SI. 34. V Trstu, v sredo 29. aprila 1885. Tečaj X Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko * »V «4l0Mti J« M«- »EDINOST« izhaia 2krat na teden vtako iridi in tabet« o poludne. Cena za vse leto je ti pld., za polu Wta » gld., za ietrt leta % gld. »O kr. — Posamezne Številke ae dobivajo pri onravniitvu in v iraftkah v T rit« po K kr., t Gorlol in v A)dov»c nI po « kr. — Naro&ntnt, reklamacije in interate prejema Oprkvilitv«, vla T«rrwt«, »Nova tlakama*. Vsi dnpu\ »o p<.>Siijttj » Uredništvu »vla Tarre.itB« »Nuova Tipogruliu;« vsak mora biti frankiran. Rokopisi oosuhne vrednosti ae ne vrueajo. — Inierntt (razne vrste naznanila in poslanic.*) se zarafiunijo po posyoabi — prav cen6; pri kratkih oglaaih z drobnimi črkami «e plačuje za vnakn he^odo kr . Notranjska, vzbudi sel Kranjska dežela je k ljubu svojej malosti vendar le zelo različna. Malo je cel<5 večjih dežel, da bi se vrstilo v njih toliko različnosti, kakor je to prav v Kranjskej. Niti dva bližnja kraja nista si, bodi si gledć kakovosti zemlje, boli si gledć pridelkov, živinoreje itd. enaka. Gorenjska in Dolenjska sti gledć pridelka mnogo bogateji nego Notranjska, dočim Gorenjska v imovitosti presega Dolenjsko in Notranjsko. Naj-ubožnejo smemo imenovati našo Notranjsko — vsaj kar neki del taiste zadeva. Vendar se je gledć zboljšanja njenega položaja doslej mnogo premalo storilo. V tem smislu se je delalo prav narobe: dočim se je bogatej Gorenjskej mnogo pomagalo, pozabilo ee jo uboge Dolenjske in Notranjske. Dolenjska se je pričela letos vendar nekoliko živeje gibati in upamo, da ni več daleč čas, ko se z vso res-nobo poprimejo ozbilinega dela. In tiko menimo, bil bi čas, da bi se tudi Notranjska vzbudila, ter se poprijela resnega delovanja. Koliko se je pisalo in govorilo v Šestih letih o splošnem vzbujenju in napredku Notranjske l Dim naše slave se je kadil po vsej Sloveniji, in človek bi si bil mislil, da smo Bog zna koliko napredovali, ali da smo se vsaj poprijeli takih pomočkov k naSemu delovanju, da 6uo tudi nekaj sadu donese. Žal, temu ni bilo tako. Vse to kričanje, ves ta hrup, vse to se je zgubilo v zračnej daljini, enako glasa odmev. Podučili smo se pozneje, da je marsikaj drugače, nego smo si mislili poprej. Odprle so se nam oči, videli in sprevideli smo, da naše dosedanje delovanje ni pravo, da ga je treba na vsak način predrugačiti. Da pa stvari na politično polje ne zavlečem, pričeti hočem pri stvari samej. Rekel sem, da je Notranjska — vzlasti del taiste — najubožniša pokrajina v kranjskoj deželi. Ta del je vipavska dolina, trnovsko-vremska dolina in kočan-ski kot. Ti trije kraji v Notranjskej so nekoliko po zelo majhnih, razkosanih zemljiščih, nekoliko po vremenskih nezgodah in po nerodovitnosti izpostavljeni največej revščini. Z Dolenj o si je pa Notranjska nasproti v t m, da kolikor rodovitneja je Dolenska mimo Notranjske, toliko na slabej^m je pa gleuknjo sem po tvojem ukazu dal uboŽnemu človeku, ki me je miloščine prosil. Tako je Kurent okanivši sv. Petra v nebesa prišel ler tam za vrati še z laj se ii. NB. Enako pravljico si pripoveduje narod na Notranjskem o sv. Roku. Ured. EDINOST a prav temu morali bi naši poslanci lok. Zatoraj je neobhodno potrebno, da v bodoče naročimo našim poslancem, da bodo odločno terjali naša prava. Vsakemu svoje, to je pravica in za njo se potegnoti naj ne bode nikogar strah. Razodenojo naj so naše bolečine, kaže naj se na naše rane in zahteva naj so za iste izdatnih zdravil. Izposlujejo naj nam za vsako leto nekoliko podpore v pozdigo sadjarstva, vinarstva, Živinoreje, osušimja mokrot-nih travnikov it i. Isto tako nam je gledati, da se bode od strani kmetijske družbe pri podeljevanju podpor več na nas oziralo Gotovo je sicer, da kmetijska družba pri tej malej podpori, katero dobiva, ne more vsem ustreči, ali nekoliko več bi se vendar dalo storiti. Da so bi pa to vzlasti glede Notranjsko zgodilo, trebalo bi pravila kmetijske družbe tako prenarediti, da bi pri izvolitvi odbora bil vsak okraj primerno zastopan. Kakor je sedaj kmetijska družba ustrojena, nam tudi pri najboljSoj volji no moro dosta koristiti. Kaj za korist Notranjske stori ud kmetijske družbe, kateri naših teženj niti od daleč ne pozna, koliko manj v istini? Ivako hoče on tedaj priporočati za nas to ali drugo ali obrazložiti naše potrebe, ko niti naše pokrajine ne pozna. Kakor rečeno, vsak okraj naj bi imel primerno število odbornikov pri kmetijskej družbi, kateri naj bi pa bili z obhodi in dopisovanjem s županstvi in duh^vskimi uradi v vednej dotiki. Na podlagi dobljenih podatkov bi stavili lahko predloge in prepričani smo, da bi se nabralo toliko koristnega gradiva, da bi ministerstvo bilo nekako prisiljeno — vzlasti našej kmetijskej družbi zdatnejše podporo podeljevati. V ta namen bi pa trebalo brez odlašanja začeti delovati. Vzlasti nam Notranjcein ni več odlašati, ampak začeti in samostojno delovati v povzdigo našega blagostanja. Nam je tako rekoč dolžnost še posebno delati v blagost našega obubožanega ljudstva, kajti le v resnici potrebni ima pravico prositi. Poslužujmo se tedaj te dolžnosti in pravice; naše poslance tako rekoč silimo, da se pri vsakej priliki na pravem mesti; potegnejo za naše koristi. Tudi deluj mo na to, da se zastareli eistem kmetijske družbe tako prenovi, da bodemo imeli lahko svoje prave zastopnike pri njej, kar bi nam gotovo več koristilo, nego vse speče kmetijske podružnice. Potem bi so nam netrebalo bati. da bodemo vedno poslednji, ampak l jtovi bi si bili, ako uže ne večjega, vs;^ man jšega dobička. Na delo toraj, Notranjci! Narod se opomore in gotovo ne pozabi, komu je hvaležnost dolžan! Čič. Politični pregled. Notranje dežela. Cesarski patent od 23. t. m. razpušča državni zbor ter zaukazuje nove volitve. Cesar se jutri napoti v Budimpešt, da olpre d« ielno razstavo. Vršile se bodo t.ini velike slavnosti. Cesar |e daroval mnogim pravoslavnim cerkvam v Bosni bogato ta krasno eerk-veno opravo. Vsi ti darovi, ki so vredni 20.000 gld., uže so se poslali z Dunaja v Bosno. Vnanje dežele. O anglelko-ruskem rasporu imamo te le vesti od 24. t. m: «Daily News» pravi: Pogajanje z Rusijo še ni popolnoma br*z vsega tipanja. Mirno poravnanje težav je odvisno od tega, ali bo mogoče mejo določiti na širšej podlagi. »Times« pravijo, da je malo upanji, da Rudija Angle-ke| naproti pr i le. Ako druge velevlasti Žele, da se odvrne vojna, ki mora uničiti na tisoče ljudi neutralnih držav, prav bi storile, da Rusijo prirnorajo, da stavi take predloge, katere morejo angleški ministri brezi sramote preudariti. — 23. t. m. piše «Standard»: Iz Tirpula se od 20. aprila poroča, da Rusiji pošilj i tnočna vojaška krdela od hvalinskega morja na avfgansko mejo. «Times» naglašajo, da se stanje o avfg.inskem prašanji ni zboljšalo. Upanje, da se ohrani mir, omajalo seje celo vdi-plomatičnih krogin. Da rupka vlada želi vojno in nalašč vse opušča, kar bi vojno oivrnolo, to prepričanje raste pri nas na Angleškem in tudi v zunanjih dt-želah. — Ruski vojni minister je izdal ukaz, da se imajo nižji častniki v vseh polkih pomnožiti. — Vojvoda Connaught, ki je hot-1 ?imlo (poletno prestolnico indiških name-stnih kraljev) zapustiti in se na Angleško vkrcati, dob 1 je od angleške vlade ukaz. naj v Simli ostane, ker je vojna skoraj ne-izogibljiva. Poroča se tu i I, da se je sklenolo. naj se zbere vojska v K veti, strategiČno važnem mestu blizu avfgant>ke meje.—2G. t. m. poročajo «Times,» da je grof Kalnoky rekel: Ako se Angleškej posreči zveza s Tučijo, potem bi bil mir v nevarnosti. — Moskauer Ztg. pa govori za mir, ker hi obema državama bilo koristno, da se pohogati in skleneti stalen inir. 27. april je prinesel zelo vznemirjajoče vesti. »Nitioual Ztg.« poroča, da se v (iiplomatiČnih krogih govori o pismu ruskega nemškemu cesarju, v katerem naglaša, da je zelo upadlo upanje, da bi se mir ohranil. — »Standart« pravi, da ruski odgovor na zadnje angleško pismo ni ugoden. — »Times« govore o angleško-ruskej vojni in pravijo: Će bo morala Angleška meč izdreti, rabila bo orožje tam, kder bodo udarci najbolj boleli. V boji na smrt in živenje z Rusijo neubrani turške vlade protest, da ne bi angleško brodovje prodrlo v Črno morje. Se so kraji, na katerih se more Rusija raniti in še se najdejo zavezniki, Rusiji stari sovražniki. V dolgej in dragej vojni ho evropskim ve-levlastitn teško ohraniti neutralnost.— Reuters Bureau pravi: Vojna mej AngleŠ. o in Rusijo je neizogibljiva. Govori se, da car odpotuje v Moskvo iu tam Izda manifest. Mej francosko in egiptovsko vlado in tedaj posredno tudi mej francosko in angleško je vstal velik razpor. Egiptovska vlada je namreč zatrla v Kahiri izhajajoči francoski časnik «Bosphore E^yptien>, ker je zagovarjal mejnarodne Interese in se zanje gorko poteza]. Zaprli 80 tudi silom i tiskarnico, v katerej se je ta časnik tiskal, če tudi se je francoski zastopnik temu ustavljal, a njegov protest ni imel nobenega vspeha, ampak zastopnik sam je bil hudo razžaljen, ker so ga suvali, ko so v tiskarnico vdrli ter jo zaprli. Vsled tega je francoska vlada svojemu zastopniku ukazala, naj oficielno občevanje z egiptovsko vlado pretrga in Kahiro zapusti, kar je zastopnik tudi storil. Poleg tega pa je francoska vlada tudi izrekla, da ne potrdi zadnjih finančnih sklepov v prid Egipta in da si pridržuje svobodno postopanje. Vsled tega razpora bo skoraj gotovo moral Nu-bar paša odstopiti; angleška vlada, č« tudi ni imela čistih rok v tej zadevi, ne bode ^a mogla vzdržavati, ker bi ostala sama; vsej Evropi je namreč na tem ležeče, da se reši egiptovsko finančno prašanje in francoska vlada ima na to velik vpliv. Italijanska vojska je bila pri Masavahi tepena, tako poroča Agenc.e Havas 25. t. m. Italijanski časniki te vesti doslej še niso preklicali — Agenzia Štefani pa ima vest iz Suakiina od 24. t. m. po katerej so Ita lijani 21. aprila poseili Arkiko. Francoti in Kitajci so se pomirili. Ki tajski komisarji so se napotili iz Hongkonga v Hanoi, da se sklene stalen mir. Na Kitajskem v deželi J uman so zopet začeli proganjati krlstijaue in to ne le ki tajske Bpreobrnence, temuč tudi katoliške in evangeliške misijonarje, ki so bili na ukaz namestnega kralja Cbeng-Kong-Pao po morje ni. Uporniki v srediijej Ameriki so pretili, da napadejo vlastniuo severno-amei ikan-sk h držav, vsled tega jih je zgrabil vojaški otdelek zveznih držav in več upor- niških voditeljev ujel ; francoski konzul pa je zoper to postopanje protestiral; Amerikanci se tega protesta pač ne ustrašijo. DOPISI. Komen, 21. aprila. — V Koranu se je ustanovilo psvsko in bralno društvo »•Lira«. Namen društvu je: gojiti umetno narodno in cerkveno petje, ter podajati svojim pevajočim in nepevajočim udom lobre časnike in knjige, s pripomočjo kojih si dotični kratijo čas in srkajo i/, njih dobre nauke. — V ta namen si je društvo naročilo 10 slovanskih časnikov, narodno knjižnico itd. Lira broji danes 80 udov. Društvo je zborovalo 12. t. m., ter si izabralo ta dan tudi svoj stalni odbor, kateri bo gotovo skrbel, da se bode «Lira» vsestransko širila na poštenej narodnej po.ilagi. brez kake morda druge tuje primesi. V odbor so izvoljeni Č. g. I. Doljak dekan predsednik, Jos. Kavčič c. k. btlež nik podpredsednik. A. Štrekelj blagajnik, Jos. S vara tajnik, g. Luznik pevo vodja in gg. Kofol in Prelc sta odbornika. Ni dvomili, da bi društvo «Lira» zgrešilo svojo narodno pot pod tacim vodstvom, ker društvo ima na Čelu čestitljiva moža, ki sta osivela v boju za blagost, omiko, narodno Čast in slavo 1 Z volitvijo taclh mož pi je društvo pokazalo, da ve ceniti zasluge narodovih poštenjakov in čestitliivo starosti »Lira si je najela pri g. Bandelju «dom», kder bode imela nemotena dvakrat na teden svoje pevske vaje. Ta prostor vpo-rabi se tudi za Čitalnico, kder si bodo z dobrim berilom vsi LiraŠi kratili čas, bistrili um in blažili srce. «Lira» bode pravo narodno birališče vseh nato ino-pošteno-mislečih, če tudi so v kmečkej suknji, katera ni povsod in vsem prav po volji. Ona ne bode nikomur odtegovala prilike poboljšati se, ker dobro zna, da uikdo Še popolen ni. Da bode naše društvo Imelo obstanek, ni dvomiti, ker posebno pevce veže tesna vez ljubezni, dokaz temu je gotovo uže 22 let obstoječi pevski zbor, ki je o t svojega rojstva do danes vedno zvesto skrbel za lepo narodno in cerkveno petje v Komnu. To se vć, ta zbor se je vsled smrti mno-zih pevcev zdatno pomanjšal, a lansko leto se je tako pomnoŽ 1, da šteje sedaj 22 pevcev in nadejati se je, da se zbor še pomnoži. Kako potreben je pevski zbor v takem kraju, kakor je Komen, tega ml pač ni treba omenjati, bodisi pa uže v cerkvi ali zunaj cerkve. In prav iz tega ozira je dolžnost vsa-cega rodoljuba, da podpira »Liro« sd svojim pristopom, da bode tem lažje izvrševala svoj namen, kajti, če »Lira« pade v Komnu, tedij utihne gotovo pri nas lepo cerkveno petje in umetno narodno. Pomagajte tedaj vsi narodnjaci iu poštenjaci pripenjati našej »Liri« srebrne strune, da bodo narodu in Bogu brenkale na čast. Njih glas naj spodbuja nas k narodnemu vstajenju, brani naj nas pred sovražnim navalom. Olas ■ Lire« bodi mil nam, a ta glas vragu naj bo strah 1 Na zdar I S. V Ponikvah, 25. aprila 1885. — Hvala Bogu, minolo je slabo deževno in mrazno vreme, katero nas je od dela zadrževalo; nastopilo je lepo toplo, in naši travniki lepo zeleuč, sadna drevesa lepo ci'eto, in kar nas še bolj razveseljuje, naši vinogradi nam ptav lepo kažejo, da mak-kdaj tako in ako nam Bog blagoslove, kakor nam zdaj polja kažejo, imeli bomo prav dobro letino. A godi se nam kakor lepo rastočej 1 astiini. katero črv izpodjeda. in ta črv nam je dopis iz Dntovljan v 30. Štv. Edinosti, kateri govori o Ivanu Zlobci ter natančno popisuje rojstveni kraj, sta uovanje itd. kar je nepotrebno in celo v marsičem neresnično, kakor da bi bili mi kaj kri t i nap ke. Ali vsi naši ljudje vedo, da iz Ponikve je prišel v Dutovlj-popoln orna pošten in lepo podučen od starišev. Ali prišel je mej slabo družbo Du-tovljanskih igravcev, katerih je premnogo, ter tako se je prijela tudi njega ta huda kužna bolezen, igra, v katerej je mnogo zaigral in se mnouo slabe 1 naučil in vsled tega tako daleč z»6 I. I 1 potem takem so pravi sami Dutovlj tnci ,1 ^ti krivi, ne pa občina Avberški. Saj star p egovor pravi: da po slabih tovarših ra »a gliva boli. Gospod dopisnik na) bi pred svojim pragom pometal in druge na miru pustil. Iz Šmarja, 23. aprila. — Sprejmi draga *E nnost» po dolgem času nekai vrBtic iz naše vasice. Z veselim srcem po-roČ;im dragim bralcem, da se je začelo tudi v Šmatji narodno gibanje in delova nje. 19. aprila, t. 1. so odprli šmarinski vitš-črnje z majhno veselico «čitaluico.» Pret kratkim časom je bilo v tej vasi še mrtvo in tužno, ker je predraga slovenščina spala. Le malo mož se je gibalo in spodbujalo k narodnej zavednosti. A sedaj je drugače. — Dospeli in naredili so korak do omik^. Nipravdi so uže dve šoli, namreč deško in dekliško, kder se otrokom deli potrebni nauk. In zdaj so napravili Še ■čitalnico.* Lep dan se je piismij.il Šmarcena v nedeljo, kakor bi jih bolj spodbujal k njihovemu namenu. Prijetno je sij tlo solnce in ogrevalo praznični pomladanski dan. Po blagoslovu «e je zbrala množica vaŠčanov ped hiso, kder je Čitalnica. Najprej je Šmarska godba Sla okoli vasi, ter raznanila pričetek. H Sa, kder je čitalnica, bila je zunaj okrašena s cesarskimi zastavami in slovensko troboj-nico. Soba, kder so bili v;iščanje, bila je okusno napravljena. G irske po lobe so bile okrašene z zastavami in zimzelenom. Dve carski podobi, cesarjeviča Rudolfa in ce-sarjevne Štefanije je darovala gospo ličina Kati nka Modrijan in nekaj drugih oprav, za kar jej vsi srčno hvalo izrekamo. Mej tem ko so se udje zbrali v čitalničuem prostoru, počastil jih je z „svojim pohodom čestiti gospoa dekan Šlakar, izvoljen predsednikom šmarinske čitalnice. Pred vsem je godba zaigrala lepo donečo carsko himno, da je vsakemu srce od radosti poskakovalo. Potem se je potrudil g. Ger-dina, izvoljen tajnikom, ter jako lepo govoril. Poznalo se je poslušalcem na obrazu, da so bili ganjeni. Po dokončanam govoru je prebral g. podpredsednik Ivan Prodan potijene zakone čitalnične. Da bi vse to suho ne bilo, zaigrala je godb* vmes večkrat kakšen napev slovanskih pesnic in tudi nekaj petj 1 Brno ćuli. Koncem je še odbornik Anton Gla-viua povedal par smešnih. Nazadnje je gospica učiteljica Rinka Koren kmetom na srce govorila in jim priporočala, naj zahajajo pogostorna v Čitalnico, naj berejo časuike, ker to jim pripomore tuli v kmetskih potrebah, ne pa samo k otniki in blagostanji; ob enem se je lzj»lej, temni mrak minolosti je izginol in zlato-rumene žarke razširja sedanjest, da bi nas obsevala z bliŠčečo roso prihodnjesti. Skozi vse goste in temne oblake, ki Še zakrivajo dandanes vedro nam nebo, sije nam uŽe solnce boljšega upa. In solnce konečno vse oblake popolnoma razstopi, kajti zastonj ni tekla kri naših očetov, zastonj se ni delalo v stoletjih, zastonj ni živelo toliko slavnih mo2. Res lepo je videti narod, ki se polagoma izobražuj", ter na tak način pr bližnje svojemu namenu. V dosego tega je treba neumornega delovanji. Podlaga temu je šola in po i učljivo branje. Saj branje je edini Ščit našega prida. Veljava naša leži v narodnosti, koje glavni znak je domači zvok. Bodimo tedaj ponosni na svoj jezik. On nuj bode naše glasilo v domačiji v vseh naših družbah iu pogovorih. Ne porivajmo svojega domaČega jezika v zakotje, mnpik spoštujmo iu ljubimo naš najdražji zaklad, saj : »Kdor sam sebe ne spoštuje, pravi star a resničen rek, ni vreden, da bi ga druni spoštovali!« Budimo, ter kažimo nevednim krepkost in krasoto našega jezika, ter ne zahimo, da smo otroci majke Slave in golovo se vresničijo pesnikove besede: »Narod tvoj ni dan smrti, Tvoj je dan — vstajenja!« Podgrrad, 27. aprila. — Vsakdanje so tožbe, da je Istra zapuščena, zanemarjena, prezirana, da se stavi pustolovje vladajoče stranke nad vse. Iialijanskej gospodi je jako malo mar, ako Istrski kmet vedno bol) peša, Vsaj ima on naglavni greh, da je rojen Siovskn. In kolikor bolj je ta Slovan tlačao, suženj, »Ščivo«, toliko |«pše cvetejo karnjelske marjetice. Nerazumljivo je bilo, da je vlada take razmere gledala mirnim okom. A zdaj bi reči, da hoče vendar nekaj storiti za kmeta, ki je, ako se razmere prav presodijo, prvi go-pod v Ltri. Dela se sicer jako počasi — rvcu, kajti prenapolnjene so bile vse mnoge gostilne ekedenjske; ali glav ni stan je bil v gostilni g.Sancina Nemca. Tam se je zbralo dosti nad 1000 ljudi, ki so zaseli vse prostore v hiši, na dvorišču in vrtu. — Odbor je imel v pc-sebnej sobi *vojo sejo, katere so se ude ležili tudi zaupni možje I. okoliškega okraja. Pred vsem je predsednik g. Na-bergoj razia8nil pomen in nalogo denaŠ-njega posvetovanja ter povabil zaupne može, naj odboru nasvetujejo nekoliko takih volilcev, kateii bi bili sposobni in zanesljivi, da jih odbor sm« izvoliti v lokalni odbor,— Izvolilo se je potem okolo 50 volilcev v omen jeni volilni odbor (imena prinesemo v kratkem). Na to je odbor sklenol, da bode imel v nedeljo 3. maja svojo navadno sejo v Sv. Križu v prostorih ondotnega vinotoč-nega društva in na posled je sklenol odbor, d a bode imelo društvo Edinost drugo nedeljo maja, to je 10. prih, meseca javni obtni \bor v Lindaru -poleg Pazina. Dnevni red naznanimo prihodnjič. Po končanej seji se je viSila veselica. Ko se je g. Nabergoj pokazal na dvorišče zaorila je množica gromoviti «živlo», in ■Evvivan Nabergoj! (bilo je namreč tudi mnogo Itabjano* od patrijotičnih italij. društev iz Trsta/ Mej petjem in govoti se je potem nadaljevala veselica. Napivulo se je večkrat Nabergoju, kateri se je zahvalil in napil patnjotičnemu društvu «Austria», ki j*} Slovencem pravično in prijazno. Kakor navadno, pela se je tu ii cesarska himna iz tisoč grl in navdušenje je pri tej priliki prikipelo do vrhunca. Tekmovali ste v petju dve pevski društvi: «Zorai z svojim mešanim zborom in »Slovanska Vjla» (domače Skedenjsko pevsko diuštvo), eno in drugo društvo je pelo izborno. N-kobko pred 8. uro zvečer se je vr-nolo vse društvo s gotovo kakih GUO ljudi lepo v parih v Trst: naprej pevci, za njimi pevkinje, potem pa uije raznih društev slovenskih in italijanskih. — Kolikor dalje se je pomikala ta množica, toliko bolj rastla, tako da je po mestu marširalo už^ do par tisoč ljudi. Vsa ta množica se je ustavila na lesnem trgu in tam Zapela cesarsko himno; v hipu je bil tudi ve? trg napolnjen z ljudmi. Maiširala je potem vsa ta ogromna množica pev.ijpč skoz Corsia Stadion do javnega vrta in Se le tam se je razkropila. Slišali so se klici: •Smrt Cikoriji., «Abbasso Mauroner«, Ah-basso «L' Aiabarda«. Ireuentarji so bili tiho, ali njihovi listi se strašno repenčtjo, radi bi smešili Slovence, pa ne morejo skrivati svoje jeze. Kakor se vidi, v Trstu vsak dan bolj vroče postaja, Cikorija je morda celo koristila. Odbor političnega društva Hdlnost naznanja vsem tistim, ki so se oglasili, da bi radi postali pristojni v Trst, la so dotične prošnje užn pripravljene. Naj torej prosilci pridejo prej ko prej v uredništvo lista Edinost, da prošnje podpišejo in da se potem vloŽe. »L/Indlpendente« dela nam strah f. Ma'uioneijem, češ da je močan mož, da je 6 čevljev visok. To mu verujemo, saj je bil Goljat še veči, pa vendar ga je mali David ubil. Poznamo; še bolj dolgih puliloglavcev od Mauronerja; znano pa je, da manjši ljudje imajo bolj goste možgane, prav dolgi pa jako vodene. Kaj bi se In-lipendente, katerega stranka obstoji večinoma iz takozvanoga hrabrega (na borsi) naroda, porobi postavljal in Nabergoju in nafiemu uredniku »s punji« grozil. — Boga naj zahvali, da njega in njegove privržence brani policija one vlade, kate-rej on iz same hvaležnosti vsak dan zaluča kako poleno pod noge. Da ni potrpežljive vlade v Trstu i u da ona pripusti L'Indipeudenteja in njega svojat Slovencem, gotovo ta list ne bi živel 24 ur._ Smešno je torej bahanje z dolžino Mau-ronerjevo. — Mi poznamo še daljšega moža od Sior Poldeta, pa te dni eo ga peljali v blaznico. Odbila priložba Iredentar- Jev. Kakor znano so Irredentarji lansko leto strašno upili zarad tega. ker je de-lalsko podporno društvo šlo po mestu z razvito svojo zastavo; — stvar je prišla celo pred mestni in deželni zbor in društvi «Uuione di Ginnastica« in »Operaja Triestma» sti se pritožili dalje na roini-sterstvo o tej zadevi, (to je zarad tega. ker se obema imenovanima drufitvoma ne dopušča, da bi hodili po mestu svojima zastavama), a ministerstvo je pritožbo odbilo in imenovani društvi sti vsled tega tožili pri državnem sodišču ; ali zgubili sti pravdo, in «Šolobarda» se milo joče zarad te nesreče, ker bodo morali Ireden-tarji po mesta hoditi brez zastave, ali pa se zastavo v črnem platnu povito. Mi bi te ljudi milovali, ako bi bili sami pravični; ker pa svojim slovanskim sodeležanom ne privoščijo niti najmanjše veselice in venomer o i vjade, katero sicer sovražijo, zahtevajo, naj Slovencem prepoveduj« vsako prosto dihanje, prav z..to jim moramo reči na vse grlo, da se jim v tem obziru godi tako, kakor so zaslužili. Polllldkik zdrževanja. Ireden-tarji so Se od nekdaj z irževali volitev v drž. zbor, s tem so hoteli dokazati svojim bratom onkraj Idrije, da ne priznavajo Avstrije in da smatrajo Primorsko deželo, kakor le začasno in se silo Avstriji pii klopljeno. Tržaški Iredentaiji, njihovo politično društvo «Ptogresso» iu iredentarski listi se tudi letos potezujo za zdrževunje; pa ob enem jadikujejo in se jezć na njihove brate v Istri m na Goriškem, češ da njihovo postopanje tii solidarno 8 Tržaško Iredento; ali tolažijo se zopet s tem, da ui drugače mogoče zarad Slovanov, ka teri bi potem preveč pridobili na veljavi ako bi se jim v Istri in v Gorici pustilo prosto polje. Najlepše pa je to, oa Sioi Poldeta Mauronerja in njegovo «Cikorijo* opravičuje, čes da on |e zvesi Iredtntai in Cikorija, da je prava hči Progressova, tudi potem, ko bi Sior Poldo kandidiral proti Nabeigoju m sedal voliti v državni zbor. Vendar pa «Solobarda» ne veruje, na bi Sior Poldo v resnici kandidiral, uko-prem ima vse polno svojih C korjašev v okolici in bi lehko zmagal. Kedor pozna naše Iiedentarje, ta precej spozna, da se tu ponavlja basen od lisice, katerej se ni dopadalo grozdje, ker ga ni mogla do-eči. Sicer pa |e tudi mogoče, da hočejo Iredentarji nas omamiti in zazibati v ne-skrbnost. Eno in orugo je zgubljen čas; Sior Poldo naj se le drži Iredentarjev in njihovih učeb. Nam zadostuje le izpoved »Solob irde», da je C korij i v resnici i rede ntarsko maslo, in s tem smemo tu ii vsaoega okoličana, kateri je šj ul tega društva, imenovati iz iajico ne le svoja ožje domovine, temuč tudi Avstrije. In zopet Cikorija. Niši ljudje, ki so bili poprej najstrasineji Cikorjaši, pričeli so odpadati od ifte, ter jo kmalu vsi zapuste, ker spoznali so. kam jih to društvo še dovede. Tako j^ pred nekoliko dnevi odstopil oni Andreja Cunja iz Ro* cola, ki je svojo jezo zlil na 1 soroj iki s tem, da je ponoči iz postelje poskočil in dirjal za mladeniči, ki s ormo njegove hi£e prepevali slov. pe-ni. Tako ljuto so-vraštvo tlo našega naroda je vcepil vrtoglavi Poldo vsem CikorjaŠem, namesto di hi delal mir, sejal je nemir, in tako je danes, da se za prihodnje volitve bojimo, da ne preide bi t z pobojev. Ali je to društvo Concordia? ali se tak-o ravna po svojih pravilih Sior Poldo? Mislimo, da bi bilo uže Čas, napraviti konec tem stvarem, ker Slovan tieče biti več živina, vsaj tu ii on plačuje pošteno svoj davek. Odstopivši Anureja Cunja je bil p-i Poldotu ter mu povedal, da izstopi od Cikorije in da pojde k »Edinosti«povedat, da je izstopil. Ali Šior Poldo mu je nekoliko časa prigovarjal, naj nik.r ne odstopi, ko je pa uvidel, d i nič ne opravi, prosil ga je, naj vsaj k Eimosti ne gre, da vsi ljudje tega ne zve.io. Tako odpadejo vsi, in ostane le Pol lo kakor suh »štor«. Sram ga bodi, ako ima kaj sramož-lji\o*di, kakor je sedaj drugih. Z vso svojo zv'jačo pi ne doseže nič, samo oblatil se je pred svetom, tako, da ga danes črti vse, Italijani in mi. Tržaške novosti: Sandro je umrl I To vest so včeraj po Trstu z večo gorečnostjo raznaŠali, nego da bi bil umrl tržaški Podesta. Včeraj ob 4 uri pop >1 u i ne imel je biti pogreb in zbralo se je pred bolnico gotovo 7 do 8000 ljudi, ki vsi so hoteli skazati zadnjo č >st rajneemu Saudru. Aii Sandiove posvetne ostanke so bili uže zjutraj odpeljali na pokop ilišče in tako je ljudstvo čakalo zastonj m je bilo razkačeno,Ua ni moglo Č isti skazati Satidru. — Kedo pa je to Sandro ? Tižaški original. MoŽ kratke pamet-, ubožec, ki je bil od mladih nog v hisi ubožuib. — Ali ni je bilo procesije, ni ga bilo pogreba, da ne bi b I Sandro v obleki ubožnih z belimi rokovicami na čelu, kakor nek prostovoljen ceremonijer, otroci so se iz njega norca delali; ali mož je bil potrpežljiv, vedno dobroten, nikoli budobeu ali maščevalen. Po njem se imenuje Tržaški ljudski šaljiv list »II Sandro«. Vse ga je poznalo, vse se ž njim šalilo, zato tolika popularnost. Zabavni vlaki mej Trstom, Gorico in Koi minom se v nedeljo 3, maja zopet začno iu bodo vozili do jeseni. Iz Trsta odide zabavni vlak vsako nedeljo iu vsak praznik ob 2 uri 45 minut popoludnč. Koliko ljudi se je rodilo in koliko jih je umrlo v Trstu meseca marcija t. I., to je sedaj razglasil magistrat. Rodilo se jih je 408, iu 8icei 208 dečkov in 200 deklic. Dvojčkov ie bilo 5 porodov.Mrtvih seje rodilo 32. Umrlo jih je 385, iu sicer 198 moških in 187 ženskih. Izmej teh je bilo 182 otrok do 10 let. Drugi so bili pa od 10 let počenši do 90. Poročilo se iih je pa zadnji mesec 21 parov. V morje je padel na bregu velicega kanala nek 8 letni šolarček. Težak Ivan Novak ga je potegnol iz vode, sicer bi bil utonil. Tepeži. Nek čevij,r je v pondelek onravljal neko potrebo na morskem bregu »Riva del Sale«; kar naglo pride za njim nek fakin in mu zasoli eno za komat in sicer tako močuo, da j' ubogi Čevljar strmoglavil v morje iu lu bil utonil, da ga ni rešil nek mornar, ki je vs-) to videl.— Isti dan sta se dva fakiua na istem bregu začela pretepati, dolgo časa sta se cunjala a na zadnje sta padla ona v morje, kder sta se hitro ohladili. Tretji fakin, ki je tepež od strani gledal, potegnol je obi iz morja. Tepež in nož. Te dni je bilo v bolnico prippljiiuib 6 manj ali več ranjenih v te-pežu. To je pač dokaz kako v Trstu peša morala in prava civilizacija. Poskus samomora. Nek 29 letni pek ai je hoiel z fosforom zavdati. Dali so mu protistrupa in tako je sedaj zopet zdrav. Policijsko. Piiieli so 48ietnega zakotnega pisača iz Hietzinga pri Dunaju, ker je ogoljufal v hotel Europa natakarja. Bil je nam rt č tamkaj pet dni, in ko je prišlo do plačila, pa je zginol. Straža ga je pa spoznala in zaprla. 19letnega postopača J. F. iz Metlike na Dolenjskem je č. kr. okrajno glavarstvo iz Gorice zasledovalo, skrivni agentje so ^a sroznali in piijeli. Nek trinajsti-tui učenec je na starej mitnici hotel ukrasti žepno ruto. Dali so ga starišem v strahovanje Prijeli so G pouličnih pevcev in kaznovali. Nek 23 letni pekovski pomočnik, doma iz Škofje-loke, ukiai je svojemu gospodarju 28 f. Izročili so ga policiji. — Te dni je policija zaprla 72 letnega čevljarja zarad nemoralnega vedenja na ulici, potem Fran-ČiŠko Z. iz Ljubljane in'Marijo V. iz Tista zarad ponočnega potepanja; 57 letnega EDfNOST postopača Ivana D. iz Gorič pri Senožečah, ker «e je vrnol v Trst, akoprem uže večkrat iztiran. Izpred sndoUe. Brivec Ljudevit Mode nese, hud Iredentar, bil je te dni obsojen na 7 mesecev težk>* leče zarad rasialjenja Nj. veličanstva. Ko so mu namreč t,ek večer ukazali r< darji, naj zapre svojo brivnico. ker je uže pozno, začel je proklinjati redarstvo, oblastnije in države najviSega poglavarja. — Takih ljudi je preveč v Trstu, zato pa imamo tako po-gostoma enake obsodbe. Bz TrebIČ nam pišejo, da je tam Seka at:itac j* za g. Hurgstallerja proti g. ivcu in da je duša tej agitaciji baš oni Čestiti gospod, ki je pred nekiterimi meseci ljudi nagovarjal, naj pošljejo g. B. nezaupnico. — Trebence zdaj love z raznimi obeti; zvonove, popravljanja cerkve, vse to ljudem obečajo, ako bolo za ban-Bkega lorda glasovali.— Ali je lepo, da se ljudje tako lovć? Naj bi še hilo, dokler l>i banski lord zavezaval se, da bode vse to iz svojega žepa plačal, ali je tak ka-■valir? še pošten kmet ne bo kaj obečal, kar gre na troške občinske denarnice. — Ali ni te goRpode sram, da zase agitujejo na troške občine. Ako uže gospoda tako dela, kako se more zahtevati poštenost od kmeta? Trebenci so hoteli napraviti tudi lastno pevsko društvo, ali č. g. duhoven in p. vaški načelnik se temu protivitn.— Zakai to? V nedeljo je bil v Trebičutu-li g. Zivic, vsi volilcl so ga prav dobro sprejeli ter mu izrekli svoje zaupanje; le par Od njih so mu rekli, da se ga več ne upajo foliti, ker Italijani zanj ne marajo in se ne ozirajo n i njega predloge. Tudi ta razlog je lep. — Spoštujmo sami sebe, ne b>-dimo Salobarde, ako hočemo, da nas bodo drugi spoštovali! O*m i snopič »Ljudske knjlž Djlce« je izšel. Nadaljuje se povest »Za očin dom«; iz novega se začenja nM ti in sin«, češki spisal kanonik Vaclav Štnic, preložil Leopold Gorenjec-Podgoričan. Vsak zvezek velja 6 novč. in se dobi pri Leonu v Mariboru. Vallllo. k LXVIII odborov! skup-fiči ni »Muticp Slovenske« v sredo 29. aprila 1885.1. ob 9. uri popduine v Matičini hiši na Kongresnem trgu št. 7. Dnevni red; 1. Potrjenie zapisnikov o LXVII. od-borovi seji in o XX. rednem velikem zboru. 2. Naznanila prvo-5Z?E5ES252SZE252S25ZI5ZS25ZSZ5Z52S25Z9 Agencija za posredovanje u Hlužbali i kod stanovanja E. GEROMINI-JA priskrbuje službe svake vrste u Au- 9 atriji i inozemstvu. Kupuje i prodava S kuće, po nujugodnijimi pogodbami. Cj Piazža Ponterosso br. 2. I. kat. S •asHsasasasa525asE5i2sasasa5asHSH5HSHS • rfm Komoditela in ekonomija zadnja novost. Pečati z automntliSnim aparatom so dobro rabljivi 2ur»d nataiijčnosti in hitrosti, h katero se more tiskati ž njimi in :.arad trajnosti, ali vmidar Še pr<;-več stanejo. PiCuti i a roko so bolj < konomi2ni, ali trebujo previ 5 postranskih priprav. Elegantni automatični pečat .Merkur« kukor tuku j naslikan po ima vse prednosti au-matičnih pečatov, u zurail priprt ste konstrukcije in lahkote starin le fr :t,KO> Novi p. 5et MKHKUR z automatičnem barvilom dobi se le v C4--20 odlikovanem grafičnem zavodu H. FREISINGER-JA Lloydova palača ulica „Mercato vecclro" 4 Y TRSTU. Lastnik, dniStvo • KD1N08T«. — lzdatolj in odgovorniurmuut: V1KTOK DOLENC. Nun tiRKarna V. DOLKNU v i rsii,