni stranki, katere v stranki kaj pomenijo in vsi napadi časopisja,.shodov, celo rovarenje v rodbini in v gospodarstvu je torej naperjeno zoper voditelje narodne stranke. Najlepši vzgled, kako se tu postopa, imamo na prejšnjem ljubljanskem županu. Bil je zelo vpliven mož in vsled tega kot napreden župan glavnega slovenskega mesta mnogo veljal, kar je bilo tudi velikega pomeša za moč napredne stranke, h kateri se je priznaval. Z obrekovanjem nasprotnikov, četudi lastnih rojakov, se mu je omajalo stališče, in vsi napredpi Slovenci smo njegov padec občutili kot močen udarec in kot vsaj začasno zmanjšanje moči na-rodno-napredne stranke. Ta vzgled naj zadostuje. Temu načelu so naši nasprotniki na Štajerskem v enaki meri zvesti. Klerikalna stranka vzdržuje z velikimi denarnimi žrtvami poleg tednika sedaj tudi trikfat na teden izhajajočo „Stražo" in ne
n J v . T TTTDT TAMFI? sprejema vloge na vložne knji- m A A
Podružnica LJUdLJANoivu »» * & obrestuje P0 m- fi | y
od dne vloge do dne dviga brez
-p. vsacega odbitka. — Rentni UDLuIj davek plačuje banka iz svojega.

MMMMMMMM
ncnill 1 rci ir Z^ollll obrestuje hranilne vloge počenši s I UdUJUlll XV V>VlJU prvim septembrom 1912 od dne
: v lastni hiši NARODNI DOM :
4V
motim se, da z glavnim namenom, z neprestanimi osebnimi napadi izpodkopati ugled in spoštovanje vsem osebam, ki se ne priznavajo k njihovi stranki.
Nočem govoriti o svoji osebi, akoravno ima vnet klerikalec psovko zoper mene večkrat na jeziku, kakor pobožno molitev. Vprašam vas same, ki ste širora dežele naši zaupniki in stebri naše stranke, kolikokrat ste bili že blateni in obreko-vani in zakaj? Očividno ne, kakor da bi se vi zdeli obrekovalcem res tako zaničevanja vredni, ampak ker si nasprotniki obetajo od tega dobiček za svojo stranko. Če vam kot voditeljem narodne stranke izpodkopljejo dobro ime in če odvrnejo ljudstvo od vas, izruvali so stebre, na katerih sloni narodna stranka in nasprotnikom pšenica tem bolj cvete. Zakaj danes o tem govorim ? Ne zato, da bi hotel tako postopanje temeljito obsoditi ali onemogočiti. V tem oziru so moje besede zastonj, naši nasprotniki bodo hodili po ti poti naprej. Čim večje veljave je kdo izmed vas, tem več gnojnice se bo po njem polivalo še v naprej. Zdi se mi pa zelo potrebno opozoriti, da mi napiednjaki pri takih napadih nasprotnikov na naše somišljenike prepogostoma sami grešimo in smo malomarni. Ni primerno, čakati, da bom sam napaden in se branim, ne smemo tndi takrat rok križem držati, če je naš somišljenik napaden, zlasti če se skuša voditelje naše stranke v blato povaljati. In v tem oziru se zgode zlasti med naprednjaki usodepolne napake. Človeška slabost je, da se časih zadovoljimo s tem, da je naš tovariš tepen, ali pa da vsaj rečemo ali mislimo, kaj to mene skrbi. Marsikdo se otrese tozadevno svoje dolžnosti celo z zelo učenim izgovorom, da gre za osebnosti in ne za narod. Tako storijo celo ugledni ljudje in tako se izročijo naši pristaši ali voditelji drug za drugim usodi, če ga vzamejo nasprotniki na muho. Marsikdo je prerahločuten in vidi ne v napadih nasprotnikov, ampak v brezbrižnosti političnih prijateljev bridko prevaro in se ohladi v svojem navdušenju za stranko ter se umakne iz političnega življenja. Naša stranka bi se morala čn<?ati velikanske škode, katera jo zadene dan za dnevom na ta način. Naša javnost bi morala upoštevati, da je dolžna bojevnike stranke v današnjih težkih razmerah braniti in jih pred škodo obrekovanja po možnosti obvarovati. Ta se nam ni treba sklicevati na kakršnosibodi ljubezen do bližnjega, ampak naša lastna korist nam to veleva, ker bodo vas kot stranko in kot narod mogli vaši voditelji le tedaj uspešno in s tem večjim uspehom zastopati, čim večji je njih ugled, čim večja je njih veljava.
Kaže se pa vplivnost klerikalnih voditeljev n. pr. dr. Šnsteršiča, ki s svojim velikim vplivom celo na najmerodajnejših mestih svojim pristašem izvojuje uspehe, v naših vrstah je pa vsak čas videti kakega modrega izvenstrankarja ali nad-strankarja, ki se šteje za narodnjaka, ali celo naprednjaka, pa najde vendar veselje, smešiti vodilne može naše stranke, če v danih razmerah in vsled rovarenja nasprotnikov ne dosežejo, kar bi radi in ne veljajo toliko, kakor bi lahko, če bi se vsaj njih lastni pristaši čutili ž njimi eno, ali če bi jih vsaj ne pomagali glodati in poniževati. Glavni zbor stranke se mi zdi primerno mesto, klicati vam v tem oziru memento, da na taki podlagi stranka ni mogoča in ni mogoč narodni napredek.
Slovenci se žalibog moremo ponašati z neko slabo navado, da tudi odlični napredni možje, celo taki, ki so že v preteklosti igrali odlično vlogo v javnosti, ki se pa sedaj brez naše krivde izključujejo od sodelovanja v naši politični organizaciji, čutijo posebno zadoščenje, ako morejo vodilne osebe v naši stranki v nič devati, kjer nanese prilika. S prav posebno bridkimi čustvi morajo nas navdati dogodki, kjer ima človek od nastopa takih posameznikov vtisk, da se odlikujejo celo v zahrbtnosti proti nam, dasi nimajo od tega nobenega dobička in trpe pri tem važni narodni interesi. V imenu stranke in napredka je le želeti, da bo vsaj v prihodnje tozadevno drugače.
! Pozor naročniki!
Hrvaški listi imenoma navajajo imena vseh tistih, ki so list na dolgu. To bomo storili nekega lepega dne tndi mi, da svet vidi, kdo se noče spomniti svoje dolžnosti napram listu, katerega čita. Opozarjamo že danes, da bomo za štev.44. vsakemu na ovojnico zapisali, koliko je še dolžen do konca 1. 1912. Priložili bomo tej številki tudi položnice, katero naj vsak, ki je kaj dolžen, takoj porabi. Pazite torej pri št. 44 na ovojnice!!
Balkanska vojska.
Nekaj zgodovine.
Na Balkanu je vojska. Ves svet, ki se poprej niti brigal ni, kje so državice Črna gora, Grško itd., upira danes poglede na Balkan in vsi narodi, ki jim še ni umrl čut za pravico, žele zmago našim bratom Slovanom. Kako tudi ne? Saj se ti borijo, da poplačajo Turku dolg, ki mu ga dolgujejo že več nego pet sto let.
Kakor Huni in Tartari, tako so prišli tudi Turki iz Azije, preplavili z obilico oboroženih divjakov pokrajine, pomorili in poklali, kar jim je prišlo pod nož ter se naselili po prostranih in lepih pokrajinah na Balkanu. Naše mamice so nam pripovedovale otrokom, koliko so morali pretrpeti naši dedje pred tem nevernim sovragom; koliko več so še pretrpeli njih neposredni sosedi, katere so dan na dan morili, ropali in jim poži-gali domovja.
Turki so ropali in si priborili ves Balkan. L. 1389. so napadli hrabre Srbe na Kosovem polju, kjer ie padel slavci srbski car Lazar in ž njim vsa njegova armada. L. 1453. padel je v turške roke Carigrad, baje po svoji legi najlepše mesto v Evropi. Turška moč in podivjanost je bila tolika, da so pridivjali kakor znano dvakrat pred cesarski Dunaj 1. 1529. in 1683., a bili od krščanskih vojsk obakrat srečno poraženi. V naše dežele pa so prihrumeli, morili in požigali, kar so dosegli, kar so pa mogli, so vzeli seboj v domovino. Le po malem in počasi so si zopet opomogle balkanske državice ter prišle do zopetne samostojnosti. A dolg, zapisan s smrtjo očetov in dedov, še ni bil izbrisan. Tiščal je slovanske rodove, žgal v srcih naših bratov; marsikdaj se je dvignila na skrivnem pest, zamahnila proti jugu, češ: pride dan plačila. Ta veliki dan je prišel sedaj. Dolgo so čakali nanj, a prišel je itako nepričakovano, da ga še sedaj komaj razumevajo. Pred nedavnim čas m pač se še ni nikomur sanjalo, da stojimo na pragu novih vojsk, ko so komaj ponehale krvave novice iz italijansko-turške vojske v Afriki.
Osvobodile so se, ^o.vanske državice na Balkanu turškega jarma, toda še daleko niso dobile tega, kar so izgubile v onih strašnih časih. Srbija je dandanes zopet samostojno kraljestvo, a kje ? Stara Srbija je še sedaj v turških krempljih in njeno glavno mesto je še na turški zemlji; in s turško zemljo so še turški podaniki bratje Srbov, živečih v kraljevini; s turško zemljo so še spojeni spomini in to turško zemljo je treba dobiti zopet nazaj, saj je njihova last in na njej je njihova pravica; v prvi vrsti se pa gre za osvobo-jenje bratov, ki bivajo na tej zemlji brez vsakih pravic, tlačeni in mučeni še dandanes od turškega jarma, in to traja že pet sto let.
Ni čuda, da je mera prikipela do vrhunca, da je napeta struna počila. Balkanski Slovani, ki so se dolgo časa hudo in smrtno sovražili, so si podali bratsko roko, saj se jim gre za rešitev lastnega brata. Bolgarija in Srbija, doslej največji sovražnici, ste sklenili prijateljstvo, pridobili krai ljestvo Črnogoro in Grško ter z združenimi močm-sklenili iti na nevernika . . .
Danes pa imamo že vojno. Črna Gora, najmanjša izmed združenih državic, je začela vojsko. Vsi listi, četndi niso kaj naklonjeni Slovanom, so polni hvale za Črnogorce. Slavili so hrabre hajduke, popisovali pretresajoče prizore ob slovesu in pristavljali: klobuk dol pred takim narodom. Pa tudi v resnici je treba občudovati navdušenost tega malega rodu. Žene, ki so se poslavljale od svojih mož, so brez solz v očeh bodrile može in sinove, naj se osvetijo nad sovragom in jim zabi-čavale, da jih nočejo več poznati, če bi se vrnili domov ne ohliti od turške krvi. — Brez dvoma je, da je isto vojno razpoloženje tndi v Srbiji in na Bolgarskem. Gre se za zmago krščanstva nad onim toli kletim sovragom, ki je hotel podjarmiti vso Evropo in jo pridobiti za Mohamedovo vero. Danes bi bilo treba temn narodu samo one moči, da bi obdržal to, kar ima, četudi je dobljeno tudi to po krivici.
Ves svet gleda na Balkan. Tisoči in tisoči src koprne za zmago krščanskega orožja. In mi? Tudi naša sveta dolžnost je, da zasledujemo sled združenih Slovanov, ki je zapisana na turški meji s krvjo, da želimo zmage njihovemu orožju, saj so naši bratje. Zmagali bodo, to je gotovo, saj pravica je na njihovi strani in za pravico se bori Bog.	P. St.
Iz bolgarske zgodovine.
Ko je bilo bolgarsko carstvo 1. 1382. uničeno, je padla turška pest z vso silo na Bolgare, ker so bili Carigradu najbližji. Tudi druge balkanske države: Rumunija, Grška, Bosna, Srbija in Hrvatska so trpele pod turžko- silo, toda bile so dalje od središča in so tu in tam mogle bolj svobodno dihati. Nekaj stoletij je izginila Bolgarska iz zgodovine — nad bolgarskim narodom je ležala smrtna obsodba. Bolgari so izgubili tudi svojo slovansko narodno cerkev, v cerkvi in šoli so zavladali Grki. Tako je Turčija skušala uničiti najmočnejši in najnevarnejši narod na Balkanu. Stoletja ni bilo čuti o Bolgarih. Bolgarsko se je govorilo samo še v gorskih vaseh. Stara slovanska književnost je bila uničena. Bolgar je bila ,psovka'. V sredi te teme se je pojavila čudotvorna knjiga: „Starobolgarska istorija", ki jo je napisal menih otec Pajsij. Ta knjiga je izšla 1. 1762. Letos je minilo od tega 150 let in se je ta jubilej slavil po vsej Bolgarski. Otec Pajsij je v starih samostanih našel spomine stare bolgarske slave in je sestavil ono knjigo v cerkvenobolgarskem jeziku. Knjiga se je hitro širila med narod in je vžigala prvo ljubezen do domovine, na katero je bil že narod pozabil. Otec Pajsij je vedel, (la le zgodovina in narodni jezik lahko rešita bolgarski narod iz mrtvaškega spanja. Dočim so peli Srbi o svoji preteklosti lepe narodne pesmi — Bolgari tega niso imeli. Knjiga otca Pajsija je postala buditeljica k novemu življenju. Poslej so se skušali Bolgari dvigniti, kadarkoli so se pojavile vstaje v Srbiji ali na Grškem. Tako so poskušali vstajo 1. 1812. — torej pred 100 leti — ko je bukareški mir dal Srbiji fiuancijelno neodvisnost. Toda zaman. Vstaja se je ponovila 1.1821., ko je bila osvobojena Grška. Toda § 13. mirovne pogodbe je izločil Bolgare, ki so morali čutiti grozno maščevanje Turkov. Ko se je Srbija ž« razvijala v samostojno knježevino — pod Obrenoviči — so Bolgari bili še v turški sužnosti. L. 1876. so poskusili prvo večjo samostojno vstajo. Za to vstajo je sledila osvobodilna vojna 1. 1877. in 1878., ki je prinesla Bolgariji svobodo. Že 1. 1884. so se pojavile v mladini vsebolgarske sanje — prišlo je 1.1885. do vojne s Srbijo. Začela se je konkurenca dveh mladih držav, ki ne gresta danes druga proti drugi, ampak druga ob drugi. In v tem je rešitev obeh — v tem pa je tudi poraz starih sovražnikov balkanskih Slovanov.
Danes je Bolgarija država s 4 milj. prebivalcev, bogata in plodna, polna zdravega naroda in polna mlade sile. Nje boj za svojo zemljo je naraven — zgodovina kaže, da ima na Balkana veliko bodočnost.
Kako odhaja Črnogorec na vojsko!
„Slov. Narod" prinaša iz črnogorskega glavnega mesta Cetinja sledeče zanimivo poročilo: Črna gora je vsak trenotek pripravljena na vojno, Puške so vedno pripravljene, meči vedno brušeni, vse je vedno v vzornem redu. Treba je samo, da dvigne kralj roko — in vsa Črna gora je zbrana okrog njega. Tako se je zgodilo zdaj. Na kraljev 71. rojstni dan je bila napovedana Turčiji vojna. Dan poprej je dvignil kralj roko in Črnogorci so zapustili gore, pohiteli v dolino in bili so pripravljeni na vojsko. Bil je veličasten trenotek, ko je armada defilirala pred kraljem in odšla na jug. Črnogorec je navadno resen — ta dan je njegov obraz žarel veselja in navdušenja. Sploh ni bilo nikjer videti niti najmanjšega znamenja potrtosti. Povsod po svetu je tako, da gredo ljudje le težko na vojno in povsod je slovo od družine in od doma, od žene in otrok težko. Drugače je v Črni gori. Celih štiriintrideset let so Črnogorci čakali na dan, ko jih pokliče kralj pod zastavo in jih popelje na bojno polje. In ko je prišel ta dan, so vzplamtela vsa čustva, dolga desetletja s težavo zadrževano navdušenje za o-svobojenje bratov iz turške sužnosti je z elementarno silo ndarilo na dan in Črnogorci so odšli z navdušenjem in z radostjo v vojno. Tiho so se poslovili od svojcev. Vsak bi bil smatral za največjo sramoto, če bi pokazal le količkaj plahosti zaradi svoje prihodnjosti. Vsi vedo, da se jih mnogo ne bo nikoli več vrnilo, da ne bodo nikoli več videli doma, staršev in družine, da bodo padli na bojiščih, zadeti od turških krogelj in handžar-jev, a vendar — kaka radost, kaka plemenita bojaželjnost navdaja vse te može, mlade in stare, bogate in revne, preproste može z gora kakor
Najbolje sredstvo zoper želodčne in druge bolezni
Vam svetuje »J. ZAGAŽEN, Šmavjeta jpri Celju, ako se obrnete pismeno na njega. Pismu za odgovor priložite lO vinarsko znamko.
gospode, ki so se v Parizu izobrazili. Ravno tisto mišljenje in čustvovanje navdaja tudi ženstvo. Odličen italijanski časnikar, ki je te dni prejahal vso deželo in videl v mnogih krajih, kako so moški odhajali v vojno, pravi: Ne eno žensko oko ni bilo rosno, ne ena solza ni padla v teh dneh — tako globoko je ves narod prepričan, da je vojna najsvetejša dolžnost vsakega Črnogorca.
V Črni gori je vsak mož do 60. leta vojak. Ko je bila mobilizacija gotova, se je izkazalo, da ne manjka ne enega moža, vsi do zadnjega so prišli, kar jih je sploh doma. Kako sveto smatrajo Črnogorci svojo vojaško dolžnost, kaže naslednji slučaj : Kavas (sluga) italijanskega poslaništva bo v kratkem 60 let star. Mož je bolan, da je italijanski poslanik šel zanj prosit, naj ga oproste od vojaške dolžnosti. Vojna uprava je moža oprostila, a ta tega — ni sprejel. Ko se je poslovil od poslanika, je rekel: „Vem, da se ne vrnem iz vojne; če me ne bodo Turki ubili, me vzame prvi sneg — a štel bi si v največjo sramoto, če bi ostal doma; častno sem živel in častno hočem umreti." In mož je zapustil dobro službo, vzel puško na ramo in je šel v vojno. — Tak je Črnogorec!
Za vojno je vse, prav vse! In kako je navdušenje. Ko se je kralj pripeljal s svojim avtomobilom v Podgorico, ga je obkolilo na tisoče in tisoče ljudi, vojasov, žena in otrok in iz tisoč in tisoč grl je zadonela himna, ki jo je zložil kralj sam pred davnimi leti. Ni mogoče si predstavljati, kako veličasten je bil prizor, ko je iz tolikih grl k sivolasemu vladarju donela pesem:
O nam, onamo, za brda ona, Govore, da je razoren dvor Mojega cara, onamo vele, Bio je nekada junački zbor.
Onam, onamo, da vidju Prizren, Ta to je moje — doma ču doč; Starina mila tamo me zove, Tu moram jednoč oružan poč.
Onam, onamo, za brda ODa, Gdje nebo plavo zavija svod, Na srpska polja, na polja bojna, Onamo, bračo, spremajmo hod.
Onam, onamo, za brda ona, Milošev kažu prebiva grob, Onamo! Pokoj dobit ču duši, Kad Srbin više ne bude rob.
Vojna se je začela. Na treh straneh je črnogorska armada udrla v turško ozemlje, na jugu od Podgorice in iz bojanske doline proti Skadru, kjer se bodo Črnogorcem pridružili razni albanski rodovi, na vzhodu pa čez Berano ▼ Staro Srbijo.
Morda se tam na Dunaju in v Gradcu in v Budimpešti vdajajo upom, da bodo Turki s svojo armado premagali Črnogorce. Take nemške in madžarske glave imajo namreč kaj čudne pojme o vojni v teh krajih. Domišljujejo si namreč, da je mogoče z moderno strategijo in taktiko tu kaj opraviti. Nemški feldmaršal von der Goltz je lahko turške generale marsikaj naučil, a to vse jim ne bo nič pomagalo. Pred vsem bi morali imeti Turki vojake, ki so vajeni bojevanja na goratem ozemlju in znajo prenašati uprav nadčloveške napore. Teh pa nimajo. Torški vojak prenese marsikaj, a Črnogorcu ni kos. — Pred 34. leti so prišli Turki z velikansko armado nad Črnogorce. 150.000 Turkov je šlo nad 28.000 Črnogorcev, a sedanji kralj jih je v neštetih malih bitkah premagal in uspehi, ki so jih Turki dosegli s svojo velikansko premočjo, so bili vsi ničevi in brez pomena in niso bili v nobeni primeri z njihovimi izgubami. Da se spoznajo razmere, je treba samo pomisliti, kako je bilo v zadnjih letih pri različnih albanskih vstajah. Albanski rodovi niso nikoli združeno nastopili; redno je revoltiral le kak posamezen lod, kateremu so se pridružili prijatelji iz drugih rodov. Albanci niso imeli ne dobrega in zadostnega orožja, nobenih topov, malo ljudi, nikjer zaslombe in lič denarja, a vendar jih velika turška armada ni mogla nikoli premagati. Še manj bodo turške čete premagale dobro oborožene Črnogorce, ki imajo izvežbane vojskovodje, izvrstno artilerijo (topničarstvo) in sploh vsega, kar je treba. Mo goče, da se bodo Turki ljuto branili, saj hrabrosti jim nihče ne odreka, a to je gotovo, da bodo poraženi in da bodo Črnogorci zmagali na celi črti."
Črnogorci zmagovito prodirajo v turško ozemlje.
Črnogorska armada, ki šteje skupno nekaj nad 40.000 mož, je razdeljena v tri dele: v zahodno armado pod poveljstvom črnogorskega vojnega ministra generala Martinoviča, ki prodira južno od skaderskega jezera skozi dolino Bojane proti Skadru. Kakor pravijo poročila, je že zavzel glavno utrdbo Skadra, Taraboš, iu se nahaja ko-m?j 2 km od Skadra. Vzhodna armada je pod poveljstvom prestolonaslednika Danila in je zavzela doslej turške utrdbe Tuzi, Šipčanik in Dečič. Severna armada pod poveljstvom generala Vu-kotiča je udrla v Sandžak Novipazar in prodira zmagovito proti Kosovemu polju. Zavzela je doslej turške utrdbe Bjelopolje, Berane, kjer se je bil ljut boj, Gnsinje, Mojkovac in Rožaj. Zahodra in vzhodna armada imata nalogo pritisniti od dveh strani na Skader, ki je važna točka za nadaljne
operacije proti Prizrenu, severna armada pa ima nalogo, prodreti do Kosovega polja in se tam združiti s srbsko armado. Evo nekaj poročil z bojišča:
Na severnem bojišču. Črnogorci zavzamejo Berane, Bjelopolje in Gnsinje.
Cetinje, 10. oktobra, Berane so padle. Boji so trajali cele tri dni in so bili grozni. Črnogorska armada se je takoj prvi dan vrgla z vso silo na trdnjavo in parkrat vrgla posadko iz mesta. Toda Turki so se bojevali kot levi in naši so so morali ponovno umakniti nazaj, posebno ko so Turki dobili precejšnjo pomoč. Včeraj je padlo mesto po lOurnem boju v naše roke. Ponoči so Turki z vso silo naskočili trdnjavo, na kar so se naši iz previdnosti umaknili. Turki so si dobro v svesti velikega pomena te trdnjave in zato so jo sklenili braniti do zadnje kaplje krvi. Vse je kazalo, da bodo boji divjali še par dni. Danes so Črnogorei uprizorili generalni naskok na mesto. Bombardma je trajal neprestano več ur. Po zraku je švigalo na tisoče krogelj. Vmes so pokale tudi bombe. General Sava Vukotič se je osebno udeležil boja, kar je med vojaki povzročilo velikansko navdušenje. Na večer je nad Berano že zapla-polala črnogorska trikolora. Prebivalci mesta Berane, ki so povečini jako sovražni Turkom, so zmagovalce sprejeli s silnim navdušenjem v svojo sredo.
Cetinje, 10. oktobra. Bjelopolje je v črnogorskih rokah. Padla je tudi že trdnjava Mojkovac. General Sava Vukotič koraka s svojo armado proti jugovzhodu, kjer leži Kosovo polje.
Cetinje, 14. oktobra. General Vukotič je odposlal brzojavko, da se je včeraj vršila med njegovo armado in Turki v vasi Izidor pri Gu-sinju krvava bitka. Vas je konečno padla v črnogorske roke. Turki so imeli precejšnje izgube. Istega dne so Črnogorci v bližini Gusinja zavzeli še dve turški poziciji.
Na jnžnih bojiščih. Črnogorei oblegajo Dečič, Šipčanik in Tuzi.
Cetinje, 10. oktobra (ob 10. uri 15 min. dopoldne). Pod poveljstvom prestolonaslednika je črnogorska vojska začela bombardirati utrdbo Dečič blizu Podgorice. (Podgorica je glavno črnogorsko taborišče). Dečič je važna postojanka na potu v Albanijo in proti Skadrskemu jezeru.
Podgorica, 11. oktobra. Črnogorska armada je včeraj od ranega jutra do 11. dopoldne z vso silo obstreljevala utrdbe na Dečiču. Ob 11. je utihnila turška artilerija. Nato se je pričela velika bitka pri mestu Tuzi. Na obeh straneh so se bili kakor levi. Končno pa so vendar podlegli Turki in črnogorska armada je zavzela Tuzi.
Cetinje, 11. oktobra. Včeraj ob 4. pop. je padel v črnogorske roke Dečič. Poveljnik turške posadke se je z vsemi častniki vdal. Črnogorci so zaplenili 4 topove. Nad utrdbami Dečiča se vije črnogorska rdeče-modro-bela zastava. Vest o padcu Dečiča je izzvalo po vsej Črni gori velikansko navdušenje. Pod Dečičem je padlo 600 Turkov in 400 Črnogorcev.
Cetinje, 11. oktobra. Črnogorske čete so snoči osvojile Šipčanik, čegar vrhovi obvladujejo Tnzi. Na obeh straueh so se borili z izredno hrabrostjo in z nepopisnim navdušenjem. Radi zmaga vlada veselo razpoloženje v vsi črnogorski armadi. Z vseh pozicij se orijo vesele pesmi. Malisori se borijo z velikim junaštvom na strani črnogorskih čet. Kralj Nikola je proti večeru sprejel turškega poveljnika utrdb pri Dečiču, nato so ga odpeljali z drugimi jetniki v Podgorico.
Podgorica, 11. oktobra. Poveljnik črnogorskih čet pri Ulčinju, general Martinovič javlja, da je s svojo armado prekorači) reko Bojano, južno od Skaderskega jezera ter naskočil turško utrdbo Taraboš. Po vročem boju je trdnjava padla v črnogorske roke. Črnogorci so vjeli mnogo Turkov in zaplenili mnogo streljiva. Kralj Nikola je dobil mnogo brzojavnih pozdravov iz Rusije Bolgarske in Srbije.
Na poti proti Škadru.
Cetinje, 12. oktobra. Armada prestolonaslednika Danila šteje 20.000 mož. Vesti o sijajnih zmagah Črnogorcev se potrjujejo. Cesta, ki vodi v Škader, je v rokah Črnogorcev. Škader je v veliki nevarnosti in ni izključeno, da se pojavita obe črnogorski armadi že v treh dneh pred mestom. General Martinovič se bo prvi pojavil pred mestom.
Cetinje, 11. oktobra. Črnogorci nameravajo od dveh strani napasti Škader, kjer je koncentrirana glavna turška armada proti napredujočim Črnogorcem. V Skadru je 17.000 Turkov in 7000 mohamedanskih Albancev. Močnejši oddelek črnogorske armade koraka v smeri Podgorice proti jugu, drugi pa pod poveljstvom generala Martinoviča operira sedaj na najjužnejšem delu Črne gore ob reki Bojani. Pri Skadru se razvije glavna bitka. Če dobe Črnogorci mesto v roke, imajo odprto pot proti Kosovemu pol,o.
Cetinje, 11. oktobra. Mesto Skadar se smatra lahko za izgubljeno, ker se nahaja sedaj med dvema ognjema. Od severa prihaja princ Danilo s svojo armado in Malisori, od juga pa general Martinovič. Gotovo je, da pride pred Ska-drom do strašnega klanja. Če pade Skader, je armada Esad paše izgubljena.
Cetinje, 14. o k t o b r a. Dosedanje črnogorske izgube od začetka vojne znašajo 266 mrtvih in nad 800 ranjenih. Turške izgube so okolu 4 krat večje.
Evropske velesile še „posredujejo".
Evropske velesile so podale balkanskim državam sledečo noto:
„1. Velesile zavračajo odločno vsako postopanje, ki bi moglo povzročiti, da se moti mir!
2.	Opiraje se na članek 23. berlinske pogodbe prevzamejo velesile v korist prebivalstva na svoje rame skrb, da se izvedejo reforme v evropski Turčiji, pri čemer se samo po sebi razume, da reforme ne bodo na škodo sultanovi oblasti in teritorijalni nedotakljivosti turškega cesarstva. Ta izjava pa si pridržuje svobodo velesil za skupno poznejše proučevanje reform.
3.	Ako bi vkljub temu izbruhnila vojna med balkanskimi državami in turškim cesarstvom — ne bodo velesile na koncu vojne dopustile nikakih teritorijalnih izprememb in stoje na status quo. Velesile bodo pri porti storile skupno vse potrebne korake, ki slede iz gorenjih izjav."
To je torej vse, kar so skuhali združeni evropski diplomatje. Vsak človek, ki je količkaj zasledoval balkanske dogodke — ve, da je to taka kaša, ki je danes nihče ne bi mogel užitno prebaviti. Take obljube nič ne pomagajo — pa tudi take grožnje bi ne držale balkanskih držav od vojne.
In balkanske države tudi niso mogle drugo storiti nego dati odgovor, da jim take obljube ne zadostujejo in da je prišel čas, ko mora odločiti orožje.
Ultlmatnm balkanskih držav.
Sofija, 14. oktobra. Včeraj zvečer so Bolgarska, Srbska in Grška izročile velesilam odgovor na njihovo noto in obenem podale Turčiji ultimatum. V bolgarskem ultimatumu se zahteva med drugim, da se vsem evropskim vilajetom Turčije dovoli popolna avtonomija, da se te reforme izvedejo tekom šestih mesecev in da se turška armada nemudoma demobilizira. Kolikor se more presoditi, ne bo Turčija na ta ultimatum dala sploh nobenega odgovora.
Dunaj, 14. oktobra. V tukajšnjih diplomatskih krogih zatrjujejo, da je docela izključeno, da bi Turčija na ultimatum Bolgarske. Srbije in Grške dala kakšen odgovor.
Srbska armada — pripravljena.
Srbska armada se zbira na več krajih in misli udariti v Turčijo na 3 ali 4 straneh; en oddelek čez Kraljevo in skozi dolino Ibara na Kosovo polje, drugi čez Kuršumlijo na Prištino in Kosovo polje, tretji in glavni čez Niš, Vranjo in Ristovac na Škoplje, četrti se pa pridruži desnemu oddelku bolgarske armade. Natančni načrti so seveda tajnost generalnega štaba. Srbski vojski se pridružujejo dan za dnem trume četa-šev in beguncev iz Turčije.
Bolgarska armada
bo seveda čudi prodirala v več oddelkih in na več črtah v Turčijo. Glavni naval pa bo šel skozi dolino Marice na Jedrenje (Adrianopel). Tamkaj zbira Turčija tudi glavni del svoje armade. Čuje se, da postavi tja 160.000 mož.
Grška armada.
Dočim bodo od severa in zahoda pritiskale na Turčijo črnogorska, srbska in bolgarska armada, bo pritiskala od juga Grška. Rezervisti od 1. 1897. in 1898. so poklicani pod orožje. Iz Aten poročajo 12. oktobra: Grški prestolonaslednik Konštantin je danes v spremstvu princa Jurija odpotoval iz Aten v Tesalijo na vojno pozorišče, da prevzame vrhovno poveljstvo in odredi zadnje odredbe. Vkljub temu, da je prestolonaslednik odpotoval že na vse zgodaj, se je zbrala pred kolodvorom velikanska množica ljudstva, ki mu je priredila viharne ovacije in klicala: „Živela Bolgarska 1 Živela Srbija! Živeli črnogorski janaki!"
Tarči j a se ne nda. Sultanov poziv na narod ln armado.
Carigrad, 12. oktobra. Sultan je izdal na armado proklamacijo sledeče vsebine: Naši majhni sosedi so se dvignili, da odtrgajo od našega cesarstva ozemlje. Ti utopisti pa so pozabili na junaške čine naših proslulih čet. Kličem vas na boj za domovino proti sovražniku, ki se bori proti pravici. Poživljam vas, da dokažete, da živi še stara turška hrabrost.
Prostovoljci za balkanske armade.
Boj balkanskih držav proti staremu sovražniku krščanstva je vzbudil takoj povsod velikansko zanimanje. Na Ruskem se je priglasilo že na tisoče in tisoče mladih ljudi za prostovoljni vstop v vrste srbske in bolgarske armade. Ravno tako tndi drugod. Dne 12. okt je poročal brzojav iz Zemuna, da je tam hotelo 34 Hrvatov na Srbsko, da bi vstopili tam kot prostovoljci v srbsko vojsko, a so jih orožniki v Rami aretirali.
Dunaj, 14. oktobra. „Neue Freie Presse" priobčuje očividno iz vladnih krogov naročeno vest, da Avstro-Ogrska nima povoda za kakšno posredovanje, ako črnogorska ali srbska armada ndre v Sandžak-Novipazar. Šele po končani vojski bo skrbela Avstro-Ogrska za to, da ji ne bo za-tvorjena pot proti jugu.
Dunaj, 12, oktobra. Dasiravno avstrijska vlada odločno zanika vesti o mobilizaciji, vendar jO poklicala, kakor priznava sama, rezerve tega leta, ki bi morale, kakor je bilo prvotno sklenjeno, priti k orožnim vajam šele spomladi prihodnjega leta. Krakovski armadni zbor je baje ojačen na zvišano mirovno stanje.
Dnnaj, 12. oktobra. Vojni odsek delegacij je zboroval danes popoldne do 3. ter je sprejel vse vojne kredite. Proti so glasovali soc. demokrati in delegata Klofač in Spinčič.
Rusija mobilizira ob avstrijski meji.
Varšava, 14. oktobra. Tukajšnji listi poročajo, da Rusija mobilizira z velikansko naglico. Prihodnji teden bo v varšavskem okraju stalo že 150.000 vojakov pripravljenih za vsak slučaj vojne.
Berolin, 12. oktobra. Nemški listi vzdržujejo z vso trdovratnostjo vest, da se ha carskem dvoru vedno bolj pomnožujejo pristaši struje, ki zahtevajo, naj Rusija na vsak način podpira balkanske države.
Svetovna vojska?
V političnih krogih se z vso resnostjo računa s tem, da bi nastala splošna vojska med evropskimi drŽavami, ako bi se ena ali druga država hotela vtikati v balkanski požar.
f\m oHraj.
Požar. Dne 11. t. m. je izbruhnil pri Antonu Habjaniču na Lešnici pri Ormožu požar, ki je upepelil hišo in gospodarsko poslopje. Od 6 goved so 4 zgorela, tudi vse svinje. Posestnik je bil med požarom s konji v vinogradu. Ogenj je zanetila hudobna roka, zakaj goreti je začelo na več straneh obenem.
V Halozah je vinska trgatev povečini že končana. Pridelek zaostaja za prejšnjimi letniki tako glede množine kakor glede kakovosti.
Javna ljudska knjižnica v Rogatcu, katero je ustanovil „Klub slov. naprednih akademikov v Celju", se je v kratkem času obstanka izkazala kot živa potreba. To dokazuje dejstvo, da se je v sedanjem času, ko imamo kmetje še največ dela, izposodilo v 9 nedeljah 85 knjig. Več čitateljev bo še pozimi, ko delo miruje.
Iz Konjic poročajo: Leta 1911 je stavbar Schmidt razširil tukajšnjo nemško šolo. A pri tej stavbi je imel nesrečno roko. Dne 8. oktobra ti. se je nagnil strop V tretjem razredu za prilično 10 cm. Učitelj je nesrečo pravočasno opazil in poslal otroke domu.
BrežtsHt ©Kraj.
Iz Brežic poročajo: Trgatev se je pričela na Bizeljskem in drugih vinskih eoricah našega okraja že v polnem obsegu, ker grozdje močno gnije. Mošt se plačuje po 36—50 vin. liter. Na bližnjem Hrvaškem imajo bojda letos boljšo vinsko letino ko na Štajerskem.
Sloilenjcgra^i oKraj.
V Otiškem vrhu pri Spodnjem Dravogradu je bil 7. t. m. izvoljen za župana gospod Vin-cenc Jamnik, veleposestnik in lastnik umetnega mlina.
Iz Šoštanja. Obilo smeha je povzročil v nedeljo, dne 13. oktobra izlet tukajšnjega nemškega pevskega društva v Velenje. Društveni zastavonoša se je baje skril, da bi mu ne bilo potreba vdeležiti se izleta. Seveda je prišlo vsled tega društvo v škripce za njegovega naslednika. Po dolgem brezuspešnem iskanju se je morala obljubiti nagrada onemu, ki bi ponesel ž njimi zastavo. Tako je prišlo do novega zastavonoše,
—	Haukejevega mesarja — ki se je v splošno zadovoljnost in zabavo Slovencev „štram" držal. Vse kaže na „vzorne" razmere pri naših Mihl-nih! — V Velenju pa so zopet streljali kozle! V družbi z dično celjsko gospodo so se zelo oholo in prezirljivo obnašali napram udeležni-kom — domačinom, ki so končno, siti žaljenj, demonstrativno zapustili Rakove prostore. Cela nemška prireditev v Velenju je imela silno kla-vern potek. Prepovedan jim je bil sprevod z godbo po trgu in izobešanje frankfurtaric. Ude-ležniki - tujci so se večinoma porazgubili »o slovenskih gostilnah v največjo jezo Raka in Golla.
—	Da je bila mera poloma polna, je prišlo še do že omenjene hude razmere pri domačih ,.Nem cih". Ti so se n nneč spozabili, da so na „štram tajč" prireditvi, i -o govorili med sabo — slovenski.
j/u ir$Hi oKraj.
Slovensko ; deljo, dne 20. om< odru prvič koin < desetletja sem o najraznovrstnejš nikdar na vis I pevske moči bo i . pridno in vztm i < bo predstavija m igra, v kateri i> • šole. ki bodo i je imela dram
i <l ilišče v Mariboru. V ne-i 1912 se vprizori na našem i opereta ,.Vzbujeni lev". Žn C zarjali mariborski Slovenci r . toda opereta še r;i bila k t .'f, torej prvokrat. Najboljše s > i" ovale, ki se že dolgo časa vadijo. Zajedno z opereto se mika „V civiiu", enodejanska o nastopali gojenci dramatične pni ko pokazati, kakšen uspeh na šola. Slavno občinstvo bo
imelo priliko to pot se prepričati o novem napredku dramatičnega društva v Mariboru.
Iz Maribora. V nedeljo, dne 20. t. m. popoldne ob 3. uri se vrši v restavraciji Narodnega doma" ustanovni občni zbor naprednega političnega društva za mariborsko okrožje. Poset-niki občnega zbora si obenem lahko ogledajo zanimivo »Obrambno razstavo", ki bo odprta v nedeljo, 20. oktobra celi dan. Zvečer se poje v gledališču komična opeteta »Vzbujeni lev".
Pripravljalni odbor.
Narodno - obrambna razstava v Mariboru se otvori v prostorih Čitalnice v ..Narodnem domu v soboto, dne 19. t. m. ob 3. uri popoldne ter bo občinstvu na ogled do vštetega pondeljka, 21. t. m. — Naj nikdo ne zamudi, ogledati si nad vse zanimivo razstavo, ki nas pouči o kulturnem, gospodarskem in nacijonalnem stanju našega naroda ter na3 opozori na vsenemške in italijanske cilje in težnje po naši domovini. — Da bo obisk vsakomur omogočen, znaša vstopnina le 20 vin.
Nov kolodvor bodo stavili v Št. Ilju v Slov. Gor. Dne 8. t. m. se je vršil politični obhod. Dozdanje poslopje (postajališče) se bo podrlo in postavil se bo velik kolodvor s skladiščem i a drugimi potrebnimi prostori. V to svrho je kupila Južna železnica 13.000 kvadr. metrov zemlje. Novi kolodvor bo služil tovornemu in osebnemu prometu ter prometu za brzovozno blago.
Selnica ob Dravi. Tukajšnjo c. kr. pošto vodi zagrizena nemčurka, veletrgovčeva soproga gospa Jagritsch. Ta visoka gospa si upa zahtevati od kmetov za izpolnjenje poštnih položnic za vplačevanje davkov pisarino od 10 do 20 vin. — Obračamo se do gospodov poslancev s prošnjo, da se pobrigajo za to zadevo, ter pri c. kr. poštnem ravnateljstvu odločno protestirajo proti takemu izsesanju ubogih slovenskih kmetovalcev, ki že itak komaj pridobijo denar za visoke davke; naj „ubogi" poštarici izposlujejo večjo plačo, da ji ne bo treba na ta nelep način pobirati krajcarjev.
Trgatev v Slov. Goricah je v polnem teku. Vinogradniki niso hoteli dalje čakati, ker je začelo grozdje zadnji čas hudo gniti. Mošt ima od amerikanske trte po 11 do 16° sladkorja, od stare po 10 do 12°.
V	Selnici ob Muri so občinske volitve z dne 20. avgusta 1912 v vseh treh razredih potrjene. Zmagali so, kakor znano, Slovenci.
V	Spodnjem Gašteraju pri Št. Jurju v Slov. Goricah so pri občinskih volitvah Štajercijanci propa ili. Cela župnija Št. Jurij je sedaj v slovenskih rokah.
Gimnazijsko poslopje v Mariboru, sezidano pred 28 leti, je postalo letos premajhno. Zavod ima 17 razredov, od katerih so letos dva morali namestiti izven gimnazije v dijaškem semenišču. Načrti za prizidek k gimnaziji so baje že izdelani.
V	Kamnlci pri Mariboru so občinske volitve iz tretjega razreda vsled pritožbe Slovence/ ovržene, ker so se pri volitvi 9. maja 1912 ne-pečatene glasovnice proglasile za veljavne in so se iste med skrutinijem pečatile. Za t;etji razred bodo v kratkem nove volitve.
£jutotner;Hi ©Kraj.
Iz Ljutomera. Učitelj Franc Jožefove šole g. Iv. Baukart je šel na leto dni k vojakom. Na njegovo mesto je imenovan učitelj g. Ciril Miki od Sv. Duha na Stari Gori.
V ljutomerskih goricah so začeli s trgatvo. Podbirina ima od 17 do 19° sladkorja, mošt pa 16—19°. Splošna sodba je, da bo tudi letošnia kapljica prav dobre kakovosti. Kupci že pridno prihajajo. Cena moštu je od 52 do 72 vinarjev.
CsljsHi oHraj.
Iz Celja poroča ,.Slov. Narod" o regulaciji Koprivnice sledeče: „Od Šmarrnega teče skozi Celjsko okolico ob severnem robu posestev, ki še spadajo pod mestno občino ce'jsko in dalje preko Dolgega polja proti Voglajni potločtk, ki ima le neznatno množino vode, ako je suho leto. ki pa letos dela velike neprilike mejašem. To je Koprivnica. Strugo ima ta potoček, posebno v neposredni mestni okolici, zaradi malega padca skrajno vijugasto, tako da voda ne more odtekati. Če nastane najmanjša povodenj, jo udari čtz bregove in na Lavi in po celem Dolgem polju je imamo polno v kleteh, da o škodah na travnikih in polj h niti ne govorim. Ta potoček bi se dal z malimi stroški uravnati — ali pri nas je že tako, da se najpotrebnejše stvari dostikrat naj-dalje zanemarjajo. Naj bi mestna, kakor okoliška občina in posamezni interesenti stopili skupaj in bi začeli z akcijo za regulacijo. Po mojeiu mnenju bi šlo z malo podporo obeh občin in interesentov in se ne bi bilo niti treba na deželo in državo zanašati, ker od tam bo ':am prišla pomoč ob sv. nikoli. Davkoplačevalec" — Podpisujemo z obema rokima.
Iz Celja. N' slovenski okoliški šoli je v šolskem letu 1912/13 z >pet nad 400 učencev, t- dri j za lukii ie, s katerimi razpolaga ta zavod v učne svrhe, n«raviio°t ogromno število. Nt tej šoli obstojajo že leta tri paralelke, ena celo že nad 11 let: a vse te paralelke so doslej še pro-vizoričue! Seve (>ri nemški mestni šoli je to vse
drugače. Nas Slovence se pač mora povsod zapostavljati! — Kakor slišimo, se krajni šolski svet za celjsko okolico resno poteguje za ustav-ljenje para!elk na okoliški šoli ter za ustanovitev nove paralelke k IV. razredu, ki šteje letos 84 učencev. Videti hočemo, kaj ukrene ljubljeni naš deželni šolski svet štajerski.
V nedeljo, dne 27. t. m. se igra v celjskem »Narodnem doma" Finžgarjeva „Naša kri".
Hiša v Celju. V pondeljek, dne 28. tm. ob 10. uri dopoldne se vrši v pisarni notarja g. L. Baš a v Celju prostovoljna dražba hiše ležeče v Celju v Graški ulici št. 8. Opozarjamo ua to prodajo zlasti naše trgovce in obrtnike, ker leži hiša v središču mesta v najbolj prometni ulici. Opozarjamo na to prodajo pa tudi naše narodne kroge, da ostane slovenska posest v slovenski roki. Več v inseratu.
Poročil se je 14. t. m. v Petrovčah g. dr. Fr. Kovča, c. kr. sodnik v Ilirski Bistrici, rojak iz Gomilske, z gdčno Fani Jarmošek iz Celja. Mnogo sreče!
Sestanek slovenskih trgovcev se vrši danes v četrtek, dne 17. oktobra v gostilni g. Pod-goršeka v Zavodni pri Celju.
Za »Sokolski dom" v Gaberju pri Celju je na odkodnici g. Hinka Zagoričnika v „Sokol-skem domu" 12. t. m. nabrala gdčna Natalija Va-bičeva K 2'—.
Od Sv. Štefana pri Šmarju. (Občinske volitve). Dae 10. t. m. smo imeli občinske volitve. Klerikalci so se zadaji teden močno trudili, posebno dozdajni g. župan, obč. tajnik in občin ski policaj. (Bodo vsaj čevljarji kaj zaslužili! Op. ur). Tudi klerikalci so pri volitvi goljufali, zakaj nekateri so dajali po 2 glasovnici v škriajico. Mislili so, da pridejo s sleparijo do zmage in da bodo še zanaprej obdržali popolno gospodstvo v občini. Pa se jim ni posrečilo. V tretjem razredu so prodrli trije naši kandidati kot odborniki in dva kot namestnika (nasprotniki so dobili 3 odbornike in 1 namestnika); v drugem razredu mi 2 odbornika in 3 namestnike, (nasprotniki 4 odbornike); v prvem razredu mi 5 odbornikov in 2 namestnika (nasprotniki 1 odbornika in 1 namestnika. Mi imamo torej 10 odbornikov in 7 namestnikov, nasprotniki 8 odbornikov in 2 namestnika. Pa tudi med temi 8 so še štirje taki, ki se ne priznavajo k nobeni stranki, ampak so mirni in trezni možje. Klerikalci imajo torej v resnici samo 4 svoje odločne pristaše v odboru. Tako smo v tej občini napravili za enkrat nekaj redu. Več pa pride še pri prihodnjih volitvah.
Od Sv. Štefana pri Šmarju se nam poroča: Naš občinski tajnik je na prav nepošten načifl agitiral za klerikalce pri obč. volitvah. Hodii je od hiše do hiše in pravil, da hočejo „liberalci" župnika proč spraviti itd. Od neke ženske pa je na naravnost goljufiv načiu dobil pooblastilo. Nič ji ni rekel, da se gre za volitve, ampak ji je dal pooblastilo v podpis, češ naj podpiše za asekuranc. Ime dotične ženske je vsak čas na razpolago. In ta človek je še povrh vsega
—	učitelj! če je že sam raznašal izkaznice in glasovnice, bi naj bil rajše v tem oziru gledal na boljši red, namesto da je letal za babami za pooblastili!
prušNene in druge priredita.
Glavno zborovanje „Podpornega društva za uboge učence e. kr. samostojnih nemško-slovenskih gimnazijskih razredov v Celju" se vrši 19. t. m. ob 2. uri popoldne v zbornici slovenske gimnazije.
I/, Gaberja Opozarjamo še enkrat vse celjske in okoliške Slovence na veliko vinsko trgatev, ki se vrši v nedeljo dne 20. oktobra v dvorani ..Sokolskega doma". Ztčetek ob 7. uri zvečer. Svira prilmbljena godba. Vstopnina 40 vin. za osebo.
—	Prireditev, ki se vrši v prid Gaberski Ciril-Metodovi podružnici, nudi vsako leto obilo prijetne zabave, ter še enkrat vse celjske in okoliške Slovence na njo prav prijateljsko vabimo.
Nežni, slabotni otroci
kmalu okrepijo, če dobijo Scottovo emulzijo ribjega olja redno nekaj časa. Mnogo okusnega in tečneiša nego navadno ribje olje se navadno rada iemhe, je lahko pret>av'im, in njen ugodni učinek ne izostane dolgo. Scottova nnulzija posuešuje ta-t trdnega mesa, razvoj krepkih m šic, nien vpliv na rast kosti je. brzdvomen. Vsled splošne okrepitve začnejo otroci kmaiu kazali več smisla in veselja do življenia, in mnogokrat ie čez malo čas, veselo skačejo semintja. Kot krepil no sredstvo za otroke je Sco>tova emulzija, v kateri je redilna vrednost olja z niiner;iličnimi oo.iatki znatno povečana, nedvomno na prveiii mestu, a biti mora prava Scotto-a - mu zija.
Cena original,ii steklenici 2 K 50 v. Pobi se v vseli 1 karnah. <> pošljete 50 v v znamkah na Scott & Bownp. .1. z o. z., Dunaj VII. in se sklicujete na ta li-t dob t^ enkratno poskusno pošiljate? od ene lekarne.	5H 7
Prilaga },Narodrseitiy Listu" št. 42
LISTEK.
s>
Češki otok pod nemškimi valovi.
Spisala Sokolova. — Poslovenil S. K.
(Dalje.)
»S tem mi je padel kamen od srca«, se je oddahnil Petriček. »Bog povrni gospodu zdravniku, da se je spomnil na nas. Tudi Kaderžabkovici ne bode žal, če bode nas vzela k sebi, stregli ji bomo kot materi«, je dejala Petrička. In vsi so bili veseli tega, da so še pozabili na Tonino službo.
Vsi so bili veseli, da so imeli stanovanje.
»In tako se ne bomo selili na cesto?« je vprašala mala Slavica z glasom, kakor da je razočarana. Ko je namreč v poslednjem času neprestano slišala, da bodo šli vsi na cesto, se je tega veselila v svoji otroški naivnosti. Rada bi bila le znala, kako bode to, a nekaj ji je dejalo, da velikih ne sme za to vprašati. Morala se je zadovoljiti s tem, kar ji je povedala Blaženka, ki je imela še nejasen pojm o tem, kakor Slavica, in komaj se je vzdržala, da ni jokala, ker se je nepopisno veselila dneva, ko bi mogla Jezdinovi in Turinovi Savki v šoli glasno klicati: »Glejta, nas so preselili na cesto, vas pa ne«. — A nekaj jo je zadrževalo. Samo pomišljala le, kako bode na cesti, da jo bodo mogle obiskati vse njene tovaršice, ker na cesti sme biti vsakdo, dočim v hiši ni trpela njena mati njenih sošolk.
A zato je Petrička pomirjena še tisti dan odšla k stari Kaderžabkovici.
VI.
Bilo je krasno majevo jutro, ko ie cela Petričkova družina stala na ještjedski postaji, spremljajoč Tono, ki je odhajala v Prago. Ravno preko tračnic se je videl silni gorski greben, ki je nosil na svojem hrbtu črno hosto, v podnožju so zeleneli travniki.
Prišli so zelo zgodaj, blagajna še ni bila odprta. Tona, čeprav je bila sama močno ginjena, ker težko je zapuščala svoje drage, vedoč, v kaki borbi jih zapušča, se je delala mirno m veselo, da bi odgnala vsako skrb z roditeljevih obličij.
Posebno matere ni hotela vznemirjati. Dolgo se Petrička ni mogla pomiriti, ko je zvedela, da namerava Tona v Prago v službo.
»Kaj bom revica brez tebe?« je vzdihovala »ln moj otrok mora služiti!« je tožila. Tona "je imela mnogo truda, da jo je sprijaznila s svojim načrtom. Posegla je za pomoč tudi po takih malenkostih, katerim sama sicer ni zaupala, a je mislila, da bodo ugodno vplivale na mater. Razveselila je namreč mater s tem, da se deklicam, ki pazijo na otroke, v bogatih družinah reče »gospodična«; in to je pomirilo mater. Sama se je veselila, da pride v češko hišo, katera more podpirati češki narod. In odločila se je v duši polna navdušenja in najboljših nakan, da bode vestna, skrbna, pridna, prijazna, kar jt najbolj potrebno pri otrocih; veselila se je pri misli, da bode njej zaupanim otrokom, katere je že naprej ljubila, v srce vsadila vse dobro, in s tem isti mah tudi ljubezen do češkega naroda. Mlada duša je sanjala še o drugi nalogi, ki jo čaka v družini gospoda Rudkyja.
Gotovo jo bode gospod Rudky spraševal o razmerah, v katerih žive Cehi v Ještjedu, ko se toliko zanima za češke manjšine. Vse mu bode opisala: bogate božične darove v nemških šolah za otroke čeških odpadnikov, da s tem še ložje dobijo druge otroke, preganjanje čeških delavcev, obrtnikov, mt-ščanov, vse ono trpljenje, ki ga je bila njena duša polna, in svojo ljubezen do svojcev, do rojakov, do sotrpinov.
Opisala mu bode zvestost do svojega naroda, zavednost; naštela mu bode žrtve, ki so podlegle v težkem boju, ki so izgubile svoje premoženje, da, mnogi tudi svoje življenje; povedala mu bode tudi, da v mnogih slučajih bi mala moralna ali materijelna podpora ohranila cele vrste našincev. Vse, vse bode povedala temu odličnemu in bogatemu narodnjaku, da zve iz njenih ust, koliko trpe in česa potrebujejo njegovi preganjani rodni bratje.
Teh nekaj dni, ki jih je preživela pred odhodom, je spala malo. Sedaj je ni več strašila tema s svojo praznoto, ki jej ni dajala nikakoršnega odgovora, temveč sedaj je prodirala skozi temo svitla nada. Sedaj je videla, da se v tej nočni temini pomika svetloba bližje in bližje, jasnejše. Na pomoč ji hite iz daljave rodni bratje v narodni ljubezni. Krasijo velikansko božično drevo, zidajo v Ještjedu hiše za Cehe, da bodo pod lastnim krovom. Videla je tudi krasne prostore, zatočišča za vsakega po težkem delu, kjer se je jačila narodna zavest, kjer se je hrabrilo, vzpodbujalo, da vstrajaio, kjer je plamtel ogenj navdušenja, kjer se je svobodno čula češka beseda in kjer je svobodno odmevala češka pesem. Videla je krasno stavbo s ponosnim pročeljem, še lepše nego ga imajo nemške hiše v mestu, in na stavbi se je blestel napis: »Češki dom«.
Ti njeni načrti in premišljevanja so ji naprav-ljali odhod od doma malo lažji. Saj se bode razvedrila zopet s svojci, ko se probudi ljubezen do tukajšnjih Cehov. In ona bode budila na pravem mestu, v hiši bogatina — narodnjaka.
Sedaj, ko je prišel čas slovesa, je občutila vso težo ločitve. Morala je pustiti v borbi že osiveli glavi. Ne bode več pri njih, da bi vsaj s tolažbo sladila to težko življenje. Sinoči je bila naročila Vojtehu, naj tolaži stariše, in naj stori vse, kar mu bodo rekli.
»In tako naj vas vse skup Bog čuva, vse skupaj«, reče Tona, poslovivši se od vseh. Začutila je, da je v materinem naročju. Mati ji je napravila na čelu križ, in jokati ni prenehala. Tudi Petriček jo le privil na prsa, govoreč ji:
»Bog te naj spremlja, drago dete; in naj ti dodeli vso srečo«, pa je pričel miriti in tolažiti mater: »Ne jokaj, mati, obriši si solze! V Prago gre, med svet; če bi jo odtajn spremljali v — Ještjed, tedaj bi se morali jokati. A ti reci tam v Pragi, da smo tu sami prosti obrtniki, da poznamo narodno dolžnost in da ne bomo grešili na njej do zadnjega diha.«
»Povedala bom«, je ponavljala Tona, »pomagaj vam pri tem Bog!«
Še enkrat je objela mater in morala je v vlak, njeni dragi so ostali na kolodvorskem hodniku za ograjo.
Še enkrat je pogledala skozi okno na svoje mile, katere je zapustila v tugi samo zato, da jim pomaga v njihovi bedi. Skupno so stali. Mati je pla-kala, oče se je zresnil, Vojteh je mrko zrl pred st, samo sestrici sta se otročje smejali nekako v zadregi kakor mlad majev dan — in odpeljala se je njihova nada v Prago.
(Dalje sledi.)
Stara pravda.
Spesnil Anton Aškerc.
VI.
Boj pri Brežicah.
(Septembra 1516.)
„Le vkup, le vkup, le vkup . . . erhangen und auch gespisst."
Hi- P.)
,.Kd6 trka zunaj... o polnoči ? — „„Odprite! Kum Zorko pred vrati stoji."" — „Od kod?" — „,.Iz Brčžic ... iz boja!"" — „Odprta ti koča je moja!"
„Iz Brčžic! Divj& li še pravde vih&r?" „.,Ne! Danes potihnil je za vsegd&r; mir sklenil je Ditrihštajn Žiga * --Nad njim nikjčr vdjvode ni ga.
„ »Odbijali vraga smo z levjoj močjčj Kij s sulicoj, z mečem bit, sablje s kosčj ... Nocdj je vse tiho tam doli.. . Zdaj ukaj vsak grad naokoli!
„„0, miren sedaj je vsak puntar — tlačen! Mir rajski opčvata krOkar in vr&u .. . A kar se nas bilo v dolini, naznanjam vam jaz ga jedini!
„„Tristo jih po bitvi ostalih še roj v vrt mestni nažene vam Ditrihštajn, voj, nasmejč se Žiga in dčje: Pok&j pak so prazne tč včje?
Pet kmetov — ni res li tovarši? — lehkč Kot sadje nosilo bi vsako drevč! Ko n&lašč, prekrasna — veš&la . .. Pa naj se poskusi t& — šala! — ""
* Vodja cesarskih in graščinskih čet v boju proti upornim kmetom pri Brežicah.
MOfA STARA
izkušnja je in ostane, da za odpravo peg in za dosego in ohranjenje nežne, mehke kože in bele polti in boljšega mila kot svetovnoznano lilijno mlečno milo Steckenpferd, znamka jezdna palica, od Bergmanna & Co., Tetschen a. B. — En kos se dobi za 80 vin. v lekarnah, drogerijah in vseh enakih trgovinah. Ravnotako se obnese Bergmannova lilijina krema „Manerau čudovito pri ohranjenju nežnih, belih ženskih rok; dobi se v tubah po 70 vin. 135 40-36
Popisi.
Krlževci. Ne bo več dolgo, in naš kaplan Ostrž bo zapovednik cele fare. Ko smo imeli ..Ciril-Metodarji" dne 15. septembra veselico, je zapovedal mežoarju, da mora vso noč stražiti cerkev pred liberalci. Potem pa je pravil okoii: ..Glejte, kakšni so liberalci, še cerkev moramo zastražiti pred njimi!" — Ko so drugi dan nekateri šolarji pomagali gostilničarju Solini vračati izposojene stole, jih je pa nahrulil: ,.Ali ne veste, da je bila tam brezbožna, liberalna veselica, vi pa še pomagate? Zato boste vsi tepeni v šoli!" — Le tako naprej, gorpocl kaplan! Javnost naj blagovoli presoditi, ali je lepo za duhovnika, da hoče vcepiti nestrpnost že v srca mladine. Zdaj imamo kaplanovega izzivanja že preveč; čisto lahko se mu kdaj pripeti kaj neljubega, kadar bo zopet spremljal dekleta ponoči domu. Seveda bo tega kriv zopet „študentovski oča", kakor da bi drugi vsi plesali po kaplanovi godbi! - Pri zadnji Slomškovi slavnosti je bila lahko velika udeležba, ker se je agitiralo v Veržeju in tukaj celo s priž-nice za njo. Ljudje pa so se morali vendar prav pošteno dolgočasiti, drugače bi jih ne bilo popi halo toliko iz novega ..društvenega doma" v gostilno k Solini. Radovedni smo tudi, koiiko deviških vencev — domačih in tujih — je ovenelo ono noč po Slomšekovi slavnosti, ko se je popivalo in ra jalo pri Hauptmanu do drugega dne; pa o tem začasno zgodovina molči. — „Slovenski Gospodar"
tudi hvali našega kaplana, da je dosegel največje število novih naročnikov (60), ko je hodil po zbirci. K temu rečemo samo to: ljudje so res dobri! Najprej daj pošteno mero zrnja — seveda prostovoljno — potem pa še svetlo kronco iz žepa! Kaj zato, če ti manjka potem za sol ali petrolej, da je le „ Gospodar'1 v hiši! Res, mnogo stori in žrtvuje dober faran za ljuba nebesa — da jih imajo duhovni gospodje^na tem svetu, on pa po smrti. Drugo prihodnjič!
Malanedelja. Dandanes se res ni čuditi, da peša vera, kleiikalizem in zloraba vere v politične namene pa gre vedno bolj v klasje. — Tukaj imamo prav fletnega župnika Jož. Kolariča. V gostilni prebije skoraj več časa ^ego doma. Kadar se ga (am na vleče tako, da „z glavco dol pokima" ali pa, da postane pravcato rabijaten, tedaj se bolj zmerni ljudje čez to čudijo, kako neki je mogel ta božji namestnik sploh postati župnik. Njegovo vedenje se namreč prav nič ne strinja z dostojanstvom župnika. Nič novega ni, ako v takem „natrkanem" stanju vrže ob tla kakega otroka, pograbi za lase kako žensko, ali pa poskuša atletske prijeme na — moških; dokazi so na razpolago. Krčmar Mat. Kosi je vsaj blaga duša, da ga enako usmiljenemu Samaritanu spravi lepo domu, ako mu odrečejo noge službo. Zmerni žup-ljani želimo, da gospod župnik neha s takimi javnimi nastopi, če pa že rajši popiva v gostilni kakor doma, naj pa se obnaša dostojao in svojemu „velečastitemu" naslovu primerno ter ne strelja v bodoče več takih kozlov; lahko bi se namreč v nas vernih ovčicah vzbudila upravičena želja, da se čim prej poslovi od nas. Cisto drugačen ugled ima gosp. kaplan, s katerim smo vsi zadovoljni. Škoda le. da se nam prevečkrat odpelje nekam tja dol! Pa to so njegove zasebne stvari!
Gospodarji pabcrHf-
Klerikalci in kmečko zadružništvo. Iz
Ptuja nam pišejo: Mnoge kmečke hranilnice iu posojilnice na deželi so posebno letos in lani, ko imamo pomanjkanje denarja na vseh koncih in krajih, uvidele, da je treba pred vsem gledati na to, da si povečajo lastno glavnico. In začele so po nasvetu čeških in nemških zadružnikov z zvišanjem deležev. Klerikalci sami prav dobro vedo, da bodo morali iti isto pot in merodajni njihovi zadružniki jo tudi že za rajfajznovke priporočajo. Popularna seveda stvar ni, posebno sedaj, ko se je ljudi na deželi-že z malimi 2 kronskimi deleži razvadilo. Mnog se jezi — iu „Slov. Gosp." je tisti list, kateri daje z veseljem prostora za napade na tiste može, ki bi radi našemu kmečkemu zadružništvu pomagali. To se je sedaj že zgodilo z napadi na g. dr. Goriška pri Sv. Lenartu v Slov. gor. iu na poštarja Škrleca pri Sv. Tomažu nad Ormožem. Tako postopanje klerikalnega lista je skrajno grdo in hinavsko. Blatiti koga proti lastnemu boljšemu prepričanju samo iz strankarskih ozirov, to more storiti le kak klerikalec.
Kri in druge odpadke zaklanih živali je najbolje spravljati na kompost. Navadno se meče te stvari na gnoj, kar pa je napačno. Tu dolgo ne segaijejo in kure ter psi je spravljajo na dan. Na kompostu, kjer se ja seveda mora z zemljo zagrniti, so popolnoma na miru, se hitro razkrojijo in so največjega pomena, ker dajejo kompostu one snovi, ki je temu-le najbolj manjka. Mesarji naj imajo vedno poleg mesnice en ali dva široka komposta, da sprejemata vse odpadke zaklanih živali. Boljega gnojila ne morejo imeti, nego je takšen kompost!	„0. N."
Ugašanje petrolejskih svetilk. Mnogo nesreč se pripeti vsled neprevidnega ugašanja petrolejskih svetilk tudi še dandanes. Temu se ni čuditi, ako pomislimo, kako z lučjo ravnajo. Ali zamore nastati kaj druzega nego razpok (eksplozija), ako z vso silo na vrhu cilindra pihnemo? Le slučaju se imamo zahvaliti, da se ne pripeti vedno kaka nesreča. Sicer bi še šlo, ako bi po prej stenj podviii in potem ugasnili, pa tudi ta krat zna pihanje od zgoraj škodovati. Zatorej svetujemo to-le: Podvijmo gorečo luč nekoliko, držimo roko zgoraj za cilindrom in sicer tako, da je morda mezinec precej blizu cilindra, ostali del roke pa čez njega vun gleda ter na to pihnemo čez zgornjo odprtino cilindra proti roki. Zrak je potem vsled te zadržan in mora v odprtino cilindra, zato pa plamen takoj ugasne.
Ako so dobili prasci takozvano kosto-lomnico. da se jim kosti krivijo, poklada naj se jim prav tečna klaia in spušča naj se jih čim več mogoče na prosto. Daje naj se jim tudi trikrat na dan po eno malo žličko preparirane kostne moke, katera naj se vrže v krmo. Ako se jih je lotila huda kostolomnica, pokliči živino-zdravnika, da ti napiše recept za fosfor, raztopljen v ribjem olju.	„G. N."
Minil II in modno blago za gospode in /Ifflfli \l8l4llll 8('sPe priporoča izvozna hiša g/Lisi Ig g
mm "t^Mo? - Ualm
Vzorci na zahtevo franko. Jako
Franc Strupi
Celje, Grraška cesta
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, svetilk, raznovrstnih šip
itd. Najnižje cene. PreTzetje vseh steklarskih
50	del!	51-42
Na debelo! Na drobno!
1
@
F Šolske potrebščine j
kakor zvezke, svinčnike, peresnike, perosa, kamenčke, tablice, radirke, gobe, črnilo, torbice, barve, čopiče, barvane krede itd. ima v največji ■ izberi na zalogi tvrdka ==
Lastna zaloga
ljudskošolskih zvezkov, risank, risalnih skladov ter vseh tiskovin na urade. — Zaloga raznega papirja.
Goričar & Leskovšek
Celje, Graška cesta št. 7.
26 52-42
Zvezna trgovina
(Goričar & Leskovšek)
Celje, Rotovška ulica št. 2.
Darujte za ,Nar. sklad!'
fej
SfrH
®
■■	O >
o	a
«	F
«	5
—	.2
A	H-
c«	ce
S	n
N	®
(H	>
PP	M
TO
■ o _■_!
ZVEZNA TISKARNA V CELJU
IUIBWiK.|irWiii11g'
Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Cene nizke.
•o	cy
O	CD
g<	7T
g.	§
P
tr	—
S	2
a	P
2.	o<
5"	53
P	P
5«
S*	o
bo	•
s *
b© nj
Lastna knjigoveznica, fc.v-:
ANTON KOCUVAN
Ring štev. 2 « CELJE M Rlng štev. 2
7
Priporoča svojo špecijalno trgovino za prave švicarske vezenine.
Vzorci poštnine prosti na razpolago! — Predtiskovine na platnu za šolo _in dom in vsi v to stroko spadajoči predmeti. — "Velika izbira perila in modnih predmetov za dame in gospode. Klobuki in čepice za gospode in dečke. Tudi dežniki, svileni robci, moderci, šerpe itd. se dobijo po nizkih cenah.
»r Ant. Kocuvan, trgovec, Celje.
>
r.
Tvtam TIaKaIt stavbeni in umetni k lVaH If ^DGKt vodovodni inštalater
-•C v <S»fii r, ^©fSffCMpffflM?©	© ©S
9
stavbeni in umetni ključavničar,
(Poljska ni. 14)
se priporoča za napravo železnih ograj, vrat, oken, stopnic ter za vsa konstrukcijska dela. štedilnike, vseli vrst vodovode, vodnjake, kopališča, izdelujem močne premostne tehtnice (Brucken-wagen). — Vzamem v popravilo vsakovrstne tehtnice ln uteže.
Celje.	Vse po dnevnih cenah. 105 48-28	Celje.
£««««««««««««««&« A« a««««««««««« 00 0 0 00001« 0000«««««««««««««« 0 000000^
olstovrško slatino
ki je najboljša namizna in zdravilna kisla voda in se naroča v Tolstem vrhu,
Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte le
pošta Guštanj, železniška postaja Spodnji Dravograd, pošta in postajališče Guštanj, Koroško. Brzojavni naslov: Oset, Streiteben. — Tam se nahaja tudi dobra gostilna in prenočišče. Pražne Steklenice drugih voda se sprejmejo v polnitev. Cene nizke. Plakati, prospekti in ceniki na razpolago zastonj in franto. — Uporablja se kot zdravilna voda in namizna osvežujoča pijača. Več priznaluih in pohvalnih pisem. — V lastni uporabi pri mnogih odličnih zdravnikih cele Avstrije. — Preurejen vrelec I Znižane cene I	462 16-13
r
Slavno p. n. občinstvo se vljudno opozarja na veliko zalogo na novo došlega
modnega volnenega blaga
za obleke, bluze itd. — Krasne novosti
za jesen in zimo. Postrežba solidna! Svoji k svojim!
Najstarejša narodna manufakturna trgovina
ICarol Vanič
Celje, Narodni dom.
Na debelo in drobno! Točna in sol. postrežba!
Aeiika zaloga barhenta in flanela v najnovejših krasnih vzorcih; ravnotako bogata izbira belega barhenta za spodnje obleke po izjemno
nizkih cenah. Za gospode so došle krasne angleške novosti 1
Vedno na novo: modni svileni in volneni robci, kravate, stezniki (moderci), perilo za gospode in gospe po nizkih cenah.
Krojači in šivilje dobivajo poseben popust!
registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v GABERJU pri CE1JU
po pet od sto 5
0/
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne in jih obrestuje nepretrgano, to je
od vložitvi sledečega dne do dne vzdiga
Hranilne vloge drugih denarnih zavodov sprefema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Rentni davek plačuje zadruga sama in ga ne odteguje vlagateljem.	62 51-42
0
Avstr. poštne hranilnice
račon štev. 54.366. Ogrske pošt. hranilnice račun štev. 26.283. Telefon št. 48.
Pisarna je v Celju, Rotovška ulica št 12
XX>G!<X»00000000<
Uraduje se vsak dan razun nedelj In praznikov od 8. -12. ure XXX dopoldne. XXX
Tombolo priredi društvo za \ Jrstvo in oskrbovanje otrok za celjski okraj dne 20. t. m. ob 3. uri popoldne pri „Belem volu" v korist zanemarjene in bedne mladine. Društvo se je že delj časa trudilo, pridobiti veliko iti lepih dobitkov, kar se mu je tudi posrečilo po darežljivosti požrtvovalnih dobrotnikov, tako da bode lahko vsak, kogar še ni sreča popolnoma zapustila, nesel domov svoj dobitek. Kot prvo darilo je velika vreča najfinejše moke, kot 2. klobuk sladkorja, dalje so že 3 kg kave, 15 kg riža, tudi srebrna ura je na razpolago. Kakor je videti, so dobitki povsem praktične vrednosti, pa ne samo navedeni, ampak vseh 100. Zanimanje je veliko vsepovsod. Pridite vsi, ki vam je na srcu bedna mladina.
Zgornja Ložnica pri Žalcu. Tukajšnje kmetijsko bralno društvo priredi v nedeljo, dne 20. oktobra vinsko trgatev v prostorih g. Franca Jošta na Zgornji Ložuici. Svirala bode godba na lok. K obilni udeležbi vabi odbor.
Št. Pavel pri Preboldu. Vsi člani „Sokola" so vabljeni v nedeljo, dne 20. oktobra popoldne ob 3. uri k občnemu zboru pri Francu Vedeniku. Ker se bode volil nov odbor, se bo vsak. kteremu je mar nadaljni obstoj društva, zbora gotovo udeležil!
Narodna čitalnica v Hrastniku vabi na svoj glavni občni zbor v nedeljo, dne 20. t. m. ob 4. uri pop. v društveni sobi. Pristop imajo tudi nečlani.
Šentpeterska požarna bramba se iskreno zahvaljuje vsem prijateljem in podpornikom, ki so pripomogli, da je njena slavnost 13. t. m. tako krasno uspela.
Zadnji dopisi.
Dramatično društvo v Celju uprizori kot prvo igro v tej zimski sezoni Finžgarjev igrokaz v štirih dejanjih ..Naša kri". Ker je vsebina iz zanimive francoske dobe, prepojena z iskreno ljubeznijo do domače grude, opozarjamo slavno občinstvo iz Celja, posebno pa iz okolice že sedaj na to gledališko predstavo.
V	Ptuju se bo uprizorila v nedeljo 27. t. m v „Narodnem domu" znana ljudska igra „Brat Martin".
V	Grrižah so pri obč. volitvah klerikalci obdržali občino v rokah. Za župana je zopet izvoljen Pik!.
Iz Št. Janža na Dravskem polju. Tu je
imel Miha Brenčič v nedeljo, dne 13. t. m. shod, s katerim pa si je več škodoval, kot koristil. Kakor je teli poštenjakovičev navada, je tudi on sebe in svoje v zvezde koval, v prah pa je poteptal vse, kar ni ž njim v zvezi, zlasti si je privoščil v delu za narod osivelega g. dr. Jurtelo in st n. predsednika dr. Ploja, kterima pa na duhu ubogi žrebčar vi vreden niti čevljev snažiti. Najlepše pa je biio, da je brez vzroka nesramno napadel župana jn obč. odbornike, ki so razven enega vsi njega volili. O priliki pa bomo osvetlili tudi delovanje šentjanškega »miroljubnega" kaplana.
Iz železniške službe. Kot postajenačelnik v Brežice je imenovan Oroszy iz Sevnice, v Sevnico M. Jenčič iz Opčine.
Iz finančne službe. Prestavljen je nadko-misar finančne straže Martin Voh iz Celja v Maribor in komisar finančne straže Martin Kovač iz Maribora v Celje.
Mir med Italijo in Turčijo sklenjen.
Rim, 15 oktobra. Daneš ob 6. uri zvečer je bila podpisana italijansko turška mirovna pogodba. S tem je italijacsko-turška vojna končana.
Z balkanskega bojišča.
Črnogorska zmaga pri Tuziju.
Podgorica, 15. oktobra. Ko se je črnogorska pehota (ravno pripravljala na nov napad s pomočjo tipničarstva, se je prikazal turški častnik z bel6-«&štavo, ki je izjavil, da se posadka uda. Nato je Črnogorska armada mesto zavzela in napravila velikanski plen: 9 topov, 8 strojnih pušk, 7000 Mauserjevih pušk, 800 vojaških šotorov in 5000 turških vojakov. Vest o črnogorskih uspehih pri Tuziju je izzvala po vsej Črni gori velikansko navdušenje.
Zmaga pri Obotiji.
Cetinje, 14. oktobra. General Martinovič je zavzel ntrdbo Obotija, 2 kilometra od Skadra. V boju je padlo kro^ 400 Turkov, Črnogorci so imeli 100 ranjenih in imtvih.
Vrhovni p.neljnik srbske armade.
Belgrad, 15 oktobra. Za vrhovnega poveljnika srbske arm 1 ■ je imenovan bivši vojni minister general 1' ik.
Vpad Turkov v Srbijo. Boji na srbsko-turški meji.
Belgrad, 15 oktobra. Včeraj zjutraj so Tnrki pri Ristovcu v pa' n na srbsko ozemlje. Srbi so jih pognali nazaj či /. m-jo.
Solun, 15 'ikidbra. Iz Bojanovca se poroča, da je na srb-ki meji čuti neprestano grmenje topov.
Turške grozovitosti.
B Igra d, 15 oktobra. Nad 5000 Srbov ie doslej pri bežal o /. Turčije. Zapustili so vse imetje
in so skoro čisto brez sredstev. Begunci poročajo o strašnih grozodejstvih Turkov v Stari Srbiji, V Dubici in Gradinah so Turki masakrirali pope, kmete sekali na drobne kose, žene in otroke pa natikali na kole.
Turčija pretrgala zveze z balkanskimi državami.
Splošna balkanska vojska se pričela danes v četrtek.
Carigrad, 15. okt. Turška vlada je danes odpoklicala svoje poslanike iz Sofije, Belgrada iti Aten in s tem pretrgala diplomatične zveze z balkanskimi državami.
Belgrad, 17. okt. Danes se prične splošna balkanska vojska. Srbski kralj Peter pride danes v srbski tabor Niš.
Cetinje, 17. okt. Črnogorska zmaga pri Tuziju je na Turke strašno uplivala. Umikajo se na celi črti v Skader. Danes ali jutri že pride pri Skadru do odločilnih bojev.
Cetinje, 17. okt. Črnogorska armada je zavzela v bližini Skadra novo trdnjavo Hum.
Boji za Berane in Taraboš.
Cetinje, 17. okt. Poroča se, da vesti o padcu Beran in Taraboš niso resnične, vendar je pa padec obeh trdnjav le še vprašanje par ur.
Štajerski deželni zbor. Graška „Tagespost" z dne 13 t. m. poroča: „Poskusi ustavovernega veleposestva, spraviti deželni zbor do delazmož-nosti, so se tudi zadnji čas nadaljevala. Slovenci so izjavili, da so pripravljeni stopiti z nemško večino v pogajanja o najbolj perečih vprašanjih. Kakih gotovih zahtev ali želj niso predložili. Včeraj (12. t. m.) se je vršilo v deželni hiši posvetovanje nemškosacijonalnih poslancev, pri katerem je prišel na razgovor predlog veleposestva. Končni rezultat glede formalnih vprašanj se ni dosegel. Upanja, da bo deželni zbor prišel do dela, je jako malo. Najbrže bo še to leto raz-puščen."
Slavnost „Zveze narodnih društev" dne
6. okt. v Celju je dala nad 1300 K čistega dobička, največ, kar je kedaj kaka veselica v Celju nesla.
Zahvala. Zveza narodnih društev se zahvaljuje prav prisrčro vsem, ki so z darili v blagu in denarju ali z neumornim sodelovanjem pripomogli k sijajnemu moralnemu in gmotnemu uspehu ljudske slavnosti dne 6. oktobra v celjskem „Narodnem domu". — Odbor.
Znano je, da so premočna odvajalna sredstva škodljiva. Uporablja naj se torej v to svrho dr. Rosa-jev balzam za želodec, ki odvaja zmerno brez vsakih slabih posledic in nikakor ne moti redne prebave, ampak jo še pospešuje in krepi. Dobiva se to sredstvo v lekarni B. Fragnerja, c. kr. dvornega zalagatelja v Pragi, kakor tudi v tukajšnjih lekarnah. Glej inserat!
V vsaki starosti se pri hudem kašlju rabi z najboljšim uspehom okusno sredstvo Thymomel Sciliae. Dobi se za K 2'20 skoro v vsaki lekarni, vendar je strogo paziti na ime Thymomel Sciliae.
iHiljonska zbirka
zs narodni sklad:
Zadnji izkaz 26.562 vin. Mesečni prispevki v oktobru dozdaj 690 vin.; df. V. Kac iz Mari bora 1000 vin.; pri Pepci na Bregu pri C-ljn o priliki Miloševega godu nabrano v veseli družbi 500 vin.; Janez Štnhec iz Murščaka poslal 200 vin ; gdčna Natalija Vabičeva na odhodnici g. H Za-goričnika 12. t. m. v „Šokolskem domu" n» brala 330 vin.; od čistega dobička pri slavnosti 6. t. m. 80 000 vin.; skupaj 109.282 vin.
Slovenski hmečNi koledar
za 1.1913
bo izšel te dni. Bogat je na vsebini in za 64 strani obširnejši ko lanski. Vsebuje mnogo le, ih povesti iz kmečkega življenja, gospodarski . in poučnih spisov, smešnic, slik itd. Povesti so iz peres najboljših mladih slov. pisateljev (Golar, Pugelj, Svetina, Trošt itd.) -— Nadaljnje se zgodovina Slovencev pod naslovom ,.Oče Mati jevec in naši pradedje". Koledar se prične te dni razpošiljati in upam, da ga bodo vsi, kateri ga b:ido prejeli, zaradi boirate vsebine tudi obdržali ter takoj poslali malenkostni znesek K 120 za knjigo, ki obsega 208 strani.
Vekoslav Spindler.
o "> o _Q O		Klobase	Jgs®
		V gostilni Sokolski dom v Gaberjih se dubijo v petek, soboto in v nedeljo sveže jetrne, krvave in mesene klobase, mrežna pečenka itd.	tn < .ce N< CD 12. <" o
y	u	Klobase	
prizadevanj, najti najboljše in najizdatnejše sredstvo za izboljšanje kave	1
dosežejo uedno le one gospodinje
ki kupujejo kavini pridatek v zabojčkihalivzavitkihozna-čenih s ,,kavinim mlinčkom". One so izbrale najboljše, kajti pridatek za kavo s „kavinim mlinčkom" je najjedernatejši, najokusnejši in najizdatnejši izdelek te vrste, ker je
„pravi Franck".
Tovarna v Zagrebu.
LISTNICA UPRAVNIŠTVA.
Trbovlje: List se Vam redno pošilja. Če bo še kaka nerednost, naznanite po dopisnici, da primemo pošto za ušesa. Za naslov takega lista, kakor si ga Vi želite, ne vemo. Obrnite se v tej zadevi na naslov Ljudevit Furlani, 51 Erroll Road, Portslade (Brighton), Eogland. Tam dobite gotovo potrebno pojasnilo.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Zabukovje: Ali se vam ne zdi stvar preveč malenkostna? — Polzela: Ali smatrate organista vrednega takega dopisa. Bog mu odpusti grehe, če se mora pri svojih ponočnih vajah posluževati revolverja. Za 18 letnega pobiča je to res še prezgodaj! — Sotladolski: Za danes žal prepozno!
Loterijske številke.
Gradec, 12. oktobra 1912: 83, 18, 5, 13, 20. Dunaj, „ „ „	39, 32, 36, 14, 15.
Da si ohraniš zdrav želodec
je odvisno v prvi vrsti v ohranitvi, pospeševanju in urejevanju prebave ter v odstranjenju neprijetnega zaprtja. . r: •.
Domače sredstvo, ki je napravljeno iz izbrano najboljih in učinkujočih zdravilnih zelišč, sredstvo, ki vzbuja tek in pospešuje prebavo, sredstvo, ki lahno odvaja in odstranjuje posledice nezmernosti, napačne diete, prehlada, posledice sedenja in zapečenosti kakor gore-čico, napetost, preobilo tvoritev kiselin in krčevito bolest, sredstvo, ki vse to ublaži ali pa odstrani, je „Dr. Rosa-Balzam za želodec" iz lekarne B. Fragnerja v Pragi.
Svarilo! Vsi deli zavoja nosijo postavno določeni varstveni znak. ——
GLAVNA ZALOGA: lekarna B. F r a g n e r j a, c. kr. dvornega dobavitelja „pri črnem orla", Praga. Mala strand 203, vogel Nerudove ulice.
Pošilja se vsak dan -^I 1 cela steklenica K 2'—, pol steklenice K 1,—. Po pošti, če se pošlje naprej K 1 50. se pošlje mala steklenica, za K 2"80 se pošlje velika steklenica, za K 4'70 dve veliki steklenici, za K 8"— štiri velike, za K 22"— štirinajst velikih steklenic franko na vse postaje avstro-ogrsk^ monarhije. Zaloga v 1 karnah Avstro-Ogrske. — V Celju v lekarnah M. Rauscher, Oton Schvvarzl itd.
5000 kpon zaslužka
plačam onemu, ki dokaže, da moja čudežna zbirka
300 kosov za samo 6.50 kron ni priložnostni kup in sicer: 1. prava švicarska sist. Roskopf-pat. žepna ura, dobro idoča in točno regul. s pismeno triletno garancijo tovarne, 1 amerik. doublezlata verižica, 2 amerik. doublezlata prstana (za gospoda in damo), 1 angl. pozlačena garnitura (manšetni, ovratniški in prsni gumbi), 1 amerik. žepni nož (5 delni), 1 eleg. bela kravata (vzorec po želji najnovejše fazone), 1 krasna kravatna igla s similibriljantom, 1 krasna damska broša (zadnja novost), 1 koristna popotno-toaletna garnitura, 1 elegantna prava nsnjata denarnica, 1 par amerik. bontonov z imit. draguljem, 1 pat. angl. vrem. barometer, 1 sal. album s 36 umetniškimi in najlepšimi razgledi sveta, I krasni ovratni in lasni kolier iz pravih orijentalskih biserov, 5 indijskih proroških hudičkov, ki zabavajo celo družbo, in še 250 različnih predmetov, ki so v vsaki hiši potrebni in nepogrešljivi. gratis. Vse skupaj z eleg. sistem Ros-kopf žepno uro vred, ki je sama dvojnega vredna,
stane 6 K 50 h. Dobi se po povzetju ali proti predplačilu (tudi znamke se sprejmejo) od: J. GELB, razpošiljalnica Novi Sandec 261. Če se naročita dva zavoja, se 6 najfinejših žepnih robcev zastonj pridene. Za neugaiajoče denar bre^, vsega takoj nazaj, tako da je vsak riziko izključen.
Cilj
Mala oznanila.
Vsaka mastno tiskana beseda stane 10 Vin., navadno tiskane pa po 4 Vin. Znesek se mora vposlati vnaprej, ker se sicer ===== inserat ne priobči.
m
I! 500 kron !!
Vam plačam, če moj zatiralec koreninic .Ria-mazilo' ne odstrani vaših kurjih očes, bradavic, roženice v 3 dneh brez bolečin. Cena 1 lončka z garancijskim pismom vred 1 krona. Ke-mčny, Kaschau, I. Postfach 12/227 (Ogrsko). 512 30-10
Ženitna ponudba.
Mlad trgovec, kateri je prevzel od svojega strica trgovino z blagom vred, gostilno in gospodarstvo s celo »pravo v vrednosti 60.000 K, išče gospodično od 20 — 30 let staro, s premoženjem od 10.000 kron naprej. — Mlada vdova ni izključena. Resne ponndbe pod ,Kupčevalec' do 30. t. m. na upravništvo ,Nar. Lista'.
Podpisani preklicujem vse žalitve, ki sem jih govoril o Kolinski tovarni za kavne primesi v Ljubljani kot uslužbeni pojasnjevalec firme Heinrich Franck Sohne letošnje leto začetkom meseca junija v okolici Moravč, in te žalitve preklicujem. Obenem izjavljam, da so bile moje trditve o kakovosti izdelkov Kolinske tovarne brez vsake podlage.
V Ljubljani, 10. okt. 1912 Lud. Černelič.
•26 1
Županstvo v Trbovljah daje v najem
občinski mlin
s tremi tečaji in stopami za letno najemščino 500 K. — Mlin je popolnoma novo prerejen in opremljen in stoji na zelo pripravnem mestu. — Pismene ponudbe naj se pošljejo na županstvo do 15. listopada 1.1.
Mlin se odda od 1. prosinca 1913.
Županstvo Trbovlje, dne 15. oktobra 1912. 680 i	G. Vodušek.
v
Šivalni stroj
„Cilinder" za čevljarja, nov, proda za polovično ceno A. Bursik, pri kapucinskem mostu, Celje.
[43.320 BS^i »5221
Št|II.
632 2-1
Razglas.
Pletarski tečaji na deželni vinarski šoli v Silberbeigu pri Lipnici.
Da se znanje izdelovanja navadnega, v gospodarstvu, osobito pri vino- in sadjereji potrebnega pleiarskega blaga po celi deželi razširi in udomači in da se dobi za kmetijske delavce za zimski čas delo in zaslužek, je deželni odbor sklenil, na imenovanem zavodu v zimskih mescih za 12 udeležencev napraviti pletarski tečaj od I. decembra do 15. februarja.
Udeleženci dobijo na zavodu poleg prostega pouka tudi prosto stanovanje in imajo samo za hrano, katero dobijo tudi v zavodu, plačati mesečno 24 K. Prijaviti se je treba do 15. novembra pri štaj. dež. odboru potom obine, okrajnega zastopa ali kmetijske podružnice.
Pogoj: starost najmanj 16 let, pristojnost v eno izmed štajerskih občin, nravnostno spričevalo in jamstvo za plačilo doneska za hrano.
GRADEC, dne 8. oktobra 1912.
Štajerski deželni odbor.
Slihop „ pleshar
I prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela kakor slikanje sob, : cerkev, gledaliških : odrov, črkoslikarstvo na steklo, les itd. — Zmerne .cene. — Priporoča se za obilna naročila. Svoji ksvojim!
Viktor Bevč, Celje
90
Graška cesta št. 8.
49-26
Pri reymatizmii in neuraigiji
lajša bolečine pri protinu, vsesava otekline členov in jih dela zopet gibljive; pri mrazu odstrani neprijetni mravljinčji občutek v kratkem času; za vribanje. masažo, obkladke in kopeli pripravni
KONTBETMAN |
B
Besedna znamka varovana. Pozor na Ime preparata ln lsdelovaloa.
B
Tudi pri daljši rabi brez vsakih neprijetnih ali škodljivih posledic, zato bolje nego vsi dozdaj rabljeni naravtični predmeti. I tuba I krono. Po pošti, če se pošlje naprej 1 K 50 t, se pošlje 1 tuba 1 ^ n ~ « » n 6 tnl> / franko. 9 „ - „ „ „ 10 „ J
Izdelovalec in glavna zaloga
B. FRAGNER, lekarnar
o. kr. dvorni založnik, Praga III., it. 20S. Dobi se v lekarnah. V Celju v lekarnah M. 620 Rauscher in Oton Schwarzl. 3-1
Dne 24. oktobtra 1.1. ob 11. uri predpoldne se vrši pri okrajni sodniji y Slovenski Bistrici soba št. 3
Kornpčevega mlina v Studenicah. Cenilna vrednost znaša 8000 K, najnižji ponudek 5333 K 33 v. Mlin je na novo urejen, ima veliko, zelo stalno vodno moč, voda nikdar ne zmrzne in lahko žene tudi večje obrtno ali industrijsko podjetje. Kraj je lep. Že mlinarska obrt obrestuje investiran kapital. — Ugodna prilika za izdelovalce sodavice in pokalic, ker je
voda izbornd.	629 i
40.798 IT. 4.936
1912
627 2-
Razglas.
Naročitev ameriških trt za plačilo iz združenih državnih in deželnih nasadov za nasadno dobo 1912/1913.
Štajerski deželni odbor imel bo za prodati v prihodnji spomladi iz združenih državnih in deželnih nasadov naslednje množine ameriških trt, in sicer:
1.	600.000 cepljencev, večinoma od laške graševine, belega burgundca, zelenčiča, rumenega šipons, bele in rudeče žlahtnine, rudečega tra-minca, renske graševine, muškatelca, "cepljenih na riparijo Portalis, vitis Solonis ali rupestris Montikolo.
2.	200.000 korenjakov od riparije Portalis, vitis Solonisa in rupestris Montikole.
3.	Dva in pol milijona ključev od zgoraj imenovanih treh podlag in od Goethe'ja štev. 9.
Cena trtam je:
I.	1000 komadov cepljencev 200 kron za imovite posestnike, 140 ki on za vse druge.
II.	1000 komadov korenjakov 24 kron za imovite posestnike, 16 kron za vse druge.
III.	1000 komadov ključev 10 kron.
Deželni odbor si pridrži pravico, naročnikom
od več, kakor na 1.500 cepljencev in 3000 korenjakov ali 5000 ključev zmanjšati naročeno množino trt, ravnaje se po številu oglašenih naročil.
Naročila na te trte naj se vložijo do 15. novembra 1.1. naravnost na deželni odbor v Graaee ali pa skozi občinske urade, pri katerih se dobč v ta namen narejeni naročilni listi.
Občinski predstojniki morajo izpolnjene na-ročilne liste odposlati takoj deželnemu odboru v Gradec.
Naročila, ki se vložijo do 15. novembra, se bodo zbirala, in trte potem razdelile razmeroma med vse naročnike, ako jih ne bi bilo toliko, da dobi vsaki naročeno število.
Vse te trte se bodo oddajale le štajerskim posestnikom in morajo tudi oni naročniki, kateri vložijo prošnje naravnost na deželni odbor, doprinesti potrdilo od občinskega predstojništva, da imajo res vinograde v občini.
Cene veljajo na mestu, kjer se bodo trte odkazale, in se mora znesek izplačati pri pre-vzetju. Ako se trte odpošljejo po železnici, se bo znesek povzel. Stroški za zavitek in dovoz se bodo posebej zaračnnali.
Na vsakem naročilu je natanko navesti: 1. ime (tako napisano, da se lahko čita), bivališče in stan naročnika; 2. davčna občina, v kateri se nahaja vinograd, ki ga hoče naročnik obnoviti; 3. vrsta trte (sorta\ katero želi; 4. zadnja poštna ali železniška postaja.
Ako bi zaželjena vrsta pošla, bo se ona z drugo enako nadomestila, ako si naročilec tega odločno ne prepovč.
Trte se morajo od naročnikov, ako mogoče osebno prevzeti, če se po železnici dopošljejo, pa takoj po sprejemu pregledati.
Pritožbe se morajo vložiti takoj na vodstvo trtnice; na poznejše pritožbe se ne bode oziralo.
Gradec; dne 23. septembra 1911.
Od štaj. deželnega odbora.
Ženite v!
Zaradi službovanja v tujem se želi poroCiti tem potom 32 letni državni uslužbenec in posestnik v lepem kraju z gospodično ali vdovo brez otrok, od 20 — 26 let, s primernim premoženjem. Pisma s sliko se prosi pod nCordial" 912 na upravo tega lista; pisma se tajno vr Anonimna brez pomena.	i >

Pozor! | 605 20-3 I Čita j!
Rastlinski eliksir
je napravljen iz najboljših zdravilnih gorskih rastlin in po zdravniških strokovnjakih preizkušen kot najboljše zdravilo proti vsem boleznim želodca, drev, jeter, ledvic in vranice. Zdravi najbolj zastarele bolečine v želodcu, odstranjuje krče, daje slast in pospešuje prebavo, čisti kri, pomirjuje živce ter jačl in krepi ves život. Zato naj ga naroči vsaka hiša. Na razpolago mnogo priznanio in za-hvalnio. Pošilja se po povzetju ali predplačilu zneska.
Prejela sem vaše steklenice, ker mi dobro delujejo, prosim, pošljite mi še tri velike steklenice »Rastlinskega eliksirja Frančiška Potočnik, Kavče, p. Velenje (Štajersko).
3 Tel. ali 12 mal. steklenic franko vsaka pošta 5 X 20 vin.
H	II	II	II u II 80 „
ii ii uu ii ii ii >i ii ^ „ 80 „ Dobiva se samo pri meni, Prosim točno adre-
ii n n
36
sirati. Lekarna k Spasitelju, Koprivnica, (Hrvatska).

za ženske in snkno za moške obleke zadnje nu de razpo&ilja najceneje
Jugoslovanska razpošiljalna R. Stermecki v Celju.
Vzorci in cenik čez tisoč strari s slikami poštnine prosto.
^mmmimmmmmmi^m
i Rastlinska destilacija „RA3ECKI" ||
v
Ivan Cater v
vas postreže priznano povsem najugodnejše pri nakupu vseh vrst likerjev 241	in žganja.	42-82
Špecij ali tete: „Radeeki" grenki in sladki in Pelinkovac najboljši želodčni likerji, izdelki izključno samo iz rastlin. Bosanska in slavonska siivovka, ogrski kakor istrski t r o p i n o v e c in vinsko žganje ter zajamčeno pristen v zdravilne namene priporočljiv kranjski brinovec. Zahtevajte v Instno korist brezplačno in poštnine pro-ro vzorce in cene.
•SigBt«
los. Čretnik
stavbenik valjčnili mlinov in žag za vodno in parno silo
Št. Iur ob j. žel.
Izdelujem tudi prenašalne mline
(Transportable Mahlmiihlen) za vodno in parno silo, kakor tudi za obrat na gepelj in roko; mlini so opremljeni s presejalniki in si lahko vsaki napravi povoljno moki.
Cene: mlin z 24 eol velikimi kamni 316 K
n n >• »	n	n ^80 „
r> »t M K „ „ 250 „ Za večje mline cene po dogovoru. 624 6-2
88 Delikatesna trgovina gg
M. RAVTAR
Ljubljana, Jurčičev trg 3
m
priporoča razne delikatese, fine kranjske klobase, salame, hrenovke, pristna namizna in dezertna vina domačih in inozemskih kleti, kranjsko borovničevo vino, šampanjec, konjak, likerje itd. — SI. društvom posebno nizke cene. Za veselice dam blago tudi v komisijsko prodajo. 317 26-26

Bf

Najboljši češki nakupni vir.
Ceno pošteno perje:
1 kg sivega, dobrega, puljenega 2 K, boljšega 2 K 40 h; prima pol belega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, snežnobelega, pnljerega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg pnha sivega 6 K; 7 K; belega. Snega 10 K. najfinejši prsni pah 19 K. — Kdor vzame 5 kg, 443	dobi franko.	50-14
Zgotovljene postelje
ii ifostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega naukinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm široka, z 2 zglavnikoma. vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, uapoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K. napol puh 20 K; t ob 24 K ; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, Iti R. zglavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. — Pernice 200 cm dolge, 140 cm široke K 13"—, K 14 70. K 17 80 in K 21—; zglavniki 90 cm dolgi. 70 cm širok K 450. K 520, K 5"70; portpernica n modnega rižastega gradlna, 180 cm dolga. 11« cm široka, K 12 80. K 14 80. Razpošiljanje po povzetju od 12 K oaprej franko. Dovoljeno je /»menjati. za neugajoče se povrne denar.
S Benisch v Dešenici, štev. 773 Češko.
Bogato ilnstriraui ceniki ZSLSt	(i
Trgovski učenec
iz dobre hiše in z dobrim šolskim spričevalom, ter vešč slovenskega in nemškega jezika,' se sprejme v trgovini z mešanim blagom. JVlihaei Sernc, trgovec, Ruše Štajersko. 626 3-1
Krajni šolski svet pri Sv. Barbari v Halozah da takoj v namera lepe — za trgovino primerne — prostore.
613 3-2	Načelnik: Ai?ton Rakuš.
CQ CO GO	SQyy
(S
K začetku sezone nudi pri nabavi G9 klobukov za gospe in otroke
|3 modni salon ^
Marije Smolniher ©
Narodni dom
m
najnovejše krasne novosti IS
H Celje, 00
t*o znano nizkih cenah.

Lepa, velika mesečna soba
s posebnim vhodom, krasnim pohištvom, z dvemi okni na ulico, se odda takoj. Tudi z zajntrkom. Vpraša se: Celje, Dolgopolje 1 (pritličje).
Zdravniško in klinično potrjeni uspehi
dokazujejo, da je pri mučnem, krčevitem kašlju otrok in odraslih
Thymomel Scillae
dragocen in dobro učinkujoč pridelek
Besedna znamka varovana.
Lajša napade krčevitega kašlja. manjša število napadov, pospešuje razpust in odstranitev slin.
utiša kašelj in odpravi težkoče pri dihanju. I steklenica 2 K 20 v. Po pošti se pošlje, kdor pošlje naprej 2 K 90 v. 1 steklenica 7 K, 3 ste-Idenice 20 K, 10 steklenic franko. Ne pustite si usiliti nadomestil. Vprašajte xrfravsika.
(zdeiovatelj in glavni založnik
B. FRAGNER, lekarnar in dvorni založnik
Praga III., št. 203. 620 13-1 Zaloge v Celju: lekarni M. Rauscher in Oton Schwarzl. Pozor na ime izdelka in var- 43 stveno znamko.	.'j
Prostovoljna javno dražba.
posestva vi. št. 99 k. o. mesto Celje, obstoječega iz
hiše v Celju v Graški ulici št. 8 z vrtom
ki leži tik za hišo, se vrši v pondeljek, dne HF* 28. oktobra 1912 predpoldne ob 10. uri v pisarni c. kr. notarja Lovra Baša v Celju.
Hiša je v središču mesta v najbolj prometni ulici. V nji sta dva trgovinska lokala z vsemi pogrebnimi stranskimi prostori. Vihu tega je še poseben trakt na dvorišču s stanovanji \n obrtniškimi lokali.
Izklicna cena znaša 56.000 K.
Dražbene pogoje j^mogoče vpogledati v pisarni c. kr. notarja g. Lovra Baša v Celju, Rotovška ulica, v navadnih urah, kjer se dobijo tudi nadaljna pojasnila.	628 2-1
■ ■■■■BHBBsiaaaiHHisni
Svoji k svojim
Največja trgovina in velikanska zaloga ur, zlatnine,	\
■
srebrnine, verig, uhanov, zaponk, priveskov, prstanov z demanti,	J
brilanti in drugimi kamni. 68 61-41	*
Za ženine in neiiestice ££ tlt	[
ZALOGA očal, naočnikov, daljnogledov Itd.	■
Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto!
R. Salmič, Celje, Narodni dom	\
lESBSSRiaBiinaaiEai
Nič več beganja kadilcev cigaret \
OTTOMAN
| j Ker so glasom razsodbe upravnega sodišča na Dunaju z dne 9. marca 1912 vse imitacije izbrisane.
335 52-26
r:
sila
=fS£
Sila
Tomasova žlindra
3 ■
znamka
0
Stern
zvezda
540 4-4
je najcenejše in skozi desetletja preskušeno najboljše fosfornokislo gnojilo za travnike, pašnike in deteljišča, pomnoži dvakrat do trikrat pridelek ter izboljša tudi Kakovost rastlin. Ako v jeseni trosi, učinkuje vidno še spomladi. Svari se pred manj vrednim blagom. — Naročila na cele vagone in na drobno sprejema
se
z železnino „Merkur"
In;
kjer je zaloga in prodaja tvrdke Thomasphosphatfabriken, Berlin, W 35.
S f
li
=
• »	• jk	vedno le naiboljso m najcenejšo pratiko z imenom
ftlUDUJlG »Slovenska Pratika"
5i919 9	^	za katol. ljudstvo tr 37. letnik -m Varsiv. znamka Sv. Jožef
Zatožna tvrdka: TCLEINMAVR & BAMBERG V LJUBLJANI. -pi
ma^sno šiupo, suhe gobe, finski kamen, med v satcvjU; satovje,
Vfrsek| jabolka namizna in hruške za mošt, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučne p«šks, koruzno slamo, smrekove storže, želod, krompir, sploh vse deželno pridelke, kakor tudi petrolejske in oljnate sod« ter močnate, solne in otrobne vreče kupi vsako množino veletrgovina A<r*te>n SColenc, Celje, Graška cesta 22. 551 52-7
Emil Brandeis
= komisijska trgovina s hmeljem =
Norimberk
Mestna hmelj arna št. 6.
se priporoča za prodajo hmelja po kolikor mogoče najvišji dnevni ceni.
Reelna postrežba. 513 20-10 Kulantni pogoji.
Čevlje
promenadne, lovske, telovadne, planinske in sploh vse vrste izdeluje
Mol! Bursik v Celju
Cene zmerne. Postrežba točna
M
"frTČuden, l/u
189 44-34
varstveno znamko
S^sierjeva voda za zobe
najboljša za zobe. Se dobi povsod. Steklenica 72 vinarjev.
£=	(O	XI
—	cz	09
	t-	CO
.V	o	>■
•a	JS	
rt	IM	3
co S	O a •53	U cr 3
	«	
m		>
tt		
a	03	£=
< WK m	O > (!)	O C E
!_	•a	o
(U	<w	
v		'CJ
	(O	o
	>	c:
152	o	
co e		co e
M.	v	>•
H-"	rs	o
CO	m	^
«3	t_	e0
cc	e» jsč	
as
m
t-
>
05
e
/ v/ V/ v/ Vi- V/ ^	S? vi W ^ V* V* "vi v> ^ V* S* V*	W ij* »J
Trgovina s špecerijskim blagom
Glavna slov. zaloga, velika izbira kranjskega vrvarskega blaga n. pr. štrang, uzd, vrvi, štrikov za perilo, mrež za seno in za otroške postelje itd.
Zaloga sveže žgane kave.
Slovenci! Zavedajte se!
Ivan Ravnikar
Celje
GraSka cesta £tev. 21.
Na drobno in na debelo.
Točna in solidna postrežba.
Trgovina z moko in de-:: želnimi pridelki ::
Glavna slov. zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, :: firneža in lakov :: Kupujem vse deželne pridelke po najviiji
IV dnevni ceni.
Zaloga rudninskih voda
Edino delniško pivovarniško narodno podjetje
Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg
Svoji k svojim! v Ljubljani	Svoji k svojim!
priporoča svoje
izborno marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno pivo
V sodčkih in steklenicah.
126
47-37
347
52-24
zaloga
dalmatinskih vin
Glavni trgI8 CGljC Glavni trg 8
Ima v svoji veliki zalogi najboljša vsakovrstna dalmatinska vina in razpošilja na veliko in v steklenicah. Črno vino „Plavac" za slabokrvne in druge vinske špecijalitete se tudi razpošiljajo. II Zahtevajte cenik 11 Piebivalcem v mestu in bližnji okolici se raznaša po hišah od 5 litrov naprej po zmernih cenah. Za naročila od 56 litrov naprej velik popust. Za naravnost * vina se garantira, ir Priporočam svoj vinotoč na drobno. '-»»
II Južnoštajerska hranilnica v Celju
v Narodnem domu.

Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po f^^ 4 '/< o "TPJ dneva po vlogi do dneva dviga ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica
sa m a ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj,
Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata v že
nad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote
v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje.	. 92 52-28
.F
Tkosedaj
1' 7.A na
je dovolila za dijaške ustanove 30.000 Kp za napravo potov 5.000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12.000 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico ustanovivšim okrajem izplačalo okolo 45.000 K za dobrodelne namene, skapno tedaj nad 100.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovan je.
18