Opravičilo
Vsem, ki ste v tem letu odpovedali časopis Tednik, pa
kljub temu v teh dneh dobili položnice, sporočamo, da je do
neljube pomote prišlo zaradi napake v računalniškem progra-
mu. Za napako se vam opravičujemo!
LETO XLIV, ŠT. 28
Ptuj, 18. julija 1991
CENA 15 DINARJEV
UVODNIK
žetev
Kombajni in zlatorumena pšenica okoli njih, silosi in lepo zr-
nje so prejšnja leta v tem času krasili naslovnice časopisov. Letos
so jih zamenjale fotograjije tankov, posledic njihovega streljanja
— ruševine, dim, ogenj. Tu in tam se najde tudi kakšna fotografi-
ja kombajna, toda biti mora nekaj posebnega: kombajn vozijo
oboroženi ljudje. Če je kje kakšna fotografija s pšeničnega polja,
je zaradi tega, ker v njem stojijo tanki, ali zaradi tega, ker pšeni-
čna polja stražijo oboroženi ljudje in jih varujejo pred požigalci.
Vse to so dokazi, daje Jugoslavija ponorela.
V Sloveniji so prvi kombajni zabrneli še v času, ko so nad
njimi grozeče preletavala vojaška letala, ko so tanki uničevali ce-
ste in ko so ljudje umirali zaradi neumnosti generalov. Ti so po-
kazali, da ne cenijo ljudi, da so zanje samo hlapci, ki naj delajo
za njihove fotelje, ki naj garajo za njihove velike kose belega kru-
ha in potice in naj prelivajo kri za njihove položaje.
Gospod je ogorčen, ko se rnu hlapec upre, in vselej pozablja,
da ga je do upora privedelsam s svojimi dejanji. V spopadih med
gospodi in hlapci so še vedno izgubljali prvi; hlapci tako ali tako
nimajo kaj izgubiti.
Glavna slovenska žetev je pred vrati. Tista na političnem in
ona na gospodarskem področju. Začenja se tudi prava žetev —
žetev pšenice. Če je bila setev opravljena strokovno in z dobrim
semenom, ho žetev obilna. Če je slovensko vodstvo posejalo med
svoje ljudi zaupanje, lahko pričakuje polne silo.se in vsaj po pre-
hrambeni plati zanesljivo prihodnost. Če je vojna zasejala med
Slovence občutek pripadnosti in željo po ustvarjalnosti v samo-
stojni državi, je to žetev nepremagljive energije. Tisti pa. ki so se-
jali in še sejejo sovraštvo, ne morejo pričakovati uspešne žetve. To
nas je zgodovina že naučila.
Jože Bračič
Vojna ali mir?
2- DOMA IN PO SVETU
18. julij 1991 - TEDNIK
Pomoč Mozirja
pogorelcem na Kogu
v vojni, ki je divjala na Kogu 3. julija, so pogorela tri gospodar-
ska poslopja. Prvi so pripeljali pomoč Mozirčani in s tem Ormoža-
nom oziroma Kogovčanom vrnili lanskoletno pomoč, ko je Gornjo
Savinjsko dolino prizadela poplava.
VT
Tovornjak z lesom iz Mozirja. 5
(Foto: Š. Hozyan)
Središče ob Dravi
Vojska prišla po tanke
Polkovnik Popov, ki seje »proslavil« z razdejanjem Gornje Rad-
gone, je v ponedeljek, 15. julija, na čelu 12 vojaških vozil, med kateri-
mi so bili trije oklepniki, vsi v polni bojni opremi, ob 9.45 prišel v Sre-
dišče ob Dravi. Nameravali so odpeljati tri tanke, sedaj last teritorial-
ne obrambe, ki so bili v Središču ob Dravi. Njegov namen so naši pra-
vočasno odkrili in tanke spravili na varno.
Polkovnik Popov se je v Središču zadržal do 12. ure, ko je dobil ukaz
nadrejenih, da se vrne v vojašnico v Varaždinu.
Zanimivo je, da ne pridejo po tanka, ki razdejana samevata pod
Bajzekom, skominalo pa jih je po tistih, ki so jih teritorialci usposobi-
Vida Topolovec
Tank TO na poti na drugo lokacijo.
SLOVENSKA BISTRICA
Posredna vojna škoda
večja od neposredne
Na torkovi seji slovenjebistriškega izvršnega sveta so podali oce-
no posredne in neposredne vojne škode. Ugotovili so, da je posredna
vojna škoda, ki /naša 153 milijonov dinarjev, večja od neposredne, ki
znaša 2,364.000 dinarjev.
Posredna škoda je posledica izpada proizvodnje, težav pri tran-
sportu in prenehanja delovanja finančnih tokov v vojnih dneh. pa tu-
di po njih. Po besedah predsednika bistriške vlade Maksa Hohierja
naj bi bila posredna škoda za slovenjebistriško gospodarstvo še večja.
Gre za terjatve, ki jih imajo slovenjebistriška podjetja do južnih repu-
blik, precej je problemov tudi zaradi plenjenja premoženja nekaterih
bistriških podjetij.
K neposredni vojni škodi bodo morali prišteti še tisto, ki je na-
stala pri trgovini z zelenjavo (trgovina je nasproti bistriške kasarne),
kjer je po nesreči v nedeljo, 14. julija, eksplodirala bomba.
Vida Topolovec
SE SO DOBRI UUDJE
Samoiniciativna akcija
Franca Lašiča
Franc Lašič, zdomec iz Frank-
furta, rojen na Peskovem (Janški
Vrh), dobro ve, kaj je nesreča.
Pomagal je, ko je vodna ujma
pustošila v Halozah, pomaga se-
daj, ko je Slovenijo doletela no-
va nesreča. Pri tabornikih so ga
naučili, da je treba vsak dan na-
rediti tri dobre stvari, v solidar-
nostnem duhu pa se je kalil tudi
pri Gorski reševalni službi.
Akcije zbiranja zdravil in sani-
tetnega materiala za ptujsko bol-
nišnico se je lotil sam. Hodil je
od bolnišnice do bolnišnice in
okoli velikih trgovcev v Frank-
furtu. Povsod so ga lepo sprejeli
in dobro založili s potrebnim.
Prepričan je, da bi bila akcija še
uspešnejša, če bi jo vodilo dru-
štvo, klub ali kdo drugi. Zdom-
sko društvo Sava je v teh za Slo-
venijo težkih trenutkih popolno-
ma odpovedalo, jugoslovanski
konzulat pa tako in tako več ne
more zastopati interesov Sloven-
cev. Nemci so z nami, pravi La-
šič, in so pripravljeni pomagati.
Če bi v akciji sodelovalo več lju-
di in bi bila usklajena, bi lahko
zbrali več. Prav tako bi bili
uspešnejši, če bi vedeli, kaj po-
trebujejo slovenske oziroma
ptujska bolnišnica. V Nemčiji je
okrog 100 slovenskih medicin-
skih sester; če bi vsaka dobila sa-
mo eno vrečko zdravil in sanitet-
nega materiala, bi ga zbrali za en
kamion.
V ptujski bolnišnici so bili,
pravi dr. Lojze Arko, zelo veseli
Franc Lašič
Lašičevega darila. V ponedeljek
so mu izročili spisek potrebnih
zdravil z žigom in podpisi, da bo
akcija zbiranja v bodoče lažja.
Na tem seznamu sta tudi dva an-
tibiotika, ki ju je sicer težko do-
biti.
Franc Lašič je ob odhodu
obljubil, da se kmalu vrne.
Kratko srečanje s tem ptuj-
skim zdomcem je pokazalo, da
humanost še živi, tudi na velike
razdalje. Franc Lašič ni samo
zbiral zdravil, temveč jih je tudi
pripeljal na cilj: 6 julija v bolniš-
nico na Jezerskem, 14. v ptujsko.
MG
MIlan Kučan na obisku v ormoški občini
V svetu, kjer govori orožje, nima noben narod pravice biti nem . . .
Po ogledu razdejanj, ki jih je prizadejala v Šentilju, Gornji Radgo-
ni in ljutomerski občini jugoslovanska armada, je predsednik predsed-
stva Republike Slovenije Milan Kučan, ki so ga spremljali slovenski no-
tranji minister Igor Bavčar ter odgovorni predstavniki TO in policije je
v soboto popoldan prišel tudi v ormoško občino.
Po ogledu pogorišč na Kogu, kjer se je srečeval s številnimi domači-
ni, se je za krajši čas ustavil tudi v Vodrancih 14 pri Ivanu Čurinu.
»Dobival sem informacije, kaj
vse je armada počela v teh kra-
jih, vendar me je to, kar sem vi-
del danes, pretreslo. Izrazito so
razdejani civilni cilji — to pa so
domačije, in da je ironija še več-
ja, najbolj revne v teh manj raz-
vitih krajih. Ce bi kdo še iskal
kakšno racionalno jedro v tem,
da je armada pač ubogala Mar-
kovičev ukaz, da mora priti na
mejo, nima to z dogajanji tod no-
bene zveze, ker tule od Ormoža,
Središča ob Dravi, Gibine, Koga
proti Ljutomeru in potem prek
Radencev do Radgone ni mej. Se
manj pa je seveda opravičljivo,
da je bilo toliko domačij zažga-
nih na vrnitvi. Šlo je za izrazito
maščevalno in uničevalno deja-
nje. Najbrž so se armada in tisti,
ki so ji poveljevali, zavedali, da
se iz teh krajev umikajo za vselej.
Moje sporočilo s tem v zvezi je:
Srečno in nasvidenje na naši me-
ji, nikoli več pa pri nas doma.«
»Tako je strnil svoje vtise m
misli Milan Kučan v (Jrmožu, ko
je med vsemi obveznostmi našel
čas tudi za pogovore z novinarji.
V nadaljevanju je povedal, da
obtoževanja, kdo krši in kdo ne
brionsko deklaracijo v Sloveniji,
in razprave o tem lahko trajajo v
nedogled. »Od prvega dne smo
predlagali komisijo, dovolj avto-
ritativno, legitimno, ki bi lahko
ugotavljala, zakaj prihaja do kr-
šitev, in končno je potrebno ugo-
toviti, kako incidente odpravlja-
ti. Mislim, da si državni vrh ne
želi te komisije, medtem ko si jo
mi želimo. Že to pove zadosti ja-
sno, za kaj tu gre in zakaj si drža-
vni vrh ne želi prisotnosti teh
opazovalcev. Delovanje te komi-
sije zmanjšuje manevrski prostor
za zlorabo monopola, ki ga ima
glede mednarodne javnosti jugo-
slovanska zvezna administracija.
V svetu, ki je navajen raznovrst-
nih grozot ima lahko ta monopol
svoj učinek, ker mu še ni povsem
jasno, za kaj v Jugoslaviji gre.
kdo je napaden in kdo je napa-
dalec. Svet tudi mirne duše poza-
blja, da se bitke na slovenskih
tleh vodijo zoper slovenske ljudi,
slovensko premoženje in da na
svojih tleh pač ne moreš biti na-
padalec«
Pogoji, ki jih narekuje zvezno
predsedstvo, so po mnenju pred-
sednika jasen dokaz, da brionske
deklaracije nočejo in da bi z
orožjem radi izsilili razmere, ki
so po njihovi meri.
Ko so govorili o škodi, ki jo je
povzročilo vojno razdejanje, je
Milan Kučan poudaril, da v tem
trenutku ni mogoče od nikogar
pričakovati nobene pomoči. »Ti-
sto, kar je sedaj najpomembnej-
še, je, da pozornost od vojne obr-
nemo k miru in da se pričnemo
ukvarjati z vprašanjem gospo-
darstva, povezovanja s tujimi tr-
gi. Denar oziroma novo vrednost
je mogoče ustvariti samo s proiz-
vodnjo. Dokler so naši ljudje na
fronti, se je o tem težko pogovar-
jati. Upam, da ne pričakujeta ta
armada in zvezna vlada od nas
več kakršnegakoli denarja. De-
nar, ki ga bomo ustvarili, bomo
morali porabiti za reševanje svo-
jih gospodarskih, razvojnih in
socialnih problemov in za tisto
malo naše vojske, ki jo bomo v
Sloveniji v prihodnosti potrebo-
vali, da zavarujemo svojo suvere-
nost«.
Pogovor je nanesel tudi na de-
militarizacijo Slovenije. »Veste,
da je v Sloveniji velika težnja po
demilitarizaciji ali po takšni ali
drugačni nevtralnosti izredno ži-
va, vendar še ni končana; konča-
na naj bi bila s sprejetjem slo-
venske ustave, vendar to ni odvi-
sno samo od nas in naše volje, to
je odvisno od celotnega sistema
kolektivne obrambe in varnosti
Evrope. To je stvar prihodnosti.
Izkazalo se je, da če se sam ne
braniš, ni mogoče pričakovati,
da ti bo pomagal kdo drugi. To
seveda ni nikakršen poziv na mi-
litarizacijo, temveč opozorilo, da
v svetu, ko govori orožje, nima
noben narod pravice biti nem.«
Na vprašanje, kdo bo varoval
zeleni pas ob državni meji med
Avstrijo, Italijo in Madžarsko po
18. juliju, takrat naj bi to spet
prevzela jugoslovanska vojska, je
Milan Kučan odgovoril: »Sami
ste bili v krajih ob meji in sami
vidite razpoloženje ljudi, pa pre-
sodite, kakšne so možnosti, da se-
armada vrne«.
Vida Topolovec
TEDNIK -   julij 1991
POROČAMO, KOMENTIRAMO - 3
V Zetalah kmalu več telefonov
Po predhodnem dogovoru s
ptujskimi poštarji so delavci za
PTT promet iz Maribora v pone-
deljek, 15. julija, v sodelovanju /
Metalno pripeljali v Žetale zaboj-
nik s 160-številčno avtomatsko te-
lefonsko centralo. Zaradi razmo-
čenosti terena niso mogli opraviti
zamenjave dosedanje 40-številčne,
a bodo to storili, brž ko bodo raz-
mere dopuščale. Nedvomno pome-
ni to veliko pridobitev za KS Že-
tale. Tajnik Jože Krivec jo je ta-
kole komentiral:
Uresničuje se naša dolgoletna
želja, kajti telefonsko omrežje v
Žetalah je bilo lep čas zaposta-
vljeno in neurejeno. To je pač lo-
gična posledica oddaljenosti od
občinskega središča — Ptuja, za-
to nam je telefon nujno potreben
Poštarji in dvigalo Metalne med transportom zabojnika ob KS Žetale.
za vsakdanje komuniciranje s
svetom.
Dosedanja 40-številčna centra-
la zaradi razmer ni bila v celoti
izkoriščena. Priklopljenih je bilo
le 21 telefonskih priključkov, od
tega samo 13 individualnim po-
rabnikom. Menim pa, da bo s
priklopom nove centrale, ki sojo
pripeljali iz Selnice, možno za-
dovoljiti vse potrebe krajanov.
Trenutno imamo 110 uradnih
vlog za vzpostavitev telefonskega
naročniškega razmerja, ki so bile
poslane na PTT podjetje v Ptuju.
Prepričan pa sem, da bo sedaj,
ko bodo občani zvedeli za mož-
nost novih priključkov, to hitro
izkoristili.«
M. Ozmec
Kulturni križemkražem
Ptuj • Zgodovina je učiteljica življenja, pravi stari latinski pre-
govor, ki ga \ teh dneh želijo »obuditi« tudi v Pokrajinskem muzeju.
V razmerah, v katerih živimo, in zaradi agresije, ki smo jo preživeli,
vabi muzej na ogled svojih zbirk, na spoznavanje zgodovine, ki se to-
likokrat ponavlja. Ogled zbirk je brezplačen.
PTUJ • Jutri, 19. julija, ob 19. uri bo v Galeriji Florijan otvori-
tev razstave akademskega slikarja Rada Jeriča iz Maribora. Slikar se
bo predstavil s ciklusom Cvetlice, gozdovi.
PTUJ • V ponedeljek, 22. julija, bo ob 18. uri v dvorani župnije
sv. Ožbalta otvoritev likovne razstave slikarjev Ptuja, Maribora in
okolice ter predstavitev pesniške zbirke Maksa Menonija Sanje otro-
ka. Gre za prodajno razstavo, katere izkupiček je namenjen akcijam
župnijske KARITAS.
Dober dan. Pravzaprav je gnes, v pondelek. 15. julija, nekšni kisel
den. V soboto in nedelo nas je popudne dež doj zaleja. Bila je že prova
suša na našen Suhen bregi. Mlaka je bila že čista brez vode, tak ke so tu-
di žabe regice morale oditi na letni dopust. Nič neso sporočila pustile, ali
so šle v toten vojnen cajti na naš plovi Jadran na obisk ali so velo odpla-
vale in odreglale v kere tuje vode. To ovi den se po televiziji gleda in po-
sluša, daje našo morje tak prozno, ke je še ribe stroh od samote. Ja, ste
vidli, kaj vse nanje tota nora vojna naredla. Pravzaprav so nori vsi tisti
generali in v glovnen srbski politiki, ki nemrejo ali hojše povedano nečejo
Slovenije in Hrvaške pri miri pisiti. To ovokrot sen ču/a en dober štos na
račun generaištaba bivše jugoslovanske armade: »Pre, ke majo vsi beo-
grajski dženerali z dženeralicami vred glih tejko možgonov kak en sam
vodnik Janša, kijih je s svojo oziroma naše teritorialno obrambo fejsi po
ritki naseka . . .«
Pa pustimo vojno in si rejši kaj o kruheci pogučimo: smo tik pred
žetvijo krušne letine. Ječmen smo že spravit pod streho, zaj pa bo prišla
pšenička na vrsto. Kar lepo kože in mislin, da boma tudi mija z mojo ko-
silnico nekaj žetvenega haska naredila. Saj vete, kak smo včosik pravli:
»Oče naš, kruh je naš, boj ga jemo. boj je naš . . .« Vse se pač okoli kru-
ha suče. Brez jela nega dela in brez dela nega jela. Prozna pšenična vre-
ča ne stoji pokunci. pa tudi človik ne, če neje sit. . . Ja. kaj vse hi meli, če
ne hijeli. saj je prehrona droga kak žafron. za delavca in kmeta. Delavec
si pač more vse kupiti, kmet pa more zato glih tak od zore do mroka rin-
tati. Pa saj ste itak sami s ten najboj seznanjeni. Jaz pač tak provin:
»Delaj podnevi kak junec, ponoči se trudi kak bik, drgačik bode mi Mica
nateknola za sija k štrik.«
Pa srečno — vaš junčov bikec LUJZEK.
1. državno prvenstvo
mladink Republike Slovenije
v šahu
šahovsko društvo Ptuj je organizator 1. državnega prvenstva
mladink Republike Slovenije. To je za ptujsko društvo vsekakor pri-
znanje, in kot je na svečani otvoritvi poudarila sekretarka za vzgojo in
izobraževanje, kulturo ter šport Kristina Šamprl-Purg, ptujski šahisti
s tem prvenstvom začenjajo novo stran zgodovine' slovenskega šaha,
ki bo ponesla ime Slovenije in Ptuja tudi širše.
Glavni sodnik prvenstva Jože Voglar je v turnirsko tabelo vpisal
9 igralk, kar je sicer manj kot prejšnja leta, vendar je glede na situaci-
jo razumljivo. To pa nikakor ne pomeni, da bo kakovost prikazanih
partij slabša, saj so zbrane najboljše mlade šahistke Slovenije razen
Mihevčeve in Grosarjeve. Med njimi vsekakor velja omeniti domačin-
ko Anito Ličina, lanskoletno republiško mladinsko prvakinjo Tino
Kosec, letošnjo pionirsko prvakinjo Petro Ipavec, Natašo Krmelj,
Zvezdano Žuga in druge.
Že prvo kolo je bilo izredno borbeno. Prvo zmago na 1. državnem
prvenstvu je dosegla Zvezdana Žugaj, pa tudi vse druge kandidatke
za sam vrh. Redna kola so vsak dan od 15. do 21. ure v prostorih SO
Ptuj, Prešernova 29 (I. nadstropje, soba štev. 102).
Rezultati 1. kola: Zavec—Krmelj 0:1, Ličina—Štefanec 1:0, Ipa-
vec—Maric 1:0, Žugaj —Šorli 1:0, prosta Kosec.
Zmagovalka bo osvojila naslov mladinske prvakinje, prvi dve
pridobita pravico nastopa na 17. prvenstvu SFRJ za mladinke za leto
1991, ki bo že 24. julija, vendar kraj še ni določen.
Silva Razlag
Šport naj čaka?
Razmere v Sloveniji in Jugoslaviji so povzročile odpoved prakti-
čno vseh pomembnejših športnih tekmovanj, tudi mednarodnih, saj
se tujci v tveganje po nepotrebnem ne spuščajo. Novi dogovor pa je,
da tekmovanja bodo, čeprav se zlasti za ligaška ve, da so tvegana.
Športnice in športniki ter trenerji in funkcionarji so tako v velikem
precepu — nastopati ali ne. Še najlažje naj bi bilo z udeležbo na tek-
movanjih v tujini. Vendar za katere barve?
Odpoved in nato pristanek na sodelovanje v jugoslovanskih re-
prezentancah sta povzročila zmedo, ki jo od ptujskih športnikov tre-
nutno najbolj čuti Mirko Vindiš. Bil je določen za nastop na univer-
ziadi, vendar iz tega ne bo nič kljub pristanku slovenske športne zveze
za nastopanje v reprezentanci Jugoslavije. Pristanek naj bi bil prepo-
zen, zato je tudi izgubil zadnjo možnost, da si z dobrim nastopom v
maratonu pribori nastop na svetovnem prvenstvu v atletiki prihodnji
mesec v Tokiju.
Vmesni čas do mednarodnega priznanja Slovenije in njenega
polnopravnega članstva v mednarodnih športnih organizacijah ali do
novega dogovora o Jugoslaviji je za športnice in športnike najtežji.
Zato jim ostane, da še naprej trenirajo in počakajo na za njih boljše
čase. Res pa je tudi, da obdobje krhkega premirja pušča posledice tu-
di pri njih, saj intenzivnost vadbe ni na ravni prejšnjih obdobij. Ven-
dar se morajo s tem sprijazniti in se pri potrebnih merjenjih moči z
drugimi pač znajti. To so tekmovanja v tujini in nastop na tistih tek-
movanjih v Sloveniji in Jugoslaviji, ki bodo. Atleti so se že dogovorili,
da posamično državno člansko pr\'enstvo bo, in to v Sarajevu.
Upajmo, da se bo stanje le toliko umirilo, da bo tudi športno po-
dročje zaživelo, seveda v okviru možnosti, ki so slabše kot v prejšnjih
letih. Tako pač je in to je potrebno sprejeti kot dejstvo.
1. kotar
Posledice
vojaške
agresije
v gostinstvu
F*tujsko občino je vojaška
agresija med drugim tudi močno
prizadela na področju gostinstva
in turizma. Gostinski delavci so
si za letošnjo sezono zadali še
posebno nalogo razširiti ponud-
bo in tako privabiti čimveč do-
mačih in tujih gostov, njihovi na-
črti pa se zaradi nastalih dogod-
kov zdijo povsem neuresničljivi,
saj gostov ni, lokali pa samevajo.
Obisk, pa tudi število nočitev pri
zasebnikih sta v preteklih dneh
močno upadla. Mnogi lokali so
bili zaprti ali pa so poslovali le
nekaj ur na dan.
Direktor Turizma in gostinstva
pri Kmetijskem kombinatu Ptuj
Vili Cerovič je povedal, da škoda
zaradi trenutnega izpada dohod-
ka znaša 7652.000 dinarjev. Boji-
jo se, da se bo dohodek v prihod-
njih dneh še znižal, saj gostov ni,
samo za mesec julij pa je bilo od-
povedanih 4500 nočitev.
Tudi za sedaj edini ptujski ho-
tel Super Li v teh dneh sameva,
njegova zasedenost po agresiji je
le lO-odstotna.
Mnogo bolj kot trenutne ško-
de se gostinci naše občine bojijo
posledic, ki se bodo kazale celot-
no sezono.
Tatjana M
PTUJSKI IZVRŠNI SVET O TURIZMU IN GOSTINSTVU
»Ptuj mora postati turistični
pojem ...«
Ptujski izvršni svet je prejšnji četrtek v razširje-
ni sestavi razpravljal o turizmu in gostinstvu v ob-
čini. Gradivo, ki je osnova za razpravo, je pripravil
Sekretariat za turizem, gostinstvo in trgovino.
Razprava izvršnega sveta in turističnih ter gostin-
skih delavcev je bila uvod v skupščinsko razpravo
z enako temo, ki bo 23. julija.
Peter Vesenjak, sekretar Sekretariata za turi-
zem, gostinstvo in trgovino občine Ptuj. je podrob-
no predstavil pripravljeno gradivo. Do razprave v
skupščinskih zborih naj bi ga dopolnili s podatki o
davčnih obremenitvah gostinstva in turizma v obči-
ni ter z anketo, ki so jo izvedli učenci gostinske šole
iz Maribora.
Kljub številnim prizadevanjem se turizem v ptuj-
ski občini ne razvija. V letu 1989 je bil družbenem
proizvodu občine udeležen le še z 1.3 odstotka. Pa-
da pa še tudi število gostov: v letu 1990 jih je bilo
za 16,3 odstotka manj kot v letu 1989. Razvijamo
le izletniški in tranzitni turizem.
Peter Vesenjak opozarja tudi na slabo izobraz-
beno strukturo turističnih in gostinskih delavcev v
občini: le trinajst odstotkov jih ima šesto in sedmo
stopnjo izobrazbe. V slabi kadrovski zasedbi gre
iskati vzroke za dosedanje slabe razvojne rezultate
te dejavnosti. Priložnost ptujskega turizma je v iz-
virnosti in specializaciji, pri tem pa bo potrebno
najprej izdelati integralni turistični prijekt.
Niko Kranjc iz agencije Štajertours je menil, da
se preveč govori o nekaterih delih turistične ponud-
be. Pričakoval je več podatkov o infrastrukturnih ,
in institucionalnih pogojih za razvoj turizma.        i
Slavica Strelec iz Obdravskega zavoda za vete-
rinarstvo in živinorejo je govorila o težavah pri raz- i
voju turizma na kmetijah v občini, posebej še vino- \
točev. Te hi kmetje razvijali, če bi imeli denar, i
Predlagala je. da naj bi v občini poizkušali najti \
denar za te namene. Razvoj vinotočev naj bi pote- j
kal usmerjeno oziroma po sprejetih prioritetah.     \
Marjeta Ciglenečki iz Pokrajinskega muzeja se \
je zanimala, kaj je s promocijskimi projekti. Jih v
občini pripravljamo.' Glede na to. da letos od turiz-
ma nihče ne ho zaslužil, naj bi se turistične in go-
stinske organizacije potrudile pri pripravi promoci-
je svoje ponudbe za leto 1992 tako. da hi bil Ptuj v
turističnem pogledu celovito pripravljen na prihod-
njo sezono. Promocija bo uspešna le, če se bo me-
sto predstavljalo kot celota. V muzeju imajo že pri-
pravljen osnutek programa promocije.
Branko Brumen, predsednik občinske vlade, je
prepričan, da najprej potrebujemo turistični načrt,
šele nato se je moč pogovarjati o denarju. Občina
je ustanovila razvojni sklad, konkretnim projektom
so odprta vrata. Občina je tudi pripravljena Jinan-
cirali infrastrukturne pogoje.
Boris Miočinovič iz Pokrajinskega muzeja je
brez dlake na jeziku povedal, da so minili časi, ko
je občina delala za »nas«. Najboljši razvojni sklad
neke občine je primerna davčna politika. Trenutno
je Slovenija v središču pozornosti, zato bi morala
izkoristiti vse priložnosti., da pokaže svoje vrednote.
Ni naključje, da so Ptujski slikarji prejeli vabilo, da
pridejo v Beljak. Takšna vabila prihajajo tudi od
drugod. Identiteta nekega kraja je bolj ali manj
vezana na kulturo, to pa je tisto, kar moramo se-
daj izkoristiti. Pri tem moramo ponudi/i tudi živoj
kulturo, brez katere ni ničesar. Razvoj turizma v
Ptuju je ekonomska in politična opredelitev. Raz-
vojni sklad je priložnost za nekatere projekte, še
bolje pa bi bilo, če bi se pojavih posamezni podje-
tniški interesi.
Albin Pišek iz ptujskega turističnega društva je
nezadovoljen, ker je turistična ponudba v Ptuju ne-
povezana.
Franc Hercog je kritično ugotovil, da gradivo
Turizem in gostinstvo v občini Ptuj« preveč analizi-
ra preteklost, o bodoči pa govori bolj na splošno.
Bodočnost bi morala hiti bolj konkretna. Tako bi
se na primer že danes moralo vedeti, kakšne ugod-
nosti bo lahko »užival« nekdo, ki se bo odločil, da
bo obnovil katerikoli grad v občini. Na ta način bo
tudi lažje najti investitorje in bodoče vlagatelje. Če
tega ne bo, bo kapital našel drugo lokacijo.
Jani Gonz je govoril o dosedanjih aktivnostih
Kletarstva Slovenske gorice — Haloze na halo-
škem območju. Na vinski cesti bo potrebno asfalti-
rati le še 3,5 km cest, vendar denarja ni. Njihovo
podjetje je pripravljeno pomagati, če bodo prispe-
vali tudi drugi. Pri tem je imel v mislih krajevne
skupnosti Videm, Dolena in Podlehnik, nekaj pa
naj bi prispevala republika, ki se je izkazala že v
prejšnjih letih. Ponovno je spomnil na to, da Ptuj
potrebuje vinarski muzej, za katerega ne bi bil toli-
ko pomemben denar, pač pa dobra volja. Rešitev
gostinske dejavnosti v Ptuju vidi v zasebni pobudi.
Vili Cerovič iz turizma in gostinstva v Kmetij-
skem kombinatu Ptuj ni imel pripomb na turistično
gradivo. Povedal je. da podjetje ne more živeti od
izletniškega turizma in od Ptujčanov. V toplicah se
pripravljajo na prvo etapo gradnje. Projekte bodo
izdelali do septembra, kako pa bo z zagotavlja-
njem denarja, še ne vedo. Zanima ga, kako je z
davčno politiko, saj jim je Ingo Paš, republiški turi-
stični minister, že pred meseci obljubljal znižanje
davkov.
Dušan Grdiša je prepričan, da davčna politika
zavira razvoj turizma in gostinstva. Gostiln je veli-
ko, redke pripravljajo hrano, oh koncu leta pa so
pred dacarji vsi enaki.
Srečko Lovrenčič je predlagal, da bi denar za
turistično promocijo zbirali na enem mestu na os-
novi interesnega združevanja.
Lojze Cafuta iz Zveze lovskih družin je povedal,
da se lovci s turizmom ukvarjajo že dvajset let. V
prejšnjem letu so za trofeje in meso iztržili 65.931
dolarjev.
Vojteh Rajher, predsednik Skupščine občine
Ptuj, je poudaril, da je 60 tisoč gostov za Ptuj ma-
lo. Cilj turističnega razvoja naj bi bil osvojiti naj-
prej Slovenijo, zatem pa Hrvatsko. Slovenija Ptuja
ne pozna.
Gradivo »Turizem in gostinstvo v občini Ptuj« je
sedaj v delegatskih klopeh. Skupščina naj hi dolo-
čila prioritete turističnega razvoja občine.
MG
pismo »od daleč«
Beograd, 16. julija. Vreme
oblačno, tik pred nevihto. Poli-
tična temperatura visoka pred-
vsem zaradi zahtev po zame-
njavi Zelenovičevega kabineta,
kar je blagoslovil tudi sam Slo-
bodan Miloševič. Očitno name-
rava »oče srbske nacije« zame-
njati vse ministre, sam pa ohra-
niti celo kožo. Sicer pa je vsaj
zaenkrat njegova vladavina videti večna in neo-
majna predvsem zaradi spretnih političnih par-
tij, ko Miloševič žrtvuje najboljše figure, sam pa
se navadno spretno izmuzne iz najbolj nemogo-
čih pozicij. Analitiki že vidijo mat, na koncu pa
se izkaže, da gre pravzaprav za pat pozicijo.
Država je obsojena na dolgo gnitje, ki bi ga si-
cer lahko preprečila vojna med Hrvati in Srbi, za
mnoge tako rekoč že neizbežna stvar. Očitno mo-
ra s politične scene oditi ali režim v Zagrebu ali
v Beogradu, da bi prišlo do nekakšnih spre-
memb, medtem ko so unionisti dvignili roke od
Slovenije. Slovenija je, zdi se, vse bolj ujetnik hr-
vaško-srbskega konflikta ali bolje rečeno samo
hrvaške politike stalnega mencanja in popušča-
nja. Tudi Stipe Mesič pravzaprav ni imun na ve-
like kompromise, samo da bi se Hrvaška izogni-
la nekaterim nujnim operacijskim posegom.
Edina, ki ji je tako kot Hrvaški do tega, da
Slovenija še nekaj časa deli usodo nesrečnega
Balkana, je pravzaprav federalna vojska. Armad-
na mašinerija namreč deluje po dokaj čudni lo-
giki, kjer je odločilna polna luna ali pa vreme in
prav zato začenjam svoje beograjsko pisanje z
vremensko napovedjo. Še najbolj primerno sred-
stvo za morebitno napoved obnašanja armade je
pravzaprav kakšen horoskop, ki utegne biti bolj
točen kot pa racionalna razmišljanja. Vojaška lo-
gika ima vsaj v sedanji sestavi generaištaba malo
skupnega z razumom. Najbolj pesimistične na-
povedi govorijo o ponovnem vračanju udaVca
federalnega imperija še prej kot v dveh mesecih,
s tem pa naj bi spametovali predvsem secesioisti-
čni sever, toda postavlja se predvsem problem
kadrov, saj srbski naborniki niso pripravljeni
oditi dlje od srbskih etničnih meja, ker pač ni-
majo »osvajalnih namenov«, temveč samo zao-
kroževanje Velike Srbije.
Seveda se v čas moratorija na balkaniado lah-
ko zgodi evropski protektorat v Jugoslaviji, kar
predvideva tudi tujo intervencijo pri nas oziro-
ma totalni konflikt med pravoslavjem in »rimo-
katoliki«. Ni namreč mogoče ugotoviti, kaj pri-
čakuje Evropa, ta stara etnocentristična tvorba,
od sprejema brionske deklaracije. Morda meh-
čanje pogajalcev, ki bodo pod težo ekonomskih
pritiskov mehkejši in pripravljeni na kakršen ko-
li kompromis točneje na protektorat, čeprav
je jasno, da stara celina vse težje skriva izrazito
diametralne poglede.
Vladimir Vodušek
4 — OD TU IN TAM
8. julij 1991 - TEDNIK
SEKRETAR ODDELKA ZA UUDSKO OBRAMBO PTUJSKE OBČINE
MAGISTER JANEZ MERC O POBEGIH VOJAKOV
Ko slovenski fantje bežijo iz vojašnic
Veliko je staršev v Sloveniji, ki ne vedo, kaj naj
svetujejo svojim fantom po vojašnicah v Jugoslavi-
ji: naj ostanejo ali naj bežijo. Zaskrbljenost pa ni
nič manjša, ko so doma kot ubežniki.
Kaj narediti, če fant pobegne? Ib vprašanje
smo zastavili sekretarju Oddelka za ljudsko
obrambo občine Ptuj magistru Janezu Mercu. Ta-
kole pravi: »To vprašanje moramo obravnavati z
dveh strani: kaj takrat, ko je v Sloveniji, in kaj ta-
krat, ko se prebija do Slovenije. Ni nekega pravila
za dogajanje od njegovega prihoda iz vojašnice do
nas; vse je odvisno od okolja, iz katerega beži, od
vsake posamezne vojašnice, od oficirjev, od straže
od ukrepov v vojašnici, od varnostnih organov, ki
ga lahko na poti prestrežejo. Ko pride v Republi-
ko Slovenijo, je varnejši, saj ga lahko organi mili-
ce in teritorialne obrambe takoj zavarujejo.
Seveda pa je tudi možnost, da organi Jugoslo-
vanske armade v civilu poskušajo ubežnika že na
poti prestreči ali ga poiskati doma. Zato bi rad
opozoril na previdnost, če je fant pač doma, na
vse preventivne ukrepe, vključno z dviganjem tele-
fona. Fant, ki pribeži domov, naj se oglasi na pri-
stojnem upravnem organu, kjer mu v skladu z za-
konskimi možnostmi reguliramo vojaško obvez-
nost, hkrati pa mu lahko zagotovimo stalno zava-
rovanje tako, da ga pošljemo v zbirni center. Odlo-
čitev, da bo doma, je na njegovo odgovornost, saj
mu direktnega zavarovanja ne moremo zagotoviti,
indirektno pa lahko v primeru, daje ogrožen in to
pravočasno sporoči pristojnim organom.«
Govorice, da milica na Hrvaškem slovenskih
fantov, ki bežijo iz Jugoslovanske armade, ne izro-
ča Sloveniji oziroma jih nasilno mobilizira v Na-
cionalno gardo in enote milice, Janez Mere zani-
ka, saj na osnovi dosedanjih informacij iz stikov s
fanti, ki prihajajo iz Hrvaškega, in neposrednega
sodelovanja ptujske milice z milico Ivanca, Varaž-
dina tega ni mogoče potrditi. Nasprotno, sodelo-
vanje na tem področju je s sosednjo republiko ko-
rektno, vključno s prevozi in zagotovitvijo varnosti
za te fante. Kot je zagotovil Janez Mere, za zdaj
nima nobenega podatka za fanta iz ptujske občine,
da bi ga v sosednji republiki organi milice zadrže-
vali ali mu onemogočili pot domov.
Na željo staršev Oddelek za ljudsko obrambo
ptujske občine vzpostavlja tudi kontakte z vojaški-
mi poštami, kjer služijo slovenski vojaki. Pri tem
imajo težave že pri tem, kako dobiti telefonsko šte-
vilko vojaške pošte, saj sodijo te pod zaupne po-
datke in jih je zelo težko dobiti. Mnogokrat starši
oddelku sporočijo telefonske številke. Ko vzposta-
vijo stik, so reakcije zelo različne. Janez Mere pra-
vi: »V nekaterih kasarnah oficirji razumejo našo
željo, da želimo skupaj z njimi pomagati fantom,
marsikje pa doživimo zelo čudne reakcije, moram
reči, da kar odklonilne v tem smislu, kaj se sploh
vtikate v naše delo, saj nimate nobene pravice, saj
je fantom dobro in podobno. Najprej želimo dobi-
ti informacijo, kako je s fantom, da potrdi, ali je v
redu ali ne, ugotoviti, ali je fant dosegljiv ali ne,
kako je s pošto, jo prejema ali ne, in kakšne so
možnosti za obisk staršev. Ponekod so obiski mo-
žni, vendar le ob prisotnosti oficirja in še to za ze-
lo kratek čas, da se staršem, ki potujejo na drugi
konec Jugoslavije, pot za pet minut razgovora s si-
nom ne izplača.«
O možnosti zamenjave vojnih ujetnikov za slo-
venske vojake, ki so v vojašnicah sirom po Jugo-
slaviji, pa je Janez Mere povedal: »Moram reči,
da imajo nad temi fanti »razpolagalno« pravico
zaenkrat le komandanti kasarn in komande. Smo
za vzajemno reševanje v tem smislu, da bi Rdeči
križ v drugih republikah omogočil takšen sprejem
staršev slovenskih fantov, kot smo to naredili v
Sloveniji, da bi takšno pomoč, kot jo nudimo mi,
nudili našim fantom tudi upravni organi, milica in
prebivalstvo. Glede odločitev vojaških krogov za
zdaj ne dosegamo nobenih premikov.«
NaV
Se bo Ptuj odcepil od Maribora?
v zadnjem letu Ptujčani odlo-
čneje nastopajo v odnosu do
Maribora. V številnih dosedanjih
pogovorih so svojim sosedom
dali vedeti, da povsod tam, kjer
imajo prednost, to želijo tudi ob-
držati. Ptuj si prizadeva in si bo
še, da postane regijsko središče.
Svojo »neodvisnost« pa želi do-
seči tudi s pomočjo registrske ta-
blice.
Branko Brumen, predsednik
ptujske občinske vlade, je o tem
povedal: »V ptujski občini se te-
meljito pripravljamo ha novo
ureditev lokalne samouprave in
organiziranosti državne uprave.
Republiškemu   sekretariatu   za
notranje zadeve v Ljubljani smo
sporočili razmišljanje, ki se je
oblikovalo v občinski skupščini,
predsedstvu in izvršnem svetu.
Gre za to, da bi ob pripravi no-
vega zakona o varnosti cestnega
prometa in odredbe o določitvi
registrskih območij za registraci-
jo motornih vozil v Republiki
Sloveniji upoštevali naš predlog,
da ptujska občina z območji, ki ji
naravno gravitirajo, dobi svojo
registrsko tablico — PT.
Naš predlog ni iz trte izvit, te-
melji na realnih dejstvih. V ptuj-
ski občini je bilo v prejšnjem letu
registriranih 43332 vozil ali 5,677
vseh vozil v Sloveniji. Če bi Ptuj
pridobil svojo registrsko tablico,
bi s tem zelo razbremenili regi-
stracijsko območje Maribora in
povečali preglednost.
Manjše število vozil od ptuj-
ske občine imajo na območju
Novega mesta (38.500 ali 5 od-
stotkov), približno enako število
pa na območju Kopra, Murske
Sobote in Gorice, nekaj več pa v
Kranju. V Sloveniji po številu
vozil izstopajo samo tri območ-
ja; Ljubljana, Maribor in Celje,
kjer je registriranih več kot 10
odstotkov vseh vozil. _
V ptujski tablici naj bi bil po
našem predlogu mestni grb.«
MG
Vzorec ptujske registrske tablice (narejen v našem uredništvu).
PTUJSKE TOPLICE
Obisk, kakršnega si želijo celo poletje
Ptujske toplice so 8. julija po nekajdnevnem
premoru ponovno odprli. Obiskovalci in kopalci
lahko uporabljajo zunanje in notranje bazene,
športne in druge objekte ter avtokamp. Tujih turi-
stov, ki so v prejšnjih letih v 85 odstotkih napolnili
avtokamp, letos ni. Podobno kot druge turistične
organizacije so tudi toplice zaradi vojne utrpele
precejšnjo posredno škodo.
V prejšnjem tednu se je v toplicah kopalo več
kot deset tisoč kopalcev; največ jih je bilo v sobo-
to — okrog tri tisoč. Če bo vreme lepo, jih bo tudi
v naslednjih dneh veliko. MG
Kopalci se vračajo ....
(Posnetek: OM)
Smrt prekrižala načrte Bratov iz Oplotnice
V šestih letih in pol so Bratje iz Oplotnice postali ljubljenci ptuj-
skega festivalskega občinstva. Prejeli so vrsto nagrad, izdali dve kaseti
— zadnja ima naslov Strički. Lresničila se jim je tudi želja po samostoj-
ni TV oddaji, ki je pripravljena za program, vendar je med kvartet pose-
gla smrt basista \ojka Grčnika 2. julija 1991 in prekrižala vse načrte
priljubljenega ansambla.
Žalostna novica je boleče odjeknila
med muzikanti, najboljpa je pretresla
ansambel Bratje iz Oplotnice, saj so
nenadoma zaradi srčne kapi izgubili
Vojka (jričnika, ki je v sestavu igral
bas kitaro, kontrabas in bariton, pel
drugi bas, kot dežurni humorist an-
sambla skrbel za dobro voljo, pa tudi
za sklepanje pogodb.
Med seboj so bili povezani po so-
rodstveni zvezi, saj so bili člani an-
sambla brata Tine in Marjan Lesjak
in brata Vojko in Milan Gričnik, pri
popularni zabavni glasbi pa se jim je
pridružil še peti član, bratranec Miro
Gričnik, kot bobnar.
Tine Lesjak, vodja ansambla, je
pretresen dejal, da te izgube ansam-
bel ne more preboleti, saj je okrnjen
za izvrstnega instrumentaiisla in pev-
ca ... Zaradi usode je delovanje an-
sambla prekinjeno, odpovedali so vse
poletne nastope, pa tudi nastop na
ptujskem festivalu je vprašljiv, čeprav
je bila glasba že pripravljena. Televi-
zijska oddaja, ki so jo v treh dnevih
posneli v okolici Oplotnice pod zele-
nim Pohorjem in je bila predvidena
za premierno predvajanje na malih
ekranih 7. julija, je bila zaradi smrti v
ansamblu umaknjena s sporeda in bo
prikazana kasneje ...
Bratje iz Oplotnice so bili štiričlan-
ska zasedba, po mnenju strokovnja-
kov nadvse zanimiv ansambel, sesta-
vljen iz instrumentalnega tria in pev-
skega kvarteta. Zasedba je po zvenu
najbogatejša in polna, uglašena na
pristno ljudsko, domala že pozablje-
no fantovsko štiriglasno petje, ki je
Slovencem tako blizu ... Uglašeni so
na ljudsko dušo in poosebljajo ne-
kdanjo vaško idiliko ... Od vsega za-
četka so hoteli ostati blizu ljudem, za-
to so gradili na ljudskem izročilu, za-
peli pa so po domače štiriglasno, ob
spremljavi instrumentov ali brez njih.
Osnovni zvok je diatonična harmoni-
ka - frajtonarica z ritmom kitare in
basom, ta zven pa je ljudem zelo bli-
zu, pristnejši kot kvintet zasedba.
Predlanskoletna prva glasbena ka-
seta z nosilnimi ptujskimi melodijami
predhodnih let je bila prodana v sre-
brni nakladi, lam je Tine Lesjak izdal
solistično kaseto instrumentalnih viž
s frajtonarico pri Založbi Sraka z na-
slovom FRAJTONERTA, letos pa je
pri Založbi RTV Slovenija izšla druga
kaseta Bratov iz Oplotnice z naslo-
vom Strički. Na njej so ptujske viže z
lanskoletnega festivala Strički, S har-
moniko na preži, Doma me čakajo in
Nič ne de, dve narodni pesmi (Smo
štirje fantje bili in Lovčeva poroka)v
priredbi Tinela Lesjaka ter nove kom-
pozicije, katerih avtor je sestava Tine
Lesjak: Moja srnica. Za mlade godce.
Ostanite z nami še naprej, Pozdrav
domovini in Vrni se domov. Pri pr-
vem projektu sta besedila prispevala
Jože in Franc Smrekar, tiste na stari
ljudski način je napisala Justina Rup-
nik, pri drugem projektu, ki je temat-
sko nadaljevanje, pa je tri pesmi v
verzih napisal tudi Marjan Stare.
Drago Papler
Bratje iz Oplotnice na 20. festivalu.
(Foto: Langerholc)
Prevzem pšenice konec tedna
Uradni začetek žetve in odkup pšenice lahko
pričakujemo konec tedna — o tem bo v prvi vrsti
odločalo vreme. Odlašanje z začetkom odkupa
pšenice je pripisati lepemu in suhemu vremenu in
želji, da se pšenično zrnje čimbolj posuši po nara-
vni poti, da bodo stroški sušenja čim manjši. Letos
jih mora namreč v celoti plačati pridelovalec, torej
kmet. Če smo v prejšnji številki ugibali, kakšna bo
odkupna cena pšenice, lahko sedaj že zapišemo,
da bo plačilo za prvorazredno 5 dinarjev in pol, za
drugorazredno pšenico (te je pri nas največ) pa 5
dinarjev 20 par. Plačilo za prodano zlato zrnje je
obljubljeno v 15 dneh. Glavni prevzemni mesti
pšenice bosta v Zabovcih — v mlinu Korošec ter v
Dražencih — v tamkajšnji tovarni krmil KK Ptuj.
JB
Ljudje so previdni
Kljub temu da je bila pozor-
nost ljudi v začetku meseca na-
menjena vojnim dogajanjem, so
bili pozorni tudi na druge, neobi-
čajne dogodke. Zelo so se vzne-
mirili ob novici, da nekdo zako-
pava večjo količino poginulih ži-
vali pod obronki Haloz. Tudi mi
smo dobili njihovo sporočilo in
odšli na kraj dogodka, to je ne-
posredno nad Dravinjo v kraju
Gorca (KS Podlehnik). Tam so
sicer že pred dnevi določili in
označili mesto za izkop jame, 5.
julija, pa so vanjo pripeljali naj-
prej nekaj kadavrov iz farme
prašičev v Dražencih, nato pa je
tovornjak Perutnine pripeljal
ostanke iz živinske klavnice. Te
so zbirali že nekaj dni in razum-
ljivo je, da se je ob veliki vročini
po okolici širil neznosen smrad.
Prisotni veterinar je pojasnil, da
Koteks Tobus zaradi ovir na ce-
stah klavniških odpadkov ni mo-
gel odpeljati in je bilo potrebno
določiti »vojno lokacijo« za nji-
hov pokop. Kakih pet ton ostan-
kov govedi in svinj so zmetali in
izlili iz posebnih zabojnikov, po-
vrhu so potrosili nekaj apna in
vse skupaj zagrnili z zemljo. V
strokovno plat tega početja se ne
nameravam spuščati, čeprav bi
bilo dobro, da bi nekdo nadziral
pokop vse do konca in ugotovil,
ali je bilo delo opravljeno tako,
kot zahtevajo predpisi za take
primere. Napaka pa je gotovo v
tem, da je nekdo ukrepal na hi-
tro, brez pojasnila najbližnjim
prebivalcem, ki jih je sumljivo
početje razjezilo in zbudilo v
njih dvome. Z zaupanjem ljudi
se pač ne gre igrati, tudi ne v voj-
nih razmerah morda takrat še to-
liko manj.
JB
Kakih pet ton klavniških odpadkov in nekaj celih kadavrov so pokopali nad Dravinjo ob vznožju Haloz.
TEDNIK -18-
OD TU IN TAM - 5
V PTUJU ODBOR STARŠEV ZA MIR IN NENASlUE
Lahko starši spametujejo generale?
Agresija Jugoslovanske arma-
de, s katero smo Slovenci presto-
pili v drugo polovico leta 1991,
je povzročila val ogorčenja in
zahtevo po razumu, po dogovoru
brez orožja. Še posebej odločni
so starši, katerih sinovi so v Ju-
goslovanski armadi sirom po Ju-
goslaviji. »Nemogoče« - da na-
mreč armada pošlje tanke in
avione nad ljudi, ki so jo 45 let
vzdrževali, ki soji zaupali sinove
za obrambo domovine pred tu-
jim agresorjem - je postalo kru-
ta resničnost.
Na pobudo Stranke demokra-
tične prenove so se tudi starši v
Ptuju organizirali v boju za mir
in nenasilje. Ne samo starši si-
nov, ki so še v Jugoslovanski ar-
madi, tudi starši, kot so povedali
na četrtkovem zboru, ki želijo za
svoje otroke otroštvo v miru.
Starši, ki imajo otroke v Jugoslo-
vanski armadi, so pripovedovali
različne zgodbe: obisk sina ob
prisotnosti oboroženega oficirja,
popolna blokada stikov, tudi
prek telefona, razumevajoč od-
nos starešin in možnost obiskov,
beg iz Jugoslovanske armade in
skrivanje doma, obiski vojaške
policije v civilu, fantje, ki so v
polni bojni pripravljenosti že od
januarja, negotova pot v kasarne,
kjer so še fantje iz ptujske obči-
ne .. . Vsaka zgodba gane in
opozarja na psihične posledice
generacije vojakov 1990/91. Iz-
ptujske občine je trenutno v Ju-
goslovanski armadi še 81 fantov,
od tega 13 v vojašnicah v Slove-
niji, drugi pa so od Titograda,
Niša do Beograda, Aleksinca . . .
Gibanje staršev za mir in ne-
nasilje naj bi »dvignilo« starše iz
Slovenije in vseh delov Jugosla-
vije proti orožju in nerazumu vo-
jaškega sistema, ki ga je čas po-
vozil in je v strahu za izgubo
prevlade dvignil roko nad lastni
narod. Starši svojih sinov niso
namenili smrti pod kroglami do-
mače vojske, zato so se dvignile
že srbske, makedonske matere in
iz kasarn odpeljale svoje sinove.
Začetek protesta proti nerazum-
ni politiki, proti ukazom genera-
lov Jugoslovanske armade, ki
branijo okope, ki jih ni več. Star-
ši v Ptuju so sprejeli posebno iz-
javo (objavljamo jo na strani 10),
s katero se želijo vključiti v vse-
splošno gibanje staršev proti na-
silju, proti govorici orožja, pred-
vsem pa proti izrabljanju osem-
najst-, devetnajstletnikov za
»ideale« nerazumnih generalov,
zveznih politikov.
Sedež ptujskega odbora star-
šev je na Rdečem križu v Ptuju,
Natašina pot I/a, telefon: 062
771-542. Starši lahko tukaj dobi-
jo naslove in telefonske številke
ljudi v posameznih republikah,
ki bodo poskrbeli za informacije
o sinovih v vojski, jih po potrebi
obiskali, lahko pa seveda tudi sa-
mi posredujejo informacije, ki bi
utegnile zanimati tudi druge star-
še. Skratka medsebojno obvešča-
nje in izkušnje lahko pomagajo
prebroditi čas, ki ga fantje še mo-
rajo odslužiti v Jugoslovanski ar-
madi. Želja vseh staršev je, da se
ustavijo vsakršne vojaške aktiv-
nosti v Sloveniji in Jugoslaviji in
da v glavah tistih, ki odločajo,
prevlada razum.
NaV
Edinost, sreča, sprava . ..
V teh dneh, ko namesto na dopust mislimo le še
na mir, je tudi v Slovenski Bistrici zatišje. Pa ne da
bi ljudi pregnala v senco poletna vročina, saj kljub
vsemu napetemu pričakovanju vsak opravlja svoje
delo. V tovarnah je stekla proizvodnja, kmetje so že
na poljih, vojaki JA so v vojašnici.
Slovenska Bistrica se je »rešila« nekaterih blo-
kad, tako da so zdaj vse ceste prevozne, le okrog vo-
jašnice, pri izhodih, so še blokade in jih po besedah
poveljnika TO rezervnega majorja Marjana Stre-
harja zaenkrat ne bodo odstranili. Iz vojašnice lah-
ko pride le vozilo za prevoz hrane; to tudi pregleda-
jo.
Poveljnika Marjana Streharja je težko dobiti k
pogovoru, saj ima toliko dela, da komaj utegne kaj
pojasniti, pa smo si vendar »izborili« minuto.
Kaj se je zgodilo z Bočem?
»Na Boču so še zmeraj vojaki JA in bili so tudi
takrat, ko je JA bombardirala BOC, saj jih niso
obvestile o napadu niti lastne enote. Iz letala, ki je
priletelo, so pričeli streljati z mitraljezom in to-
pom ter spuščati rakete, a so zgrešile cilje. Padle
so prek Boča v Dravinjsko dolino. Ker niso ek-
splodirale, jih bomo z dovoljenjem republiškega
štaba uničili.«
Kako je »padlo« skladišče na Zg. Ložnici?
»Skladišče smo obkolili, in ker niso imeli niti te-
lefonske niti radijske povezave, so se predali. Po-
tem smo ga začeli spraznjevati. Skladišče je bilo iz-
redno velika nevarnost za bližnjo in daljno okoli-
co, saj je bilo v njem več kot 5000 ton različnih ek-
splozivnih sredstev — od granat, raket, trotila, vži-
galnikov do min. Ce bi prišlo do aktiviranja, bi
bile posledice strašne. Dobili smo tudi nekaj gro-
ženj, da bodo na skladišče streljali. Tako so nam
grozili komandant vojašnice Pohorski odred, ko-
mandant straže ter letalstvo iz Brežic in Sombora.
Ob pomoči šoferjev Impola in drugih podjetij
smo uspeli razstrelivo razvoziti na območja, ki ni-
so naseljena, ker pa je orožja ogromno, ga imamo
na prostem, tu pa je izpostavljeno naravnim nevar-
nostim.
Zaradi skladišča so si oddahnili teritorialci in
prebivalci bližnje okolice, ki so se morali za nekaj
časa izseliti.«
Ljudje pa znvoa in znova upamo, da do preliva-
nja krvi ne bo več prišlo; pa ne da bi se le bali za
svoja življenja, čeprav je tudi to res, ampak misli-
mo, da bi morali v 21. stoletju spoznati, da se lah-
ko dogovorimo tudi brez človeških črtev in na do-
sti bolj kultiviran način. Za zdaj lahko samo upa-
mo, da bodo odgovorni spregledali in poskušali
svoje napake popraviti.
Nataša Pogorevc
Izgubljene
iluzije...
Na cesti, po kateri so pred
dnevi še vozili tanki, smo po-
vsem naključno našli titovko.
Morda je ležala v jarku ali na ce-
sti, pa jo je kdo pobral in jo obe-
sil na prometni znak, ki stoji ob
cesti pod Humom. Nekomu seje
le zasmilila . . . VT
Foto: IC
Tanki sredi vinogradov
Tanki med prleškimi palmami
na eni in vinogradi na drugi stra-
ni Bajzeka pod Gomilo — to ne
more biti res. Je goreča jeklena
pošast, ki smo jo 3. julija popol-
dan z daljnogledom opazovali iz
varne razdalje sosednjega Kaj-
žarja, resničnost ali privid? Žal
je bila kruta resničnost. Tanki so
hrumeli po cesti na Kog in kas-
neje v obratni smeri. Kako so se
ob tem počutili Kogovčani, smo
izvedeli, kakšno nelagodje so do-
življali ljudje po sosednjih bre-
govih, ko so opazovali nepretrga
no kolono tankov, si lahko misli-
mo.
Privoščljivi smo, ker dvema iz-
med teh pošasti le ni uspelo priti
do cilja. Sami sta se izločili iz
konvoja: zdrsnili sta z roba ce-
stišča in tam ostali. Prleška po-
krajina ne dovoli nasilja ne do
sebe in ne do svojih ljudi. Prvi
tank je zdrsnil na poti proti Pre-
siki, drugi pa ob vračanju. Za
obema se je odtrgal velik kos ce-
stišča. Kdo ve, kdaj bo dovolj
Tank brez dvoma ne sodi v idilično vinogradniško pokrajino.
denarja, da bo cesta ponovno
takšna, kot je bila nekoč.
Ko se 3. julija popoldne prebi-
jemo bliže, je bilo ob prvem tan-
ku polno domačinov. Od daleč
sem slišala govorice o domačem
Rambu, ki je uspel zažgati tank
tik pod Gomilo. V bojazni, da se
to ne bi zgodilo tudi z drugim,
obrnemo avto in se odpeljemo v
dolino. Na poti proti Ormožu že
srečamo hardeške gasilce — slut-
nje so se uresničile. Bojim se, da
so si ljudje odnesli domov tudi
kakšne ,spominke', ki ne sodijo v
hišo, temveč v orožarno.
Tanki, ožgani, s praznim dro-
bovjem, samevajo na Bajzeku. Še
v torek, 9. julija, so bili tam, ko
smo skupaj s Kogovčani polne
štiri ure potrpežljivo čakali na vi-
soke goste — člana predsedstva
Jugoslavije, generala JA in naše-
ga ministra za informiranje. Pa
jih ni bilo - niso imeli več časa,
da bi si pogledali vse, kar je osta-
lo za ognjem, ki so ga bruhale
tankovske cevi.
Tekst in foto:
Vida Topolovec
Prleške palme, tank, radovedni ljudje in ptujski pirotehniki.
FRANC FIDERŠEK
17.
Iz kapitulacije
v upor
Draga mama!
Danes sem obsojen na smrt. ra-
di komunizma. Vem da sem Ti s
tem naredil mnogo gorja. Oprosti
mi! Prosim, mama, da mi pozdra-
vi.^ vse znance in posebno še brata
Milana. Prilagam Ti uro, ki naj Ti
bo v spomin. Kratko je bilo moje
življenje, a vendar sem živel pošte-
no življenje. Mislim, da me boste
imeli v prijetnem spominu. Pisal bi
še več pa nimam preveč časa. To-
rej danes popoldan bom mrtev.
Pozdravlja vse Tvoj Dušan
LOJZE ZORMAN, roj. 8. 5.
1921 v Sakušaku pri Juršincih.
Gestapo ga je aretiral koncem
avgusta 1941. Ustreljen kot talec.
10. 10. 1941 v Šoštanju.
Preljubi dragi oče, mama, brat
in sestra!
Danes vas poslednjikrat prosim
najponižnejše odpuščanje, ko od-
hajam pred večnega Sodnika. Od-
pustite mi vse, ko sem Vas toliko-
krat razžalil. . . Molite zame in za
mojo ubogo dušo, ki bo vsak čas
odšla pred večnega Sodnika. Umrl
bom skesan. Ljubi Stanko in Juli-
ka ubogajta ato in mamiko, da se
Vama ne bo tako zgodilo kot me-
ni. Bog se me usmili in Vam naj
da moč, ta udarec prenesti. En-
krat se bomo videli nad Zvezdami.
Vse sorodnike in dobrotnike pro-
sim odpuščanja, zlasti Puhovega
botera in strica. Ohranite me v
najlepšem spominu, čeprav sem
Vam delal .same nadloge. Usmili
se me Bog. Poslednjikrat Vas po-
zdravljam in prosim odpuščanje
Vaš sin Lujzek Zorman.....
IVAN LESKOVAR, roj. 26.
12. 1902 na Prelogah pri Sloven-
ski Bistrici. Organizator upora
na območju Slovenske Bistrice.
Gestapo gaje aretiral 2. 10. 1941.
Po osnovnem poklicu je bil so-
boslikar. Ustreljen kot talec 30.
oktobra 1941 v Mariboru. V pi-
smu materi je zapisal:
Ljuba in vsi domači!
Umreti moram ne žalujte za
menoj, potolažite se, saj dolgo ta-
ko ne bi živel, umrem pač par let
prehitro. Pozdrave vsem sosedom.
Pozdravlja vas Vaš Ivan
MILAN OŠLOVNIK, roj. 9.
5. 1924 v Rušah. Izučil se je za
zobotehnika. Deloval je v skupi-
ni hajdinskih upornikov. Areti-
ran je bil 3. 10. 1941, zaprt v Ptu-
ju in na Borlu, ustreljen kot talec
30. oktobra 1941 v N/Iariboru.
Ljuba mama! Prosim Vas, ne
ženite si dosti k srcu. Zelo mi je
žal. Poslavljam se od Vas. pozdra-
vite mi vse domače. Torej zbogom.
Poljubite mi Adolfa, Juleta, Nado,
Marico, Vero in ateka, in jaz Vas
poljubljam. Pozdravite mi vse do-
mače in poznane. Mlad sem pa
moram umreti. Prosim Vas ne že-
nite si tega k srcu. Žal mi je, da ne
morem z Vami govoriti, da Vas ni-
sem videl. Vas vse skupaj poljublja
in pozdravlja Vaš Milan
METOD ŠPINDLER, roj. 5.
8. 1906 v Celju. Študiral medici-
no v Ljubljani in Zagrebu, bil
zdravnik v Juršincih, kjer je od
začetka sodeloval v osvobodil-
nem gibanju. Aretiran 30. avgu-
sta 1941, ustreljen kot talec 30.
oktobra 1941 v Mariboru skupaj
z bratom Bogdanom. Ženi je na-
pisal:
Draga Pepca in dečica! Končno
je prišlo, česar nisva pričakova-
la .. . že sem zidal nove osnove,
kako si bodemo lepo uredili življe-
nje, ko pridem zopet med Vas, žal
se je izteklo drugače. Bodi močna
in dobro vzgoji moje male črvičke.
Če prideš kdaj še skupaj z našimi
in Tvojimi jim razloži kako je vse
skupaj bilo. Moje stvari sem pripe-
ljal vse sem s seboj in bodeš jih
menda tu pri G-pu (mislil je gesta-
pu) lahko dobila. Draga Boženka.
Metka in Majda ohranite svojega
ateka v dobrem spominu! Ubogaj-
te mamiko. bodite pridne! Vse vas
srčno poljublja Vaš Metod a tek
Na zadnji poti sva se našla z
Bogdanom! Potolaži Boženo! Po-
zdravi vse znance! Pomagaj Baze-
ni! Pozdrave in poljube vsem Bog-
dan
Iskrene pozdrave prejmite od
Toplak Franca
Stvari dobiš v Ptuju pri Gesta-
pu!
FRANC TOPLAK, roj. 6. 4.
1917 v Mostju pri Juršincih. Štu-
diral agronomijo v Pragi. Na nji-
hovem domu je bila že v prvem
letu vstaje pomembna postojan-
ka. Gestapo ga je aretiral 30. 8.
1941, ustreljen kot talec 30. okto-
bra 1941 v Mariboru. Domačim
je napisal:
Predraga moja mati! Najlepša
Vam hvala za vse na tem svetu.
Bili ste za mene vse na tem svetu.
Jaz moram tako mlad umreti. Ob-
držite me v dobrem spominu. Do
zadnjega bom mislil na Vas! Vaš
Franjo
Tudi Tebi dragi moj brat in se-
stri, svakinji in svaku bodite mi
zadnjikrat pozdravljeni. Vedno
sem se trudil, da preskrbim sebi in
Vam lepšo bodočnost in Vam vsem
pomagam. Bodite vsi junaški in ne
žalujte za mano, živite vsi srečno
in zadovoljno in se ljubite med sa-
bo, kot sem Vas vse ljubil jaz!
Zadnje pozdrave vsem Vaš Franc
JOŽE KERENCiC, roj. 9. 3.
1913 v Jastrebcih pri Kogu. Po
maturi študiral slavistiko v Lju-
bljani. Organizator vstaje na ob-
močju Slovenskih goric. Od ge-
stapa aretiran 17. 11. 1941.
Ustreljen med talci 27. decembra
1941 v Mariboru skupaj z bra-
tom Slavkom. Leta 1953 je bil
proglašen za narodnega heroja.
Mati in žena sta bili v nemških
koncentracijskih taboriščih, kjer
je mati umrla. Poslovilno pismo
je napisal stricu Antonu Kerenči-
ču v Pesnico.
Dragi stric! To je moje in Slave-
kovo slovo. Težko je o tem misliti.
Danes popoldne končamo in ven-
dar sem ta trenutek mnogo mir-
nejši kot včasih prej. Ničesar po-
sebnega Vam ta trenutek ne vem
povedati. Vse kar ni bilo poveda-
no, bo šlo z menoj. Za mojo ženo,
ki ji ne morem poslati sporočila
neposredno, naj velja vse kar sem
ji kdaj povedal posebno v zadnjih
.sporočilih. Naj žene vse to ne zlo-
mi. Kadar bo obupana preveč, naj
pogleda Jelko in v njej bo videla
svojega Jožeka. V Jelki živim za
Piko, za vso svojo družino in na-
rod. To imej pred očmi. draga mo-
ja tovarišica — žena! Jaz bi raje
zate in za druge živel, pa tudi
umreti se tte bojim. Vzgajaj Jelko,
da bo vredna spomina svojega
očeta in vseh, ki jih je povezala
usoda. In za Jelko, ko bo zmogla
brati: Mamica Ti bo tudi mesto
ateka! Bodi mi vredna hčerka! Z
vročimi poljubi se poslavljam od
vseh Vaš Jožek. Mbr. 27. decem-
ber 1941 Zadnji pozdrav Slavko
MARTIN KORES, roj. 4. II.
1896 v Čermožišah (danes Kup-
činji Vrh v KS Stoperce). Izučil
se je za ključavničarja in se zapo-
slil v Mariboru. Udeležil se je
ustanovnega sestanka pokrajin-
skega odbora OF za Štajersko in
bil dejaven član tega odbora.
Aretiran 30. 10. 1941 v Mariboru
in tam 27. decembra istega leta
tudi ustreljen kot talec. Svoji
družini je napisal dve poslovilni
pismi. Prvega skrivoma na žepni
robec, drugega na listič papirja.
V- spomin moji družini! Ljuba
žena, otroci, mama, brati in se-
stre, ta robec vam prinaša od me-
ne moj zadnji presrčni pozdrav.
Moj večni zbogom! Martin Kores
Marb. ms. nov. 1941
Ljuba žena in otroci! Sprejmite
tem potom moje zadnje pozdrave
in presrčne poljube. Pozdravite
mojo mamo,-brata in sestre. Zbo-
gom moja draga družina! Vedno
Vaš ljubeči Martin Kores
SREČKO KOCJAN, roj. 9. 6.
1911 v Grabah pri Središču, kro-
jaški pomočnik v Varaždinu. De-
loval pred vojno v Društvu
kmečkih fantov in deklet v Sre-
dišču in tu seje tudi vključil v os-
vobodilno gibanje. Gestapo gaje
aretiral januarja 1942 in bil 3.
aprila 1942 v Mariboru ustreljen
kot talec.
Dragi ata draga mama! Sprej-
mite zadnje pozdrave od Vašega
sina Feliksa. Tukaj imam plavo
obleko in uro, ura Vam naj bo pri
hiši za spomin. Prosim Vas odpu-
stite mi za vse kar sem Vas kdaj
razžalil. Danes .sem bil pripeljan iz
Ptuja. Na potu sem še videl Rude-
ka. Sprejmite lepe pozdrave in
zadnje dragi ata in mama ter Kari
in Rudi. Pozdravljam celo rodbino
in znance Stričeve, ujecu Karlnu
želim v njegovem novem življenju
obilo sreče in zadovoljstva. Prav
vesele Velikonočne praznike Vam
želi vsem Srečko
MATIJA VESELKO, roj. 14.
12. 1919 v Središču ob Dravi. Bil
je mizarski pomočnik. V osvobo-
dilno gibanje v domačem kraju
se je vključil leta 1941. Gestapo
ga je aretiral januarja 1942.
ustreljen med talci II. aprila
1942 v Mariboru.
6 — NAŠI KRAJI iN UUDJEJ
18. julij 1991 - TEDNIK
Planinski
kotiček
Izlet na Menino planino
Lepo, sončno in sveže nedeljsko jutro. Primerno za kratek oddih
v naravi. Člani planinskega društva Ptuj smo se tega dne odpravili na
enodnevni planinski izlet na Menino planino. S posebnim avtobus-
nim prevozom smo se odpeljali s ptujske avtobusne postaje prek Slo-
venske Bistrice, Mozirja do Bočne, kjer se začne pot serpentinasto
vzpenjati proti domu na Menini planini. Tja smo prispeli v prekras-
nem nedeljskem dopoldnevu.
Po kratkem počitku smo se odpravili na planino Biba, ki je do-
bro uro hoda oddaljena od planinskega doma. Pot nas je vodila čez
jase in pašnike, na katerih je bujno cvetelo spomladansko cvetje. Vi-
Planjava.
deli smo majhne in velike encijane, teloh, podlesek, pa tudi drugih
travniških rož ni manjkalo. Na teh planotah se je prava pomlad šele
začela. Tudi gozd se je komaj prav pričel odevati v svojo zeleno oble-
ko. Po takšni naravni idili smo prispeli na planinski dom na planini
Bibi. Sledil je odmor, kratek počitek za prijetno kramljanje o raznih
planinskih dogodivščinah.
Počitek tako kot vedno hitro mine. Morali smo se vrniti do do-
ma. Tu nas je že čakalo kosilo.
V popoldanskem vročem soncu pa smo se odpravili še na Vivod-
nik — to je najvišji vrh Menine planine. Na vrhu je razgledni stolp.
Čudovito vreme za razgled po celotnih Kamniških Alpah, Julijcih,
Zasavskem hribovju, Pohorju, tja do Pece ter na primorsko stran vse
do Snežnika. Tega dne se je resnično ponujal razgled, kakršnega si
vsak planinec samo želi.
S počasnimi koraki smo se nato odpravili nazaj proti domu na
Menini planini. Počasi seje bližala tudi ura našega odhoda proti Ptu-
ju. Dobro razpoloženi, polni vtisov o lepotah, ki smo jih tukaj videli,
smo se začeli spuščati v dolino. Spotoma smo se ustavili še v Gornjem
Gradu. Zgodovinski oris kraja nam je podal Simon Petrovič.
Na koncu strnem: izlet na Menino planino je resnično zelo do-
bro uspel. Pripravil in zelo dobro gaje vodil Franc Kodela, pomagali
pa so mu še vodniki mladinskega odseka PD Ptuj.
S planinskimi pozdravi!
Vlado Fridl
Srečanje sošolcev
PODLEHNIK
Vabilo na srečanje sošolcev
stare šole se je v uvodu glasilo:
»Prehodil sem več sveta in spo-
znal, da je doma najlepše!«
Sprejem je bil v novi šoli, ker sta-
re ni več.
Prvega junija se nas je zbralo
nad 40 učencev s pozdravom
»Hvaljen Jezus«, kot je bilo pra-
vilo v času našega šolanja.
Pozdravne besede je povedal
sedanji ravnatelj šole. Uvod v
kulturni program je bila Prešer-
Stara podlehniška šola
nova Zdravljica., ki jo je recitiral
Lojzek Kojc. Nastopili so še
najmlajši učenci šole Podlehnik s
pesmimi in plesi; navdušili so
nas in naše misli popeljali v pre-
teklost.
Lojzek Kojc je v imenu vseh
pozdravil dva naša navzoča uči-
telja: Frančiško Janežič in Štefa-
na Frasa (83 let). Žal mnogih so-
šolcev in učiteljev ni več. Njim
smo se poklonili z enominutnim
molkom.
Ko nam je govoril g. Štefan
Fras, učitelj z dušo in srcem, mi
smo ga spoštovali kot drugega
očeta, je med drugim dejal:
»Kdo je danes lahko rečnejši od
mene?« Vabilo na to srečanje ga
je močno ganilo, saj je vedno
oboževal haloške otroke. Dobro
je razumel revščino tukajšnjega
kraja, cenil pa dobrosrčnost star-
šev otrok.
Sošolka Zalika Mere se je v
imenu nas vseh učiteljem zahva-
lila za njihovo prizadevnost z be-
sedami: »Naučili ste nas pisati,
brati in računati; predvsem pa
ljubiti našo domovino!«
(Foto: Langerholc)    s srečanja
Ludvik Mere je šolski knjižni-
ci podaril zbirko knjig z željo, da
bi koristile haloškim otrokom.
Po kluturnem programu smo
obujali spomine, kako smo hodi-
li več mesecev v letu bosi v šolo z
»ručjeki« na hrbtu. V prvem raz-
redu smo za pisanje rabili le ta-
blico in kamenček z gobico. Na-
mesto tople malice so nam doma
dali kos kruha. Ta je bil malo-
kdaj iz pšenične moke; pred-
vsem kočarski otroci so imeli ko-
ruzni kruh, zato so nas drugi co-
navali »koruzjek«. Mnogi še ko-
ruznega kruha nismo vedno ime-
li. Nesli smo si klojce in tudi ore-
he, kar se je včasih dalo zame-
njati za kos kruha. Namesto sla-
ščic smo »guzali« prgo. Za žejo
smo imeli na razpolago studenec
na šolskem dvorišču, ki nikdar ni
usahnil. V šoli se nismo sezuvali,
četudi smo imeli prezeble noge,
posebej tisti, ki so prišli 6 in še
več kilometrov daleč p osnegu.
Na šoli je bilo dosti učencev
otrok viničarjev. Tako smo se
spominjali, kako je viničarjev
učenec pred poukom iz trgovine
prinesel dolgo belo štruco —
»Za gospo«, je dejal in jo položil
v klop. Dišeča bela štruca v klopi
pa je bila premikavna za lačnega
soseda. Med učno uro je štruci
izdolbel, da je ostal le obod. Ko
je deček opazil votel obod štru-
ce, je milo zajokal, češ kaj odo
gospa rekli in da se bodo zopet
morali seliti. Učitelj Hinko Čer-
melj je bil usmiljen. Zadri se je
nad skruniteljem: »Če si bil la-
čen, bi bil meni rekel!« Segel je v
hlačni žep in viničarjevemu deč-
ku dal 2 dinarja, daje šel po dru-
go štruco.
Spominjali smo se tudi, kako
omalovaževane so bile Haloze v
kraljevini Jugoslaviji. V Tržcu so
leta 1939 zgradili most čez Pol-
skavo, ker je cesta Ptuj —Žetale
veljala za državno cesto. K otvo-
ritvi mostu je prišel ban Naše
Dravske banovine dr .Marko
Natlačen. Prišel je tudi v Podleh-
nik. Za sprejem tako velikega dr-
žavnika so nas učitelji peljali v
Sv. Trojici, ker je bilo deževno in
v šoli ni bilo prostora. Tega spre-
jema smo se morali udeležiti vsi
učenci z učitelji. Navzoči so še
bili občinski možje in orožniki iz
Podlehnika. Daje bilo slovesnej-
še, so pred cerkvijo postavili tri
slavoloke in 22 m visok »maj-
bom«. Nas otroke so v cerkvi
razporedili kot za birmo. Po na-
govornih svečanostih je ban med
odhodom iz cerkve enemu izmed
dečkov nekaj stisnil v roko. Vsi
smo zavidali temu dečku m ga z
radovednostjo obstopili, kaj je
dobil. Učenec je ves rdeč v obraz
razprostrl dlan roke. Strmeli smo
v dlan z upanjem, da se Po zale-
sketalo kaj velikega. Vendar se
25 par stare Jugoslavije ni prav
nič lesketalo. Vsi smo onemeli.
ker pač nismo vedeli kaj reči. Bi-
li smo še premajhni in in neved-
ni.
Tudi učenci naše šole smo bili
deležni obdaritve za miklavževo
in za božič. Za miklavževo smo
dobili vsak zvezek in svinčnik, za
božič pa le siromašnejši kak kos
stare obleke, ki so je poklonili
zavedni Slovenci.
Učilnice naše šole so bile veli-
ke in svetle, tla pa dostikrat na-
mazana s karbolejem, da je bilo
zadušljivo.
Najrajši smo imeli petje in te-
lovadbo. Zato smo morali biti
več dni pridni. Narodne pesmi,
ki smo se jih naučili v šoli, so
nam ostale do danes v spominu.
Z njimismo si večkrat krajšali
čas.
Telovadili smo na šolskem
dvorišču. Za prave, zaprte telo-
vadnice nismo vedeli.
Ker drugačne šole nismo po-
znali, smo v našo šolo radi šli. To
je bil naš drugi dom. Učitelje
smo posebej spoštovali kot vzgo-
jitelje, ki so nam dali najosnov-
nejše za življenje.
Upam, da to ni bilo naše zadnje
srečanje. Kot upokojenci, sošolci,
prijatelji in sosedje si želimo po-
dobnih srečanj. Šola v Podlehniku
je veljala za nas toliko kot dru-
gim, ki so imeli možnost študija
naprej, univerza. Naša šola je za
nas, ki smo ostali doma ali vsaj
blizu, ljudska univerza!
zapisala
Nežka Vaupotič
ANKETA
Na dopust?
Irena Brumec, Slovenska Bi-
strica: Letos prav gotovo ne bo-
mo šli nikamor. Pa ne toliko za-
radi trenutnega stanja, ki je pri
nas, temveč zaradi drugih vzro-
kov. Tudi pri denarju smo bolj
na tesno. Pri hiši imamo majhne-
ga otroka, druga hčerka pa je že
stara 15 let, tako daje dopust tu-
di po tej plati težko usklajevati.
Sicer pa nekoliko težje zapusti-
mo trgovino.
Meta Pristovnik, Slovenska Bi-
strica: Oba z možem sva zaposle-
na v takšnih delovnih okoljih,
kjer ni počitniških zmogljivosti.
Tudi letos bomo morali kombini-
rati vse mogoče. Po vsej verjet-
nosti se bomo odločili za plani-
ne. Če bomo odšli od doma, pre-
dolgo ne bomo odsotni, ker so
časi pač takšni, da je bolje, če si
doma.
Martin Modic, Slovenska Bi-
strica: Občinska uprava ima si-
cer počitniško prikolico v Vrsar-
ju, vendar se bomo letos težko
odločili kam oditi. Mogoče bo-
mo odšli za kakšen teden v plani-
ne ali pa v Bohinj. Dopust bo le-
tos vsekakor krajši od prejšnih
let, ker nam tega pač razmere ne
dopuščajo. V teh časih je boljše,
če se držiš blizu doma.
Mirko Lukner, Ormož: Vsako
leto smo bili v tem času že na
morju, potem pa smo konec do-
pusta običajno prebili še za kak-
šen dan v planinah. Tudi letos
smo imeli v načrtu, da bi prve
dni julija odšli v Umag, sedaj pa
ne bo iz tega nič. Dopust bomo
preživljali kar doma, mogoče se
bomo tu in tam odpravili v so-
sednja kopališča ali pa šli na naj-
bližje planine. Če se bodo razme-
re uredile, bomo mogoče še šli
kam.
Marta Žunec, Ormož: Vsako
leto odidemo na morje, na Lo-
šinj, kjer nam vsem prija, še po-
sebej meni, da si zdravstveno ne-
koliko opomorem. Tudi letos
smo se sprva trdno odločili, da
gremo na Lošinj. Če se bodo raz-
mere uredile, bomo še odšli na
morje, drugače pa bomo žal osta-
li doma.
Ljubo Huzjan, Kidričevo: Bo-
mo kar doma, na parceli. Naš
dopust bo delaven, saj bi radi na
hiši naredili čimveč. S Prerodom
smo načrtovali, da bomo ob so-
botah in nedeljah v poletnih
dneh igrali po Sloveniji. Dogod-
ki zadnjih dni pa so vse obrnili
na glavo . . .
Marjan Šeruga, Ptuj: Še ne
vem. Načrtovali smo dopust
prek agencije v Istri ali Sloven-
skem Primorju, zdaj pa — ne
vem. Dopust bom preživel z dru-
žino, v dopustniških dneh si že-
lim oddahniti od vseh skrbi in
problemov; zdaj bo težko.
Marjeta Hrnčič, Dubrava: Na
dopust ne gremo nikamor; de-
narja ni na pretek, pa tudi raz-
mere niso take, da bi želeli kam.
Delali bomo v gorici, s sinovoma
in možem pa bom šla kdaj tudi v
ptujske toplice. Nekaj dni dopu-
sta sem porabila že za prvomaj-
ske praznike in tudi v teh pole-
tnih dneh bom izrabila dopust,
ko bo čas za to, kakor se bom
pač dogovorila v službi.
Štefka   Veselic,    Moškanjci:
Zadnji dogodki so nam prekriža-
li načrte za dopust. Časi niso ta-
ki, da bi se človek odločil za kak-
šno popotovanje ob jadranski
obali. Ostali bomo doma in upa-
li, da se zadeve ne bodo še na-
prej zaostrovale.
Ivica Majhen, Gorca: Sama ni-
mam nobene želje po morju,
zdaj v tej situaciji pa tako ni, da
bi človek kam hodil. Že prej smo
se odločili, da ostanemo doma;
kdaj pa kdaj pa bomo obiskali
ptujske toplice.
NaV
VT
Ljubo Huzjan
Marjan Šeruga
Marjeta Hrnčič
Štefka Veselic:
Ivica Majhen
Irena Brumec
Meta Pristovnik
Martin Modic
Mirko Lukner;
Marta Žunec
TEDNIK
NAŠI KRAJI IN UUDJE - 7
Spomini na maturo
(odlomki iz dnevnika — 5)
A. Ž.
Četrtek, 1. junija 1961
r^rvo uro smo pri slovenščini
še vedno jemalo novo snov. Pre-
cej nas še ni bilo vprašanih. Dru-
go uro smo imeli zgodovino, tre-
tjo fiziko, četrto angleščino. Zad-
njo uro smo imeli poslednjič te-
lovadbo. Profesor, ki je bil moj
razrednik že pred osmimi leti —
v prvi nižji gimnaziji, je zelo do-
brodušen. Poslovili smo se od
njega. Pri telovadbi smo igrali
najraje košarko, nato pa rokomet
in odbojko. Pri vseh športih sem
bil v razredni reprezentanci, pri
gimnastiki in nogometu pa tudi v
gimnazijski. Danes sem dobil
knjižico za predvojaško vzgojo;
izročil mi jo je sošolec Jože, ki jo
je vzel včeraj namesto mene.
Ocenjen sem z odličnim, čeprav
sem slabo streljal z vojaško pu-
ško.
Ob 13.30 sem imel poslednjo
uro pouka pri kontrabasu v glas-
beni šoli. Jutri ob 16. uri imam
izpit čez peti letnik. S profesor-
jem kontrabasa sva se dobro ra-
zumela, vsa leta sem bil odličen.
Ko bom odšel študirat v Ljublja-
no, bom poskušal igrati kontra-
bas pri kakšnem orkestru. Ob 15.
uri smo imeli spet pevske vaje.
Danes smo maturanti sestavili
tudi že besedilo za skladbo, ki je
v smislu; odhajamo od vas — ne
pozabite nas. Sklenili smo, da
bomo posneli na magnetofon re-
portažo z maturantske slovesno-
sti, med drugim tudi to skladbo
ter moj dixiland Tri goreče sve-
če. Vse bomo odnesli na radio
Maribor, da bodo predvajali v
mariborskem feljtonu naslednjo
nedeljo. Danes sem ves ostali del
dneva preživel v pisanju not za
Tri goreče sveče. Skladbo bomo
posneli že v soboto v originalni
New Orleans zasedbi: trobenta
(Mijo), klarinet (jaz), trombon
(Boštjan), klavir (Ladi), banjo
(Ivan), pralnik (Lojze) in tuba (g.
Kranjc). Upam, da bo posnetk
uspel in da bodo slišali v Mari-
boru, kjer take zasedbe še nima-
jo, da ne igramo samo polk in
valčkov, kot so si to predstavljali
doslej, saj smo prek radia Ljub-
ljana in Maribor nastopali le s
polkami in valčki. Za šolo se ni-
sem več pripravljal, saj končamo
že v soboto.
Petek, 2. junija 1961
Predzadnji dan pouka! Poslo-
vili smo se od biologinje in zgo-
dovinarja. Nekaj si jih je popra-
vilo nezadostne ocene v zadnjem
trenutku. Ob 7. uri sem pel na
zadnji vaji gimnazijskega meša-
nega zbora.
Ves popoldan sem bil zaseden
v znamenju jutrišnjega snema-
nja. Ob 13. uri sem vadil z Bošt-
janom, ki igra trombon, ob 14.
uri smo imeli pevske vaje matu-
ranti, ob 15. uri sem vadil bob-
narja. Ob 16. uri sem imel v glas-
beni šoli zaključni izpit iz kon-
trabasa. Z Lojzetom, ki tudi igra
kontrabas, sva želela izročiti da-
rilo najinemu profesorju, vendar
je bil odsoten. Ob 17. uri smo
imeli orkestralne vaje z orke-
strom glasbene šole. Ob 18.30
sem se zmenil za vajo z Ivanom,
ki bo igral banjo, vendar ga ni bi-
lo, čeprav sva se dogovorila. Ne
zaupam mu več. Ob 19. uri sem
vadil g. Kranjca, ki bo igral tubo.
To bo dobro zvenelo! Posebej mi
je všeč tradicionalni New Orle-
ans stil jazza, čeprav so mi všeč
tudi novejše smeri. Jutri ob 15.30
bo Herman posnel na gimnazij-
ski magnetofon moj jazz ansam-
bel in kvintet maturantov. Pred
spanjem sem se učil nekoliko še
slovenščino, ker bom verjetno ju-
tri vprašan. Profesorica me želi
prihraniti kot zadnjega.
Sobota, 3. junija 1961
Napočil je slavnostni trenutek
— zadnji dan pouka. Takoj zju-
traj, ko sem vstal, se mi je zdel
dan podoben drugim pustim šol-
skim dnevom, vendar sem se ta-
koj nalezel nekega slavnostnega
vzdušja. Za šolo sem oblekel no-
ve rdeče ža.metne hlače in novo
srajco ter suknjič. Mimogrede:
ves dan se zaradi zaposlenosti ni-
sem spomnil na M., kar se mi zdi
v redu, saj sem opazil, da se po-
čutim bolje, če nisem brezmejno
zaljubljen. Tako se mi dozdeva
življenje skozi in skozi lepo, lah-
ko se pogovarjam z vsemi dekle-
ti, ne sili me nobeno čustvo, da
bi izvoljenko iskal in taval zaradi
nje po cele ure naokrog; ni se mi
treba razbijati glave s tem, ali me
ima ali me nima rada. Če sem za-
ljubljen, pride vedno do spozna-
nja, da me nima rada, pa čeprav
bi storila vse, da bi mi dokazala
nasprotno.
Torej — danes smo končali s
poukom. Na naši stari ptujski
gimnaziji v Prešernovi ulici smo
bili po osmih letih danes zadnji-
krat kot redni dijaki, od danes
bomo tujci. Po osmih letih je na-
počil težko pričakovani dan, ko
se lahko ozrem, pogledam na
svoje znanje in rečem: nekaj že
znam, pa čeprav je to le bore ma-
lo. Pri slovenščini me je profeso-
rica vprašala. K sreči sem znal in
zaključila mi je prav dobro. Na-
slednjo uro smo imeli fiziko. Ne-
kaj si jih je popravilo oceno v
zadnjem trenutku, sicer bi imeli
popravni izpit. Profesor, ki je si-
cer zelo strog, se mi zdi dober
predavatelj in izredno pravičen
pedagog. Sledile so kemija, filo-
zofija in angleščina. Vsi smo se
počutili praznično. Vse profesor-
je smo obdarovali z rožami in
darili. Profesorica kemije je ime-
la v razredu najraje mene, zato
sem se ji v imenu razreda zahva-
lil za njen dolgoletni trud. Od ra-
zrednika, ki nas je poučeval an-
gleščino, se bomo poslovili v to-
rek, ko bo zaključna maturant-
ska prireditev.
Po pouku sta se sestala oba če-
trta razreda na sestanku, na kate-
rem smo se zmenili o programu
maturantske zaključne prireditve
in o tem, kako jo bomo izvedli.
Po sestanku smo imeli maturan-
tje spet pevske vaje. Ob 14. uri
sva vadila banjo z Ivanom, nato
sem v dvorano glasbene prinesel
gimnazijski magnetofon. Ob
15.30 smo tam začeli snemati
moj dixiland Tri goreče sveče.
Snemanje se je zavleklo do 17.
ure. Pet maturantov nas je nato
posnelo še mojo pevsko skladbo
v obliki črnske duhovne pesmi,
ki jo nameravamo zapeti na za-
ključni   maturantski   prireditvi.
Ob 17.30 sem šel k orkestralnim
vajam v glasbeno šolo, nato pa
domov in nekoliko po mestu. Na
železniško postajo sem pospre-
mil D., ki je šla za razredom na
izlet na Gorenjsko, nato smo si s
sošolcema Dito in Brunom pri-
voščili, da smo brez strahu šli po-
sedet v gostilno Pri pošti. Ob 22.
uri sem šel spat, ker moram jutri
zgodaj vstati.
Nadaljevanje prihodnjič
ORMOŽ
Malčki so se težko poslovili
od male šole
v okviru Vzgojnovarstvene or-
ganizacije Ormož je končalo ma-
lo šolo 191 otrok, razvrščenih v
desetih oddelkih. V enoti v Or-
možu so imeli tri oddelke s 67
malimi šolarji.
Da bi se lažje poslovili od sve-
ta igre, je lutkovna skupina vrt-
ca, v kateri so vzgojiteljice z zu-
nanjimi člani, pripravila vsem
malim šolarjem lutkovno igrico
PK KO in PACKO.
VT
TOMAŽ PRI ORMOŽU
Veselo na počitnice
Zaključek letošnjega šolskega leta je bil na osnovni šoli Tomaž
pri Ormožu zelo slovesen. Sklepna prireditev ki je bila 25. junija, je
bila sestavljena iz dveh delov — osrednje prireditve v šolski telovad-
nici in srečanja staršev, učiteljev in učencev po posameznih razredih.
Krožki s kulturnega področja so skupaj z otroškim in mladin-
skim pevskim zborom ter folklorno skupino pripravili učencem, učite-
ljem in tudi staršem (deležilo se jih je več kot 100) kulturni program.
Na letošnjo sklepno prireditev so povabili tudi dolgoletnega rav-
natelja tomaževske šole Ignaca Omana z ženo in mu prisrčno čestitali
ob njegovem osemdesetem jubileju. Ormoški župan dr. Jože Bešvir je
odličnjakom tomaževske šole podelil posebne diplome.
Vida Topolovec
(Foto Š. Hozyan)
Šolska telovadnica je bila tokrat za vse prisotne in nastopajoče skoraj
premajhna.
8 — NAŠI KRAJI IN UUDJE
18. julij 1991 - TKPffllK
OD IZVIRA DO IZLIVA
Hajdinska Studenčnica
Najprej: Studenčnic je več, vsaj
dve — hajdinska, turniška ali, kot
ji pravijo domačini, pobreška in
številni izviri v Šturmovcih. ki se
tako ali drugače »prebijejo« do
Dravi nje in z njo v Dravo. Hajdin-
ska je morda najbolj na očeh. Vi-
dimo jo. preden se pripeljemo v
Ptuj čez dravski most. budno jo
spremljajo prebivalci naselja ob
Mariborski cesti, zanjo dvigujejo
svoj glas ribiči in naravovarstveni-
ki, spomine nanjo obujajo tisti, ki
so se .še kot kratkohlačniki igrali
ob njej, se poleti hladili v njenem
bistrem hladu, zanjo žalujejo tisti,
ki se še spomnijo klopotanja mli-
nov ob njej.
Hajdinska Studenčnica pravza-
prav nima skupnega izvira, ki bi si
ga lahko ogledali, kot si ogledamo
izvire kakih drugih potokov. Njeni
izviri so pod eno od teras, ki jih je
oblikovala Drava. Vse od Slovenje
vasi je več izvirov, ki počasi obli-
kujejo nekoliko bolj vidno strugo.
Nekako od Skorbe naprej ima že
obliko potoka. In nekoč, tako pri-
povedujejo, je tu tekel bister potok,
ob katerem so redno kosili in s ko-
nji čistili mulj. ki se je nabiral v
njem. Danes je ta del struge
klavrn. Zaraščena je. zamulje-
na . . ., tako da lahko le slutiš, kod
se pravzaprav prebijajo njene vo-
de. Za povrh so vanjo speljane ka-
nalizacija osnovne šole Hajdina in
padavinske vode, ki se zbirajo z
bližnje avtomobilske ceste. Da je
mera zares polna, so poskrbeli tu-
di okoliški prebivalci, ki so na nje-
ne bregove znosili kolikor želite
odpadkov.
Potem ko se Studenčnica izvije
iz tega najklavrnejšega dela svoje
poti in se približa hišam ob Mari-
borski cesti, ob nekaterih dobi še
kakšen koš odpadkov več na svoje
bregove. Pri drugih ima srečo: le-
po so počistili mulj iz nje in jo po-
•globili. naredili brzice, da je njen
tok spet hiter in bister, redno kosi-
jo rastlinje ob njej, pomagajo jo
ponovno oživiti. A kaj, ko že nekaj
metrov naprej vanjo spirajo odpla-
ke in ob njej odlagajo staro šaro.
Bolj ali manj prijazno ravnajo z
njo vse do nekoč Koroščevega mli-
na, za njim pa je ravnanje samo še
krutejše. Te dni je motna in uma-
zana: poznavalci pravijo, da je po-
vezana z Dravo in da je motna za-
radi taljenja snega tam daleč na
severozahodu.
Še posebej grdo so z njo delali
včasih v Perutnini. Kar precej časa
teče med njihovimi zgradbami in
velikokrat so iz tamkajšnje klavni-
ce stekle po njej odplake ter morile
vse do Šturmovcev. Pred leti so od-
govorni, potem ko so jih ovadili ri-
biči in naravovarstveniki, celo pla-
čali kazen. A življenja v Studen-
čnici zaradi tega ni bilo nič več.
Sedaj je za spoznanje bolje, čeprav
poznavalci sklepajo, da tuintam še
vedno iz Perutninih objektov steče
v hajdinska Studenčnico kaj ne-
varnega. Sicer pa si je od zadnje-
ga pomora rib — pred štirimi leti
— kar dobro opomogla.
Pri Pinčarjevem mlinu se ji pri-
druži še bistra voda iz podtalja,
saj so delavci Semenarne izkopali
drenažni jarek. Človek bi pričako-
val, da za Perutnininimi objekti
Studenčnica ponovo oživi, da se
njene samočistilne moči obnovijo
in da je vse do izliva v Dravinjo z
Starejši pripovedujejo, da je tod nekoč tekel bister in hiter potok. Sedaj o njem ni niti sledu.
njo vedno bolje. Pa ni tako. Tudi
melioracije Šturmovcev ji niso pri-
zanesle. Se se spominjam žalostne
podobe, ko so najlepše gaje ob njej
posekali do tal. Ne samo da niso
upoštevali načrtov, po katerih bi
ob njej morali pustiti vsaj dva me-
tra zarasti, posekali so tudi tista
drevesa in grmičevje, ki so rasli tik
ob njej.
Pošastno je bilo takrat gledati
uničene bregove Studenčnice. Pa
nam je, vsaj tako kaže, tudi to od-
pustila.
Kljub temu da so jo ukleščili
med njive intenzivnega kmetova-
nja, se je zarast ob njej obnovila,
znova zelenijo njeni bregovi in le
na nekaj mestih so iz nje uspeli
narediti brezdušen kanal. Upajmo
le, da Kmetijskemu kombinatu ali
Kmetijski zadrugi to zelenje ne bo
ponovno odveč in bodo znova po-
sekali, kar se je zadnja leta izbori-
lo za življenje. Na veliko veselje
otrok je ob hajdinski Studenčnici v
njenem spodnjem toku še veliko
rokavov, tolmunov in skrivnostnih
kotičkov, kjer se lahko nemoteno
igrajo in hladijo v skoraj bistri vo-
di.
Še nekaj zavojev in hajdinska
Studenčnica se, dokaj očiščena in
lagodna, združi s svojo turniško
sestro, ki pa je precej bolj zdelana.
Ob Dravinji so jima. ko so jo regu-
lirali, naredili skupno pot — pravi
kanal in v njem njune vode posta-
nejo samo del dolgočasnega ukro-
čenega rečnega korita . . .
Darja Lukman
Posnetki: D. Lukman in M. Oz-
mec
Samo eden od mnogih skrivnostnih kotičkov Studenčnice v zavetju še ohra
Hajdinska Studenčnica se združi s turniško (pobreško) in kot raven kan*'
v Dravo.
Že na začetku mora hajdinska Studenčnica sprejeti odplake osnovne šo-
le Hajdina in padavinske vode z bližnjih cest. Načrtovalci avtomobilske
ceste Šentilj—Zagreb so predvideli, naj bi tudi vode z nje speljali, seve-
da brez čistilnega sistema, v Studenčnico. Povrh naj bi jo preuredili v
odvodni kanal...
Most čez Studenčnico ni potreben. Tako so si prek nje oblikovali ljudje
pot na točki, v kateri se najbolj približa akumulacijskemu jezeru.
Brv, kakršna sodi k potoku.
Nekdanji Korošcev mlin.
Lastnik mercedesovega servisa Zvonko Dominko obljublja, da razširje-
na delavnica in trgovina ne bosta onesnaževali Studenčnice.
Nekateri so s Studenčnico prijazni. Ob njej so si uredili prijetne in mir-
ne kotičke.
TEDNIK -18- julij 1991
NAŠI KRAJI IN UUDJE — 9
Samo slutimo lahko, kako je bilo tukaj, ko je Pinčarjev mlin klopotal...
»Bodočnost je ob reki...«
Danny Suksawad je doma v
Bangkoku, v Tajski. Slovenijo je
prvič obiskal lani. Za obisk so ga
navdušili slovenski prijatelji, ki
jih je spoznal med njihovim po-
tovanjem po Tajski. Že ob prvem
obisku je skušal pridobiti part-
nerje za ustanovitev uvozno-
uvoznega podjetja, čeprav ni
uspel, je letos poskusil vnovič.
Prijatelja iz Celja in Laškega sta
bila dovolj vztrajna in sta ga pre-
pričala, da se v Sloveniji dajo
skleniti zelo dobri posli. Poznajo
se že pet let, zato jima je verjel.
Doma so ga sicer spraševali,
zakaj se vrača v Jugoslavio oziro-
ma Slovenijo. Prepričal jih je, da
je to del Evrope, ki s svojo nara-
vno lego jamči za uspešne posle.
Želel se je preusmeriti v posle, ki
tod še niso razviti, lahko pa bi
jih uspešno opravljal glede na
dolgoletne izkušnje. Že dobrih
18 let dela v turizmu. Tajska je
znana turistična dežela, kjer se je
turizem razcvetel po vietnamski
vojni.
V Ptuju je Danny s svojo eki-
po pripravljal tajske jedi. Kljub
temu da hotel Super Li ni poskr-
bel za pravo reklamo, so ljudje
prihajali. Najraje so jedli ploščo
thai in morske sadeže z ostrigino
omako. V hotelu je ostal do prve-
Danny Suksawad: »V Sloveniji
se premalo smejete ...«
(Posnetek: OM)
ga julija, že pred tem pa je začel
iskati primeren lokal v Ptuju,
kjer bi nadaljeval s ponudbo taj-
skih jedi. Skušal je najti tudi
partnerje za uvozno-izvozne po-
sle. Najraje bi uvažal svilo, pa
tudi o farmi orhidej je razmišljal.
Ptuj je Dannyja navdušil, me-
sto je zelo zanimivo. Bodočnost
ptujskega turizma vidi ob reki
Dravi, kjer bi morali urediti ho-
tel. Če želimo postati turistična
dežela, bomo morali biti bolj pri-
jazni, je še poudaril. V turizmu
in tudi drug^je delajo neprijazni
ljudje — nasmešek jim je tuj.
Dannyja je vojna v Sloveniji
presenetila. Prve dni smo ga sre-
čevali, dogodke je ocenil z bese-
do »strašno«. Tu se naša zgodba
konča. Danny seje »izgubil«, za-
to ne vemo, ali je v svojih name-
rah uspel. Škoda, bil je poln na-
črtov. Malih trgovcev, ki bi z ve-
seljem prodajali njegovo blago,
pa je v Ptuju tudi dovolj.
MG
V boj proti pasjim dnem
v teh »pasjih dneh«, ko se živo srebro povzpne
tudi čez trideset stopinj Celzija in ko se upočasni-
jo domala vse možganske funkcije, se med drugim
lahko greste ohlajat tudi v termalno kopališče Mo-
ravci v Slovenskih goricah. Za tiste, ki ne vedo, kje
so, naj povemo, da ne daleč ... le dobrih dvajset
kilometrov s Ptuja. Za današnji čas avtomobilizma
pravi mačji kašelj! Ko ste po asfaltirani cesti prek
Juršincev in Zagorcev prišli na križišče vrh Gomi-
le, se obrnete na desno, »prekoračite« mejo med
občinama Ptuj in Ljutomer ter se po klancu spusti-
te v slikovito dolino potoka Bukovnica v krajevni
skupnosti Bučkovci. Tam, kjer se dolinica najbolj
razširi, so leta 1958 do globine 2100 m vrtali za
nafto. A je ni bilo, namesto nje pa je pritekla
42° C vroča voda. Seveda so vrtino opustili. Leta
1973 pa so se krajani domislili, da bi se taka voda
nemara dala s pridom uporabljati, še zlasti, če ima
zdravilnih primesi. In res, analiza je pokazala, da
je voda s celo vrsto anionov in kationov zdravilna
ter da jo je moč pri 38° C uporabljati za kopeli pri
boleznih lokomotornega sistema, ginekoloških bo-
leznih, za medicinsko gimnastiko, revmo, prezgod-
nje staranje, za rekonvalescente itd. Primerno
ohlajena je seveda uporabna tudi za poletno kopa-
nje.
Na prvi pogled ima kopališče vse, kar je potreb-
no: dva bazena, prvega 22 x 15 m za odrasle, dru-
gega 8 X 5 m za otroke oziroma neplavalce, nepo-
grešljivi bife in sanitarije. Manjkajo le kabine. Za-
nje Turistično društvo Bučkovci že nekaj let bije
pravo pravcato bitko z občinsko administracijo in
birokracijo, vendar . . .
No, saj veste kdo je v tem primeru močnejši!
Toda če ste praktični, boste za preoblačenje znali
uporabiti ali avto ali grmovje, ki ga tod okoli ne
primanjkuje.
Okolica kopališča je naravnost idealna za kam-
piranje, če ste lastnik šotora ali kamp prikolice; če
pa ste željni naravnih lepot tukajšnjega razgibane-
ga sveta, prepletenega z gozdovi, vinogradi, polji,
travniki in potoki, pa si lahko umislite tudi večer-
ne sprehode. Ne bo vam žal!
L C.
Jessi vozi
po ptujskem
morju
Branko Mlinaric iz Maribora je že od zgodnje mladosti »zastru-
pljen« z ladjami. Različni modelčki — najprej so bili čolni, pozneje
ladje — so rasli z njim. Čim bolj je odraščal, tem večji so postajali.
Mladostna pričakovanja je sedaj izpolnila jahta Jessi. Njen pristan je
pri restavraciji Ribič v Ptuju. To se ni zgodilo po naključju. Branko je
v Ptuj prišel načrtno, saj je v njem vide! svoj in skupen turistični raz-
voj.
Jessi je pričela voziti II. julija. Turistom in drugim je na voljo
vsak dan od 9. do 22. ure. Ima dobro založen bar, postrežejo pa tudi s
prigrizkom. Jahta vozi proti Toplicam, kjer za zdaj, ker še ni pomola,
obrne in se usmeri proti ptujskemu jezeru. Vožnja, ki ima pridih mor-
ske, je enkratno doživetje. Mariborčan Vlado Ferčec, ki se je prav ta-
ko udeležil potovanja po »ptujskem morju«, je žarel od navdušenja.
Tudi nečakinja Barbara ni mogla prikriti veselja, da se lahko vozi po
Dravi. Najlepše doživetje na tej vožnji je gotovo srečanje s ptičjim bo-
gastvom ptujskega jezera.
Branko Mlinaric, novi ptujski mornar, je v Jessi vgradil vsa svoja
pričakovanja. Začetek je bil težak, skoraj bi obupal. Da ni omagal, je
najbolj zaslužen vodja restavracije Ribič. Spodbujala ga je tudi hči
Branka, ki mu pridno pomaga in skrbi, da gostje niso žejni. Bar Jessi
dela tudi, ko ladja ne vozi.
V časih, ko je morje vse bolj »oddaljeno«, je vsaka nova turisti-
čna ideja lahko suho zlato. Branko Mlinaric je pri prognozah zelo
skeptičen in odgovarja, da bo odziv pokazal, ali je bila ideja prava ali
ne. Ptujčani si želimo, da bi bilo takšnih Mlinaričev čimveč, saj bo s
tem turizem samo pridobil.
Tekst: MG
Fotografije: OM
Raj za ptice, ribe in ljudi...
''•■»no Dravinjo ter se skupaj izlijejo
Plovba po ptujskem jezeru je mirna, tuintam jo zmotijo galebi in drugi
»prebivalci«, ki jih tod ne zmanjka.
Jessi je odrinila.
Ptuj je s svojega »morja« še lepši.
10 - NEKOČ IN DANES
18. julij 1991 - TEDNIK
IZJAVA
Starši za mir in nenasilje
Vsako rojstvo je čudež narave, vsak otrok je življenje, ki ga starši
ne bomo dovolili uničiti pod streli pušk, avionskih bomb ali tankov-
skih granat. Zgroženi smo nad agresijo Jugoslovanske armade v Slo-
veniji, ogorčeni nad dogajanjem v Jugoslaviji, zaskrbljeni za svoje
otroke, ki služijo vojaški rok v vojašnicah Jugoslovanske armade, ka-
mor smo jih spremljali na izobraževanje in ne v vojno.
Zato zahtevamo:
— takojšnje prenehanje vseh vojnih aktivnosti v Sloveniji in Jugosla-
viji;
— vrnitev svojih sinov iz vseh vojašnic Jugoslovanske armade;
— če vrnitev ni mogoča, dopuste in obiske vojakov brez nadzorstva
oboroženih starešin;
— varno pot do sleherne vojašnice Jugoslovanske armade;
— takojšnje skrajšanje vojaškega roka v Jugoslovanski armadi;
— pogajanja za mir in demilitarizirano družbo.
Pozivamo starše vojakov sirom po Jugoslaviji, da si med seboj
pomagamo z informacijami o svojih sinovih v vojašnicah Jugoslovan-
ske armade, z nudenjem pomoči fantom, ki bežijo iz vojašnic, s skup-
nimi akcijami, ki bodo oblikovale javno mnenje za mir in nenasilje
pri odločitvah, ki jih sprejemajo vlade, predsedstva in generali Jugo-
slovanske armade.
Starši, v naših rokah so življenja naših otrok!
Ptujski Odbor staršev za mir in nenasilje
PREJELI SMO ...
Skupna protestna izjava
proti nasilju JA
Iz majhnega mesta Lenarta sporočamo Jugoslaviji in svetu, da
nas naše matere niso rodile za vojno in smrt, da pa se kljub krvi ne
bomo sprijaznili, da bi na naši zemlji ustvarjali red tisti, ki so, kot ka-
že, doma onstran meje civiliziranega sveta.
Med nami lahko ostanejo vsi, ki nas spoštujejo in želijo z nami
naprej, drugi naj si ustvarijo gospostvo na svoji zemlji. Toda še prej
nam naj vrnejo našo kri, naše fante, saj bodo vendar razumeli, da srca
mater krvavijo povsod enako.
Lenarčani podpiramo slovensko vlado, držimo zanjo pesti in že-
limo, da bi se močna pretolkla skozi pekel osamosvajanja.
Prižgali smo sveče za mir, za padle in iz ponosa, da lahko zaupa-
mo rnoči slovenskega naroda, moči, ki nas je ubranila pred agresor-
jem. Želimo si, da nas svet ne bi predolgo mučil in nas prepuščal ča-
su, ki je težak.
Združenje žensk.
Združenje staršev za
varstvo in vrnitev
slovenskih vojakov 00 Lenart,
vse politične stranke
v občini Lenart
Podpora slovenskemu
vodstvu
Pred kratkim se je sestalo predsedstvo Demokratične stranke
upokojencev Slovenije in sklenilo, da se bo z Zvezo društev upoko-
jencev, Zvezo društev invalidov. Zvezo borcev NOV in stranko Sivih
panterjev dogovarjalo o vseh strokovnih vprašanjih pokojninske za-
konodaje, ki zadevajo upokojence. Predsedstvo je pregledalo pripom-
be na področju upokojenske in invalidske zakonodaje, predvsem no-
vega osnutka zakona. Ugotovilo je vedno večjo ogroženost upokojen-
cev zlasti pri nabavi zdravil, sprejemu in zdravljenju v bolnišnicah, pa
tudi pri oskrbi v domovih upokojencev. Nujno bo treba v naslednjih
mesecih pripraviti posvete o teh in drugih perečih vprašanjih, toda
odgovori morajo biti podprti z analizami strokovnjakov.
Demokratična stranka upokojencev Slovenije in njeno predsed-
stvo sta sprejela izjavo, v kateri v celoti podpirata slovensko vodstvo
v njegovih prizadevanjih za mirno in dogovorno reševanje nastale kri-
ze. Upokojenci — člani stranke se bomo po svojih močeh vključili in
podprli vsa prizadevanja za mir, kajti le tako bo možen trezen dogo-
vor ter reševanje problemov po miroljubni in demokratični poti.
Član predsedstva
.............._ .....-______________   . ^...... AlbinTišek
Turniški park — za ljudi, ki znajo gledati
PREJEU SMO (IZ VELIKE BRITANUE)
Prosim, oprostite mi, ker ne pi-
šem v slovenskem jeziku. Na ža-
lost, je zame pisati dobro pismo
problem, saj že 46 let živim v tu-
jini. Toda še vedno znam brati in
razumem slovenski jezik.
Vaš članek »Skrbna roka, kje
si?«, ki gaje napisala Darja Luk-
man 13. junija 1991, so mi posla-
li prijatelji iz Ljubljane.
Kdo se spominja dobrih časov
turniškega parka? Jaz! Imela
sem srečo, da sem v turniškem
gradu živela v letih 1923-1938,
takrat, ko je bil njegov lastnik
moj dedek Rudolf W. Lippitt, in
v letih 1938 1945 v vili, ki je bi-
la last moje mame.
Kot otrok sem plezala po teh
drevesih, kot najstnica sem v nji-
hovi senci delala šolske naloge
in pisala ljubezenska pisma.
Po letu 1945 me je ponoči mo-
rila misel, da jih bo nekdo vsa
posekal.
Ljubim vsa drevesa in z mo-
žem sva jih veliko posadila okoli
najinega doma v Somersetu v
Angliji. Morda jih ne bova vide-
la v njihovi zrelosti, toda drevesa
sadimo za prihodnje generacije.
Po mnogih letih sva 10. maja
letos s sinom obiskala Turnišče.
Kot ste zapisali v članku, je vse
videti žalostno. Grad ima novo
streho, a to je tako, kot bi dali
novo odejo na zelo bolno osebo.
Tudi vila potrebuje popravilo in
samo ugibamo lahko, kakšna bo
prihodnost teh stavb. Morda je
kaj upanja v Sloveniji sedaj, ko
so stare zgradbe del dediščine, ki
jo morate ohraniti.
Vse je vprašanje dobre volje,
previdnega načrtovanja in denar-
ja. Morda bo turizem imel večjo
vlogo, ko bosta lastnina in odgo-
vornost zanjo urejena.
Toda veselimo se, da je toliko
ljubljenih starih dreves preživelo
in da lahko najdemo toliko mla-
dih dreves, ki so jih zasadili lju-
dje ali pa so zrasla kar sama
ni pomembno.
Človek, ki zna videti, še vedno
lahko uživa v parku, otroci se
igrajo svoje igre, kot sem se jaz
in še je tu čudovita pesem ptic.
Tudi ribnik bi lahko oživili, saj
hladni in čisti izviri še vedno te-
čejo.
Pravkar smo z grozo gledali te-
levizijske posnetke o napadu
zvezne armade na ljubljansko le-
tališče in obmejne postojanke pri
Mariboru. Nič posebno dobrega
ne more biti iz takih dejanj in
svet to ve.
Vsi upamo, da bo prihodnost
Slovenije povsem tem svetla. To
je čudovita dežela in pogumni
ljudje zaslužijo vse najboljše.
S spoštovanjem
Elly Ligertvvood,
roj. Hunkar
P.Š. Če želite objaviti to pismo
v vašem časopisu, bom zelo sre-
čna.
PREJELI SMO ..;
Kdo si lasti KTV
(odmev na članek z dne
4. julija 1991 v Tedniku)
Videti je, da poskuša odbor za KTV doka-
zati, da ni kvazi upravitelj kabelskega siste-
ma. Iz vseh listin, ki jih citira, pa izhaja ra-
vno nasprotno, saj se potrjuje trditev izvršil-
nega odbora Slovenske demokratske zveze iz
Ptuja, da poskušajo upravljati s sistemom mi-
mo lastnikov.
Tudi sam sem bil član sveta Krajevne
skupnosti Olge Meglic ob izgradnji omrežja
v naši krajevni skupnosti, ki pa je v odgovo-
rih nikjer ne omenjajo. Vem, da smo takrat
bili prisiljeni — v skladu s socialističnim in
samoupravnim sistemom delati prek kra-
jevne skupnosti, ki pa ni v našem primeru
prispevala k izgradnji nič. Vendar je v tem
primeru le bistvena razlika od velikih mono-
polističnih sistemov, kot sta PTT in Elektro-
gospodarstvo, kjer legalizirano ukradejo v iz-
gradnjo omrežja vložena sredstva privatnih
oseb s tem, da dajo podpisati izjavo o odpo-
vedi lastnine na tistih sredstvih.
V vseh papirjih, ki jih g. Belšak citira, ni
nikjer odpovedi lastninski pravici na vlože-
nih sredstvih v korist družbene lastnine. Gre
torej za privatna sredstva in od ukinitve siste-
ma združenega dela v letu 1989 ni več nobe-
nega razloga, da ne bi s privatnimi sredstvi
upravljali njihovi pravi lastniki. Upravitelji
lasnine, vložene v kabelski sistem, so torej
lahko le lastniki, in ko bodo lastniki imeno-
vali g. Belšaka za upravljalca, takrat več ne
bo kvazi upravitelj.
Nobene osnove ni, da bi se lahko odbor še
skliceval na krajevne skupnosti ali celo na
nekakšno pogodbeno razmerje sedaj po dveh
letih, odkar bi moral prepustiti upravljanje
lastnikom.
Ali so grožnje s 500 tožbami resnične ali
ne, ni čisto jasno, saj iz članka izhaja, da naj
bi te tožbe vložilo Javno pravobranilstvo. V,
delu, ko gre za privatno lastnino. Javno pra-
vobranilstvo gotovo ne more zastopati intere-
sov lastnikov. Očitno pa je, da se tudi nam
uporabnikom in lastnikom kabelske televizije
postavlja vprašanje, komu in zakaj naj plaču-
jemo in kaj se s tem denarjem dogaja.
Pri tem menim, da so skupne službe kra-
jevnih skupnosti v svojem odgovoru skrajno
nesramno napadle podpisnika sklepov Izvr-
šilnega odbora SDZ Ptuj z denunciranjem
njegovega lastnega primera. Da se tudi glede
mene ne bo potrebno truditi z iskanjem sta-
nja plačevanja, povsem, da sem doslej redno
plačeval, zadnjega obroka pa ne, ker se mi
zdi že preneumno tako kvazi upravljanje ob
tem, da moram sam hoditi po lestvah in po
soseščini popravljati kable. Še več, tudi vse
druge solastnike kabelske televizije pozivam,
da ne plačujejo več ničesar, dokler se celotni
sitem ne organizira po lastniškem principu.
Branko Resnik,
__^ _ odvetnik
PREJELI SMO ..;
Vsi smo velika družina
4^ Zadnja dve-tri leta se naš mali slovenski narod ponovno prebuja
iz politične otrplosti. Vedno glasneje izraža svoje hotenje in voljo do
samobitnosti, hotenja, da živi po svoji veri in postavah.
V preteklosti je te želje že večkrat izrazil, vendar iz različnih ra-
zlogov nikoli izpeljal do konca. Volitve v lanskem letu so postale mej-
nik na tej nepovratni poti, saj so svobodoljubne težnje zasidrale in to
je sedaj dovolj trden temelj, da ga še tako hude preizkušnje ne morejo
več izruvati.
Grobi poseg tako imenovane JNA na neodvisno Republiko Slo-
venijo nas ni vrgel na kolena. Zaskrbel nas je in nas hudo prizadel,
hkrati pa nas je še bolj strnil in prepričal, da je pot v samostojnost
edina, ki nam je na razpolago.
Ne želimo se hvaliti z vojaškim uspehom. Še vedno želimo biti
predvsem profesorji, kmetje, kulturniki, delavci in uslužbenci; če bo-
mo prisiljeni, pa tudi vojaki, vojaki za svojo svobodo, za pravico do
lastne države, za pravico živeti po lastni veri in postavah.
Sedaj smo vsi na težki preizkušnji in ta preizkušnja nas ne sme
zakrkniti. Kljub nadaljevanju neugodne propagande iz nekaterih juž-
nih okolij moramo vztrajati pri civilizacijskih normah obnašanja. To
še posebej velja za naš odnos do prebivalcev drugih narodnosti, ki ži-
ve med nami. Sedaj je tudi njim težko. Tudi oni se počutijo negotovo,
tudi oni so po svoje na preizkušnji. S korektnim in strpnim odnosom
do njih si bomo pridobili njihovo naklonjenost in razumevanje za na-
še cilje in naše delo. S svojim obnašanjem bomo najbolj uspešno uti-
šali negativno propagando. Ostanimo pravi sosedi tudi s tistimi, ki se-
daj morda še ne sprejemajo naše politične volje za samostojnost. Naš
dober vzgled jih bo prej ali slej prepričal, zakaj besede mičejo, a
vzgledi vlečejo.
Za nami je eno leto parlamentarnega večstrankarskega sistema.
V tem času je pogosto prihajalo do nasprotovanj obrambnim pripra-
vam. Sedaj, ko smo pahnjeni v pravo vojno, samo vsi na obrambnih
okopih in tako mora ostati do dokončne osamosvojitve. Prepričan
sem, da si v tem odločilnem času nihče ne bo poizkušal pridobivati
politične afirmacije na račun skupnih prizadevanj. Politično vodstvo
Republike nosi največje breme odgovornosti. Podpiramo ga in izpol-
nimo vse naloge, ki nam jih nalaga. Hkrati moramo še bolj prizade-
vno delati na svojih delovnih mestih. Ohraniti moramo za vsako ceno
tudi svojo ekonomsko samostojnost. Pogum, humanost, delavnost,
potrpljenje in vera v pravičnost naj nas še bolj združijo, da bomo čim-
prej prišli do želenega cilja — to je postati enakopraven član evrop-
ske družine narodov.
Odzovimo se tudi na poziv za pomoč tistim, ki so v vojaškem po-
segu doživeli veliko materialno škodo. IS SO F*tuj je že odprl žiro ra-
čun za prizadete v Radgoni in Ormožu. Prepričan sem, da se bodo ob-
čani odzvali tudi na druge oblike zbiranja pomoči, če bodo potrebne.
V nesreči spoznaš pravega prijatelja, v nesreči spoznaš pravega !
soseda. Bodimo pravi prijatelji in ostanimo pravi sosedje.
Ivan JURKOViC'
■ PROF. MARJAN GOJKOVIC
ZGODOVINA
GIMNAZIJE PTUJ
(9. nadaljevanje)
Gimnazija v Ptuju med štirilet-
no okupacijo ni utrpela le velike
moralne škode zaradi ponemče-
vanja slovenske mladine, zaradi
odstranjevanja in preprečevanja
šolanja, marveč je bila tudi pre-
cej materialno prizadeta. Čeprav
so nemški gospodarji za svoje
potrebe delno preuredili poslop-
je in nabavili nekaj opreme ter
učnih pripomočkov, se je vod-
stvo šole med zatonom german-
ske ere vestno potrudilo odpelja-
ti iz šole tiste dobrine, ki so se
jim dozdevale najdragocenejše.
G. Čeh je v Izvestjih takole opi-
sal odtujevanje gimnazijske last-
nine:
Fotokopija strani iz Izvestja.
Razmeroma zgodaj, 2. nov.
1944 — datum je značilen, saj
priča o črnih slutnjah bližajoče-
ga se konca in odhoda — se je
ravnatelj Scheider potrudil, da bi
pravočasno spravil na varno, kar
je za šolo predstavljalo vrednost.
Istočasno je naslovil enake zaup-
ne dopise na tri sosednje gimna-
zije - Judenburg, Leoben in
verjetno Knittelfeld, ki se v pre-
vodu glase:
»Ker ima naša šola določeno
število dragocenih učil iz arhiv-
skega gradiva in je njihova skrb-
na hramba važna. Vas prosim, da
mi sporočite, ali bi mogli v Va-
šem šolskem poslopju hraniti
1 —2 zaboja. Predmeti so deloma
občutljivi, zato bi jih bilo primer-
no hraniti v varnem kletnem pro-
storu. Prevoz bi oskrbel jaz s pre-
voznikom.«
Judenburški ravnatelj Valter
Potočnik je takoj odgovoril, da
lahko shrani 2 zaboja v dijaškem
domu, ki je razmeroma varen.
Leobenski ravnatelj Fric Gregel
je odgovoril negativno, češ da še
za lastna učila nima primerne
shrambe. Ob ihti pri, odtujevanju
vrednosti s ptujske gimnazije pri-
čata zaupna dopisa z dne 12.
dec. 1944, naslovljena na gimna-
ziji v Judenburgu in Knittelfeldu
in se glasita: »Danes sem s pre-
vozništvom Albert Scharner Ptuj
odposlal na Vaš zavod 3 zaboje
in Vas prosim, da jih varno hra-
nite.. Seznam vsebine je prilo-
žen.« Ohranjen je samo prepis
seznama vsebine zaboja št. L \
katerem je bilo kakih 56 predme-
tov za pouk kemije (od analiti-
čne tehtnice do raznih tabel, uč-
benikov, mineraloških in celo
najnovejših vojaških atlasov
Francije in Velike Britanije). Se-,
znam za zaboja II in III nista
ohranjena, pač pa je na hrbtni
strani ohranjenega seznama ro-;
kopisna zabeleška: ]
Zaboj II; Fizikalni aparati inj
knjige
Zaboj III: katalogi od 1869
dalje in maturitetni zapisniki.
O tem »reševanju arhiva« je
ravnatelj Scheider še istega dne
obvestil šolsko oblast v Gradcu
-- osebno Alfreda Greila — in
prosil, naj priložene sezname o
hrambi poslanih predmetov —
vsega 6 zabojev     hrani.
Približno mesec dni pred osvo-
boditvijo so ukinili pouk z obraz-
ložitvijo, da je to le »začasna
prekinitev«. Gimnazijsko po-
slopje so spremenili v vojaško
bolnišnico. 8. maja 1945, pozno
popoldne pa so zadnje nemške
čete zapustile mesto. Gimnazija
je lahko obrnila nov list svoje
zgodovine.
OBDOBJE PO LETU 1945 DO
1969
Ob 100. obletnici gimnazije le-
ta 1969 je ga. Ljubica Šuligoj v
63. Izvestjih takole opisala to ob-
dobje:
8. maja 1945, pozno popoldne,
, so zadhj^ nemške čete zapustile
mesto.-V-naslednjih dneh so za-
čeli prihajati domov izgnanci-in.
interniranci. Bili so pripravljeni
sodelovati pri obnovi in postavi-
tvi temeljev novemu življenju. V
novo življenje se je pričela vklju-
čevati tudi ptujska gimnazija.
Nadaljevanje prihodnjič
Fotokopija strani iz Izvestja.
TEDNIK -18- julij 1991
NASVETI-11
V vrtu
v SADNEM VRTU moramo
tudi v juliju posvečati ustrezno
pozornost varstvu raslin pred bo-
leznimi in škodljivci, saj je od te-
ga odvisen zdrav pridelek sadja,
ki bo tudi v skladišču bolje vzdr-
žalo, zdrave rastline pa bodo v
naslednjem mesecu pričele dife-
rencijo cvetnega nastavka za rod-
nost v naslednjem letu.
Jablane je priporočljivo škro-
piti z euparenom v 0,2-odstotni
koncentraciji proti škrlupu, poz-
nejšim skladiščnim boleznim in
kot sredstvo, ki pospešuje barva-
nje plodov.
V sredini julija se pojavi drugi
rod metuljčkov jabolčnega zavi-
jača, ki povzroča črvivost sadja.
Drevje, kjer se pojavi let teh me-
tuljčkov, poškropimo z zolonom
v 0,2-odstotni koncentraciji. Zo-
lon uničuje tudi listne uši, bolha-
če in druge škodljivce, njegova
karenca pa je le 14 dni.
Nekatere sorte jablan, kot sta
zlata parmena in koksova reneta,
so občutljive za napad krvave
uši. Krvavo uš spoznamo po be-
lih prevlekah ali krpicah v obliki
snega na starem in mladem lesu.
Ce tako belo prevleko med prsti
zmečkamo, se pojavi rdeča sluza-
sta snov; od tod tudi naziv krva-
va uš. Krvava uš v prvem letu na-
pada drevo izredno zadrži v ra-
sti, drugo leto pa je že tako izčr-
pano, da se posuši. Za uničeva-
nje krvave uši uporabimo piri-
mor v 0,2-odstotni koncentraciji
z dodatkom močila in ob poveča-
ni uporabi vode, da bo skorja
oprana, ne samo oprhana.
V BIVALNEM VRTU ne sme-
mo zanemariti pogostnih rezi ži-
vih mej. Ce rez živic opustimo,
zlasti navpične mladike prično
pospešeno rasti, to pa povzroča
zasenčenje zlasti prizemnega de-
la ogrodja živice. Živica se pri-
čne goliti, pri tem pa izgubi last-
nost, zaradi katere smo jo sadili,
to je lep videz v zelenem okolju
in zgoščenost.
Ne glede na vrsto grmovnice
ali drevnine, iz katere gojimo ži-
vo mejo, jo vedno oblikujemo v
geometrijski obliki odsekane pi-
ramide. Takšna oblika je po-
membna predvsem zato, da bodo
tudi prizemni deli dobro osvet-
ljeni in bodo imeli vse pogoje ra-
sti, kot so na njenem vrhu.
Ce je v bližini žive meje večje
drevo, jo to zasenčuje in odvze-
ma vlago. Poskrbimo, da ne bo
pri prišlo do žezmerne zasenčitve
v škodo živice, ker bo tam zao-
stajala v rasti. Ob sušnih dneh bo
rastoči del živice ob velikih dre-
vesih še dodatno prikrajšan za
vlago, zato je tam potrebno do-
datno zalivanje.
Spomladi posajena živa meja
mora biti pogostje rezana, zvišu-
jemo pa jo postopoma 5 do 8 cm
pri vsaki rezi. Največ napak pri
oblikovanju živic namreč naredi-
mo prav v prvem letu, ko želimo
prehitro doseči njeno končno
obliko, to pa ima za posledico
golitev pri tleh.
V ZELENJAVNEM VRTU je
od srede do konca julija še čas za
setev endivije, ki jo bomo sadili
avgusta za spravilo pridelka za
ozimnico od oktobra do novem-
bra.
Endivija zahteva manj toplote
kot glavnata solata, zato je uspe-
šna njena rast v jeseni, ko so
dnevi že znatno krajši, pa tudi
hladneje je. V kolobarju najbolje
uspeva za grahom, špinačo ali
zgodnjim korenčkom. Setev in
gojenje sadik je uspešnejše, če
temperature presegajo 20° C. Ko
sadika doseže 4 do 6 listov, to je
štiri tedne po setvi, jo presadimo.
Sadimo jo v medvrstni in vrstni
razdalji 30 x 30 cm.
Raste v mnogih tipih tal in ni
posebno zahtevna, čeprav mno-
go bolje uspeva na zelo lahkih
tleh. Ce nastopi sušno obdobje,
moramo biti pripravljeni na obil-
no zalivanje, če pa je jesen deže-
vna, jo napade listna rja, pred
katero jo zavarujemo z antraco-
lom v 0.2-odstotni koncentraciji.
Ko so se sadike že prijele, jih
plitvo okopljemo, pred tem pa
pognojimo s 30 do 50 gr. duši-
čnega gnojila na kvadratni meter
površine. Endivijo moramo po-
gosto okopavati, da je s tem za-
gotovljena večja zračnost kore-
nin, da preprečujemo rast pleve-
lov in zadržujemo vlago v tleh.
• • •
Po biokoledarju je priporočlji-
vo sejati in saditi rastline, ki jih
pridelujemo zaradi nadzemnih
plodov, od 13. do 16. in od 23.
do 26. julija, rastline zaradi pod-
zemnih plodov od 16. do 18. in
od 26. do 28. julija, rastline za
list od 21. do 23. julija ter rastli-
ne, ki jih pridelujemo za cvet in
zdravilna zelišča, 20. in 21. julija.
19. julija je glede na stanje
ozvezdij neugoden čas za vsako
opravilo na zemlji in z rastlina-
mi.
Miran Glušič, ing. agr.
Za pse in muce
Morda bom danes pomagala lastnikom psov, saj
bom pisala o vzrejnih predpisih in o leglu. V zad-
njem času me prav o tem sprašujejo mnogi ljubitelji
svojih štirinožcev.
Vzrejni predpisi
a) Parimo samo tiste pse in psice, ki imajo vzrej-
no dovoljenje za tekoče leto.
b) Psica ima lahko mladiče samo v tistem kole-
darskem letu, za katero ima vzrejno dovoljenje.
Parimo lahko torej od I. novembra dalje v tistem
letu, ko je psica bila na vzrejnem pregledu, do 30.
oktobra v naslednjem letu, ko vzrejno dovoljenje
še velja.
Primer za leto 1991: od 1. novembra 1990 do 30.
oktobra 1991, če želimo, da bodo mladiči rojeni v
letu 1991 (psica nosi okrog 62 dni).
c) Parimo lahko samo s predpisanimi plemenja-
ki. Lastnik psice ima pravico izbire plemenjaka.
Ce nobeden od teh ni opravil skoka, zahtevamo
zamenjavo plemenjaka pri predsedniku vzrejne
komisije za posamezno pasmo.
d) Paritve v inozemstvu: Dovoljene so samo s
plemenjaki, ki imajo odlično vzrejno oceno. Za
paritve v inozemstvu naj da soglasje vzrejna komi-
sija.
e) Lastnik plemenjaka je dolžan kontrolirati v
vzrejni knjižici psice, ali je njegovemu psu res
predpisna. V primeru, ko se ugotovi, da je pes po-
kril psico, ki mu ni bila predpisana, oz. da je pes
pokrivo psico, ki ni rodovniška, se lastniku pleme-
njaka prepove nadaljnja uporaba plemenjaka za
vzrejanje.
Leglo
a) Psica sme imeti v koledarskem letu samo eno
leglo.
b) V leglu je lahko največ šest mladičev (če psi-
ca še nima dopolnjeni dve leti starosti, samo štiri).
C) Vzreditelj je dolžna takoj po skotitvi mladičev
obvestiti vzrejnega referenta društva, ki mu podro-
čno pripada; ta bo leglo pregledal in nudil rejcu
najnujnejše nasvete in navodila
d) Nadštevilne mladiče je potrebno odstraniti in
brezbolno pokončati (evtanazija). Odvečnih mla-
dičev ne sme vzreditelj zadržati dlje kot 3 — 5 dni.
e) Tehtanje mladičev: mladiče tehtamo, ko so
stari 2 — 3 dni in 1 mesec. Podatke vnesemo v pri-
javo legla.
f) Tetoviranje mladičev: vsi čistopasemski mla-
diči morajo biti tetovirani. Rodovniško številko se
vtetovira v levi uhelj. Tetoviranje bo opravil vzrej-
ni referent.
g) Prijava legla: Prijavo legla (v 4 izvodih) sku-
paj z rejcem izpolni vzrejni referent društva. V po-
moč služi prijava paritve, ki jo ima rejec. V prijavi
legla morajo biti izpolnjene vse rubrike pri starših
in vse potrebne rubrike pri mladičih. Obvezna je
izjava rejca o številčnem stanju mladičev. Prijavo
legla odpošlje vzrejni referent društva.
h) Imena mladičev: Imena mladičev se začno
pri vseh mladičih v koledarskem letu z isti črko.
i) Rezanje repov in uhljev (Kupiranje): Rezanje
repov in uhljev opravimo pri pasmah, kjer je to
potrebno in se s standardom pasme to zahteva.
Repe se reže 2 — 3 dni starim mladičem, uhlji pa se
kupirajo v starosti 3 — 5 tednov. Rezanje uhljev
opravi veterinar, ki se na to delo razume, saj reza-
nje ni samo tehnični problem, temveč mora vereti-
nar paziti tudi na obliko glave psa. Uhlji se popol-
noma različno kupirajo pri bokserju, šnavcerju,
dogi, pritlikavem pinču itd.
Branka Kosenburger,
dipl. veterinarka
Novosti na videu
Vsak dan se srečujemo z vedno
novimi problemi, pa naj bodo po-
litične gospodarske, službene ali
osebne narave. Poskusite vsaj za
uro ali dve pozabiti na vse težave,
oglejte si kakšen dober film, zato
pot pod noge in v videoteko.
Čarovnice, tiste grde in hu-
dobne, ne živijo samo v pravlji-
cah, ampak tudi pri nas. Res, da
so videti kot običajne ženske, no-
sijo običajne obleke in živijo v
običajnih hišah, toda svoj prosti
čas preživljajo tako, da razmiš-
ljajo o tem, kako začarati otroke.
Spoznali jih boste po vijoliča-
stem odsevu v očeh. Vrhovna ča-
rovnica (Anjelica Huston) je v
filmu Witches (Čarovnice) pripra-
vila čarobni napitek, s katerim
želi vse otroke spremeniti v mi-
ške. To bi ji skoraj uspelo, če ji
ne bi stopil na pot mladi Luka.
Ukrade ji napitek in zabava se
lahko prične. Odlične oceneza
maskerja. Film je namenjem
vsem, od 5 do 60 let.
Film režiserja Briana de Palme
The Bonfire of the Vanities
(Ognjemet ničevosti) vam pripo-
ročamo tako zaradi tematike, ki
jo obravnava, kot zaradi odlične
igralske zasedbe v sestavi Tom
Hanks, Bruce Willis in Melanie
Griffith. Tom Hanks igra borz-
nega mešetarja Sharmna McCo-
ya, ki se mora zagovarjati pred
sodiščem, saj naj bi s svojim av-
tomobilom povozil mladega črn-
ca in pobegnil s kraja nesreče.
McCoy nenadoma pade iz svoje-
ga privilegiranega sveta v pre-
pad, iz katerega, kot kaže, ni iz-
hoda. Postal naj bi žrtveno ja-
gnje za vse krivice, storjene lju-
dem iz revnih predelov New
Vorka. Dogajanje na sodišču
spremlja novinar Peter Fallow
(Bruce Willis), ki ugotovi, da je v
primer vpletena McCoyeva ljubi-
ca (Melanie Griffith), ki je prav-
zaprav glavni krivec vseh zaple-
tov.
Film je po žanru drama z ele-
menti črnega humorja.
• • •
Sea of Love (Morje ljubezni) je
film, ki sodi zaradi izvrstnih dia-
Al Pacino v filmu Sea of Love.
logov, glavnih igralcev (Al Paci-
no in Ellen Barkin) in glasbe
med boljše trilerje.
Fran Keller (Al Pacino) je po-
licaj v New Yorku, ki se zaljubi v
Helen (Ellen Barkin), osumljeno
za čudno serijo umorov. Name-
sto kratke vsebine naj opišemo
nekaj začetnih minut filma.
Kamera se brezciljno sprehaja
po ulicah New Vorka. Ustavi se
ob pročelju neke hiše, vstopi v
stanovanje, kjer se čujejo zvoki
pesmi Sea of Love. Kamera vsto-
pi v spalnico, slišijo se glasni
vzdihi. Moški se sprosti po doži-
vetem orgazmu in v tem trenutku
se revolver uperi v njegovo gla-
vo. Po »sladki smrti« sledi pra-
va, resnična smrt. To je zgodba o
umoru.
Vrhunec igralske zrelosti ame-
riškega igralca Ala Pacina se go-
tovo kaže v vlogi mafijskega šefa
Michaela Corleoneja v filmu Bo-
ter III, ki mu je prinesla letošnjo
nominacijo za oskraja. Njegovo
pravo ime je Alfredo Pacino in je
po rodu s Sicilije, rodil pa se je
25. apriča 1940 v revni četrti
Bronxa. Že kot deček se zateka
na gledališke deske; ponoči dela,
podnevi študira igro. Nekaj časa
živi med umetniki v Greenwich
Villageu, kjer spozna igralko Jill
Claybourgh. Ta osem let skrbi
zanj kot menežer in agent za re-
klamo, je njegova prijateljica in
ljubezenska spremljevalka. Debi-
tira v filmu »Nathalie in jaz« le-
ta 1969. Leta 1971 se pojavi v fil-
mu Boter in s tem so mu vrata
filmskih študijev na široko odpr-
ta. Med pomembnejšimi filmi
naj omenimo »Panika v parku
mamil« (1971). kjer igra proda-
jalca manil, «Serpico« (1973) —
v vlogi nepodkupljivega polica-
ja, »Pasje popoldne« (1975),
»Cruising« (1980), »Lice z braz-
gotino« (1983), »Revoluci-
ja«(1985).
Filmski kritiki ga za njegove
vloge včasih hvalijo, drugič kriti-
zirajo, njegova kariera je stalno
na tehnici uspehov in neuspe-
hov.
V privatnem življenju se ne
umiri ob Jill Clavbourgh, živi ne-
kaj časa tudi z Jane Fonda in
Karen Black, zadnja štiri leta pa
z igralko Diane Keaton.
Zadnji film, ki ga je posnel, je
komedija »Frankie in Johnny«,
v kateri igra kuharja, zaljubljene-
ga v sobarico (Michelle Pfeiffer).
Podatke pripravil:
Ko za mizo smo zbrani...
Danes vam ponujam tale menu:
KUMARICNA juha z JO-
GURTOM
NADEVANE PIŠCANCJE PR-
SI S papriCno peno
TARANA (TARHONVA)
GRATINIRANA sadna SO-
LATA »LEPA G ELI K A«
Kumarična juha
Kumarice operemo in olupimo.
Polovico kumarice damo na stran,
preostale pa narežemo na manjše
rezine.
Narezane kumarične rezine, jo-
gurt, svež koper, sol in poper v
električnem mešalcu zmiksamo
ter postavimo na hladno.
Preostalo polovico kumarice
nasekljamo in dodamo v juho. Po-
nudimo ohlajeno. Po želji jo lah-
ko pred serviranjem potresemo še
z nasekljanimi orehi.
Naredili smo jo iz: 2 srednje ve-
likih kumaric, 6 dl jogurta, sveže-
ga kopra ali metinih listov, soli,
popra in nasekljanih orehov.
Nadevane piščančje prsi s pa-
prično peno
Piščančjim prsim odstranimo
kožo in kosti. Po sredini jih pre-
režemo, oblikujemo v zrezke,
obrežemo ter solimo.
Obrezline zmeljemo, poveže-
mo s stepeno sladko smetano,
dodamo malo nasekljanega zele-
nega peteršilja ter solimo.
Papriko očistimo, odstranimo
pečke in operemo.- Polovico je
narežemo na trakove in skuhamo
v slani vodi. Ne smemo je skuha-
ti do konca, ostati mora čvrsta.
Drugo polovico narežemo na
romboide in jo enako skuhamo v
slanem krogu.
Prsi tanko premažemo z me-
sno maso, podevamQ trakove pa-
prike različnih barv, zvijemo ter
zavijemo v z maslom namazano
alufolijo. Kuhat jih damo (zavite
v alufoliji) v juho (uporabimo
kosti od prsi). Vrejo naj počasi
na zmerni temperaturi okrog 30
minut.
Na olju rahlo prepražimo na
lističe narezano čebulo, dodamo
moko, sladko papriko, premeša-
mo in zalijemo z juho. Solimo,
popramo ter dodamo limonin
sok. V električnem mešalcu
zmiksamo, dodamo sladko sme-
tano ter še enkrat penasto zmik-
samo.
Ponudimo jih narezane na de-
belejše rezine, oblite s penasto
paprično omako ter z na maslu
sotirano in na romboide nareza-
no papriko.
Za prilogo serviramo kruhove
cmoke ali tarano — tarhonyo.
Za pripravo potrebujemo: 4 ce-
le piščančje prsi, 2 sveži zeleni pa-
priki. 2 sveži rumeni papriki, 2
sveži rdeči papriki, 7 dl piščančje
juhe (iz kosti), 1 srednje veliko če-
bulo, 2 jedilni žlici olja, sol, bel
poper, 4 dl sladke smetane, 1 je-
dilno žlico moke, 2 jedilni žlici
stepene sladke smetane (za mesno
maso), 1 jedilno žlico mlete rdeče
sladke paprike, limonin sok, ma-
slo za mazanje alufolije in alufo-
lijo.
Tarana (tarhonya)
Iz moke in jajc naredimo trdo
rezančevo testo. Naribamo ga
nekoliko bolj grobo kot za riba-
no kašo ter pustimo, da se posu-
ši.
Nadevane piščančje prsi s paprično peno.
Papriko narežemo na drobne
kocke, enako tudi olupljen para-
dižnik.
Na maščobi prepražimo nase-
kljano čebulo; preden zarumeni,
dodamo tarano ter kratek čas
pražimo. Dodamo narezano pa-
priko, paradižnik, strt česen, sol
in zalijemo z vročo juho. Preme-
šamo. Ko zavre zmanjšamo tem-
peraturo in dušimo 20 minut.
Med dušenjem ne mešamo.
Dušimo lahko tudi v pečici.
Za pripravo smo porabili: 25
dag moke, 2 jajci, 4 dag maščobe,
5 dag čebule, dvakrat toliko juhe,
kot smo namerili ribancev, 15 dag
sveže zelene paprike, 15 dag sve-
žega paradižnika, I strok česna in
sol.
Gratinirana sadna solata »Le-
pa Gelika«
Skuto pretlačimo, dodamo
rum in žafran ter dobro premeša-
mo. Pustimo stati 2 uri, da skuta
prevzame aromo.
Vzamemo mešano sadje, ga
operemo, olupimo in dostranimo
pečke (odvisno od vrste sadja, ki
ga uporabimo). Narežemo ga na
manjše koščke oziroma rezine,
podobno kot za sadno kupo. Ka-
dar vzamemo bolj kislo sadje, ga
dodatno sladkamo.
Ognjevarno posodo ali drug
pekač namažemo z maslom. Sa-
dje stresemo v pripravljeno po-
sodo.
Rumenjake s sladkorjem pena-
sto stepemo in dodamo k skuti.
Stepemo v smetano in jo previd-
no umešamo k skuti. Kremo ena-
komerno razdelimo po sadni so-
lati.
Pečemo v ogreti pečici na 200
stopinj C 15 minut. Po možnosti
naj pečejo samo zgornji grelci.
Takoj serviramo.
Pravilno je sladica pečena ta-
krat, ko je na površini zlatorume-
no zapečena, sadje pa se še ni
pričelo peči, ampak seje le ogre-
lo.
Okrasimo jo z rezinicami sad-
ja različnih barv in metinimi listi.
Naredili smo jo iz: 1 kg razli-
čnega sadja (jagode, češnje, bo-
rovnice, maline, banane, poma-
ranče, breskve, marelice, naktari-
ne in podobno), sladkorja po po-
trebi in limoninega soka po potre-
bi.
Krema za gratiniranje: 25 dag
skute, 2 1/2 dl sladke smetane,
ščepec žafrana, 10 dag sladkorja v
prahu, 4 cl ruma in 3 rumenjaki.
Želim vam dober tek ter veliko
veselja s kuhanjem, predvsem
pa, da bi se lahko v miru zbrali
za mizo v krogu svojih najdraž-
jih.
Dušana Bombek
tehnolog iz Kmetijskega kombi-
nata
— tuni^em in gostinstvo Ptuj
12 - TV SPOREDI
18.

TEDNIK -18. julij 1991
ZA RAZVEDRILO - 13
14 — OGLASI IN OBJAVE
18. julij 1991 - TEDNIK
TEDNIK - 18- julij 1991
OGLASI IN OBJAVE - 15
Hudič je imel mlade
Za vojno še naravne nesreče
Konec tedna, ki je za nami, bo večini občanov ptujske, slovenjebi-
striške in ormoške občine ostal v spominu pa že skoraj neznosni poletni
vročini, ki jo je v soboto popoldan končno prekinil težko pričakovani
dež. Močan naliv je ponekod sicer povzročil manjše in kratkotrajne po-
plave, a hujših posledic v soboto na srečo ni bilo.
Precej huje je bilo v nedeljo, 14. julija, ko se je nekaj pred osemnaj-
sto uro nenadoma zatemnilo nebo in je začel pihati močan veter. V mo-
čnem neurju, kakršnega na našem območju že dolgo ne pomnijo, je veter
podrl nekaj dreves, ponekod tudi električne drogove. Precej škode je na-
stalo na posevkih in v goricah, saj je ponekod padlo nekaj toče. Za vojno
torej še grozote naravnih nesreč, ki pa na srečo niso zahtevale človeških
žrtev.
Kot kaže, je bilo nedeljsko ne-
urje najbolj uničujoče na območ-
ju destrniškega hriba, kjer je od-
neslo streho in delno porušilo
dve hiši ter močno poškodovalo
nasade in vinograde.
Dan po ujmi smo obiskali de-
strniško območje in že od daleč
zagledali razkrito, sicer še nedo-
grajeno stanovanjsko hišo Malč-
ke Potrč na Janežovskem Vrhu
38. Poštar Franc Hameršak nam
Na območju občine Slovenska Bistrica je bila najhuje raz-
dejana okolica Oplotnice. Uničenih je okoli 20 ha nasadov,
okoli 30 ha vinogradov, na okoli 100 ha pa je močno uničena
tudi koruza. Uničenega je precej gozda, saj je drevje lomil ve-
ter; ta je uničil nekaj streh na zasebnih stanovanjskih hišah in
odnesel več kritine, podiral drevesa, drogove . . . Povsod so ču-
tili grenko resnico starega reka: kadar ima hudič mlade, jih
ima veliko! M. Ozmec
Domačija Irglovih na Janežovskem Vrhu je ostala brez strehe in pod-
strešja.
Sobotni naliv je povzročil manjše in kratkotrajne poplave.
(Foto: M. Ozmec)
je povedal, da na tem območju
še niso imeli tako strašnega neur-
ja. Veter je rušil pred sabo, kar je
mogel. Hišo Potrčevih je odpih-
nilo kot pero in razmetalo ostre-
šje na drugi strani po gorici. Ro-
ženice, težke čez 100 kg, je veter
razmetaval kot vžigalice, salonit-
ne plošče pa so plavale po zraku
kot koščki papirja. Podrlo je pre-
cej drevja, potrgalo žice na več
mestih, podrlo pa tudi nekaj
električnih drogov, zaradi česa
so bili lep čas brez elektrike.
Krajani so že v ponedeljek na-
vsezgodaj priskočili na pomoč
drug drugemu in pričeli odpra-
vljati posledice nedeljske ujme.
Še huje je bilo pri Irglovih na
Janežovskem Vrhu 22. Gospodar
Feliks ni mogel zadržati solza
pred še včeraj lepo, pred kratkim
dograjeno hišo, danes s poruše-
nim ostrešjem ter brez dimnika
in strehe: »Proti večeru je bilo,
ko sem stal in gledal proti mestu,
kako črni oblaki se valijo. Slutil
sem, da bo hudo, in odšel v hišo
ter zaprl vsa okna in izklopil
električne aparate. Kmalu so se
začutili prvi močni sunki vetra.
Pod nami je dolina in tam si je
veter vzel moči ter butnil proti
vrhu. Naenkrat je pričelo pokati,
nastal je takšen pritisk, da sem
mislil, da mi bo odneslo celo hi-
šo. Slišal sem padanje okoli hiše
in se bal tistega, kar sem čez ne-
kaj trenutkov lahko videl. Streho
mi je odneslo, ostrešje potrlo, ve-
čina salonitk je uničenih, požar-
ne stene je spihalo, prav tako
dimnik. Lep čas bomo potrebo-
vali da si bomo opomogli. Uniči-
lo je tudi strelišče proti toči.«
So vam sosedje priskočili na
pomoč?
». . . Ja, prišli so, najprej po-
gledat, ali sem še živ. Potem smo
skupaj očistili ostanke strehe
pred vhodom, da smo lahko
sploh prišli ven. Tudi po gorici je
vse stolklo. To imamo še sedaj za
nameček po vojni, za katero ne
vemo, ali je sploh končana ...«
Neurje je močno razdejalo tu-
di nekatere nasade in vinograde
na območju ormoške občine,
vendar še nismo uspeli dobiti na-
tančnejših podatkov. Tudi z ob-
močja ptujske občine podatki še
niso bili dokončni.
Požarna varnost med
žetvijo in mlatvijo
Ko žito zori, posebej ob suši, obstaja na žitnih poljih precejšnja
nevarnost, da pride do požara.
Pred žetvijo s kombajni moramo poskrbeti, da je kombajn brez-
hiben, predvsem okrog pogonskega motorja. Temeljito je potrebno
pregledati električno instalacijo, dovod pogonskega goriva in odvod
izpušnih plinov, ali so zaščiteni konci vrtečih se gredi pred nasukava-
njem slame in ali delajo naprave za spremljanje delovne temperature
pogonskega motorja. Vsaka najmanjša opustitev požarnovarnostnega
ukrepa ima lahko za posledico, da pride do požara.
Upravljalci kombajnov so dolžni vsakodnevno opravljati preven-
tivne preglede in morebitne napake sproti odstranjevati. Na kombaj-
nu velja določen red za njegovo upoštevanje je odgovoren upravljalec
kombajna. Tako je na kombajnu prepovedano kajenje, posluževanja
kombajna s pogonskim gorivom, ko je motor v pogonu, in zadrževa-
nje nepoklicanih oseb na njem. Na razpolago mora biti najmanj en
gasilni aparat, na večjih kombajnih pa dva, ki sta redno (šestmesečno)
pregledana in nameščena na dostopnem mestu.
Mlatilnica mora biti dovolj oddaljena od objektov, predvsem po-
gonski motor z notranjim zgorevanjem. Tako mora biti traktor ali mo-
tor z notranjim zgorevanjem oddaljen od mlatilnice, snopja in sosed-
njih objektov najmanj 8 m in obrnjen tako, da veter ne odnaša isker iz
izpušne cevi k zgradbi ali snopom oziroma slami. Na mestu mlatve
mora biti nameščen sod s požarno vodo z ustreznimi vedri in gasilni
aparat na prah S-9 kg. Na tem mestu je prepovedano kajenje, delavci
pa morajo biti poučeni o vseh preventivnih ukrepih in kako ukrepati
v primeru požara. ,.
Vodja
Inšpektorata za požarno varnost
Edvard KOZEL, ing.
Zgoreli kombajn. (Iz arhiva Inšpektorata za požarno varnost.)
ČRNA KRONIKA
NI PAZIL NA ROKO
V sredo, 10. julija, ob 21.45 je
po Goriški ulici v Oplotnici vozil
fička Peter Tajnikar iz Koritnega
13, KS Makole. V bližini hiše
Goriška 8 v blagem desnem
ovinku mu je naproti pripeljal
tovornjak, ki ga je vozil Milan
Plevniič iz Podplata v občini
Šmarje pri Jelšah. Voznik Tajni-
kar je nad spuščeno šipo držal
roko iz avtomobila, saj je bilo so-
parno. Pri tem pa ni bil pozoren,
da je v ovinku bilo srečanje s to-
vornjakom izredno tesno, in ni
umaknil roke. Zadnji del nakla-
dalnega prostora tovornjaka je
Tajnikarja zadel v roko in mu jo
hudo poškodoval. Prepeljali so
ga v mariborsko bolnišnico.
AVTO ZANESLO ČEZ VOZIŠ-
ČE
Po magistralni cesti od Ložan
proti Močni je v četrtek, 11. juli-
ja, ob 18.20 vozil fička Janez
Samperl iz Zgornjega Partinja v
občini Lenart. Zunaj naselja Lo-
žane je iz blagega desnega ovin-
ka zapeljal na levo stran ceste,
pa spet nazaj na desno na banki-
no. Od tu je avto zaneslo na levo
stran, prevrnil seje na bok in po-
tem na streho in tako še nekaj
metrov drsel po nasipu ter je ob-
stal. Voznik Šamperl je bil pri
tem lažje ranjen, njegov sopotnik
Darko Marin iz Zgornje Voličine
66 a pa je bil hudo ranjen. Prepe-
ljali so ju v mariborsko bolnišni-
co.
S KOLESOM VIJUGAL PO
CESTI
Po magistralni cesti proti
Osluševcem, KS Podgorci, seje v
petek, 12. julija, nekaj po 13. uri
peljal s kolesom 74-letni Rudolf
Kokol iz Osluševec 22. Na rav-
nem delu cestišča je s kolesom
vijugal z desnega na levo stran
cestišča in nazaj. Tedaj se je za
njim pripeljal z osebnim avtomo-
bilom Ervin Rojko iz Maribora.
Začel je zavirati in se umikati,
vendar trčenja ni mogel prepreči-
ti. Kolesarje padel po cestišču in
se hudo ranil. Prepeljali so ga v
ptujsko bolnišnico.
AVTO SE JE KOTALIL PO
STRMINI
Po lokalni cesti proti domu se
je v soboto, 13. julija, ob 20.15
peljal z osebnim avtomobilom
Franc Pernek iz Šmartnega na
Pohorju. Pred Šmartnim je avto
v desnem nepreglednem ovinku
zaneslo na levo stran cestišča in
je zdrknil v prepad. Avto se je
med drevesi po gozdni strmini
navzdol kotalil okoli 150 metrov,
preden je obstal. Pri tem se je
voznik Pernek hudo ranil.
UDARI STRELE NETILI PO-
ŽARE
Med neurjem, ki se je v sobo-
to, 13. julija, proti večeru razbes-
nela nad Slovenskimi goricami.
je pogosto udarjala strela. Ob
18.10 je udarilo v gospodarsko
poslopje Jožeta Purgaja, Žerjavci
8 v občini Lenart. Veliko gospo-
darsko poslopje so zajeli plame-
ni in uničili dobrih 40 ton sena,
elektromotor in razne manjše
stroje. Ocenjujejo, da je škode za
okoli 800.000 dinarjev.
Le kako minuto za tem je stre-
la udarila v gospodarsko poslop-
je Elizabete Pukšič v Crmljenša-
ku 36, KS Trnovska vas, in ga za-
žgala. Poleg tega je zgorelo še 15
kubičnih metrov smrekovih desk,
15 ton sena, puhalnik in lesen
kmečki voz. Ocenjujejo, da je
škode za pol milijona dinarjev.
Ob 18.40 pa je udar strele za-
netil požar še na gospodarskem
poslopju Martina Mendaša v
Moškanjcih 84 a. Poleg poslopja
so zgorele še 3 tone sena in nekaj
orodja. Ocenjujejo, da je škode
za 200 tisoč dinarjev.
NEURJE V NEDELJO PO-
POLDNE
Neurje, ki je v nedeljo, 14. juli-
ja, zajelo domala vso Slovenijo,
je napravilo precej škode tudi na
našem območju. Močni sunki ve-
tra so lomili veje, vrhove in tudi
cela drevesa, kar je napravilo
največ škode na električnem
omrežju, ponekod je poškodova-
lo kak avto ali pa na cesti oviralo
promet. Precej škode je tudi na
poljih, kjer je zaradi močnega ve-
tra polegla pšenica in koruza.
Veliko škode je neurje napra-
vilo tudi na stanovanjskih in dru-
gih zgradbah, saj je trgalo in od-
našalo kritino. Najhuje je bilo
pri Jerneju Kovačiču v Stanov-
skem 37, KS Poljčane, kjer je ve-
ter odkril streho stanovanjske hi-
še, kosi kritine pa so poškodovali
še avto renault 5. Antonu Lipov-
šku v Stanovskem so sunki vetra
porušili del stene nove gradnje.
Tudi strela je med neurjem tu
in tam udarila. Tako je ob 19.25
udarilo v počitniško hišico Mari-
je Igerc v Šardinju 5 b, KS Veli-
ka Nedelja. Strela ni bila žareča,
zato so na hišici le popokala ste-
kla na oknih in vratih, poškodo-
van pa je bil del strehe in uniče-
na električna napeljava. Ocenju-
jejo, da je škode za sto tisočakov.
FF
IZŽREBANCI VELIKE NAGRADNE
KRIŽANKE PEKARNE PTUJ
Pravilna rešitev: KRUH PEKARNE PTUJ - PEČEN PO RECEPTIH NAŠIH BABIC
1. NAGRADA: 2.000 din + praktična nagrada v vrednosti 1.000 din
Tina VUKASOVIČ, Vespazianova 13, 62250 Ptuj
2. NAGRADA: 1.500 din + praktična nagrada v vrednosti 500 din
Kristjan KMETEC, Muzejski trg 1, 62250 Ptuj
3. NAGRADA: 700 din -I- praktična nagrada v vrednosti 300 din
Aleksandra PLOHL, Cvetkovci 70 A. 62273 Podgorci
Nagrajenci lahko nagrade dobijo v prostorih Pekarne Ptuj.
osebna kronika
RODILE SO: Milena Dobnik,
Pobrežje 12, Videm — dvojčka
— dečka; Anica Job, Sodinci 18,
Vel. Nedelja — deklico; Katari-
na Bogdan, Godeninci 49, Sre-
dišče — Mitja; Metka Bratuša,
Dornava 50 ~ deklico; Ana
Brotšnajder, Smolinci 67, Cer-
kvenjak, — I ris; Lidija Sever, Tr-
govišče 19, Vel. Nedelja — dekli-
co; Lidija Nahberger, Pobrežje
14, Videm — Aleksandro; Eliza-
beta Bogadi, M. Tita 196, Cesti-
ca — Antonia; Majda Ciglar,
Bukovci 101/b, Markovci — de-
čka; Marta Prevolšek, Volkmer-
jeva 21, Ptuj — dečka; Marjana
Dovečar, Hauptmaničeva 6, Ptuj
— Glorijo; Majda Toplak, Sp.
Velovlek 10, Ptuj — dečka; Ljud-
mila Vnuk, Ptuj, Slov. trg 11 —
dečka; Simona Majerič, Lešje
10/b, Majšperk — Aleksandra;
Ksenija Kruder, Devina 25/d —
Eneja; Breda Pongrac, Kraigher-
jeva 35. Ptuj — Marušo; Lidija
Čeh, Podvinci 48/a, Ptuj — de-
klico; Sabina Hvaleč, Belavšak
43, Zg. Leskovec — deklico; So-
nja Gričnik, Dornava 28/a, Dor-
nava — deklico; Matilda Habja-
nič. Mejna c. 30, Ptuj — Tadeja;
Marija Furjan, Vinski Vrh 68,
Miklavž pri Ormožu — Dejana;
Vida Kramberger, Nova vas 27,
Ptuj — dečka; Romana Kolar,
Kajuhova 22, SI. Bistrica — Ga-
šperja; Zdenka Žunkovič, Haj-
doše 2/a, Ptuj — dečka; Elizabe-
ta Korez, Stoperce 22 ~ dečka;
Zyryeta Caraku, Potrčeva 42,
F*tuj — dečka; Lidija Bec, Kve-
drova 4, Ptuj - Ksenjo.
POROKE - PTUJ: Zvonko
Medved, Podlože 10, in Suzana
Strašek,  Kidričevo,  Ul.  Borisa
Kraigherja 12; Janko Novak,
Gerečja vas 22, in Marjeta Mo-
horko, Skorba 38/a; Boris
Ogrinc in Sonja Prah, Ptuj, Or-
moška C. 1; Jožef Toplak, Nova
vas pri Ptuju 89, in Stanislava
Anžel, Žabjak 11.
UMRLI SO: Josipina Pevec,
Ptuj, Volkmerjeva c. 10, roj. 1909
— u. 7. julija 1991; Herman
Svenšek, Zgornja Hajdina 80/a,
roj. 1943 — u. 5. julija 1991; Ma-
rija Mesaric, Trnovski Vrh 42,
roj. 1920 — u. 6. julija 1991; Ma-
rija Zupanič, Ptuj, Zagrebška c.
81, roj. 1941 — u. 9. julija 1991;
Marija Sagadin, Slovenja vas 31,
roj. 1919 - u. 8. julija 1991; Ma-
rija Bezjak, Ptuj, Volkmerjeva c.
10, roj. 1942 — u. 9. julija 1991;
Oskar Štebih, Fram 44, roj. 1914,
— u. 9. julija 1991; Lucija Jeza,
Janški Vrh 53, roj. 1908 — u. ju-
lija 1991; Anton Gosak, Štur-
movci 18, roj. 1914 — u. 9. julija
1991; Janez Mikša, Formin 5/a,
roj. 1913 - u. II. julija 1991;
Gabrijela Rižnar, Ptuj, Volkmer-
jeva C. 10, roj. 1914 — u. 13. juli-
ja 1991.
TEDNIK
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948.
Izdaja Zavod za radijsko in ča-
sopisno dejavnost RADIO-TED-
NIK PTUJ.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (di-
rektor in glavni urednik), Ludvik
Kotar (odgovorni urednik), Jože
Šmigoc (pomočnik odgovorne-
ga urednika in lektor), Štefan
Pušnik (tehnični urednik), Jože
Bračič, Ivo Člani, Majda Goznik,
Darja Lukman, Martin Ozmec,
Vida Topolovec, Nataša Vodu-
šek in Milena Zupanič (novinar-
ji)-
PROPAGANDA: Oliver Težak.
Naslov: RADIO-TEDNIK, Raiče-
va 6, 62250 Ptuj, p.p. 99; tel.
(062) 771-226; faks (062)
771-223. Celoletna naročnina
750,00 dinarjev, za tujino
1.640,00 dinarjev. ŽIRO RAČUN
pri SDK Ptuj: 52400-603-31023.
Tisk: GZP Mariborski tisk Mari-
bor.
Oproščeno prometnega davka
po obvestilu Izvršnega sveta
Skupščine Republike Slovenije
številka 3132 z dne 28. 2. 1991.