SI. 34.
V Trstu, v sredo 29. aprila 1885.
Tečaj X
Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko
*	»V «4l0Mti J« M«-
»EDINOST« izhaia 2krat na teden vtako iridi in tabet« o poludne. Cena za vse leto je ti pld., za polu Wta » gld., za ietrt leta % gld. »O kr. — Posamezne Številke ae dobivajo pri onravniitvu in v iraftkah v T rit« po K kr., t Gorlol in v A)dov»c nI po « kr. — Naro&ntnt, reklamacije in interate prejema Oprkvilitv«, vla T«rrwt«, »Nova tlakama*.
Vsi dnpu\ »o p<.>Siijttj » Uredništvu »vla Tarre.itB« »Nuova Tipogruliu;« vsak mora biti frankiran. Rokopisi oosuhne vrednosti ae ne vrueajo. — Inierntt (razne vrste naznanila in poslanic.*) se zarafiunijo po posyoabi — prav cen6; pri kratkih oglaaih z drobnimi črkami «e plačuje za vnakn he^odo kr	.
Notranjska, vzbudi sel
Kranjska dežela je k ljubu svojej malosti vendar le zelo različna. Malo je cel<5 večjih dežel, da bi se vrstilo v njih toliko različnosti, kakor je to prav v Kranjskej. Niti dva bližnja kraja nista si, bodi si gledć kakovosti zemlje, boli si gledć pridelkov, živinoreje itd. enaka.
Gorenjska in Dolenjska sti gledć pridelka mnogo bogateji nego Notranjska, dočim Gorenjska v imovitosti presega Dolenjsko in Notranjsko. Naj-ubožnejo smemo imenovati našo Notranjsko — vsaj kar neki del taiste zadeva. Vendar se je gledć zboljšanja njenega položaja doslej mnogo premalo storilo. V tem smislu se je delalo prav narobe: dočim se je bogatej Gorenjskej mnogo pomagalo, pozabilo ee jo uboge Dolenjske in Notranjske.
Dolenjska se je pričela letos vendar nekoliko živeje gibati in upamo, da ni več daleč čas, ko se z vso res-nobo poprimejo ozbilinega dela. In tiko menimo, bil bi čas, da bi se tudi Notranjska vzbudila, ter se poprijela resnega delovanja. Koliko se je pisalo in govorilo v Šestih letih o splošnem vzbujenju in napredku Notranjske l
Dim naše slave se je kadil po vsej Sloveniji, in človek bi si bil mislil, da smo Bog zna koliko napredovali, ali da smo se vsaj poprijeli takih pomočkov k naSemu delovanju, da 6uo tudi nekaj sadu donese. Žal, temu ni bilo tako. Vse to kričanje, ves ta hrup, vse to se je zgubilo v zračnej daljini, enako glasa odmev.
Podučili smo se pozneje, da je marsikaj drugače, nego smo si mislili poprej. Odprle so se nam oči, videli in sprevideli smo, da naše dosedanje delovanje ni pravo, da ga je treba na vsak način predrugačiti. Da pa stvari na politično polje ne zavlečem, pričeti hočem pri stvari samej. Rekel sem, da je Notranjska — vzlasti del taiste — najubožniša pokrajina v kranjskoj deželi. Ta del je vipavska dolina,
trnovsko-vremska dolina in kočan-ski kot.
Ti trije kraji v Notranjskej so nekoliko po zelo majhnih, razkosanih zemljiščih, nekoliko po vremenskih nezgodah in po nerodovitnosti izpostavljeni največej revščini. Z Dolenj o si je pa Notranjska nasproti v t m, da kolikor rodovitneja je Dolenska mimo Notranjske, toliko na slabej^m je pa gle<!6 prometnih žil — cesta in železnic.
Kar Notranjsko zadeva, za nje promet je z dobrimi cestami in železnicami vsaj nekoliko zadostno pre-skrbena, a manjka jej blaga za izvoz. In tukaj se nahaja glavna točka, na katero se hočemo ozirati. Poglejmo samo, Koliko bogateji (rekel bi naj-slabeji) so posestniki na ljubljanskem močvirju in večje množine vsakovrstnih pridelkov (vzemimo samo zelje) pridelujejo mimo naših Notranjskih posestnikov. In v poslednjem času se je sama vlada zavzela za nje, ter se močno dela na to, kako bi se mo-krotno močvirje osušilo, da bi zetnlja potem večje koristi donašala. Se ve da bode to osušenje zadelo v prvej vrsti deželo, pri čemer bomo vsi prizadeti.
Kaj pa pri nas? — Se kedo meni za nas, so je kedaj kateri domoljub putegnol na pravem mestu za nas, ter obrazložil naše težkoče? — Kar se je v zadevi opeharjenih Notranjskih voznikov zgodilo, to je nam znano, da se je po prizadevanju znanega g državnega poslanca zgodilo, a za drugo ne znamo.
Toliko bolje nam je pa znano, vzlasti nam, katere zadeva, da se nam mesto braniteljev silijo v deželo ljudje, kateri bi nam radi še to malo življenja, kolikor ga imamo — odvzeli. Komu ni znana pravda, katera se sedaj vrši z sebičnimi Tržačani, kateri hote nam vodo Bistrico-Reko na vsak način vzeti? — Trnovsko-vremska dolina, skozi katero Reka teče, prav vsled nje je še toliko rodovitna, kolikor je, in tej naravnej do-
PODLISTEK.
Iz ust naroda.
V trž. okolici slišal in zapisat Levin, VII.
Naj tn zabilježim tudi enačico o Kurentu.
Kurent j« bil veseljak prve vrste. Se mlad se je navadil kaj lepo gosli na gosli in s temi je prepotoval mnogo sveta. Ko je v onih časih sv. Peter po Rvetu hodil, sreča ga Kurent z bariglo vina na rami in goslimi pod pozuho. Ker je bil sv. Peter zelo žejen, prosi Kurenta, naj bi tudi njemu privoščil malo vinske kapl)ice, s četner mu Kurent rad ustreŽe, prosi ga pa, naj bi in u sveti Peter zato zagotovil, da ga v nebesa pusti. Sv. Peter mu samo za to dobroto noče Se nebes zagotoviti ter mu veli, naj bi še kaj dobrega na svetu storil.
Kurent odide po svetu. Potem najde ubožnega človeka in podari mu, ker ni druzega imel, prazno bariglico. Nekoliko
dalje sreča druzega in te nu poda gornjo suknjo. O i tedaj se preživlja z svojim gosi". Kamor je prišel, vse je okolo njen« vrelo in vse jelo plesati. Ako je priše pred kako cerkev in jel na svoje gosli gosti, gnetlo se je vse iz cerkve in plesalo kakor bi bilo obsedeno. Z eno besedo njegovo godenje je imelo tako č<robno moč, da je mogel vsakdo plesati, kdor ga je slišal.
Ne vem zakaj je bil nekdaj vlovljen in obsojen na smrt, P ednoseje pa smrtna obsodba izvršila, privolilo se mu je, kakor je pri vsakem navada, kar si je poželel. Njegove gosli, zadnja mu lastnina, bile so mu vzete in za te je prosil, da bi mogel vsaj še jedenkrat gosti.
Pod vešali sedeč je caslonil svoj inštrument na ramo in melodični gla^o»i so se razprostirali po ozračju ter blažilno udarjali na ušesa posiuSalcem: vsi so jeli gibati in v malo trenotkih se je smrtni kraj spremenil v veselo pleŠiŠčj.
Omeniti nam je, da je, ko je za gosli prosil, le jedna stara baba prosila, nuj jih mu ne dovole, ker kesali se bodo. In ni se motila; celo rabljl so popustili svoje morino orodje na mestu in vrteli se kot vre-tenec. V tem ko je vse norelo in se vrtelo, vstane Kurent in še lepše brenkajoč na
jroti se je zahvaliti, da pri sedanjej velikej revščini to ubogo ljudstvo vsaj za silo še živi.
Ali vendar, k ljubu temu, da je to prašanje za živenje in obstoj ne le našega, nego tudi oddaljenejšega ljudstva neizmerne važnosti, ni nam vendar znano, da bi se bil kedo potegnol za nas, razun županov, en domoljubni duhovnik in semtertja kakov drug domoljub. O kakovem drugem domoljubnem možu, kateri bi nam bil z svojo besedo, podukom, svetom priskočil na pomoč — ni bilo ni duha ni sluha.
Zdi se nam, da so v enakem smislu nekatere domoljube tudi Dolenjci spoznali, ter jim obrnovši hrbet, v blagost zapuščenega kmetovalca, začeli sami resno delati. Notranjcil ali hočemo mi spati in počivati kakor do sedaj? Ali ni uže skrajni čas, da se sami za svnjo ubogo pokrajino poprimemo resnobnega dela? Od mestnih gospodov domoljubov ne pričakujmo prav ničesa. Oni skrbć Tta po-vikšanje in razširjenje mesta — za blesk — za nas jim ni mari.
In kaj imamo pokazati od kmetijske družbe — kaj je ona storila za nas? Po resnici povedano, mi ne moremo pokazati ničesa. Nasproti temu so nas imenovali samogoltneže — kakim pravom — ne vemo, kajti znano je, da mi smo vedno le od daleč gledali in nam niso niti ostan-kov privoščili. V čem pa obstoji prav za prav delovanje naše kmetijske družbe? Mi pri vsem opazovanju ne-moremo druzega povedati, nego v tem, da nakupi vsako leto nekoliko ovac i ovnov, juncev in junic žlahtnega plemena. Prvo še nekako razdeli brezplačno ovčjerejcem, druge pa po dražbi proda, največ Gorenjcem.
Toraj to se pravi Širiti umno Živinorejo v deželi? Kedor jo premožen kakor so Gorenjci in dolenjski grašČaki, to se ve da zmirom lahko kupi goved dobrega plemena, če tudi jo prav drago plača. Ali revniša, Dolenjec in Notranjec tega ne moreta storiti, ampak
ko vidita poleg sebe mogočneje tekmece, umakneta se, ter vrneta prazna na dom. Pa vendar še ni to glavni uzrok, da tem načinom največ žlahtne govedi na Gorenjskem ostaja, nego tudi to, ker so naši gospodarji sprevideli, da tem načinom n« gre, zaradi česa govedo rajše drugemu prepusti, nego da bi ga Čez vrednost plačeval.
Razvidno je tedaj, da dela se tem načinom največ za tiste, kateri so pomoči najmanj potrebni, a nič za tiste, kateri so pomoči najbolj potrebni. Trpka je nekoliko ta obsodba, a naj se nam na vzame za zlo, kajti opravičena je, in prepričani smo, da bi drugi v enakem položaji so še ostreje izrekli. V prihodnje naj se vsaj po možnosti odpravijo te nedostatnosti, ter naj se ozira tudi na nas, kateri državi in deželi pošteno svoj davek plačujemo.
Ker so uže na premožneje ljubljanske močvirce ozir zemlje, in se jim z deželno pomočjo močvirje suši, zakaj ne bi se vsaj po razmerah oziralo tudi na ubogo Notranjsko?
Koliko več goveje piče bi se dalo še pri nas pridelati in koliko stotin živine več rediti, ako bi imeli k temu vsaj nekoliko pomoči.
Ali, kakor uže povedano, nemamo je, vsled česar jo tudi trud Notranjskih domoljubov, malo da ne, zaman. Oni delajo samo z dobro voljo, a s praznimi rokami, kar, to se ve, more le malo uspeha imeti. Da se pa temu zlu odpomore, trebalo bi marsikaj, ako uže ne popraviti, vsaj popolniti. Prvo tako popolnjenje bi se imelo zvršiti pri volitvah poslancev v deželni in državni zbor.
Nočemo sicer zanikati težavnega položaja poslancev in istina je, da pri sedanjih razmerah se ne da vselej veliko doseči. Ali z vednimi izgovori, da je vlada zadela na tako in enake težave, da nam naših opravičenih prošenj vsaj za zdaj izpolniti ne more itd, nikdar ne dospemo do najmanjšega cilja. Kedor hoče se izgovarjati, najde izgovorov vedno dovolj, najti
svoj »Skant« zbeži ter pusti ples Ona babura, ki je nedaleč v strani stala, plesati je začela. Če tudi so noge komaj nosile okorno staro truplo, in v plesu zagazila v neko robido. Ko se je sukala, govorila je : — Vsaj sem rekla, da mu nikar ne dajte gosli, v»;ij sem rekla!
Na ta način je Kurent ub žal smrti
• n šel dalje križem sveta. Po cesti idoč vi li na nekej ravnmi pasoče se ovce in pri njih pastirja, koji inu ponudi kos črnega kruha, če enkrat z abrenka. Kurent njegovej ž-*lji ustreže in jame s prsti prebirati svoj inštrument. Kakor bi iskra skočila vanje, zaćeie ?o s pastirjem vred plesati vse ovce, dokler niso vse zabredle v robido ler si tu vso volno razpenjale.
Kurent se tedaj olpravi. PriŠedsi v neko vasico dobi oit nekega kmeta v dar d'Ut!0 bariglo viria in sklene iti iskat sv. Petra. Ko riospč do (U'bes, zagleda ga, stoječega na nebesnih vratih s ključi v rokah. — Storil nisem mnogo dobrega — misli si tedai — pa vendar mislim, da sem z svo|i:n zemeljskim potovanjem za-služ I nebesa, — in približa se sv. Petru.
— No, Kurent — pravi mu ta — kako j« kaj? si storil, kakor sem ti ukazal? — Mnogo nisem storil — odgovori mu Kure it — pa vendar mislim, da sem si z
svojimi dobrimi deli uže zaslužit m-besa. — Ne, pravi mu Peter, zaslužil jih nisi še, ampak Še moreš po svetu hoditi iti ne motiti več ljudi z svojimi gosli.
Potem mu Kurent ponudi požirek dobre kapljic^ iz svoje bariglice, ab poprej mu reče: — Rad ti dam pit iz te-le ba-rigle, ali vedi, da kdor hoče iz nje piti, mora se poprej široko mzkoračiti.— Tedaj mu poda bariglo čakajoč, da bi se napil. Sv. Peter vzame bariglo ter razkoračivSi se na široko nagne glavo in začne piti. V tem mu zvili Kurent smukne mej nogama v nebesa.
Notri pridšfiiši ni se znal kam obrnoti; povsod se je biiščalo od zlata in srebra. Slednjič zapazi za nebeškimi vrati suknjo, kojo spozna za svojo. Koj sede nanjo in kadar ya hoče sv. Peter s palico iz nebes izgnati, pravi mu: — Ne spraviš me od tu, ker jaz sedim na svojem. To-le s>uknjo sem po tvojem ukazu dal uboŽnemu človeku, ki me je miloščine prosil.
Tako je Kurent okanivši sv. Petra v nebesa prišel ler tam za vrati še z laj se ii.
NB. Enako pravljico si pripoveduje narod
na Notranjskem o sv. Roku. Ured.
EDINOST
a prav temu morali bi naši poslanci lok.
Zatoraj je neobhodno potrebno, da v bodoče naročimo našim poslancem, da bodo odločno terjali naša prava. Vsakemu svoje, to je pravica in za njo se potegnoti naj ne bode nikogar strah. Razodenojo naj so naše bolečine, kaže naj se na naše rane in zahteva naj so za iste izdatnih zdravil.
Izposlujejo naj nam za vsako leto nekoliko podpore v pozdigo sadjarstva, vinarstva, Živinoreje, osušimja mokrot-nih travnikov it i. Isto tako nam je gledati, da se bode od strani kmetijske družbe pri podeljevanju podpor več na nas oziralo Gotovo je sicer, da kmetijska družba pri tej malej podpori, katero dobiva, ne more vsem ustreči, ali nekoliko več bi se vendar dalo storiti.
Da so bi pa to vzlasti glede Notranjsko zgodilo, trebalo bi pravila kmetijske družbe tako prenarediti, da bi pri izvolitvi odbora bil vsak okraj primerno zastopan. Kakor je sedaj kmetijska družba ustrojena, nam tudi pri najboljSoj volji no moro dosta koristiti. Kaj za korist Notranjske stori ud kmetijske družbe, kateri naših teženj niti od daleč ne pozna, koliko manj v istini? Ivako hoče on tedaj priporočati za nas to ali drugo ali obrazložiti naše potrebe, ko niti naše pokrajine ne pozna.
Kakor rečeno, vsak okraj naj bi imel primerno število odbornikov pri kmetijskej družbi, kateri naj bi pa bili z obhodi in dopisovanjem s županstvi in duh^vskimi uradi v vednej dotiki. Na podlagi dobljenih podatkov bi stavili lahko predloge in prepričani smo, da bi se nabralo toliko koristnega gradiva, da bi ministerstvo bilo nekako prisiljeno — vzlasti našej kmetijskej družbi zdatnejše podporo podeljevati.
V ta namen bi pa trebalo brez odlašanja začeti delovati. Vzlasti nam Notranjcein ni več odlašati, ampak začeti in samostojno delovati v povzdigo našega blagostanja. Nam je tako rekoč dolžnost še posebno delati v blagost našega obubožanega ljudstva, kajti le v resnici potrebni ima pravico prositi.
Poslužujmo se tedaj te dolžnosti in pravice; naše poslance tako rekoč silimo, da se pri vsakej priliki na pravem mesti; potegnejo za naše koristi. Tudi deluj mo na to, da se zastareli eistem kmetijske družbe tako prenovi, da bodemo imeli lahko svoje prave zastopnike pri njej, kar bi nam gotovo več koristilo, nego vse speče kmetijske podružnice. Potem bi so nam netrebalo bati. da bodemo vedno poslednji, ampak l jtovi bi si bili, ako uže ne večjega, vs;^ man jšega dobička.
Na delo toraj, Notranjci! Narod se opomore in gotovo ne pozabi, komu je hvaležnost dolžan!	Čič.
Politični pregled.
Notranje dežela.
Cesarski patent od 23. t. m. razpušča državni zbor ter zaukazuje nove volitve.
Cesar se jutri napoti v Budimpešt, da olpre d« ielno razstavo. Vršile se bodo t.ini velike slavnosti.
Cesar |e daroval mnogim pravoslavnim cerkvam v Bosni bogato ta krasno eerk-veno opravo. Vsi ti darovi, ki so vredni 20.000 gld., uže so se poslali z Dunaja v Bosno.
Vnanje dežele.
O anglelko-ruskem rasporu imamo te le vesti od 24. t. m: «Daily News» pravi: Pogajanje z Rusijo še ni popolnoma br*z vsega tipanja. Mirno poravnanje težav je odvisno od tega, ali bo mogoče mejo določiti na širšej podlagi. »Times« pravijo,
da je malo upanji, da Rudija Angle-ke| naproti pr i le. Ako druge velevlasti Žele, da se odvrne vojna, ki mora uničiti na tisoče ljudi neutralnih držav, prav bi storile, da Rusijo prirnorajo, da stavi take predloge, katere morejo angleški ministri brezi sramote preudariti. — 23. t. m. piše «Standard»: Iz Tirpula se od 20. aprila poroča, da Rusiji pošilj i tnočna vojaška krdela od hvalinskega morja na avfgansko mejo. «Times» naglašajo, da se stanje o avfg.inskem prašanji ni zboljšalo. Upanje, da se ohrani mir, omajalo seje celo vdi-plomatičnih krogin. Da rupka vlada želi vojno in nalašč vse opušča, kar bi vojno oivrnolo, to prepričanje raste pri nas na Angleškem in tudi v zunanjih dt-želah. — Ruski vojni minister je izdal ukaz, da se imajo nižji častniki v vseh polkih pomnožiti. — Vojvoda Connaught, ki je hot-1 ?imlo (poletno prestolnico indiških name-stnih kraljev) zapustiti in se na Angleško vkrcati, dob 1 je od angleške vlade ukaz. naj v Simli ostane, ker je vojna skoraj ne-izogibljiva. Poroča se tu i I, da se je sklenolo. naj se zbere vojska v K veti, strategiČno važnem mestu blizu avfgant>ke meje.—2G. t. m. poročajo «Times,» da je grof Kalnoky rekel: Ako se Angleškej posreči zveza s Tučijo, potem bi bil mir v nevarnosti. — Moskauer Ztg. pa govori za mir, ker hi obema državama bilo koristno, da se pohogati in skleneti stalen inir.
27. april je prinesel zelo vznemirjajoče vesti. »Nitioual Ztg.« poroča, da se v (iiplomatiČnih krogih govori o pismu ruskega nemškemu cesarju, v katerem naglaša, da je zelo upadlo upanje, da bi se mir ohranil. — »Standart« pravi, da ruski odgovor na zadnje angleško pismo ni ugoden. — »Times« govore o angleško-ruskej vojni in pravijo: Će bo morala Angleška meč izdreti, rabila bo orožje tam, kder bodo udarci najbolj boleli. V boji na smrt in živenje z Rusijo neubrani turške vlade protest, da ne bi angleško brodovje prodrlo v Črno morje. Se so kraji, na katerih se more Rusija raniti in še se najdejo zavezniki, Rusiji stari sovražniki. V dolgej in dragej vojni ho evropskim ve-levlastitn teško ohraniti neutralnost.— Reuters Bureau pravi: Vojna mej AngleŠ. o in Rusijo je neizogibljiva. Govori se, da car odpotuje v Moskvo iu tam Izda manifest.
Mej francosko in egiptovsko vlado in tedaj posredno tudi mej francosko in angleško je vstal velik razpor. Egiptovska vlada je namreč zatrla v Kahiri izhajajoči francoski časnik «Bosphore E^yptien>, ker je zagovarjal mejnarodne Interese in se zanje gorko poteza]. Zaprli 80 tudi silom i tiskarnico, v katerej se je ta časnik tiskal, če tudi se je francoski zastopnik temu ustavljal, a njegov protest ni imel nobenega vspeha, ampak zastopnik sam je bil hudo razžaljen, ker so ga suvali, ko so v tiskarnico vdrli ter jo zaprli. Vsled tega je francoska vlada svojemu zastopniku ukazala, naj oficielno občevanje z egiptovsko vlado pretrga in Kahiro zapusti, kar je zastopnik tudi storil. Poleg tega pa je francoska vlada tudi izrekla, da ne potrdi zadnjih finančnih sklepov v prid Egipta in da si pridržuje svobodno postopanje. Vsled tega razpora bo skoraj gotovo moral Nu-bar paša odstopiti; angleška vlada, č« tudi ni imela čistih rok v tej zadevi, ne bode ^a mogla vzdržavati, ker bi ostala sama; vsej Evropi je namreč na tem ležeče, da se reši egiptovsko finančno prašanje in francoska vlada ima na to velik vpliv.
Italijanska vojska je bila pri Masavahi tepena, tako poroča Agenc.e Havas 25. t. m. Italijanski časniki te vesti doslej še niso preklicali — Agenzia Štefani pa ima vest iz Suakiina od 24. t. m. po katerej so Ita lijani 21. aprila poseili Arkiko.
Francoti in Kitajci so se pomirili. Ki tajski komisarji so se napotili iz Hongkonga v Hanoi, da se sklene stalen mir.
Na Kitajskem v deželi J uman so zopet začeli proganjati krlstijaue in to ne le ki tajske Bpreobrnence, temuč tudi katoliške in evangeliške misijonarje, ki so bili na ukaz namestnega kralja Cbeng-Kong-Pao po morje ni.
Uporniki v srediijej Ameriki so pretili, da napadejo vlastniuo severno-amei ikan-sk h držav, vsled tega jih je zgrabil vojaški otdelek zveznih držav in več upor-
niških voditeljev ujel ; francoski konzul pa je zoper to postopanje protestiral; Amerikanci se tega protesta pač ne ustrašijo.
DOPISI.
Komen, 21. aprila. — V Koranu se je ustanovilo psvsko in bralno društvo »•Lira«. Namen društvu je: gojiti umetno narodno in cerkveno petje, ter podajati svojim pevajočim in nepevajočim udom lobre časnike in knjige, s pripomočjo kojih si dotični kratijo čas in srkajo i/, njih dobre nauke. — V ta namen si je društvo naročilo 10 slovanskih časnikov, narodno knjižnico itd. Lira broji danes 80 udov.
Društvo je zborovalo 12. t. m., ter si izabralo ta dan tudi svoj stalni odbor, kateri bo gotovo skrbel, da se bode «Lira» vsestransko širila na poštenej narodnej po.ilagi. brez kake morda druge tuje primesi. V odbor so izvoljeni Č. g. I. Doljak dekan predsednik, Jos. Kavčič c. k. btlež nik podpredsednik. A. Štrekelj blagajnik, Jos. S vara tajnik, g. Luznik pevo vodja in gg. Kofol in Prelc sta odbornika.
Ni dvomili, da bi društvo «Lira» zgrešilo svojo narodno pot pod tacim vodstvom, ker društvo ima na Čelu čestitljiva moža, ki sta osivela v boju za blagost, omiko, narodno Čast in slavo 1 Z volitvijo taclh mož pi je društvo pokazalo, da ve ceniti zasluge narodovih poštenjakov in čestitliivo starosti
»Lira si je najela pri g. Bandelju «dom», kder bode imela nemotena dvakrat na teden svoje pevske vaje. Ta prostor vpo-rabi se tudi za Čitalnico, kder si bodo z dobrim berilom vsi LiraŠi kratili čas, bistrili um in blažili srce. «Lira» bode pravo narodno birališče vseh nato ino-pošteno-mislečih, če tudi so v kmečkej suknji, katera ni povsod in vsem prav po volji. Ona ne bode nikomur odtegovala prilike poboljšati se, ker dobro zna, da uikdo Še popolen ni.
Da bode naše društvo Imelo obstanek, ni dvomiti, ker posebno pevce veže tesna vez ljubezni, dokaz temu je gotovo uže 22 let obstoječi pevski zbor, ki je o t svojega rojstva do danes vedno zvesto skrbel za lepo narodno in cerkveno petje v Komnu. To se vć, ta zbor se je vsled smrti mno-zih pevcev zdatno pomanjšal, a lansko leto se je tako pomnoŽ 1, da šteje sedaj 22 pevcev in nadejati se je, da se zbor še pomnoži.
Kako potreben je pevski zbor v takem kraju, kakor je Komen, tega ml pač ni treba omenjati, bodisi pa uže v cerkvi ali zunaj cerkve.
In prav iz tega ozira je dolžnost vsa-cega rodoljuba, da podpira »Liro« sd svojim pristopom, da bode tem lažje izvrševala svoj namen, kajti, če »Lira« pade v Komnu, tedij utihne gotovo pri nas lepo cerkveno petje in umetno narodno. Pomagajte tedaj vsi narodnjaci iu poštenjaci pripenjati našej »Liri« srebrne strune, da bodo narodu in Bogu brenkale na čast. Njih glas naj spodbuja nas k narodnemu vstajenju, brani naj nas pred sovražnim navalom. Olas ■ Lire« bodi mil nam, a ta glas vragu naj bo strah 1
Na zdar I	S.
V Ponikvah, 25. aprila 1885. — Hvala Bogu, minolo je slabo deževno in mrazno vreme, katero nas je od dela zadrževalo; nastopilo je lepo toplo, in naši travniki lepo zeleuč, sadna drevesa lepo ci'eto, in kar nas še bolj razveseljuje, naši vinogradi nam ptav lepo kažejo, da mak-kdaj tako in ako nam Bog blagoslove, kakor nam zdaj polja kažejo, imeli bomo prav dobro letino. A godi se nam kakor lepo rastočej 1 astiini. katero črv izpodjeda. in ta črv nam je dopis iz Dntovljan v 30. Štv. Edinosti, kateri govori o Ivanu Zlobci ter natančno popisuje rojstveni kraj, sta uovanje itd. kar je nepotrebno in celo v marsičem neresnično, kakor da bi bili mi kaj kri t i nap ke. Ali vsi naši ljudje vedo, da iz Ponikve je prišel v Dutovlj-popoln orna pošten in lepo podučen od starišev. Ali prišel je mej slabo družbo Du-tovljanskih igravcev, katerih je premnogo, ter tako se je prijela tudi njega ta huda kužna bolezen, igra, v katerej je mnogo zaigral in se mnouo slabe 1 naučil in vsled tega tako daleč z»6 I. I 1 potem takem so pravi sami Dutovlj tnci ,1 ^ti krivi, ne pa občina Avberški. Saj star p egovor pravi: da po slabih tovarših ra »a gliva boli.
Gospod dopisnik na) bi pred svojim pragom pometal in druge na miru pustil.
Iz Šmarja, 23. aprila. — Sprejmi draga *E nnost» po dolgem času nekai vrBtic iz naše vasice. Z veselim srcem po-roČ;im dragim bralcem, da se je začelo tudi v Šmatji narodno gibanje in delova nje. 19. aprila, t. 1. so odprli šmarinski vitš-črnje z majhno veselico «čitaluico.» Pret kratkim časom je bilo v tej vasi še mrtvo in tužno, ker je predraga slovenščina spala. Le malo mož se je gibalo in spodbujalo k narodnej zavednosti. A sedaj je drugače. — Dospeli in naredili so korak do omik^. Nipravdi so uže dve šoli, namreč deško in dekliško, kder se otrokom deli potrebni nauk. In zdaj so napravili Še ■čitalnico.*
Lep dan se je piismij.il Šmarcena v nedeljo, kakor bi jih bolj spodbujal k njihovemu namenu. Prijetno je sij tlo solnce in ogrevalo praznični pomladanski dan. Po blagoslovu «e je zbrala množica vaŠčanov ped hiso, kder je Čitalnica. Najprej je Šmarska godba Sla okoli vasi, ter raznanila pričetek. H Sa, kder je čitalnica, bila je zunaj okrašena s cesarskimi zastavami in slovensko troboj-nico. Soba, kder so bili v;iščanje, bila je okusno napravljena. G irske po lobe so bile okrašene z zastavami in zimzelenom. Dve carski podobi, cesarjeviča Rudolfa in ce-sarjevne Štefanije je darovala gospo ličina Kati nka Modrijan in nekaj drugih oprav, za kar jej vsi srčno hvalo izrekamo. Mej tem ko so se udje zbrali v čitalničuem prostoru, počastil jih je z „svojim pohodom čestiti gospoa dekan Šlakar, izvoljen predsednikom šmarinske čitalnice. Pred vsem je godba zaigrala lepo donečo carsko himno, da je vsakemu srce od radosti poskakovalo. Potem se je potrudil g. Ger-dina, izvoljen tajnikom, ter jako lepo govoril. Poznalo se je poslušalcem na obrazu, da so bili ganjeni. Po dokončanam govoru je prebral g. podpredsednik Ivan Prodan potijene zakone čitalnične.
Da bi vse to suho ne bilo, zaigrala je godb* vmes večkrat kakšen napev slovanskih pesnic in tudi nekaj petj 1 Brno ćuli. Koncem je še odbornik Anton Gla-viua povedal par smešnih.
Nazadnje je gospica učiteljica Rinka Koren kmetom na srce govorila in jim priporočala, naj zahajajo pogostorna v Čitalnico, naj berejo časuike, ker to jim pripomore tuli v kmetskih potrebah, ne pa samo k otniki in blagostanji; ob enem se je lzj»<ila, da se hoče potruditi, da jim bode iz časnikov razlagala iu brala, kar s irai ne znajo. Potem je zopet g. Jakob G idina ostal in jim še enkrat govko priporočil, naj se temu udajo in pred vso množico hvalo izrekel prej omenjenej go-spici za nje trud. Svoj govor je sklenol z bese lami: »Naj živi presvitll cesar Franc Josip I. Z navdušenim srcem je zagrrnelo mnogo glasov in godba je zopet zasvirala cesaisko pesen.
Zunaj ee je uže mračilo, a veseli Šmarci niso zapazili, da lega mrak na zemljo. Za lepim dnevom je prišla lepa noč. Luna na jasnem nebu je razsvetljevala noč. Kdo bi se tedaj ne veselil?Tudi Šmarci so se par k atov zasuknoli in si bolj v spomin vtisnoli oni dan. Tedaj na noge! Ne bodeš se imenovala več tr.žna, ampak vesela Istra. Tudi tebi se rode možje, ki te spravijo po konci, da bodeš enaka drugim pokrajinam.
Saj je dovolj potrt slovenski ro i. Vse britko gorje se je razlilo ob prejšuem Času na slovenski narod. V resnici, slovenska zgodovina je pisana 8 solzami in na čelu nosi pečat tuge in bolesti. Elegija je, katero opevlje osola nad gomilami naših očetov, ali pa tudi oda, ki vzbuja davnim očakom vredne potomca iz minolosti, Radovoljno in potrpljivo je trpel naš narod vse britkosti, ter se krepko branil tujemu vplivu do denaŠujegt dne. To je ista pre-ćudna moč, ki je navdajala iu še navdaja narodne boritelje; to je ona prečudna moč, iz katere se je porodilo toliko slavnih mo2, delujočih za narodni razvitek in občno hlagost. — In i>lej, temni mrak minolosti je izginol in zlato-rumene žarke razširja sedanjest, da bi nas obsevala z bliŠčečo roso prihodnjesti. Skozi vse goste in temne oblake, ki Še zakrivajo dandanes vedro nam nebo, sije nam uŽe solnce boljšega upa. In solnce konečno vse oblake popolnoma razstopi, kajti zastonj ni tekla kri naših očetov, zastonj se ni delalo v stoletjih, zastonj ni živelo toliko slavnih mo2. Res lepo je videti narod, ki se polagoma izobražuj", ter na tak način pr bližnje svojemu namenu. V dosego tega je treba neumornega delovanji.
Podlaga temu je šola in po i učljivo branje. Saj branje je edini Ščit našega prida. Veljava naša leži v narodnosti, koje glavni znak je domači zvok. Bodimo tedaj ponosni na svoj jezik. On nuj bode naše glasilo v domačiji v vseh naših družbah iu pogovorih. Ne porivajmo svojega domaČega jezika v zakotje, mnpik spoštujmo iu ljubimo naš najdražji zaklad, saj : »Kdor sam sebe ne spoštuje, pravi star a resničen rek, ni vreden, da bi ga druni spoštovali!« Budimo, ter kažimo nevednim krepkost in krasoto našega jezika, ter ne zahimo, da smo otroci majke Slave in golovo se vresničijo pesnikove besede: »Narod tvoj ni dan smrti, Tvoj je dan — vstajenja!«
Podgrrad, 27. aprila. — Vsakdanje so tožbe, da je Istra zapuščena, zanemarjena, prezirana, da se stavi pustolovje vladajoče stranke nad vse. Iialijanskej gospodi je jako malo mar, ako Istrski kmet vedno bol) peša, Vsaj ima on naglavni greh, da je rojen Siovskn. In kolikor bolj je ta Slovan tlačao, suženj, »Ščivo«, toliko |«pše cvetejo karnjelske marjetice.
Nerazumljivo je bilo, da je vlada take razmere gledala mirnim okom. A zdaj bi reči, da hoče vendar nekaj storiti za kmeta, ki je, ako se razmere prav presodijo, prvi go-pod v Ltri. Dela se sicer jako počasi — r<k"l je enkrat oni, ki ne plačuje niš-nega davka in je devet let čez plot lezel.
EDINOST
a bodimo zadovoljni za zdaj vsaj s tem, da vidimo dobro voljo. Morebiti bode s časom vendar kaj.
Dolgo je trebalo, da je vlada razpršila ono gospodsko družbo v Rovmji, ki se j" norčevala z briž iim kmetom, ćeš, mi skrbimo za te. Dolgo je trebalo, da je vlada izposlovala pri itaiijanskej večini deželnega zbora, da je ta sprejela postavo o kmetskih zadrugah in deželnem kulturnem svetu. Ali vendar se je oboje zgodilo po minolih nekaterih letih. E pur si muove
Postava je sicer pomanjkljiva, nekoliko nepraktična, ker razmeram neugodna. Posebno nejasna je v tem, kdo sme k zadrugi pristopiti. Jasno pa je izražena določba, ako se osnuje n. pr. zadruga za občino Materijo in v Materiji stanuje gospodar, ki ima svoje posestvo v Podgrad-skej ohč.ni, da on ne more pristopiti k zadrugi. — O nejasnostih pa ima zadnjo besedo vlada in upajmo, da bode razsojala kmetu v korist. Vs*j je ta postava nje dete, a krstilo se je to dete brez ugovora v največjej naglici, ker je bila nevarnost za njega živenje velika.
Včeraj smo bili v Materijskej šoli zbrani, da se posvetujemo o untanovljenji kmetske zadruge za Podgradski okraj. Potovalni učitelj kmetijstva g. prof. Kramar je došel iz Trsta ter zbranim okolo 40 gospodarjem razlagal novo postavo in pomen in potrebo kmetijskih zadrug. V lepej besedi je prečita! in »po domače« razjasnil g. Zupančč pravila, katera naj bi služila zadrugi. Sklenolo se je vladi predlagati, naj se ustanovi ena zadruga za ves soi-nlj8kl okraj. Pristop k zadrugi je naznanilo precej 30 gospodarjev iz Materljske občine. Enaka posvetovanja naj bi bila v kratkem tudi v Polgradskej in Jelšanskej občini i n ko bode vse pripravljeno, skliče naj se prvi veliki zbor in voli odbor.
Obžalovali smo, da je bil Materijski Župan g. Kastelec zadržan po uradnem opravilu v Hrpeljah in se ni mogel udeležiti posvetovanja. A prepričani smo, da ta upbvni mož kot pravi rodoljub vso svojo skrb obrne v to, da se zadruga ustanovi, ojači i cvete na prospeh našemu siromašnemu kmetu, za katerega žrtvujino se vsi brez razlike v najlepšej slogi. Kmet je steber vsemu. Rešimo njega iz sedanjih zadreg,in rešili smo i naS narodni obstanek.
iž Kamnika v 33. dan aprla 1885. Zopet je prišla k nam ljuba spomlad. Listovice, pomladi oznanilke, švigajo pod sinjim nebom. Pustovke si zibaj* iščejo hrane. Naš marljivi kmetič je prijel za plug ter pridno orje in seje, da bode imel za bodočo zimo dosti živeža. Sam Bog nam daj lepih dni, da bodemo mogli vse obdelati in da bi bila dobra letina, ker verujte mi, potrebni smo vsega. Darki rastejo in letine so vedno slabše. Kmetje so pričeli sekati eozde in ko jih posekajo, kaj bode potem? Zakaj ne bi tu vlada posegla se svojo mogočno roko in zabranila nadaljnega izsekavanja? Saj to veleva gozdni zakon. Najbolj gola se kaže nam tuhinjska doli na. Vsak dan gre voz za vozom lesa v Ljubljano in rast ni obila. Gemu se tu ostreje ne gleda. Izsekani so celi rebri, tako, da se koj spozna, kateri kmet je marljiv in kateri zapravljivec. Ni mi misel danes to bolj natančno razpravljati, ker hočem o tej zadevi drugič poročati, ali preiti hočem na drugo polje, na polje podučno-zabavno.
Kakor je pomlad pri nas vse oživela, oživela je tudi našo čitalnico, ki potrebuje večje pozornosti in več zanimanja. Niši diletantje so k ljubu vsemu nasprotovanju in k ljubu vsem ženskim intrigam spravili na oder igro »Cvrček«. Da je bil Gvrćek uže enkrat igran pred dobrima dvema letoma in to z jako dobrim vspe-bom, to ni zadrževalo naših marljivih di-letantov, da so še enkrat igrali. Igra sama ob Bebi je j ako težavna, nekoje naloge so celo nehvaležne, vender so jih nafti diletantje izvrftili posebno dobro. V prvej vrsti mi je omeniti gospice Franje Medvedove, kije toli požrtvovalna, dajo smem staviti vsem našim gospicam v izgled. Ona se ne straši nijedne naloge inje radi tega tudi obče priljubljena in spoštovana. Slava je j | Slaro Si dano je predstavljala g. M. P«t: ič tako Izredno dobro, da bi delala čast večjemu odru. Občinstvo je obedve posebno odlikovalo. G. J. Fajdiga je ustvarjen za Bujana in M.OzbiČ, kakor tudi Jož-* Štele, bila sta popolnoma na svojem mestu. Mati Bujanka, ki nam je pomagala v zadnjem trenotku Iz zadrege, bila je kot nova igralka izvrstna. Gospića Slakarjeva ln Ozbičeva, kakor tudi vsi diugi igralci so igr. li spretno. Smem reči. da je bila vsa igra dobro igrana, osobito drutfo dejanje. Kar je najbolj ljudstvu dopadalo, to je bila narodna noSa. Kako lepo je to pristojalo našim deklicam in mladeničem! Občinstvu bi pa svetovali, naj se V večjem &tevi[u udeleži tacih iger, ki imajo kaj jedra v Rebi, ne pa zahtevati samih burk in Šaljivih iger. V takih igrah m pridobi človek kaj koristnega, mej tem. ito se pri zadnjih le smeje. Več soli Kam-nicanom, intrigantom pa zasramovanje.
Domače in razne vesti.
Odlikovanje. Cesar je namestni-štvenemu svetovalcu i načelniku računskega oddelka pri tiž iškem deželnem na-mestništvu Aleksandru vitezu Lubinu v priznanje njegovega dolgoletnega, zvestega in izvrstnega službovanji podtlil red železne krone tretje vrste.
Volitve v državni zbor so
razpisane. Volili bodo v Trstu: prva volilna skupina 29. m'j i; druga volilna skupina 1. junija, tretja volilni skupina 7. junija in trgovinska iti obrtniška zbornica 10 junija, vsaka skupina enega poslanca.
Na Goriškem in GradiiČanshem. Volilni razred kmetiških občin. Volitev volilnih mož v kmetskih občinah se ima o pravem času izvršiti. Izvoljeni volilni možje sodnjih okrajev: Gorica, Kanal, Ajdovščina (volišče Gor ca); Tolmin Ctrkrije (volišče Tolmin), Sežana, Komen (volišča Sežana) bodo v omenjenih voliščih 29. maja volili enega poslanca.
Izvoljeni volilni možje sodnjih okrajev: Gradiška, Kormin, Cervinjan ln Tržič bodo tudi 29. maja volili v Gradiški eneg:» poslanca.
Volilni razred mest. V ta razred uvrščeni kraji, in sicer: Gorica, Kormin, Gradiška. Cervinjan, Tržič, O^lej, Grad, Tolmin, Boleč, Koborid. Kanal, Ajdovščina, Sežana bodo volili2. junija enega poslanca, vsak teh omenjenih krajev je zase volišče: Volil n t razred trgovinske in obrtničke zbornice. Trgovinska in obrtniška zbornica v Gorici voli enega poslanca z volilnim razredom mest vred in bo volila 6. junija v Go ici.
Volilni razred velikega posestva. Vo-lilci velikega posestva vse goriške in gradiščanske mejne grofije bodo volili 8. junija v Gorici enega poslanca.
V Istri. Volilni razred kmetskih občin. Volitev volilnih mož v kmetskih občinah se ima o pravem času izvršiti. Izvoljeni volilni možje sodnjih okrajev: Poreč, Ma-tavun, Buje, (volišče Poreč); Koper. Piran. Buzet ^volišče Koper); Vodnjan, Pulj, Ro vinj (voliščj Vodnjan) bodo v omenjenih voliščih 29. miiji volili enega poslanca.
Izvoljeni volilni možje sodnjih okrajev; Pazin, Labin (volišče Pazin); Voloska, Podgrad (v, Iišče Voloska); Krk, Cres (volišče Krk); Lošin (volišče Mali Lošin) bodo tudi 29. maja v omenjenih voliščih volili enega poslanca.
Volilni razred mest. V ta razred uvrščeni kraji, in sicer: Poreč, Koper, Piran, Rovinj, Buzet, Isola, Milje, Citanuova, U-mag. Matavun, Buje, Vižinada, Pazin, Labin, Plomin, Vodnjan, Puli, Lošin Mali, Lošin Veliki, Cres , Krk, Voloska, Kastav. Lovran , Moščenice bodo 2. junija volili enega poslanca; vsak teb omenjenih krajev je zase volišče.
Volilni razred trgovinske in obrtniške zbornice. Trgovinska in obrtniška zbornica v Rov i nji voli enega poslanca z volilnim razredom mest vrej in bo volila 6. junija v Rovinji.
Volilni razred velikega posestva. Vo-lilci velikega posestva bodo volili 8. junija v Poreču enega poslanca.
Gledč volitev v mestu Trstu in okolici izda te dni mestni magistrat potreben poduk s posebnim razglasom.
Volitve na Kranjskem bodo, in sicer v kmetiških občinah 2S. utaja, v mestih in t«gib 2. junija, trgovinska in obrtniška zbornica bo volila 3. junija, veliko poses tvo pa 5. junija. Natančniše določbe za-stran kraja, dne in ure, od kdaj in do kdaj se imajo oddajati voliiuice, naznanijo se volilcem na poverjenicah.
ltazplsane službe. Pri deželnem sodišču v T ■ stu je pet služb za paznike prostih. Plače je 300 f. in 138 f. siužbeue doklade. Prošnje je treba do 5. junija 1.1. vložiti na pre.isedniŠtvo deželnega sod ščii!
&eja odbora Edinosti In shod narodnih drudiev v Skednju zadnjo nedeljo je delal vso čast društvu Edinost in pokazal svetu veljavo tega društva. Ljudi se je v Skednju Se več zbralo, nego pri L>vcu, kajti prenapolnjene so bile vse mnoge gostilne ekedenjske; ali glav ni stan je bil v gostilni g.Sancina Nemca. Tam se je zbralo dosti nad 1000 ljudi, ki so zaseli vse prostore v hiši, na dvorišču in vrtu. — Odbor je imel v pc-sebnej sobi *vojo sejo, katere so se ude ležili tudi zaupni možje I. okoliškega okraja. Pred vsem je predsednik g. Na-bergoj razia8nil pomen in nalogo denaŠ-njega posvetovanja ter povabil zaupne može, naj odboru nasvetujejo nekoliko takih volilcev, kateii bi bili sposobni in zanesljivi, da jih odbor sm« izvoliti v lokalni odbor,— Izvolilo se je potem okolo 50 volilcev v omen jeni volilni odbor (imena prinesemo v kratkem).
Na to je odbor sklenol, da bode imel v nedeljo 3. maja svojo navadno sejo v Sv. Križu v prostorih ondotnega vinotoč-nega društva in na posled je sklenol odbor, d a bode imelo društvo Edinost drugo nedeljo maja, to je 10. prih, meseca javni obtni \bor v Lindaru -poleg Pazina. Dnevni red naznanimo prihodnjič.
Po končanej seji se je viSila veselica. Ko se je g. Nabergoj pokazal na dvorišče zaorila je množica gromoviti «živlo», in
■Evvivan Nabergoj! (bilo je namreč tudi mnogo Itabjano* od patrijotičnih italij. društev iz Trsta/ Mej petjem in govoti se je potem nadaljevala veselica. Napivulo se je večkrat Nabergoju, kateri se je zahvalil in napil patnjotičnemu društvu «Austria», ki j*} Slovencem pravično in prijazno. Kakor navadno, pela se je tu ii cesarska himna iz tisoč grl in navdušenje je pri tej priliki prikipelo do vrhunca.
Tekmovali ste v petju dve pevski društvi: «Zorai z svojim mešanim zborom in »Slovanska Vjla» (domače Skedenjsko pevsko diuštvo), eno in drugo društvo je pelo izborno.
N-kobko pred 8. uro zvečer se je vr-nolo vse društvo s gotovo kakih GUO ljudi lepo v parih v Trst: naprej pevci, za njimi pevkinje, potem pa uije raznih društev slovenskih in italijanskih. — Kolikor dalje se je pomikala ta množica, toliko bolj rastla, tako da je po mestu marširalo už^ do par tisoč ljudi. Vsa ta množica se je ustavila na lesnem trgu in tam Zapela cesarsko himno; v hipu je bil tudi ve? trg napolnjen z ljudmi. Maiširala je potem vsa ta ogromna množica pev.ijpč skoz Corsia Stadion do javnega vrta in Se le tam se je razkropila. Slišali so se klici: •Smrt Cikoriji., «Abbasso Mauroner«, Ah-basso «L' Aiabarda«. Ireuentarji so bili tiho, ali njihovi listi se strašno repenčtjo, radi bi smešili Slovence, pa ne morejo skrivati svoje jeze. Kakor se vidi, v Trstu vsak dan bolj vroče postaja, Cikorija je morda celo koristila.
Odbor političnega društva Hdlnost naznanja vsem tistim, ki so se oglasili, da bi radi postali pristojni v Trst, la so dotične prošnje užn pripravljene. Naj torej prosilci pridejo prej ko prej v uredništvo lista Edinost, da prošnje podpišejo in da se potem vloŽe.
»L/Indlpendente« dela nam strah f. Ma'uioneijem, češ da je močan mož, da je 6 čevljev visok. To mu verujemo, saj je bil Goljat še veči, pa vendar ga je mali David ubil. Poznamo; še bolj dolgih puliloglavcev od Mauronerja; znano pa je, da manjši ljudje imajo bolj goste možgane, prav dolgi pa jako vodene. Kaj bi se In-lipendente, katerega stranka obstoji večinoma iz takozvanoga hrabrega (na borsi) naroda, porobi postavljal in Nabergoju in nafiemu uredniku »s punji« grozil. — Boga naj zahvali, da njega in njegove privržence brani policija one vlade, kate-rej on iz same hvaležnosti vsak dan zaluča kako poleno pod noge. Da ni potrpežljive vlade v Trstu i u da ona pripusti L'Indipeudenteja in njega svojat Slovencem, gotovo ta list ne bi živel 24 ur._
Smešno je torej bahanje z dolžino Mau-ronerjevo. — Mi poznamo še daljšega moža od Sior Poldeta, pa te dni eo ga peljali v blaznico.
Odbila priložba Iredentar-
Jev. Kakor znano so Irredentarji lansko leto strašno upili zarad tega. ker je de-lalsko podporno društvo šlo po mestu z razvito svojo zastavo; — stvar je prišla celo pred mestni in deželni zbor in društvi «Uuione di Ginnastica« in »Operaja Triestma» sti se pritožili dalje na roini-sterstvo o tej zadevi, (to je zarad tega. ker se obema imenovanima drufitvoma ne dopušča, da bi hodili po mestu svojima zastavama), a ministerstvo je pritožbo odbilo in imenovani društvi sti vsled tega tožili pri državnem sodišču ; ali zgubili sti pravdo, in «Šolobarda» se milo joče zarad te nesreče, ker bodo morali Ireden-tarji po mesta hoditi brez zastave, ali pa se zastavo v črnem platnu povito.
Mi bi te ljudi milovali, ako bi bili sami pravični; ker pa svojim slovanskim sodeležanom ne privoščijo niti najmanjše veselice in venomer o i vjade, katero sicer sovražijo, zahtevajo, naj Slovencem prepoveduj« vsako prosto dihanje, prav z..to jim moramo reči na vse grlo, da se jim v tem obziru godi tako, kakor so zaslužili.
Polllldkik zdrževanja. Ireden-tarji so Se od nekdaj z irževali volitev v drž. zbor, s tem so hoteli dokazati svojim bratom onkraj Idrije, da ne priznavajo Avstrije in da smatrajo Primorsko deželo, kakor le začasno in se silo Avstriji pii klopljeno. Tržaški Iredentaiji, njihovo politično društvo «Ptogresso» iu iredentarski listi se tudi letos potezujo za zdrževunje; pa ob enem jadikujejo in se jezć na njihove brate v Istri m na Goriškem, češ da njihovo postopanje tii solidarno 8 Tržaško Iredento; ali tolažijo se zopet s tem, da ui drugače mogoče zarad Slovanov, ka teri bi potem preveč pridobili na veljavi ako bi se jim v Istri in v Gorici pustilo prosto polje. Najlepše pa je to, oa Sioi Poldeta Mauronerja in njegovo «Cikorijo* opravičuje, čes da on |e zvesi Iredtntai in Cikorija, da je prava hči Progressova, tudi potem, ko bi Sior Poldo kandidiral proti Nabeigoju m sedal voliti v državni zbor. Vendar pa «Solobarda» ne veruje, na bi Sior Poldo v resnici kandidiral, uko-prem ima vse polno svojih C korjašev v okolici in bi lehko zmagal. Kedor pozna naše Iiedentarje, ta precej spozna, da se tu ponavlja basen od lisice, katerej se ni dopadalo grozdje, ker ga ni mogla do-eči. Sicer pa |e tudi mogoče, da hočejo Iredentarji nas omamiti in zazibati v ne-skrbnost. Eno in orugo je zgubljen čas;
Sior Poldo naj se le drži Iredentarjev in njihovih učeb. Nam zadostuje le izpoved »Solob irde», da je C korij i v resnici i rede ntarsko maslo, in s tem smemo tu ii vsaoega okoličana, kateri je šj ul tega društva, imenovati iz iajico ne le svoja ožje domovine, temuč tudi Avstrije.
In zopet Cikorija. Niši ljudje, ki so bili poprej najstrasineji Cikorjaši, pričeli so odpadati od ifte, ter jo kmalu vsi zapuste, ker spoznali so. kam jih to društvo še dovede. Tako j^ pred nekoliko dnevi odstopil oni Andreja Cunja iz Ro* cola, ki je svojo jezo zlil na 1 soroj iki s tem, da je ponoči iz postelje poskočil in dirjal za mladeniči, ki s ormo njegove hi£e prepevali slov. pe-ni. Tako ljuto so-vraštvo tlo našega naroda je vcepil vrtoglavi Poldo vsem CikorjaŠem, namesto di hi delal mir, sejal je nemir, in tako je danes, da se za prihodnje volitve bojimo, da ne preide bi t z pobojev. Ali je to društvo Concordia? ali se tak-o ravna po svojih pravilih Sior Poldo? Mislimo, da bi bilo uže Čas, napraviti konec tem stvarem, ker Slovan tieče biti več živina, vsaj tu ii on plačuje pošteno svoj davek.
Odstopivši Anureja Cunja je bil p-i Poldotu ter mu povedal, da izstopi od Cikorije in da pojde k »Edinosti«povedat, da je izstopil. Ali Šior Poldo mu je nekoliko časa prigovarjal, naj nik.r ne odstopi, ko je pa uvidel, d i nič ne opravi, prosil ga je, naj vsaj k Eimosti ne gre, da vsi ljudje tega ne zve.io. Tako odpadejo vsi, in ostane le Pol lo kakor suh »štor«. Sram ga bodi, ako ima kaj sramož-lji\o*di, kakor je sedaj drugih. Z vso svojo zv'jačo pi ne doseže nič, samo oblatil se je pred svetom, tako, da ga danes črti vse, Italijani in mi.
Tržaške novosti:
Sandro je umrl I To vest so včeraj po Trstu z večo gorečnostjo raznaŠali, nego da bi bil umrl tržaški Podesta. Včeraj ob 4 uri pop >1 u i ne imel je biti pogreb in zbralo se je pred bolnico gotovo 7 do 8000 ljudi, ki vsi so hoteli skazati zadnjo č >st rajneemu Saudru. Aii Sandiove posvetne ostanke so bili uže zjutraj odpeljali na pokop ilišče in tako je ljudstvo čakalo zastonj m je bilo razkačeno,Ua ni moglo Č isti skazati Satidru. — Kedo pa je to Sandro ? Tižaški original. MoŽ kratke pamet-, ubožec, ki je bil od mladih nog v hisi ubožuib. — Ali ni je bilo procesije, ni ga bilo pogreba, da ne bi b I Sandro v obleki ubožnih z belimi rokovicami na čelu, kakor nek prostovoljen ceremonijer, otroci so se iz njega norca delali; ali mož je bil potrpežljiv, vedno dobroten, nikoli budobeu ali maščevalen. Po njem se imenuje Tržaški ljudski šaljiv list »II Sandro«. Vse ga je poznalo, vse se ž njim šalilo, zato tolika popularnost.
Zabavni vlaki mej Trstom, Gorico in Koi minom se v nedeljo 3, maja zopet začno iu bodo vozili do jeseni. Iz Trsta odide zabavni vlak vsako nedeljo iu vsak praznik ob 2 uri 45 minut popoludnč.
Koliko ljudi se je rodilo in koliko jih je umrlo v Trstu meseca marcija t. I., to je sedaj razglasil magistrat. Rodilo se jih je 408, iu 8icei 208 dečkov in 200 deklic. Dvojčkov ie bilo 5 porodov.Mrtvih seje rodilo 32. Umrlo jih je 385, iu sicer 198 moških in 187 ženskih. Izmej teh je bilo 182 otrok do 10 let. Drugi so bili pa od 10 let počenši do 90. Poročilo se iih je pa zadnji mesec 21 parov.
V morje je padel na bregu velicega kanala nek 8 letni šolarček. Težak Ivan Novak ga je potegnol iz vode, sicer bi bil utonil.
Tepeži. Nek čevij,r je v pondelek onravljal neko potrebo na morskem bregu »Riva del Sale«; kar naglo pride za njim nek fakin in mu zasoli eno za komat in sicer tako močuo, da j' ubogi Čevljar strmoglavil v morje iu lu bil utonil, da ga ni rešil nek mornar, ki je vs-) to videl.— Isti dan sta se dva fakiua na istem bregu začela pretepati, dolgo časa sta se cunjala a na zadnje sta padla ona v morje, kder sta se hitro ohladili. Tretji fakin, ki je tepež od strani gledal, potegnol je obi iz morja.
Tepež in nož. Te dni je bilo v bolnico prippljiiuib 6 manj ali več ranjenih v te-pežu. To je pač dokaz kako v Trstu peša morala in prava civilizacija.
Poskus samomora. Nek 29 letni pek ai je hoiel z fosforom zavdati. Dali so mu protistrupa in tako je sedaj zopet zdrav.
Policijsko. Piiieli so 48ietnega zakotnega pisača iz Hietzinga pri Dunaju, ker je ogoljufal v hotel Europa natakarja. Bil je nam rt č tamkaj pet dni, in ko je prišlo do plačila, pa je zginol. Straža ga je pa spoznala in zaprla. 19letnega postopača J. F. iz Metlike na Dolenjskem je č. kr. okrajno glavarstvo iz Gorice zasledovalo, skrivni agentje so ^a sroznali in piijeli. Nek trinajsti-tui učenec je na starej mitnici hotel ukrasti žepno ruto. Dali so ga starišem v strahovanje Prijeli so G pouličnih pevcev in kaznovali. Nek 23 letni pekovski pomočnik, doma iz Škofje-loke, ukiai je svojemu gospodarju 28 f. Izročili so ga policiji. — Te dni je policija zaprla 72 letnega čevljarja zarad nemoralnega vedenja na ulici, potem Fran-ČiŠko Z. iz Ljubljane in'Marijo V. iz Tista zarad ponočnega potepanja; 57 letnega
EDfNOST
postopača Ivana D. iz Gorič pri Senožečah, ker «e je vrnol v Trst, akoprem uže večkrat iztiran.
Izpred sndoUe. Brivec Ljudevit Mode nese, hud Iredentar, bil je te dni obsojen na 7 mesecev težk>* leče zarad rasialjenja Nj. veličanstva. Ko so mu namreč t,ek večer ukazali r< darji, naj zapre svojo brivnico. ker je uže pozno, začel je proklinjati redarstvo, oblastnije in države najviSega poglavarja. — Takih ljudi je preveč v Trstu, zato pa imamo tako po-gostoma enake obsodbe.
Bz TrebIČ nam pišejo, da je tam
Seka at:itac j* za g. Hurgstallerja proti g.
ivcu in da je duša tej agitaciji baš oni Čestiti gospod, ki je pred nekiterimi meseci ljudi nagovarjal, naj pošljejo g. B. nezaupnico. — Trebence zdaj love z raznimi obeti; zvonove, popravljanja cerkve, vse to ljudem obečajo, ako bolo za ban-Bkega lorda glasovali.— Ali je lepo, da se ljudje tako lovć? Naj bi še hilo, dokler l>i banski lord zavezaval se, da bode vse to iz svojega žepa plačal, ali je tak ka-■valir? še pošten kmet ne bo kaj obečal, kar gre na troške občinske denarnice. — Ali ni te goRpode sram, da zase agitujejo na troške občine. Ako uže gospoda tako dela, kako se more zahtevati poštenost od kmeta? Trebenci so hoteli napraviti tudi lastno pevsko društvo, ali č. g. duhoven in p. vaški načelnik se temu protivitn.— Zakai to? V nedeljo je bil v Trebičutu-li g. Zivic, vsi volilcl so ga prav dobro sprejeli ter mu izrekli svoje zaupanje; le par Od njih so mu rekli, da se ga več ne upajo foliti, ker Italijani zanj ne marajo in se ne ozirajo n i njega predloge. Tudi ta razlog je lep. — Spoštujmo sami sebe, ne b>-dimo Salobarde, ako hočemo, da nas bodo drugi spoštovali!
O*m i snopič »Ljudske knjlž Djlce« je izšel. Nadaljuje se povest »Za očin dom«; iz novega se začenja nM ti in sin«, češki spisal kanonik Vaclav Štnic, preložil Leopold Gorenjec-Podgoričan. Vsak zvezek velja 6 novč. in se dobi pri Leonu v Mariboru.
Vallllo. k LXVIII odborov! skup-fiči ni »Muticp Slovenske« v sredo 29. aprila 1885.1. ob 9. uri popduine v Matičini hiši na Kongresnem trgu št. 7. Dnevni red; 1. Potrjenie zapisnikov o LXVII. od-borovi seji in o XX. rednem velikem zboru. 2. Naznanila prvo-<edsti. 3 Volitev prvo-sednika, njegovih namestnikov, blagajnika in pregledovalca društvenih računov. 4 Vol itev odhorovih odsekov. 5. Poročilo taj-nikovo. G. Poročilo gospodarskega odseka. 7. Posameznosti.
V Ljubljani 17. aprila 1885.
Peter Grasselli, prvosednlk.
Kolera. Iz Egipta se prekliruje vest, da j« v Km h i ri vstala kolera In trdi se, da je ziravje ugodno; gotovo pa je vendar to, da na sudanskej meji angleški vojaki zelo bolehajo da so bolnice polne i da <*e bolniki celo ni Angleško pošljajo. — Iz Italije poročajo, da je ostala v provinciji Bergamo kolera, da pa italijanska vlada dotična poročila zadržuje. Uradni italijanski časnik pa pravi, da je le 22. t. m. ruk starec, v bergamaškem okraji za kolero zbolel.
Nesreče. Novo, krasno gledališče v Sej-edinu je 22. t. m. popolnoma pogorelo; 6e garderobe in knjižnice niso mogli oteti. Zavarovano je bilo za 300.000 gold. pri raznih nruŽbah, pri Assicurazioni generali za 100.000 gl i. — Reka Raba je 24. t. m. na obeh obrežjih pretrgala nasipe ter poplavila njive in travnike v fiopronakej in rab-skej županiji; v prvej županiji je tudi več sosesk pod vodo. — V Richmondu v Ameriki je predzadnji petek pogorel cirkus; ogenj je vstal mej predstavo; vse se je gij»tlo proti izhodom in vstala je taka gnječa, da je bilo okoli sto osob zmečkanih. Zgorelo je nad pet le^et konj, pet levov in več druzih redkih zverin. Cirkus je bil Zavarovan za GOD, 000 dolarjev.
Indije ključ L ndoski časniki trdć. da je ozemlje, kler zdaj Rusi stoje, Indij* kluč. Okolo Herata, m sicer 100 angleških milj proti jugu, 70 proti zahodu in 120 milj proti severju, tedaj uže na ruskej zemlji, prodira se zelo rodovitna dežela, ki prideluje zelo veliko žita in redi obilo živine, da lahko preskrbuje 100.000 vojakov in je tedaj kakor nalašč pripravna za sta Ino operacijo v Indijo prodirajoče vojske. Druge take dežele ni nobene od hvalinskpga morja do Herata, in tudi ne od Herata do iudtŠke meje. Zato vešči angleški in ruski generali pravijo temu o2ernlji: Indije ključ. Prav zato so tu li Rusi en del te dežele zašel" in stoje uže sredi rodovitne herat-ske okraj'tf; Angleži pi pri tem takem nikakor ne morejo dovoliti, da bi se meja določila na podlogi uti possidentis, k^r s tem bi Rusi v roke dobili ključ Indije. Morebiti pa ga uže imajo in potem ga jim bo teško iz rok izviti.
Kraljevi prestol imenitnega francoskega kralia Ljudevita XIV. j* bil zadnji teden v Parizu na javnaj dražbi prodan. Cenjen je bil 25000 frankov, a nobeden ni hotel toliko Kanj dati in prodan je bil za G500 frankov. Hc transi y|oria murini!
Telefon mej Dunajem in Budimpeštom so
zadnje dni poskufiali. Včasih so se besede z Dunaja i nasproti umele, včasih pa ne, in to vsled tega, ker je brzojavni električni tok na telefon preveč vplivni.
Tržno porodilo.
Kupčiji je bila še p-ed 8 dnevi živahnejša; ;ill te dni je postala zopet jako mlahoTa; nobenega zaupanja. Cene skoro vsega biaga so ostale nespremenjene. — Dobra tendenca je le za sladkor, žita petrolje in le*. Prav tako so cene sena jako visoke in se plačuje dobro seno še vedno po f.2. — Nadejati se je, da se sedanje negotovo stanje kmaio popravi iti da potem kupčija zopet oži vi.
Borano poročilo.
Borsa jako nemirna, omahljiva, vsled tega so vjilute Še vedno prav visoke; kurzi papirjev pa so dene* viši, jutre niži; ali poloma se ni bati.
Dunajttka Bor*«
dne 28. aprila.
Enotni drž. dolg v bankovcih 80 gld 40 ki.
Enotni drž. dolg v srebru	80 » 63 »
Zlata renta......105 » 21 ■
5V, avst. renta ....	96 • 15 •
Delnice narodne banke. .	861 » — »
Kreditne delnice ....	281 • 25 »
j London 10 lir sterlin ..	126 t 20 •
J Napoleon.......— » — »
C. kr. cekini............9 » 97'/, »
100 državnih mark ...	5 » 88 »
PoKlano.')
Podpis nI jsiviro, da sem odstopil od druStva' •Concordia« inda nemam s tem druStvom no benega posla.
Trst, 28. aprila 1885.
Franc Zabukovec
trgovec v Trstu.
Dragi moji okollčSanfdd bratje!
Jai ubogi Anton Sferza-šogata ribič dum vam vedeti, da so se moje oči djbro odprle; lato prosim vas odpuščanja, ako sem vam kedaj kako nailogo naredil.
Zdaj jaz ubogi Šcgala se odpovedujem hudiču in njegovemu napuhu ir, vsej CIkorji, pa prosim še druge zapeljane, da «tore enako ter naj z menoj vred zavpijejo : »Živi Bog vse Slovane in našo milo Avstrijo, da Be ubogi dečki ne zgube.
V Greti dne 25. aprila 18Rr,.
Anton Sferza vulgo Šega'a, ribič.
Mene podpisanega so vpisali v »Concor-dio«, da nisem nič za to znal, zatorej jaljnn, da nemam in nečem nič opraviti imeti s tem društvom. Jez trdim svojo narodno stvar, in s« držim svojega materinega jezika, kar je edino pošteno in se nočem dati zapeljati skritim sovražnikom našega naroda, ter opominjani tudi drugo zapeljane, da zapuste kriva pota.
Sv. Alojzij 20. aprila 1885.
Marc Anton vulgo Kus.
• Za takove članke je uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu dotični zalton veleva.
Uredn.
Javne draž »e.
Trst, 25. dan aprila, 28. dan maja, in 25 dan junija t. 1. posjatvo Olrolamo Balda in rajnoega Petra Mtmeghello cenjeno na 7348 fr. 38 nov. 30. aprila. 30. maja in 30. junija t. I. posestvo Martin Pregarca in Martina Kureta cenjeno ua 907 fr. 8G nov.
Dor
beste Motor
Friedrich & Jaffe
Fabrik: Wien, IIL Haupfstn 109.
Tha Singar Manufjcturing & C.o NOVA JOIIk samo za
JEDAN FORINT
na ćedan može se dobiti šivaću makinu •Singer original*, bez povišenja ciene. Garancija 5 go i. Poduka u kudi badava.
The Singer Manufacturing & C o
C 'iso, Palazzo Salem.
Igl" za makinu aSinger« 3 nove. komad, ducet 30 novč. 2—10
ŽELODČNE BOLEZNI
j* mogoče HITRO in POPOLKOMM ozdraviti po
JERUZALEMSKEM BALZAMU
edini in nedosegljivi želodčni pijači.
Da si človek izvoli pravi Ifk proti želodčnim boleznim, pač ni tako lehko. posebno dandenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrstne enake leke
Večina raznih kapljic, iatlečkov Itd , katere se občinstvu kakor pravi čudeii priporočajo, niso ničdruzega, nego škodljiva am.<s.
Edini JoruzalcniMki ]»a*3-za m si jo zagotovil vsled sv« je priprost« sestave, odločno oživljajoče iu želodčne živce hitro kr^pčalne m či pravico prednosti nad vsemi dosedai v t^j stroki poznanimi zdrn-vilami, kar dokazuje tudi sć vsakim dnevom veče prušanje po njemu. Ta balium bogat na delajočih snovih kineSke robar-bare, katera korenika je poznana zarad nje-n.'Ra ugodnega upliva na prebavljenje ni čiščenje, je zanesljivo sredstvo proti težavam v želodcu odvisnim od slabega prebvvljanja; zato pa ga vsi strokovnjaki in zvedenci pnporočujejo proti nejeSČnosti, zabasanju smrdljivi sapi, gnjusu, riganju, bacanju, proti hemoroidalnem trpljenju, zlatenci in vsakej bolezni v črevesju
Steklenica z navodom vred stane 30 novcev.
GLAVNA ZALOGA v LEKARNI
G. B. PONTONI
v GORICI.
Znlo^ot v Trstu v fekan i O. B
liona, „,i K.iki v lekarni al Redentore, G. Guieincr. v Korminu v lekarni A. Fran-zord, v Totniriu v leka-ni E Palisc«.
NAPRODAJ
šn malo rabljen stroj za žito čistiti, in to 1 rieur N.ro 2 prav po ugodn. j c6ni pri Ant Matevžie u peku v Tolminu.
LA FILIALE IN TRIESTE
deti' I. r. priv.
Stabilimento Austr. di Credito
per commercio cd Industria.
VERSAMEN i r IN CON i ANTI Banconote: 3 t /0 ar.nuo Interesse verso preavvlso di 4 gloril » » » • » . 8 •
3 U • » » » » »30»
K»er le lettero di versamento attnalmente in cirrolftzione, il nuovo tasno d' interesse co-nnncierii a decorrere ctjiili 21 corrente 31 cor-rente e 22 Novembre, a seconda dol rispettivo preavvlso	r
Napoleoni: 3 annuo interesse vera* preavvlso di 30 olornl f U-	• » »	3 nesl
3 [i »•» • »»6» Banco Giro: Banconote 2'/»®/® «opra qualunque somma Napoleoni senza interessi Assegni
sopra Vienna, Pra*a, Pest, Bruna, Troppavla, Leopoli, Lubiana, Hermannstudt, lnns-bruck, Graz, Salisburgo, Klagenfurt, rmme Apratn, franco spese.
Acquisti e Vcndite di Valori, divise e incasso coupons V»e/#
Antecipazioni
sopra Warrsnts in contanti, interesso da con-venirsi.
Mediante apertura di credito a Londra KVo provvipfione per 3 mesi. » effettl 6°/0 interesse annuo sino 1' importo di 1000 per importi superiori da con-Trleate, 1. Ottobre 1883	(82)—
Tovarna v Požunu
C. I priv. tovarna
L TedesKo & C.
DUNAJ.
===_===:_= V Tntu Corso 709-2.
VELIKANSKA ZALOGA
popolnoma izdelanih oblek, za gospode in upalnih sukenj, obleke za dečke Ir majhne otroke, plaSčc in obleke za deklice in otroke
v najelegantneji in najnovijši modi.
Odlikovan na vseh svetovnih razstavah
radi Velike elegance, solidnega dela in posebno nizke cene svojih izdelkov. Vsa obleka je po najnovejši modi uprav sa to izdelana iz najmodernejše robe, kakor pri vsem tem jako cene, akoravno fine in izvenredno fine vrste, vedno v vseh velikostih na razpolaganj0« P« čudno nizkej 6—34 stuinej tovariški oenl
Filiala pri
v TRSTU Corso St. 709-2.
Tovarna v Proanloali
najnizjej ceni!
ZALOGA
m
in
i tri
Rimljanskega iveplja
za. žveplja n j o trt
FRATELLl.....Z Eli NIT Z
ULICA DEL T0RRENTE Št. 2
(poleji tifkarne Dolenc).

9>5Z?E5ES252SZE252S25ZI5ZS25ZSZ5Z52S25Z9
Agencija za posredovanje
u Hlužbali i kod stanovanja
E. GEROMINI-JA
priskrbuje službe svake vrste u Au- 9 atriji i inozemstvu. Kupuje i prodava S kuće, po nujugodnijimi pogodbami. Cj
Piazža Ponterosso br. 2. I. kat. S
•asHsasasasa525asE5i2sasasa5asHSH5HSHS •
rfm

Komoditela in ekonomija
zadnja novost.
Pečati z automntliSnim aparatom so dobro rabljivi 2ur»d nataiijčnosti in hitrosti, h katero se more tiskati ž njimi in :.arad trajnosti, ali vmidar Še pr<;-več stanejo. PiCuti i a roko so bolj < konomi2ni, ali trebujo previ 5 postranskih priprav.
Elegantni automatični pečat .Merkur«
kukor tuku j naslikan po ima vse prednosti au-matičnih pečatov, u zurail priprt ste konstrukcije in lahkote starin le fr :t,KO>
Novi p. 5et MKHKUR z automatičnem barvilom dobi se le v	C4--20
odlikovanem grafičnem zavodu
H. FREISINGER-JA
Lloydova palača ulica „Mercato vecclro" 4
Y TRSTU.

Lastnik, dniStvo • KD1N08T«. — lzdatolj in odgovorniurmuut: V1KTOK DOLENC.
Nun tiRKarna V. DOLKNU v i rsii,