Odgovorni vrednik J»r. Jfattest It lew eut.
Tečaj
saboto

maja (poznoživna) 1852

List
Zapnscena
Narodska pesem slovaška
Zapisal I
c.
Gora zelena, Cesta kamnena,
S kom se tolažit 'mam? Tolažila se Bi s svojim otcom, Pa ga jez nemam.
Otec bil meni Dóbec zeleni
Pri morji stojeći; Morje priderlo, Oca m' požerlo.
Oj , Bože* Bože moj
Gora zelena, Cesta kamnena, S kom se tolažit
Tolažila se Bi s svojim bratom, Pa ga jez nemam.
Bil moj bratričik,
'mam?
Zeleni travničik,
Pri morji stojeći; Morje priderlo Brata požerlo.
f
?
Oj, Bože, Bože moj!
?
Gora zelena Cesta kamnena,
S kom se tolažit *mamV
Gora zelena Cesta kamnena,
?

Tolažila se Bi z mater jo,
Pa jo jez nemam
Moja je mati L«eha v ogradi
Pri morji stojeća ; Morje priderlo, Mater požerlo.
Oj, Bože, Bože moj !
S kom se tolažit Tolažila se Bi s svojo sestro,
'mam ?
Pa
Moj Zel<
sestrica
V •
Pri
stojeća;
Morje priderlo Sestro požerlo
»
Bože, Bože moj
»
5
mam
Gora zelena
Cesta kamnena,
S kom se tolažit Tolažila se Bi s svojim dragim;
Pa ga jez nemam Ker moj ljubljen Na morji zgubljen
Pri morji stojeći; — Morje priderlo , Ljub'ga požerlo.
Oj, Bože, Bože moj!
?
?
Otec
oce
Bože
Drug
Bog.
D o b e c
hrasteć

moz.
Maněné in ogersicne prese — dober
i»/ V
gnoj in dobra živin s ha pica
Angleži (Englendarji) so pametni kmetovavci. Kar jim koristi, s tem se dajo po ptujih Ijudstvih postreči, in te so dostikrat tako zabite, da zavolj
majhniga dobicka zanemarijo
veči
lastni prid.

to
To vidimo tudi pri prešah (Oelkuchen) je 5 pri tištim ostanjku, ki ostane, kadar iz la néniga, ogeršičniga ali druziga semena olje prešamo, t îotovo je, da razun domaćih preš si Angleži se vsako leto poldrugimilion centov za pičo ži vinsko in za gnoj iz ptujih dežel, zlasti iz Nemškiga in Franco skiga nakupi jo. To znese — dragi kmetovavci do

Iz »poljskih pridig« drja. Stôckhardt-a.
Vred.
bro si zapomnite
f
vsako leto veliko veliko tisuć
centov piče in gnoja, ki jih ti deželi zgubite in si
ngleška pridobí. Koliko žita, koliko živine gré
jih fl
potem v zgubo! Naj bi bilo ta zguba svarilo vsa
cimu kmetovavcu
• *
ji
Oh
?
gnoji s svojim blagam ptujih
s voj ^ Hc

m
J
5
in ne m p a k
Angleži plačajo cent ogeršičnih preš po 21/. tolarja, tedaj še enkrat ali celo dvakrat tako drago kakor si jih domaći kmetovavci kupiti zamorejo Če so Angleži vkljub ti visoki ceni še na dobičku

kolikor veči bi moral dobiček domaćim biti, ki do

bivaj
?
prese se bolj ko na pol cenejši
1) Preše %a gnoj. Ako prevdarimo obstojné dele preš
t	1	V	Ví,	1	\	1 «	•
T V
nam je berž
Gnj ilea
očitno, da
morajo dober gnoj biti.
y
jim posebno dajè gnojno moč, imajo preše skoraj toliko v sebi, kakor ga imajo somlete kostí. Zavoljo gnjilca po ganjaj o in pospešujejo preše rast vsaciga sada. Da

mo
y
se ta v přesah spijoča moč obudí in razvije rajo one popřej sogniti, da se gnjilične zveze v amoniakové spremené. Ta sprememba se pri
prešah hitrejši kakor pri kostéh zgodi, ker jih voda in zrak laglje prešineta, — ni tedaj treba da bi preše že mogle poprej gnjiti preden se pod orjejo.
Iz tega se da tudi zapopasti, da je njihgno jivna moč veliko hitrejši od košene moke, in da berž o pervi m letu nar več zdajo, če ni letina pre suha bila, da v zemlji niso za strohnjenjepotrebne mokrotě našle.
Druga gnojna moč v prešah je fosforna kislina, ktera posebno storí, da sadeži séme
delijo.
Ce po vsim tem gnojno moč pres primerimo z mnogim drugim gnojem, nam skušnje kažejo:
Da
* " S *	? "WlU	AUIiVJV .
cent moke ogeršičnih pres tolika
zda kolikor 10—20 centov hlevniga gnoja

cent in pol moke ogeršičnih preš pa toliko
kolikor
cent kosene moke
5
m
centi take
*
Velika in imenitna
fabrik
v kteri vsako leto veliko veliko tisuć centovla
bljano,
nénih in ogeršičnih preš pridelajo
Vevčah pod Lj
prodá
del preš
na Laško in Angleško, le malo se jih speča po Kraj
ski m
ker tudi
V •
kmetovavci še niso spoznali dobrote
**)
lanenih ali ogeršičnih preš, — tedaj bi to, kar g. dr. Stockhardt Nemškim in Francoskim očita, smeli tudi oponašati našim! Angleži, poterjeni mojstri v živinoreji, nas vunder preveč v žakelj devajo!
Vred
100 funtov popolnama suhih p
92 funtov
t
kih stvari, v teh je 6 do 8% funtov olja, 5 fun
tov pa g
7 ali 8 funtov pa
fosforokislih in lugastih soli. L
h delov, posebno éne preše imajo
v 100 funtih SV
2 5
gersicne pa
6 funtov
146
mok
zdaj
toliko kolikor 1 cent dobri
tičjeka
(guano)
cent v moko razdrobljenih ogeršičnihpreš goče,
izobraženih, da zamorejo zgodovinske spominke med ljudstvom obraniti. Teh spominkov pozabiti je nemo-
s temi ljudstvi ravnati po tujem, jim narodsko
je tedaj v stanu, dokler njih gnojivna moć terpi, zavest vzeti, bi bilo prazno delo. Ce Boanjaki tudi vsesla
2 do 3 cente
izrediti, namrec ćez polovico tega venstva ne poznajo, vendar
9 •
pridelka o pervim letu in nekaj še v tretj"
y
ćeterti del v drugim letu
ejo
»
5
slavenskeg
debla. Ta zavest

kdo
Olj

letu
ki ga imajo preše v seb
_ • •	•	V •	V	•
da so veja velicega
jojim zamore vzeti?
, nie ne pri
pomore k gnojivni moći, marveč jo še zaderžuje
y
Ako ee druzi zver k zveri, zakaj bi se narod k narodu ne družil, če je tudi manj izobražen?
% bi turska vlada nikdar ne i
Teg
kakor tudi masoba sirovih
kosti
y
ker trohnj
Većina prebi
mela pozabiti
v
brani. Masoba ali olje převlečete seme, da zrak in
p ej 8k i T
gotovo
kristianov in Slavenov. Osm
je
^Turkov)
mokrota ne niorete prav do njega. To so skušnje je 4 milione in 100.000, Slavenov 7 mil. in 200.000
poterd čisto i
5
za to so tište preše, iz kterih je olje pol mil
je Rom
9
z druzi
zprešano bilo, za gnoj bolji; za to tudi An- kakih 16 miliono
dus
V B
rodovi skupej vsih
gleži preoljnate prese Nemškiga dobivajo,
y
se
Preše za p
ki jih iz Francoski înkrat izprešati dajo. 2) Prese za vinsko pičo.
so pa tolikanj bolj, kolikor
ali
se stej
pol
in na Bulgarskem 4 milione
drugi Ker
milion Slavenov
smo že omenili, kako pomembo ima véra na Turškem
je
ladi treba pomisliti, da ima v Eu rop
y
4 miliono
imajo še olja v sebi, ker mast in oljnate reci víno redijo
v •
ZI
da se odebeli ali spita. Angleži celo tako ravnajo, da lanéno séme
y
za
muhamedancov, nasproti pa 11 milionov in 400.000 prebivavcov, nov. V Azi
ki so gerške vere
V
je
proti stevilo
tega voljo
ravnost, ko so ga v debelo moko somlél
in 260.000 katoliča muhamedancov mnog
na
5 ""	É»
vinsko pičo porab
y
za ži
y
in pravijo po skusnjah
y
da
obilniši. Na to bi imela turska vlada posebno Čudno je , pa ne nepričakovano slanci ne pritožijo , ko se kristj
gledati
i
da
A il g 1 e s k
po
tlačijo. Oni za Serbe
jim to pri živini več dobička donese, kakor če bi niso nič storili, pa menda tudi za Bošnjake ne bodo nič
eše za pičo storili. Oni dobro vedó, da jih oštro ravnanje vedno bolj oi
se izpresano olje prodalo in bi se le pi
* • v	/ \ » •	1	V •	r t	I	» #
porabile in loj
Olj
da
v živini spet olje
y
to
y
iz gnjilca pa se naredi meso
je,
V
mast
Turčije vleče. Angleži se pritožujejo o trinoštvu na
Neapolitanskem
trinošt
na
Kako velik dobiček dajo preše kmetovavcu, veseli, dokler
• v	«	• v	V • f •	til	i	«...
leških deržavlj
ako jih zraven drug
zej
očitno sledeče skusnj
Angleškim
živini poklada
y
ka
Mikalo bi člověka
gledati
od perv
godovinsko
Turškem jih vedno >v ne zadene. polje Bosne
dobro
so
tanjko redivno ki je bosniško kraljestvo vstvaril
bana do Stefana Tvertkoga perve
in 1
let
od leta
i^a XJLii^i^o rviui , njui kj yj u » 1/ u u j a u luuu im ni jo uunuinivu 111 uijcbivu \nivaiu , ili	ICI , UU ICI
moč preš poskušali, so zvedili, da v 100 funtih 1376—1391, vladal. Takrat se je kralj ponosno ime
preš je 4 funte in pol gnjile
y
to
toliko kot noval kralja Serbskega. B
20 funtov m
hanjuin
y
kožnim hlapenj
pol funta se ga pogubi po
in Primorj
Slava tega kraljestva
pa je malo casa terpela
u ga s
y
drugo ostane v gnoji. nula je s Štefanom Tomaževićem, poslednjim kra
Če hoćemo tudi prav nisko rajtati, bomo
ljem v letu 1463. Car Mehmed
der le našli, da preše za pičo se čez dvakrat B
drug
se vsuje v
z
njem in mečem, in kralj mu mora na leto
toliko dobička donesó kolikor veljajo
y
cetertino 25.000 cekinov odkupnine plačevati. Ko pa
teg
ne
ali tretj
vec
5
kakor če bi
naravnost za gno
stori zanasaje se na Rim, pridere zopet sultan s svo
jenje porabili. Pri molznih kravah pa tudi ne bo jimi armada...., —	ucucmc .u v^n
rajtinga v napak šla, ako rečemo, da 100 funtov Od te dobe, skoraj 400 let, vlada polom
Rim pa, Benetke in

preš nar manj 120 funtov mlek gnoja gré posebej v rajtingo).
Ta prerajt ni za mizo narejen
da

ftečnost deželi, ki se je vedno bolj
pogrezovala
tovih in natanjko napravljenih skušinj, ktere nam kakor je umirajoči U
ampak
tako
večkrat nje keršan^ki kralji Turke pomoci prosili
y
pusté, v tej da so Bosna
iz go
je bila sultanu Meh medu most na Laško zemljo
y
m
na Serbskem svojega sina iz
kazej
y
da si
in za gnoj
am lik
kmetovavec p
kler so v sedanji ceni
s p
pomagat
y
do
dajavca in svojo dezelo preklel, je tudi na vesti kralja
Tom
ležal
kervavi dolg
tom
To
(Konec sledí)
raj je tudi čez Bosno prokletstvo
(Konec sledí.)
t v
pri
Pogled v Bosno.
(Dalje.)
Jezik in vera Slavena mnogo bolj vnemujeta kakor omikanega Nemca. Kdo zamore o prigodbah soditi, ki bi se znale, ceravno ne prav verjetno, unkraj Save pripetiti? Tudi na Serbskem so si Turki, kar je padla hiša Nemanja , na vso moč prizadevali, narodnost za-treti.
Pa
V)
narod ostane narod!" kličejo Slaveni
y
m
sveta vojska resenja je vsacemu Serbu se zivo v spo-minn. Europa je bila takrat trudna, nobeden ni gledal na Serbe, ki so se bojevali za svobodo, ki 80 pervi kamen iz trohljenega poslopja Turčije izvalili. Mar me-nijo v Carigradu, da bi se v Bosni in na Bulgarskem ne moglo tudi kaj tacega zgoditi? Mar menijo, da slavenski narodi tako lahko svoje zgodovine pozabijo ?
Našli smo od bregov Volge do Savskih nižav raz-lično omikane narode, vedno in povsod pa vendar toliko
*
G d<
v
c (Stickstoff) je 1 h žival, v manjši
pervina
ki
b
P
tudi vsih
Ker
se odlocva iz gnjijecih
mertvin, se
tako imenuje
Vred
Slovanski popotnik
Spisuje Fr. Ceguar.
* Đunajski Slovani so se za
gotovo namenili češki
almanach „Holubice" izdati. Čisti znesek se bo podařil za narodno gledišče v Pragi.
* Ravno je prišla v Pragi na svitlo polygloti a kraljodvorskega rokopisa v izvirnem in novem
Razun českega ob
pravopisu od Va cla va Hanka.
seže
tudi prestavo nemško, angleško, lásko, poljsko
y
rusko, serbsko , ilirsko in
gornjo-Iužičko.
* Časopis českeho muzeum 1852 25. roc
ravno kar v P r a z i na svitlo
nik, zvazek prvni je přisel
naročbo
* Gospod dr. Radlinsky v Budimu je razpisal
tečaj: Pohladi kazetelského
na
drugi
rečništva v štirih zvezkih.
Naročnina znese 5 gold
2*4. 't-
Pridni gosp. dr. Ma ti j a Sporer je spet spi
sal dve igri „U pir i na
u
in „E d i p o s
a
v ilirskim jeziku
ne-
dělo
»
Vdova ranjega Kollar-a misli izdati imenitno Slávy dcera", pomnoženo z novimi pesmi,
ki
še niso nikjer natisnjene bile«
147
*
Slovenske „Pohladí" naznanijo
j
da bode katolški
« •


čisto slovensk (slovask).
Kako na Poljskem ljudje radi časopise berej
«•ïmnazij v Ni tri zanaprej
ljal. Po pravici povém, da sim bil v strahu zastran kljuseta, ker nisim precej pravica uzroka vganil, te-muč měnil, de je obolelo. To naj bo tištim v svarjenje,
ee iz tega vidi
da
ma «Kur3
4500 naročnikov, „Gazet
1800
» 55
Warszawsk Dzennik Wa
9
ki se z lastnim blagam,
pa brez lastniga strežeta
i
po
r s ki" pa 1300.
% Korenovsky, eden naj
stniših poljskih ji je treba.
svetu vozarijo in potovajo; in prijazno jim svetjem , naj se vselej sami prepričajo, če živina dobi ali ne, česar
Stránská pot, po kteří sim takrat hodil
9
pisatelj

piše novo veselo
igro pod naslovom
«
V
se snide visoko na hřibu z drugo lepo cesto, ki v Id rio
i
paruka". Predmet je vzet
Stanislava Au
o
pelje.

Profesor Šembera nasteje sledece število ljudi

Idria je zalo

prijazno mestice v globokim kotlů
ki govore'
k
1 o v an sk
% •
V
narecje
na Au- sred visokih hribov, v severno-zahodnim kotu našiga orav- notranjiga Krajnskiga. Mestice šteje čez tri sto ne ve-
strianskem: na Českem 2,800.000, na Moravském in Opa vskem 1,400.000, na Šleskem 42.000, licih , pa prav snažnih his; veliko jih je lesenih, pa Spodnjim Austrianskem, insicer: a) na Dunaji vse so lepó pobeljene. Pred mestam teče Id r i ca, majhna
50.000
v
k
11.200, skupej 61.200
i
Slovaškem in sploh na Ogerskem 1,800.000
5
na
v
reka, ki se s Sočo združi. Tù, prav pod mestam, ki s svojo majhno okolico do blizo 5000 dus šteje, je slo-
b sk
d
27.000
?
na
jaski meji vita rudarija , kjer se zivo srebro koplje. Znajdena je
10.000. na Horvaškem in Slavonskem 1200
i
v
bila po primerleji, kakor veći
del drugih rudarij

V
ze
G
in Buk
2200
med
ojaki 100,000; v letu 1497. Kmalo pa so jo bili Benečani, takrat še
skupej tedaj 6,243.600; 2) na Pruskem : Na Opavskem
silno mogocni
i
zavohali in se je v letu 1510 polastili
j
48.000, na Opolskem 1100, na Kladskem 2800, pa cesar Maksimilian I. jih je mende se tisto leto pre
_	_	___ •	•	^ ^ ^	1	vr	1	1	*	m	♦	mm
v Munsterberk
2600
j
na Sikovskem 800
na
gnal.
V Idriskim gradu se bere se nek napis, ki od Beneške silnosti priča. V letu 1525, tedaj komaj 15
Braniborskem 1200, skupej tedaj 56.500; na Au- --------- — r.........- -----, ----j ......-,
strianskem tedaj skupej 6,243.600 in na Pruskem let po Beneškim napadu, je rudarii in celi dolini velika
56.500
nesreća zugala.
Polov an je
Silen potres je bil namreč, komaj če tert ure od Idrie, nekoliko hriba v Idrico poderl, in go
kotlu jezero napravilo, ko
tovo bi se bilo v globokim
po nekterih jugoslavenskih krajih
Spisal M. Vèrne.
> pismo.
bi ne bili kmalo prekopali, de je voda odtekla. Potem je neka družba Solnograščanov (Salzburger) rudo ko
Dragi prijatel Í
pala, in se le v letu 1578 je austrianski nadvojvoda Karol, vojvoda Stajarski, Koroški in Krajnski rudarijo pridobil, in od takrat je zmirarn cesarska ostala. — Ru~

Iz Planine pelje Dunajska cesta, kakor sim re- darije in njenih podzemeljskih jam in predalov ti nisim prek visociga hriba skozi Garčerevc v Loga tec. v stanu ob kratkim popisati, desiravno sim žetrikrattam
kel
Pri Logatcu se snide ž njo
druga
stranka, v zgodo vini bil. Pojdi jo
V	v-r	v •	r- *	_	_
sam enkrat ogledat in
se ne bos kèsal.
nekdanjih časov imenitna cesta, ki cez Hrusico (Birn
Iz
Logatca
pride člověk tudi pes v dveh urah
baumerwald) v Ipavsko dolino pelje. ^ Ilrašica pa skozi gojzd čez hřib lahko na Verhniko, ki je velik, je silno velik gojzd na gori, ki je nar nižji del Julje- lep terg v zahodnim kotu lepe ravnine, blizo izvirka vih planin. To goro, ka.kor tudi vès sedanji Kras do Ljubljance, tri milje nad Ljubljano. Ta kot je bil že o Učke v Istrii, so Rimljani „Oera' imenovali, in po starodavnih basnoslovnih časih znan in imeniten. Nek-opomnjeni cesti se je v starodavnih časih kupčijsko danji Greki so namreč basnovali, de je Jazon, ki je
blago
iz
slovitiga
or ©
leja v Nauport tovorilo
f
ka
bil v Kolhidu zlati run
kor se se dandanašnji ravno tjè, namrec na Verhniko, dasnjiga kralja
5
in verh tega tudi Medeo, on
tode
po drugi cesti,
iz Tersta vozi.
Po
cesti so
hčer, si pridobil

pred serditim Kolhi
Rimljani v našo Krajnsko deželo prišli
škim kraljem iz Černiga morja v Donavo bežal, in iz
je sla Teodozjeva
vojska, ki
po ti cesti Donave v Savo, iz Save pa v
je v Ipavi cesarjeviga na
Ljubljanco, in de
sprotnika Maksima otepla in premagala — po ti cesti ki je bila je derla pa tudi in neki hudo razsajala silovita vojska
je, ko
je vidil, de iz tega kota naprej ne more, zastran zime
?
nastopila, nekoliko
• V
nizje mesto Em o no, se
danjo Ljubljano, sozidal ; o
55
naslednji spomladi pa so nek
šibe božje" kralja Atila, in še marsikaka druga divja čversti junaki, njegovi tovarši, ladijo v jadransko morje
__1__I ______1 !_____1!___I __i. •	«	. i i«	wï- i	r	i . .	v	•
derhal o preseljevanji ljudstev *
přenesli in domu jadrali. Kdo ne vé, de je to čez tri
V Logatcu so imeli Rimljani po dolgi poti cez tisuć let stara basen ! Gotovo pa je, de je bila seda goro in skozi gojzd perve staje; in če je bil terg ta- nja Verhnika nekdaj veliko bogato mesto, ki so ga
^HHH ^HHH	H H MH H HH I	III
kakor dandanašnji, so ga po pravici Rimljani Nauport imenovali. Strabon pravi
cas tako d o 1 g,
„Longaticu m" imenovali. Logaška okolica je prav
griči
bilo vselitev Tauriščanov na meji nekdanje Norike. Tu
prijetna dolina, ktero od vsih strani lepi zeleni grîcî je bilo teržišče še neobtesanih narodov severnih krajev; obdajajo. Tu sim pred nekterimi leti dober nauk dobil. sèm so svoje blago nosili in za pridelke bolj južnih de-
de se na kerčmarske hlapčone ni zanesti. Ko sim se
namrec v Godovič peljal, sim v Logatcu prenočil. Ker
žel, posebno pa za vino menjevali. Ob času Kristu-soviga rojstva pod cesarjem Augustam je bil Nauport
v
me je bil padež po poti dobro opral, sim konja kerčmar- vojaška založnica ali zakladnica , in od tod so rimski skimu hlapca priporočil, ker trudnimu se mi ni ljubilo gle- vojaki, ki so se z Dakiani vojskovali, po Ljubljanci in
datiti, kako ga oskerbljuje. Brezdušnež pa mu ni celo noč po Savi svoje potrebe dobivali. Pa kmalo potem je bila nič ali prav malo jefeti dal
in ko sim drugo jutro na
prej šel,je konj, kije bil sicer čverstin moćan
, silniga
ta bogata zakladnica razdjana. Po Augustovi smerti
r-'j —jjv ««»j, »».....v,-..,	go se bili namreč trije Panonski i^»«"' »jmumu, m t»
glada pesai in komaj pražen vozič na Veharše pripe- punt je Nauport razdjal. Rimska vojska (armada) je
Sv. Hieronim o tem pise: Horret animus, temporum no- imela mnogo čét ali kardel, ki so jih legion e ime-strorum ruinas persequi. Viginti et eo amplius anni sunt, novali. Vsako kardelo je imelo, kakor zdaj naši polki quod inter Constantinopolim et Alpes Julias quotidie Ro- po8ebno imé, in je bilo v raznih časih tudi razne moči
večkrat pa je štelo kardelo od
legioni spuntali
in ta
*
manus sanguis effunditur. Scythiam, Thraciam, Macedo-
Đalmatiam, cunctasque Panonias Gothus, Sarmata,
mam
?
ali razniga števila; nar
ijuadus, Alanus, Hunus, Vandali vastant, trahunt, ra
piunt«.
Pis.
5400 do 6200 pešcov in od 300 do 400 konjikov. Verh
te znamenite trume zgol prostih rimskih deržavljanov
je imela vsaka četa še več tisuč družbenikov. Pod ime-nam „legion" si je treba tedaj množico saj deseterih tisuč glav misliti* — Une tri kardela, ki so jih (desi-ravno je vsako posebno številno in še drugo lastno imé imelo, kakor Legio Octava, Nona in Quinta decima — in Augusta, Hispaniensis in Apollinaris) po deželi, v kteri so stanovali, Panonske imenovali, so šteli tedaj gotovo čez 30 tisuč mož. — Kakšen strah mora biti, ko tolika trurna orožjenih odivjá in se spunta ! Tak stračen punt je bil po Augustovi smerti tudi v naši deželi, in posebno v Nauportu, ali kakor zdaj pravimo, na Verhniki. Tacit pripoveduje: ?)Med tem so trume, ki so bile prej , ko se je punt vnel, v Nauport poslane, de bi poti in mostove in druge reci popravile in napravile, hrup v stajah zvedile, ter zastave pobrale, in bližnje sela in tudi Nauport, ki je bil nekakšno samoblastno mesto, oropale, in svoje vikše (oficirje) , ki so se jim zoperstavili, zasmehovale in zasramovale in poslednjič oteple". — Po tem strašnim razdjanji se Nauport ni nikdar več povzdignil, temuč Rimljani so svoje zakladnice v bližnji Emoni (Ljubljani) napravili, in dandanašnji ni več ne sledu ne tirú nekdanjiga Nauporta. Emona je bila pa tudi za take zakladnice res bolj pripravna, ker je bila tri milje bližej Save, in ker ni bila pogostim povodnjem tako podveržena, ko velik močir med njo in Nauportam. To pa je današnjimu tergu vender se ostalo , de se veliko kupčijskiga blaga tù preklada in po vodi v Ljubljano vozi, kar Verhničenam mnogo zaslužka daja.
IVovicar iz slovanshih hrajev.
lz Ljubljane. V sredo dopoldne je bila vpričo mnogih častitih gospodov udov kmetijske družbe in več druzih tudi za narodni napredek kmetijstva marljivih
poslušavcev očitna preskušnja 6 učencov kmetijskih šol, kteri, razun eniga zlo počasniga iz 1. leta, so vsi pokazali ,* da lepo vneti za učenje so si priza-devali po djanskih naukih svojih verlih gosp. učenikov
in pridni vaji v delu , kakor tudi po branji predpisanih bukev kmetijstvo razumeti in zapopasti: zakaj se to tako, uno drugač opravlja, da se dobro opravi. 2 sta bila iz 1. leta v ućilnici ravno umerliga g. Bo-gataj-a v Bogenšperku, 4 pa iz druziga leta: 2 v učilnici g. Alojza Urbančiča v Preddvoru, 2 pa v učilnici g. Ferd. Trenc-a v Draškovcu. Spraševali so c. k. namest. profesor naravoslovja in kmetijstva g. Karl Dežman, od c. k. deželniga poglavarstva za to pre-skušnjo določeni komisar, po tem iz km et i j sk ekemi j e dva pervošolca tajnik kmet. družbe dr. Bleiweis, štiri drugošolce iz različnih djanskih kmetijskih vednost pa g. dr. Orel, ki je v Jetu 1848 iz lastniga hvale-vredniga nagiba po dovoljenji c. k. ministerstva kme-tijski nauk očitno učiti začel, pa po druzih opravilih zaderžan ga pozneje opustil. Po smerti c. k. učenika kmetijstva dr. Schubert-a je večidel zastal ta jako koristni nauk, ker g. profesor obširniga naravoslovja nikakor ne more vsiga opraviti. Naj bi ne jenjala ta učilnica v Ljubljani, toliko koristna zlasti duhovnim gospodam in učiteljem po deželi! Očitno moramo reci, da bi to toliko bolj obžalovali, ker imamo nad g. dr. Orla m možá, ki popolnama izveden v teoretič-nim in kar še veliko več veljá v djanskim (praktičnim) kmetovanji bi bil včs pripraven kmetijstvo učiti slovensko in nemško.
Drugi dan po ti poskušnji pa so bile vpričo mnogih zvedenih kmetovavcov skušnje z novimi drevesi (plugi) in druzimi mašinami, ki jih je visoko častiti predsednik kmetijske družbe g. Fid. Terpinc lani
v velki Londonski razstavi kupil, da bi se poskusile in kar bi se dobro poterdilo, naj bi se tudi pri nas vpeljalo. Radostno rečemo , da je bilo veselje viditi, kako marljivo so se izvedeni kmetovavci — v gosposkih in kmečkih suknjah — teh skušinj vdeležili, ker to je edina prava pot koristne in potrebne poprave v domaćo deželo vpeljati. Za to pa je naš gosp. predsednik tudi popolnama mož. Nadušen žive in djanske ljubezni do domovine, in za blagor in napredek kmetijstva in obert-nijstva včs vnét se ne vstraši tudi velicih stroškov , če je treba jih na oltar domovine položiti v njeni prid, kar je ravno ti zadevi spet slavno pokazal, ko je za več kot 1500 gold, v Londonu noviga kmetijskiga orodja nakupil, ki ga sedaj prijazno izroči deželi v poskušnjo. Slava tacimu možu ! Drugo pot več od teh poskušinj.
l%fovicar iz mnogih hrajev.
3. dan tega mesca je přišel svitli nadvojvoda Joan
po dolgi bolezni popolnama zdrav na Dunaj. — Včeraj zvečer so pričakovali ruskiga cara na Dunaji; bival bo v cesarskim poslopij, kjer je 40 sob za-nj pripravljenih. — Ker so osnove prihodnjih postav že večidel gotove, v kterih posvčt so bili deželni poglavarji na Dunaj v ministerstvo poklicani, se bojo ti nek kmalo domů vernili. — Za gotovo se pripoveduje, da posve-tovanje gojzdne postave bo c. k. deržavno sveto-vavstvo kmalo dokončalo in da bo po tem takim za vse dežele toliko potrebna postava na dan prišla. — Narodska banka, ki izdaja bankanote, jih je te dni za 17 milionov očitno sožgati dala, ki so ob veljavnost prišli.
—	§. 252 že stariga šolskiga zakonika je bil učiteljem vnovič oklican, po kterim jim je prepovedano v kercmah ali očitnih veselicah gosti ali scer muzicirati. — Popravo mnogih cest v Vojvodini je ministerstvo kupčije dovolilo. — Presvitli cesar je ukazal 200 arabških žebcov za cesarske kobilstva kupiti, kterih 100 je iz Bey ruta že na poti, 100 druzih pride kmalo za njimi.
—	Vodja vojaškiga mornarstva v Terstu grof Wim-pfen je razglasil povabílo za osnovo m il o darne naprave pod iménam „Ma r i an i n e milo darnice", ktere namen bo iz zaklada nabranih milošinj podpirati vdove ali otroke tacih vojaških mornarjev, ki so 4. marca t. h v znani nesrečni prigodbi blizo Benetk ob življenje prišli ali ki bojo prihodnjic ob kaki pomorski vojski ali scer kakošnim viharju življenje končali. — V Pragi bojo v spomin tištim vojakam českiga rodů, ki so o poslednjih vojskah smert storili, krasen spominek v podobi velica nskega leva postavili. — Gosp. Beri i č, dobro znan pisatelj ilirsk, sedaj oskerbnik škofovih zemljiš v Diakovaru, je unidan kot verin kristian vse nap-čnosti svojiga „kolendara" očitno zavergel in preklical.
—	Nek inženir je zadel pri sv. Križu blizo Tersta na
voliko vodno žilo, ktera obeta Teržačenam dobro pijaco.
V	m
—	Nek Samuel Lamp v Svajcu hoče ljudi oslepa-riti z neko posebno znajdbo: namreč iz trave in sena mleko umetno napraviti, in scer na pol več kakor se ga od krave po ti povžiti klaji namolze!! Morebiti bo ta Samuel tudi jajca legel. — Sultan je preganjavca kri-
stianov Omer-Pašata v Carigrad poklical; kristiani so veseli tega poturčenca rešeni biti. To sejepamende zgodilo, ker so tri mogočne vlade sultana resnoopom-nile: naj stori konec temu preganjanju. — Ze dolgo ni v Jeruzalem o veliki noči toliko romarjev romalo, kot
letos; le same austrianske barke so 500 romarjev tjè odpravile. — V Parizu se sedaj nič druziga ne govori, kakor od tega, kaj se bo 10. maja zgodilo; ver-jetno je, da bo armada Napoleona cesarja pozdravila
—	Napoleon pa še ne bo hotel cesar biti.
Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.