Natisov 15.000« "^BH iSujerc" izhsya vsaki datiran j dnevom fdnje nedelje., 1 velja za Av-_„ sko: za celo Skrone, za pol in ,lela razmemo; ■Renčijo slane za ttb leto o kron, za pa 6 kron; »inozemstvo se ■oenino z ožili visokost post-[liaročnino je pla-:ej. Posamezne ;e se prodajajo po i vin. _ Sivo in uprav-lifito se nahajata v gledališko pn-slqije štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za V« strani K 32, za »/« strani K 16, za '/„ strani K 8, za '/,, strani K -i, za '/s> strani K 2, za >/„ strani K 1. — Pri večkratnem oznanilu se cena nrimemn zniža. letja, iSilji prej. n.j- adi HJ1Ž- i a- tor. 28. V Ptuju y nedeljo dne 14, julija 1907. Vin. letnik. ilew, krito,, iraro, Te- ž) Prazne besede. Ti, ki ne poznate kmetskega življenja, ki ) t razkošju svojih palač in vživate plodove ki vam je bilo vedno tnjo, — in vi, ki i zeleni mizi ter jahate svoje paragrafe ira na življenje in življenske potrebe, — {[ni, ki niste kmetje, delavci, obrtniki, pred-italjajte si sledeči položaj: — Kakor večkrat preje bkila je nevsmiljena toča tudi lansko leto Halonom vse vinograde. Preje že, pred leti, je ■idila trtna uš vse nade in zadnje svoje krvave bjetrje so vtaknili kmetje v ušiva vinograde, i jih zboljsajo z novimi nasadi. Lani pa je ii brezsrčna nsoda v eni uri vse v tla in — pet je stal ob uničenih vinogradih in vil roke ni vedel, kako bode zamašil nedolžni svoji lačna usta. A zopet se je kmet vzdignil je napel vse moči in zopet je poskusil i, Vte je kazalo dobro; mraz je vinogradom ler precej škodoval, ali vendar je bilo upanje k dobro trgatev veliko. Grozd je bil lepo razvit. ||bit pa pride črni oblaček, vsaka minuta po-Rja vetji, beli bliski švigajo po zraku, votlo inigremenje in toča bije, kakor božja šiba, Vje bres vsmiljenja, bije in bije in uniči t pol Mit izstradanega kmeta... Kako otroke rediti, ■i kako davke plačati, kako živeti? .. To je slika! In takih slučajev bi popisali liko brez števila. Ne samo v vinogradih, — jii živinoreji, na travnikih in poljih, v gozdu lat njivi se kaže ta grozna usoda kmetijskega trpina ■ In v ozadju prihaja grozna pošast s petnimi rokami — lakota!... V .em hipu pa prihajajo gospodje, ki so Ji beti odposlali v državni zbor, da kujejo ikone— kmetu t prid. Prihajajo poslanci in Boj porabi vse svoje moči, da postane kakšni jmžki trgovec komercijalni svetnik ali da dobi legata učiteljica poštarsko službo, — Ježovnik JLMlek pa interpelirata ministra zaradi nem-nradnikov, — Grafenauer se obnaSa kot [oni sluga duhovščine in klerikalni poslanci po piščalki sebičnih kaplanov... ', prazne besede, prazna pena na mesto — Človek bi lahko obupal, ko zasleduje to besedičenje ali pa bi proklinjal, da one-neizobrazba vsak napredek... Fraze, 0 »slovanski vzajemnosti" kri-slovenskega kmeta pa pustijo strain U ,majki Slaviji" pojejo, kmet pa naj tpije ,smo", ko mu kruli želodec in ga kliče M... Fraze, prazna pena! časa ni, da bi se 'brigali ta jezik, v katerem naj si pripovedujemo nojo revščino! Napolnite kmetu denarnico, {■tlačite mu gospodarska poslopja, odženite ■ekutorja od njegove hiše in —■ potem vam pderadovoljno pel: „naprej zastava Slava"... i Zdaj pa ne potrebuje naš kmet lepih pesni, Inei — denarja! Zdaj ne potrebuje praznih ^■ed, temveč — gospodarskega dela! "" je nazor, ki ga mi naprednjaki vedno pobijamo in ki nas dela nepremagljive! Delo »vii vsega! In zato — proč s frazo, proč |i prazno besedo, proč z nei.mno politiko! Ne samo po naših vinogradih, po vsem ■■sena gospodarstvu bije toča! Ne po po naših poljih je slaba žetev, temveč tudi v d u š i ljudstva! Zato odnehajmo od praznega besedičanja ; — atisnimo zobe skupaj, ne oba-pajmo in ne podajmo se in — prazni frazerji bodo izginili, političarji se bodo izgubili, — mi pa bodemo prisilili vlado, državo, deželo in celi svet, da nam dajo, kar je naše... Politični spregled. Politični položaj ne dopušča še nikakorSnega upanja, da bi se zboljšalo stanje ljudstva. Pomislimo le to: od vseh strani prihajajo poročila o toči, povodnji, slabi žetvi, — v zbornici pa ae gospodje poslanci prepirajo v 9 jezikih. Ja, 9 jezikih; nemško, češko, poljsko, rusinsko, hrvatsko, slovensko, srbsko, italijansko in rusko. Ruskega doslej še nismo culi v zbornici, posl. Markov pa je tudi to vpeljal. Upati je, da se pojavi prihodnjič poslanec, ki bode govoril po kitajsko ali hotentotovsko... lati smešni pomen imajo gotovi nujnostni predlogi. Predlaga se vae navprek, samo da zbornica ne pride do resnega dela. In ako se .. vpošteva dejstvo, da znajo poslanci v novi zbornici še bolj psovati kakor so psovali v stari, potem preide človeka res žalost. Pametnejši poslanci so se vendar pričeli v prostih zvezah združevati. Tako imamo zdaj v zbornici kmetijsko zvezo, kateri je pristopilo nad 260 poslancev. Nadalje imamo zvezo advokatov, obrtnikov, sodnikov, industrij cev itd. Največ preglavic dela zdaj vprašanje zborničnega jezika. Kako se bode ta zadeve rešila, o temu še ne moremo ničesar reči. Državni zbor. 7. seja. Vložilo se je razne predloge in stavilo razna vprašanja. Potem je pričela zbornica razpravo o nujnostnem predlogu glede volilne sleparije v Galiciji. Posl. Hudec (soc. dem.) je govoril prvi in je prišlo med njegovim govorom do burnih prizorov. Hudec je napadel vlado, češ da je dala ta poljski žlahti prosto roko pri slepariji. V Kolomei se je glasovnice na prozornem papirju tiskalo, tako da volitev ni bila tajna. V Tarnovu se je volilce zaprlo, ako niso ministra volili. Na ljudi se je dragonce našuntalo. V Kolomei se je plačalo za vsak glas 20 K. Poljak Kolišer je plačal sam 40.000 K. Govor posl. Hudeca je bil vedno s prepirom moten. Za njim je govoril dr. Liebermann (aoc. dem.), ki je popisal krvave dogodke, kateri so se zgodili pri volitvah v Prze-mislu. Malo je pri temu govoru manjkalo, da bi se poslanci ne stepli. Posl. Okunievski (Ruain) je popisal škandalozne gališke razmere. Ravno tako so govorili pol. Stand (Žid.), Breiter (soc.) itd. Večje stranke so se pa izjavile proti nujnosti predloga, ki je bila tudi končno odklonjena. Res je, da so razmere v Galiciji naravnost ne-bovpijoče. Tam je kmet popolnoma izročen izkoriščanju "ošabne žlahte, ki izpreša ljudstvu zadnji krsjcar, da ga zapije a svojimi babami... 8. seja je nadaljevala prepir zaradi volitev. Rusini so vprizorili pri temu neko novo demonstracijo. Sredi med govorom poslanca Dulemba so pričeli rusinske svobodomiselne pesni peti. Ministri in poslanci so gledali začudeno in potem deloma zapustili zbornico. 9. seja se je pečala s soc. dem. predlogom glede vpeljave splošne in ednake pravice za deželne zbore. Prvi je govoril češki socialist Nemec. Za njim se je oglasil češki Janez Klobasa grof Sternberg, mož ki bi spadal v kakšni cirkus ta „dummer Augusta", ne pa v državni zbor. Tudi ta predlog je bil odklonjen. 10. seja.— Izmed došlih vprašanj in predlogov treba .omeniti sledeče: Posl. Markov je predlagal vojaški odpust za čas žetve na GaliSkem. Posl. Redlich je interpeliral z ozi-rom na neko izjavo ogrskega ministerskega predsednika glede Bozne in Hercegovine. Zdaj se pričenjajo namreč Madžaroni že domišljevati, da sta i Bozna ter Hercegovina ,,ogrsko ozemlje." Potem je zbornica nadaljevala razpravo predloga glede vpeljave splošne in ednake volilne pravice za deželne zbore. Glavni govornik za ta predlog je bil pos. Selinger (soc), ki je omenii, da delavstvo v Avstriji ne bode mirovalo, dokler ne doseže splošne in ednake volilne pravice za vse zastope. Po razpravi se je odklonila nujnost predloga z 193 proti 158 glasovi. — Potem je prišel nujnostni predlog glede podelitve „urlauba" za Čas Žetve na dnevni red. Prvi je govoril posl. Markov v ruskem (I) -jeziku. Seveda je prišlo do burnih prizorov. Posl. Peschka (nemški narodnjak) je izjavil, da je za predlog, ali na nujni način se isti ne da rešiti. Deželnobrambeni minister fcm. Latscher je izjavil da vlada ni proti temu predlogu, da pa letos ne more veliko napraviti. Nujnost predloga ae je končno odklonila. Torej za kmeta zopet nič! Zbornica je pričela potem razprava oz. prvo čitanje proračunskega provizorija. Prvi je govoril zopet prismojeni grof Sternberg. Posl. Scho-pfer je govoril o davkih in zahteval pametni preostroj davčarstva. Končno se je pečal tudi z ogrsko državno polovica. Posl. Olesnicki (Rusin) je izjavil, da bodo Rusini proti vladinema predlogu glasovali. Nato je bila kmalu seja zaključena. 150.000 kron je koštala državna zbornica r teh 14 dneh. Kaj se je pa doslej napravilo"? Ničesar! Psovati smo slišali, preklinjati, — kmalu bi pokale celo zaušnice, katere bi sicer marsikateri teh čednih poslancev zaslužil, ker žre ljudski denar, brez da bi kaj koristnega naredil. V razpravi zbornice zaradi sleparije pri galiških volitvah se je culo sledeče prijazne besede: Vi vol! Visokorojeni zločinec! Vi spadate v sWurstelprater"! Švindler, držite gobec! Korupcijonist! Koliko kognaka ste danes že spili? Volilni sleparji! Znoreli bik! Ušivec! Iz katere ječe ste pa vi ušli? itd. itd. Poljskemu kaplanu Stojalovski se je očitalo, da je ukradel drago lampo, ki je bila določena za Jeruzalem itd. itd. ... In te šnopsarske psovke so koštale 150.000 kron. Zunaj na deželi pa čaka kmet na podporo, ker mu je toča vse zbila, — zunaj vlada revščina! Res, groza obide človeka, ko vidi take razmere. Avstrijsko kmetijstvo. Na podlagi postave z 1. 1902 se je na Avstrijskem prvič kmetijska in gozdarska podjetja štelo. Poštelo se je skupno 2,856.748 kmetijskih in gozdarskih podjetij (gozdarskih je le 946 lv. Najmočnejše je malo in srednjo posestvo. Štelo se je namreč: od 2 do 5 hektarov 806.290 podjetij „ 5 , 50 , 766.754 , čez 50 hektarov 36.382 — 2 — Na Štajerskem in Koroškem leži stvar tako-le: pod 2 ha od 2 do 100 ha čez 100 ha število posestev Štajersko 83 571 99.042 1613 Koroško 12 923 24.894 1095 Te številke dokazujejo, da pri nas še gospodari mala in srednja kmetija in da bi torej mali kmet od pametne gospodarske politike največ dobička imel. Še bolj dokazujejo to številke v kmetijstva in gozdarstvo oslužbenih oseb. Teh oseb je 9,070.668 in se razdelijo tako-le: Posestniki .... 3,424.016 Družinski člani . . 4,389.405 Uradniki..... 12.284 Nadzorniki .... 57.657 Posli.......942.756 Hlapci......244.540 Velikanski pomen kmeta tiči v teh številkah. Čas je, da se pričenja v državi kmeta vpoštevati. Nsmo še Črni! Posl. Lecher je izračunal, da je bila pri zadnjih volitvah na Avstrijskem večina volilcev naprednega mišljenja, Skupno je bilo namreč izvoljenih 189 klerikalnih poslancev vseh narodov z 1,357.000 glasovi. Na drugi strani pa jo bilo volenih 239 naprednih ali svo-bodomislenih poslancev z 1,860.000 glasovi. Ker moramo k neklerikalnimi poslanci tudi socialne demokrate računati, katerih je bilo voljenih 86 s 1,050.000 glasovi, zato lahko trdimo, da je bilo oddanih čez 1V» milijona glasov več za napredne poslance nego za črnohe. Položaj na Ogrskem postaja zopet vedno resnejši. Košutova gospoda bode zapeljala državni voz v največje blato. Bivši ministerski predsednik Banffy je dejal zadnjič v Szegedinu : „Politični položaj na Ogrskem je danes veliko težavnejši nego 1. 1848. Mi stojimo pred politično gospodarsko in družbeno katastrofo. In naša vlada nima moči, ki bi bile primerne tej nevarnosti". — No, vsa politična modrost Košu-tijancev ne pomaga ničesar. Zato pa naj pazimo Avstrijanci, da ne bi ogrska nevarnost i naša postala. Madžarom postajajo vedno predrznejši. V zadnjem času so prišli v ojstri prepir s hrvatskimi poslanci. Košutovci hočejo Hrvate pogoltniti. Ti se pa branijo. V parlamentu so delali hrvatski poslanci obstrukcijo. Vlada je postavila novega bana, kateri je pri Hrvatih splošno nepriljubljen. Na Hrvatskem so se zgodile velike demonstracije in pričakovali so še večje. Zdaj pa so povedali Madžaroni svetu še nekaj novega. Po berolinski pogodbi se je pooblastilo Avstrijo, da položi svojo roko na Boznijo in Hercegovino. Zdaj je vtaknila Avstrija svoj denar v te zanemarjene pokrajine ter jih odprla kulturi in — gospod Košut pravi nakrat, da sta Bozna in Hercegovina pravzaprav .ogrske" pokrajine. Vse kar je prav, ali čas bi bil, da se požene enkrat to Košutovo prevzetno bando v kozji rog! Dopisi. Brežice na Savi. (Učitelj Zupan na „Kran-kennrlaubu"). Kakor splošno znano, dobil je učitelj na tukajšni utrakvistični šoli g. Zupan bolniški odpust do počitnic. Reklo se je, da ima naduho. Ali tako hnda menda ni ta njegova bolezen, da bi učitelj ne mogel svoje službe opravljati, ker se vozi s kalesom pridno okoli, kar je prav čudno za nadušljevega človeka. Ker je najemnik kranjske kopelji čadež, se pelje vsak dan tja, da nadzoruje zgradbo. Za to delo je dosti zdrav, za šolo pa ne. V kljub svoji naduhi se je udeležil Zupan tudi prvaških slav-nosti v Pragi. Vprašamo tedaj c. k. deželni šolski" svet v Gradcu, jeli je temu znano, da ima nčitelj Zupan postranski posel kot najemnik kopelji in da porabi začasni odpust za pospešitev svojega privatnega podjetja ter za ude-ležitev pri prvaško-hujskajočih veselicah? Več očetov. Poličane. Dragi .koštrun-birt" in Pišekov agitator France Gajšek! Podpisani obžalujem tvojo smolo, v katero te je zakopala božja previdnost. Zvedli smo po naprednih listih, kako „lepe kšefte" znaš delati z mrhovino. Prosimo te, da pripraviš tudi za letošnjo Ciril- in Metodovo slavnost obilno prav finih, pristnih klobasic in nekaj šniceljnov, da bode tvojim gospodom, zlasti častiti duhovščini, prav dobro teknilo. — Tvoj prijatelj. — Opomba od več poličanskih mož: Poličanski g. župnik zdaj lahko razvidi, da ima med svojimi ovČicami tudi enega predrznega .koštruna." Ali padel je v veliko lužo, iz katere je težka rešitev. Ne bode mu pomagalo, da se bori s svojimi dolgimi zvitimi rogovi, ker bodo kmalu .obštucani". . . Sv. Trojica v Slov. gor. V pondelek dne 1. t. m. so se pri nas vršile občinske volitve in so klerikalni podrepniki napeli vse sile da bi zmagali. Pa o joj! Akoravno so strastno agiti-rali in skoraj noč in dan pooblastila lovili, vendar jim nič ni pomagalo. Naprosili so si tudi Habjančiča po domače Strah, iz Gornjega Por-čiča, kateri je že kot agitator znan in se tudi pri vsaki priliki baha z svojim znanjem postav; mož ima skoraj pri vsaki pravdi in volitvi svojo dolgo brado zraven vsled česar ga že imajo za .dohtarja", akoravno ima skoraj povsod smolo. Z njim je prišel tndi njegov svetovalec Bračko, da bi nazadnjakom pomagala. Ta dva sta tndi cele dni glasove lovila kolikor sta mogla in še celo pooblastila seboj prinesla. Vendar pa je tudi njima pomoč bila preslaba. Tudi Antonjevški kaplan Laabaher je sgitiral in volilcem dopisoval, da bi se morali pri Bračiču v Spodnji Se-narski zbirati in pod njegovo kamando volti (imamo take pisme vzrokah :) Tako vmešavanje je postavno prepovedano in Lasbabarju se zna kaj pripetiti. Dvakrat se je pri Antonu oznanilo, da je volitev v Senarski; Tndi zborovanje so imeli pod Lasbaherjovo komando, vendar je večina Antonjevških volilcev stala na strani na-prednjakov in se ni dala od političnega kaplana zmotiti. Še celo žene so pooblastila lovile za svoje može in se je pri tej priliki neka žena iz Spod. Senarske, katera je že imela v mislih svojega moža za predstojnika, aama sebe pa za pravega komandanta, hudo opekla. Hotela je pooblastilo od neke vdove imeti, ali ta jo je prav pošteno oštela in ji duri pokazala. Govorili so okoli: „zmaga je naša" in ,,sijajna" ter so si tudi topiče in smodnik pripra rili, da bi streljali. Ali spodletelo jim je in se je njih klic .Zmaga e naša" v .Zguba je naša" spremenil. Prav klavrno in pobito sp.se od volišča pobirali, ker so v vseh treh razredih popolnoma propali. Pokazalo se je pri tej priliki, da se možje zavedajo in se ne dajo več od B&rarda, Lasbaherja, Habjančiča in farških podrepnikov za nos voditi, ter so stali kakor skala in volili odbornike, do katerih imajo zaupanje. Toraj vsa hvala in čast naprednim volilcem in ne dajte se tndi pri drugih enakih prilikah od podrepnikov motiti! Živeli! ŠV. Bolfeng V. g. (Župnik Ilešič pod varnim ključem.). Bodi nam pozdravljen, Atila II., šiba božja za malopridne farje, za slabe občinske predstojnike in največji strah za od popov zapeljane tercijalke! — Že parkrat je „Štajerc" pisal nekoliko tehtnih besed radi obnašanje bol-fenškega župnika Ilešiča. Ljudje pa temu niso verjeli, tamveč so rekli, da jo bila to laž. Uganjal je dejanja, katerih beli papir v tiskarni ne sprejme, ker črnilo zaradi bohujšanja svojoj dolžnost odpove. Mož je počenjal šolskim de-kletcam dajati najprve lepe pildeke, potem denar; ko so mu bile nekatere že popolnoma vdane, kupil je približno petim tudi lepe ženske urice. Ženi Balažovega Lojzeka pa je špendiral za godovno krasno stensko uro, pa ne vemo zakaj. Že pred tremi leti so se delavke na njive govorile, ko so koruzo rezale, da sta ženka in župnik — prijatelja. No, v petek večer ob 9. uri se je pripeljal iz Ptuja sodnijski sluga na bicikeljnu z poveljem, da se mora župnik na mestu brez obotavljenja k. c. k. sodniji v Ptnj odpeljati. Župnik je moral vbogati. Peljal ga je sosed krčmar Horvat, na največjo žalost vseh tercijalk. Kaj bodo k temu sodniki rekli, to še doživimo, ako nam Bog to dopusti, ki se je naveličal tega ravnanja z deco... Sv. Peter, Medvedovo selo. V zadnjem času je našim klerikalčkem greben tako zrasel, da bi bilo dobro, da ga dragi ,, Staj ere" s tvojimi škarji malo prištucaš. Tako se je na povelje cerkvenega ključarja (velika oseba) Btavil slavolok v pozdrav novega župnika, les pa se je v prvi bližni hosti nekega revnega kočarja brez vsega vprašanja vzel — seveda se je pozneje glihalo, in se mu od klerikalne strani prigovarjalo, da naj te smreke cerkvi darnje, pa ne vemo kaj ima cerkev s tem; za navadno I bi bila stroga kazen najboljši odgovor. Ni] lov večer pa si je mladi Verk, gospod spodnpal na tujem svetu in v bližini v& slopij z slamnatimi strehami vkljub vedno j dajočem vetru napraviti velikanski kres ij ličnimi paganskimi borkami, pri katerih > služile — senene vile. Brez dovoljenja y\ košenine kres napraviti in na ta način i veliko košnje na tujem pokratiti, več posl nepotrebno v nevarščino postaviti, to .čast in slava našim slovenskim ap Nam je vse eno. se li pripravi kres v p« sv. Janeza Kresnika, ali kakor ta nezreli trdi, na čast „sv. Stldmarku" (pride go hodnji koledar sv. Mohorja) ali pa v slov. apostolov; imeti mora prireditelj do istega sveta in ne sme biti nikake i ščine. Ošabni fantek pa si zna nasledke i neotesano obnašanje sam pripisati. Plačil; tudi njegov oče ni posebno vesel, kajti slaba letina se tudi gospoda Verka ni Ogniti. France k nucaj pamet! Sv. Jakob v Slov. gor. Zelo nas je predragi „Štajerc", da si zadnjič našega zobnega kaplana Rabuzeka spet malo ker ta žegnan fant je bil tvoje krtače resi potreben. Ta dan je bilo pri sv. JakobaJ živahno. — Vsi mladi in stari, hiteli ročnikom „Stajerca", naj se jim dovoli, [ ta dopis. — Krtača je bila sicer precej | a za Rabtuekovega Jakeca še mnogo pn ker to besno kaplanče že spet blati vsegaj štovanja vredne može, po umazanih kle cunjah. Jaka, ali se še spominjaš na pn zimo? Kam pa si hodil se pogrevat, koi denarca, da bi si kupil drv? Kdo ti je pi drva, da te ni bilo od mraza konec? Ali spominjati, kdo ti je posodil denar, da i bilo sploh mogoče plačati delavce, kateri rigolali? Ali si se temu dobrotniku že Gotovo samo s tem, da ga napadaš po I cunjah na neznosen način. Ali se takoi božjemu namestnika priatoja? Tndi Bab podrepnik in agent „Kapinov Acza" prosi, da bi ga „Štajerc" malo pokrtačil. tega čevljarčeka, kateremu je Rabuzek nekaj „žegnov" podelil, bi bilo tndi boljši, da bi ostal doma pri svojih ko kakor pa da agitira ob čaBn volitve in pomaga Rabnzeku blatiti naše poštenji klerikalnih cunjah. Svetujemo Ti, da miren, ker drngače se Ti zna slična kakor tvojemu .komandantu"! Kapnnov varišu .iz Hobele" tudi svetujemo, da se i brzda . . . Iz Sobote-Mute in Olimja. Ker bivši i Jože Kotnik v Soboti in Muti in aedaj v svojo neprestano ošabnost in predrznost v višji meri kaže, zlasti proti učiteljem, se i sme več prizanesti, sicer mu greben pre1 zraste! Ta Jože Kotnik je v Soboti nad h celo na koroški meji s tamošnjim Solovodji Anton Remšnikom in njegovo soprogo, takoi ]al, kakor mačka z mišjo. Iz prižnice je rjj dal učitelja, ki je bil kot orglavec nab tako surovo, da je potem cela fara župniku vražila, in moral se je od tamkaj spraviti, I učitelj in njegova soproga sta bila vzor potq žijivosti, zato sta si proti razburjenem peti edino z jokanjem in pomagala. Ko pa je pi zopet k njima sta morala vse požreti in pc biti, kajti on je bil .gospod", ona dva pa ] gova podložna in sužnja! — Pa kaj hitro je zopet brez vsacega najmanjšega vzroka i kimi, srditimi očmi hudo gledati in iskali voda, kje bi se kregal in, če drozga ni nfl zahteval je v šoli in cerkvi slovenski ji kar pa ni več mogoče, ker je že najmsnjf let tamkaj vse nemški, izvzemši slnžabnih. Ako hoče tu med Slovenci živeti, kaj pa sili med Nemce, potem pa tamkaj | saja?! Ravnotako je kasneje na Muti začel,: je v pričo vseh učencev od oltarja vse (■ napadal! Konečno se je s tamošujimi fo£i in tržani na neki njivi zaradi meje spri, ii je tako kakor nočna svetilka pri vlaka m leznici z velikimi očmi rudeče gledal, to gospodje nekaj kazali in rekli: mar nas žive požreti? Sedaj mu ni drugega osti kor zopet kopita pobrati in se s pomočjo f 1.0C nriata v Olimje preseliti. Vi pa Olimčani bodite ■olje, ne pa podlaga ptujčevi peti. Sv. Barbara v Halozah. Ljubi Štajerci Pro-im te za toliko prostora v tvojem listu, da ti mnanim nekoliko od te fare. Toča je pokle-rlila večinoma vse; mislim, da ti je že znano. lilo še ni vse. Kakor se tožijo tam ljudje da več k\ pretečem teden ni zvonilo jnternice, v poldne ■ Zdravemarije; ker se ključ od cerkve vzame, p» ljndje pridejo v jutru k cerkvi, ne morejo notri, da morajo žalostni oditi pred mašo. Go-tofo ee to godi zaradi tega, ker je poslanec Ploj hrbet pokazal. — Pravili so mi tudi ii, da so imeli izvrstnega organista in da je nekaj hudobnih mož hodilo tožit gosp. de-io v Zaverče tako dolgo, da so ga od-iili po nedolžnim. Zdaj pa orglja neki uči-Serona tako, da raji ljudje zunaj cerkve ,nejo, kakor da bi poslušali tako orgljanje. ravna vse župnik g. Ivan Vogrino. Dobje pri Planini: Dopis v .Štajercu" št. 6 je našega župnika Vurkelca silno razburil; ee je da bodemo imeli na škapnlirsko > zato ramo zjutraj opravilo in tudi samo liho mašo. Ali s tem nas pač župnik čisto nič ne ijeii, ker bodemo imeli na ta način še več časa n t krčmah kratkočasiti, ali pa napraviti bližne izlete. Mi nimamo časa ob delavnikih za kratko {uenje in izlete tako kakor župnik. Ta mož se pač ne briga za svoj posel. Kakor hitro mu pride muha v glavo pa gre v Št. Vid, v Št. Jurij, v Kozje in bogve kam vse. Pred kratkim {asom je tukaj zopet ena ženska umrla, katero ni hotel iti previlet z svetimi zakramenti. Ako bi pa bila kakšna volitev še tako daleč, oho! takrat je urno na nogah in gre, kakor da bi to bil njegov poklic. V mariborski cunji (Slov. Gospodarju) se opravičuje in pravi, da plača 1.000 K kdor mu dokaže da je njega adevajoči dopis v Štajercu št. 26 t. 1. resničen. 0 ti vbogi Vurkelc, ti misliš da smo mi neumni, pa si le sam ker misliš, da bodemo tvojim plaušarijam verjeli. Saj si tudi lansko leto (1906) obljubil 1.000 K za dokaze, in si še naprosil 3 druge neumneže, kateri so tudi obljubili 1000 K sa isti namen. Pa dokaze smo mi z 25 pričami dognali, manjkalo je še lamo, da bi bili okrož. sodišču v Mariboru pretirani, ti si pa par dni pred glavno obravnavo tožbo odmaknil in plačal stroške, pa obljubljene 1000 K nikdar ne. Ti in tvoji podrepniki plačajte prvič tistih, že lansko leto obljubljenih 2.000 l potem pa prav radi nastopimo pot dokazov. Obljubiti, pa nič dati, to je slabo! Vidiš dragi .Štajerc"! Takega župniku imamo v Dobji. Od nai pa le tirja, da bi ga imenovali namestnika jega, pa ne stori niti koraka podobnega pr-m nčenikn Kristusu. Kaj neki poreče prerini gospod knezoškof na to! Menda se ja prevzvišeni knezoškof z nasveti visoko in pobožnih cerkvenih učenikov, kateri iravijo, da kdor se dotakne politike ta se dc-ie emole. Nikdar ne v svojo čast! No Vur-:, ali je to krščanska vzgoja, ker nočeš pre-ideti na smrt bolane z svetimi zakramenti ? Je krščanska vzgoja, ker si z revolverjem štrena Kolenca? Je to krščanska vzgoja, ker iščeš svojo čast le v tožbah in pri sodnijah še druge k takim dejanju napeljuješ? Je to nska vzgoja ker si toliko vbogih faranov da so ti nosili denar, in jim obetal da lapifi kaplana katerega čisto nič ne potrebuješ? mira ti take kateri so še dandanes tisti r dolžni katerega so morali tebi nositi, pa tako vbogi da si še soli ne morejo kupiti. Vbogi Imneži so ti morali denar nositi ker si jih da bojo pogubljeni če ti ne prinesejo in si se jim grozil z raznimi drugimi mi. »Moja je hiša molitve, in vi ste iz nje vili jamo razbojnikov" pravi Kristus. Kdo napravil jamo rozbojnikov? Malopridni, ielca podobni duhovniki, kateri zlorabljajo lico, spovednico in sveto vero v politične ene. Ako pobožni in modri cerkveni učene pišejo prav, dokazi Vurkelc, ker se to-poganjaš za dokaze, mi ti zato ne oblju-1000 K pa k lepi visoki časti boš prišel to dokažeš. Ja pa k veliko lepši časti priče to dokažeš, kakor pa tako ker ponujaš 0 E da nič ne daš; prigovor pravi: Kdor veliko baha, malo ima. Vurkelc poboljšaj se, 10 še dosti gradiva za te. Na svidenje — Nevstrašeni naprednjaki. nfenih — 3 — Novice. Počitnice so zopet prišle. Kako željno so jih pričakovali nežni otroci, kako poletijo veselo v gozdovje, da dihajo mlada prša sveži zrak prostosti in brezskrbnega razkošja. .. Predstavljajmo si zopet svojo prvo mladost, in nvideli bodemo, da so šolske počitnice potrebne. Bogata in revna deca obiskuje šolo. Koliko je otrok, bi morajo ura" pota napraviti, prodno pridejo bosonogi, trudni in izpehani v šolo! Koliko je otrok, ki imajo za kosilce borni košček suhega kruha! Koliko je otrok, ki tavajo v raztrganih čevljih po snegn. .. In v desetih mesecih se vtrudi i duša ter potrebuje pokoja. Potrebne, več kot potrebne so šolske „vakance"! Drugo in najvažnejše vprašanje pa je: kako naj preživi otrok šolske počitnice? Priznamo, da je oče-kmet vesel, ako dobi vsled počitnic par otroških sodelavcev. In napačno bi bilo, ako bi se pustilo otroka v počitnicah brez vsacega dela. Kajti delo je zdravo! Veliki učenjaki so paeili v svoji mladini krave in kidali gnoj. Kdor se sramuje ali boji dela, ta ne spada v današnjo človeško družbo. To naziranje si mora deci priučiti že v nežni mladosti; — pridobiti si mora deca ponos dela, veselje do dela in zato priporočamo kmetom, naj ne pustijo svoje otroke med počitnicami postopati. Seveda, preobilo dela, pretežkega dela se ne sme naložiti deci. Delo, ki ubija zdravje,, napravilo bode iz tvoje dece pohabljeno bitje, ki ti bpde celo življenje v nadlogo. Izročiti treba torej deci le toliko dela, kolikor ga zamore izvršiti, brez da bi postala nejevoljna, jezna in — bolana. Isto velja glede duševnega dela. Dobro je, ako vzame otrok i med počitnicami dobro knjigo v roke in si kaj priuči. Ali pozabiti ni na počitek, ki ga potrebuje nežno razvita otroška duša. Nadalje pa treba paziti na dušno kakor telesno zdravje dece. Kolikokrat vidimo nespametne matere, ki napajajo svoje šolarske otroke z vinom, pivom in celo z — žganjem. Take matere ne pomislijo, da zaostane taka deca duševno kakor telesno, da izgubi svoje moči in se ne more razviti tako, kakor bi bilo to potrebrxo. Slabo je, ako zahaja-otrok med pijane dekle in hlapce, ki ne izberajo svojih besed in — izlivajo aroje čustvo, kadar vlivajo vino... Z eno besedo : kar si je priučil otrok v šoli po dobrih učiteljih, to si naj pridrži in izboljša po naukih svojih sta-rišev med počitnicami. Glavno je pri temu, da kmetski otrok ne pridobi sovraštva do očetovske grade, da ljubi kmetijstvo s tisto ljubeznijo, ki je potrebna, da ne izgubi kmet veselja do svojega stanu. Vzgojite svoji deci ponos, da je kmetska kri delavska kri, in — vzgojite jo brez bab je ver j a napredno ter pametno ! Iz Spodnje-Štajerskega. Ploj, pravičnost in drugo. Nekaj čudnega je na tem hofratu Ploju: odkrite besede ne pozna. Vse, kar dela, nosi pečat hinavščine na sebi, vse je skrivnostno, za kulisami, vse je jezuvitično. Najbolje se razume hofrat Ploj na — „protek-cijo". Kakor je zlezel sam po politični lestvici navzgor in je celo že špekuliral, da bi postal minister, — tako dviga tudi svoje prijatelje in znance in jim priskrbuje lepe sluŽbice. Svoj čas smo omenili slučaj Jurza. Hofrat Ploj je toliko časa okoli vlade lazil, fehtaril in sitnosti uganjal, da je postal Jurza »komercijalni svetnik". Nimamo vzroka, da bi napadali g. Jurzo. Ali pravično ni bilo njegovo imenovanje, kajti kakšne so Jurzove zasluge?! Zdaj smo izvedli še drug slučaj te čudne ,Protektion»wirtechaft". Učiteljica Marija Mursa, soproga cementnega fabrikanta in propalega kandidata Mursa, je dobila službo po-štarice v Cvenn pri Ljutomeru. Kako to? Ali je službe potrebna? Mursa je bogat posestnik in cementni fabrikant, ki bi vendar lahko svojo ženo iz lastnega izdržal. Poleg tega je gospa Marsa še učiteljica in zdaj je postala še poštarica. Vse kar je prav, — ali vsi drugi prosilci so bili gotovo bolj potrebni nego ravno gospa Mursa. čnjemo, da je bila tudi poštna direkcija v Gradcu proti tej podelitvi. Ali hofrat Ploj je lazil okoli ministror kakbv mačka okoli vrele kaše in stvar je šla. Ali je postal Ploj le zato hofrat in poslanec, da podelnje on službe in sicer ljudem, ki imajo že itak vsega dovolj ?! To je prehudo in ta neznosni protekcijski način bodemo malo pojasnili, — tudi drugje, ne samo v ,Štajercu*. Ploj naj Be briga raje za svoje dolžnosti kot poslanec! Roblek in Ježovnik že dokazujeta, da ata si kaj priučila od tistih 7 farjev, s katerimi sedita v enem klnbu. Prva interpelacija, katero sta vložila, se ne tiče ne gospodarstva, ne gmotnega stanja, ne šolstva, temveč — uradnikov. Dr. Kukovecu ni prav, da se premešča finančne nradnike tako ali tako in zato je komandiral Robleku ter Ježovniku, da se za to potegujeta! Torej — že spet dvojezični pečati, straniščni napisi in uradniško vprašanje. Ja vraga, ali ni kmetu vse eno, ako ga sprejme nemški ali slovenski ali turški uradnik, kadar prinese svoje krvave štibre na davkarijo? Ježovnik in Roblek, to vendar vidva tudi priznata! Pustita dohtarsko politiko in na delo za gospodarstvo! ..Krščanska demokrata" sta postala na napredni program voljena poslanca Roblek in Ježovnik. Pristopila sta namreč v .Jugoslovanski klub", v katerem sedi poleg njih 7 duhovnov in ki ima v svojih pravilah povedano, da je »krščansko-demokratični" klub. Kaj je to? Krščanska demokracija je isto kakor krščansko socialstvo in to je isto kako klerikalizem. Kle-rikalizem pa je najhujši sovražnik ljudstva, ker ima edini cilj, uresničiti večno politično nadvlado duhovščine. Roblek in Ježovnik sta se torej prekrstila: kot naprednjaka sta bila voljena, in klerikalca sta postala! Ali nismo to že naprej vedeli in povedali? Žalostno je to, kajti ljudstvo je zdaj popolnoma izročeno politiki prvaške duhovščine. Roblek in Ježovnik — »mir tut das Hera so weh', dass ich dich in der Gesellschaft seh'..." Revščina na Štajerskem. Poslanec Malik je vložil 3. t. m. v državni zbornici nujnostni predlog glede velike revščine, katero so povzročile razne povodnji in drugi elementarni dogodki zlasti v okrajih Ptuj, Radgona, Zg. Radgona, Maribor, I/pnica, Wildon, Cmurek itd. Ta pre-potrebni predlog omeni v prvi vrsti, da so vinske kulture vsled mrazu poškodovane, (zdaj jih je še toča pobila); nadalje se peča predlog z povodnjo, katero je povzročila letos Mura itd. Končno zahteva predlog: — 1. Visoki vladi se naroči, da uredi takoj potrebne tozadevne poizvedbe in preskrbi takoj primerne podpore. — 2. Prizadetim posestnikom naj se odpiše celi zemljiški davek za leto 1907, oziroma huje prizadetim za 2 let. — 3. Na ogled škode naj se pošlje višjega uradnika. — Predlog je zelo umesten in naj bi se združila z njim akcija zaradi po toči prizadete škode. Poslanci, na dan! Benko- Cvenkaničovi računi. Benkovič je izjavil, da plača 100 K, kdor mu dokaže, da si je računil za eno tirjatev 3 K 60 v. Dokazali smo mu to, ali doslej nam še ni poslal tistih 100 K. Ker dvojno bolje drži, vam popišemo še en tak slučaj. V roki imamo sledeče pismo iz Benkovičove pisarne: „6o8pod France J u r m a n Jesenice. — Vaša sestra Ana J u r m a n me je pooblastila, da iztirjam od Vas mesečne prispevke za marc, april, maj in junij po 30 K skupaj 120 K. — Opominjam Vas, da pošljete to svoto in za pouk, pooblastilo in dopis 4 K 60 v. do TA. junija 1007, da ne dela Vam daljnih troikov. — Z odličnim spoštovanjem dr. Ivan B e n k o v i č." Iz tega je razvidno, da si je dični poslanec Benkovič kot pravi „kmetski prijatelj" zaračunil za celih 6 vrstic pisma 4 krone 60 vin.!!! Omeniti pa je še, da n i Ana Jurman Benko-viča nikdar pooblastila, da naj tirja zanjo, da torej tndi ni podpisala nobenega pooblastila. V kljub temu je Benkovič pooblastilo računal!! I No, vi člani „laži-kmetske zveze", kako vam ugaja vaš slavni poslanec ? .. . Narodno hujskanje »Slov. Gospodarja." Piše se nam : V št. 33. jemlje ta slavna cnnja slovo od g. vinarskege inštruktorja Ašiča, koji zapušča Ormuž. V koliki meri da govori iz srca pametnim vinogradnikom ormužkega okraja, to pre-puBtimo sodbi cenj. bralcev istega okraja. Nesramno pa je, da porabi blagoslovljeni urednik to priliko za napad na našega mnogozasluže-nega, vsestransko priljubljenega in nepristranskega vinarskega inštruktorja g. Stambergerja, kojega ime niti pisati ne zna (piše ga Štum-berger). Farško-prvaška nesramnost kaže se tukaj zopet v svoji nagoti I Pred letom dni povodom odlikovanja g. Štambergerja z častno diplomo slatinsfce kmetijske podružnice, ga je celjsko glasilo duhovščine „Domovina" kaj hva- lila kot „vrlega Slovenca" in se skrito celo čudila, da so njega kot Slovenca Slatinčani nem-čurji odlikovali. Danes pa pravi bratec „Gospo-dar", da g. Stamberger le zavoljo tega ni bil premeščen, ker se čuti „Nemca"... Mi ki ime-novega gospoda poznamo, pa vemo da je vrli sin kronovine Štajerske, izvrstni strokovnjak, priden nradnik dež. odbora, nikakor pa kak hujskač, in se vsled tega vsi veselimo, da so se naše prošnje vslišale in da nam je ohranjen. Bog ga nam ohrani še mnogo lot! Iz zanesljivega vira pa vemo, da on ni prosil dež. odbor naj ga v Šmarji pusti; prosila je v prvi vrati in kot prva kmetijska podružnica slatinska, okrajni odbor rogački, različne občine obeh okrajev in posamezniki. Gospodje zaščitniki g. Ašica so se iz zgolj političnih vzrokov potegovali za njega, mi pa takih vzrokov nismo imeli in dež. odbor je uvidel, da je predlog km. podružnice Slatinske naj nam g. Stamberger iz tehtnih gospodarskih vzrokov vstane, popolnoma umesten, in je toraj naši prošnji ugodil. Gospoda odposlanca k občnem zboru km. družbe v Gradcu, Sever in Drofenig zaslužita v tem obzira za nujni uspešni nastop še posebno hvalo. Tako stoji stvar, ljubi lažnivi ,,Gospodar" in ne da se zavijati! Deželni uradniki, ki so nastavljeni za gospodarski poduk kmetov, se ne morejo in tudi ne smejo eni politični stranki z dušo in telom zapisati ker njih naloga ni ščuvanje ljudstva, kajti to že itak privrženci in agenti „Gospodarja" v preobilnem številu preskrbijo. Nesrečne Haloze. Kakor smo že v zadnji številki poročsli, prizadela je Haloze zopet velika nesreča. Vinogradniki so imeli letos veliko npanja, da si bodo po lanski škodi vendar malo zbolj-šali svoj položaj. Rast in razvitek trt je bil precej dober in ljudje so bili zadovoljni. Toča pa je uničila zopet vse nade. Letošnja toča je napravila na vsak način vsaj toliko škode kakor lanska. Sicer se to danes še ne da preceniti, kajti tako velike pokrajine še niso pod točo trpele kakor letos. Lahko se trdi, da so trpele cele Haloze in celo v Slov. Goricah se je čutilo grozno nevihto. Zato se ne more preceniti Škodo takoj. Tudi onemogoči pravo cenitev dejstvo, da je spremljeval letošnjo točo hudi vihar; vsled tega je en vinograd uničen, drugi sosedni vinograd pa ni prav nič prizadet, medtem ko sta tretji in četrti morda zopet uničena. Na vsak način izvemo v kratkem visokost prizadete škode. Danes pa že lahko rečemo, da je škoda večja od lani povzročene. Najbolj prizadete so občine Vareja, Lupstova, sv. Elizabeta, Hruškagora, Turški vrh. Ko je nevihta vinograde teh občin uničila, obrnila se je deloma proti Hrvatski, deloma na ormužko stran. Hudo prizadete so tudi občine Žitale, sv. Trojica, Zedlarsko, Zavrč, Pod-lehnik, Okič itd. Sploh se mora reči, da so cele Haloze prizadete. Najstarejši ljudje se ne morejo spominjati tako obširne nevihte. Ljudstvo je seveda popolnoma obupano. Vbogi kmetje nimajo niti denarja za sol in ne vedo, kako bi se preživeli. Vendar-le priporočamo sledeče : Odstranite po trtah takoj vse natrgane nagone in škropite ter ž v e p 1 j a j t e i z n o v e g a ! To je edini svet, ki se more dati, da se ohrani vsaj to, kar je toča pustila. Dolžnost poslancev bi pa seveda bila, da storijo takoj vse potrebne korake za hitro in izdatno pomoč. Tu se neha vsaka stranka in vsaka politika, kajti pomagati je treba. Upamo, da bodo poslanci to vpoštevali. Vbogim Haložanom pa kljičemo: Ne obupajte, čeprav vas je usoda hudo pripognila! Mi bodemo vplivali na na'šo zastopnike, da atorije vse, kar je mogoče, za ljudsko korist. Drago bi nam bilo, ako nam naznanijo posamezni posestniki, koliko škode so trpeli in kaj vedo poročati o toči v njih vinogradih! In zopet toča! Pretekli torek je divjala zopet toča. Kar je prejšna toča pustila, to je zdaj uničila. Najhujše prizadeta je fara sv. Barbara v Halozah in Zavrč. Ljudje so popolnoma obupani. Lani jim je nevihta vse pobila in letos zopet. Revščina je velikanska. Ptujski okrajni zastop je storil takoj vse korake, da se pomaga po toči tako hudo prizadetemu ljudstvu. Napravil je primerne prošnje in predloge na deželo in državo. Upamo, da se vbogim ljudem kmalu pomaga! Praznoverje je huda bolezen. Žalostno za duhovništvo pa je dejstvo, da je največ prazno- verja ali babjeverja tam, kjer je največ klerikalcev. Z lahkim srcem trdimo, da so ravno klerikalni duhovniki vedno pospeševali prazno vero, češ da so copernice in duhovi, da delajo hudobni ljudje točo, da se živino in ljudi zagovori, da imajo posamezniki „hudi pogled" in kar je še takih srednjoveških neumnosti.. . Mi naprednjaki torej nismo krivi, ako je ljudstvo še udano praznoverju. Mi smo ljudstvo izobraževali, prvaški kerikalci pa so poneumili ljudstvo. Zdaj imajo sami odgovornost zato! Ko je bil knezoškof pred 6 leti v Halozah, je padla toča. In ko je letos prišel, je slučajno toča zopet padla. Zdaj govorijo neumni, praznovemi ljudje, da je škof temu kriv. Pametni Človek seveda tega ne bode trdil, kajti ta ve, da je toča na-turni pojav. Ali ko bi klerikalci ljudje izobraževali, bi ti nikdar v take „larefare" ne verovali. Župnik Ogrizek v D r a m 1 j u besni in divja. Drugače si ne moremo raztolmačiti nesramne njegove „popravke". človek bi se jezil nad to impertinentno zlorabo postave, ko bi ne bili pri nas že vseh popovskih lumparij navajeni. Mi se izprosimo enkrat za vselej nadlegovanje s takimi ..popravki", ki dokazujejo le, da ima Ogrizek železno čelo. Vrgli smo njegov popravek v koš. Ena pot vam je pa odprta, vi sovražnik resnice: to je — sodnija. Tam vam dokažemo vse vaše čedne lastnosti! Št. Bolfenskega župnika llešiča so zdaj le zaprli. Pred meseci že smo pisali, kaj se je govorilo o razmerju llešiča z nedoraslimi deklicami. Imeli smo v rokah pisma otrok, ki so povedala grozovite stvari. Niti popisati se tega ne da! Cakaji smo torej, kaj poreče oblast. Vršile so se preiskave, tožbe, razprave in končno je ostal Ilešič v St. Bolfengu in bil še vedno dobri „dušni pastir" svojih ovčic. Priče so pri sodniji povedale vse v župnikov prid. Kako to ? No, govori se, da jih je fajmošter ednostavno podkupil. Zdaj je prišla cela zadeva na dan in sodnija je odprla svoja vrata ter sprejela čednega gospoda llešiča... Pričela je preiskava proti fajmoštru i. 8. po § 128 k. z. (to je oakrnmba) in zaradi napeljavanja h krivi prisegi. Videli bodemo, kaj prinese preiskava na dan in potem izpregovorimo odločno besedo. Kajti kje je bila posvetna in cerkvena oblast doslej ? 1 Davno že se je vedlOj da smrdi v Bolfengu in vendar niso v to poklicani činitelji ničesar storili. Tisti pobožni možje pa, ki so prišli svoj čas v naše uredništvo in so nas opso-vali, ker smo svarili stariše pred Ilešičom, tisti naj se primejo za nos. Sodnija bode dokazala, da imamo prav! Župnik — krčmar! Res neverjetno! Videli smo že župnike, ki govorijo po shodih, ki uganjajo politiko raz prižnic; nadalje župnike, ki hočejo biti komandanti občinskih zastopov; tudi župnike-poštarje in Župnike ravnatelje črnih konzumov smo že videli, — čeprav si ne moremo predstavljati, kako se dajo združiti ti posli z vzvišeno službo božjega namestnika. Zdaj smo pa doživeli še nekaj novega. Pošteni kmet iz S mart na pri Slovenjgradcu nam piše : ,,Naš župnik Pečnik znal si je pridobiti lansko leto gostilniško koncesijo in izvršuje v župnijski hiši to obrt. Briga se veliko za oštarijo, manj pa za svojo duhovniško službo. Sicer se pa tudi v krčmi prav čudno obnaša. Vedno ima seveda kakšno „fejst punco" za kelnerico. Oh, kako se muza ta božji mož okoli svojih služabnic I.. . Vprašamo vse poštene ljudi in (udi cerkveno oblast: ali se to spodobi, da je župnik obenem gostilničar ? Kaj ko bi imel poleg tega ljnbavno razmerje z kelnerco ali svojo mlado kuharico? Dekleta, kuharica in kelnerica sta si večkrat v jezi in to iz ljubosumnosti! čas bi bil, da napravi knez in škof konec temu škandalu." Tako piše priprosti kmet! Tudi mi ne moremo razumeti, kako bi Be združilo duhovniško z krč-marsko službo ?! Župniki bi si kmalu prisvojili pravico, da posedujejo hiše z „Madchen fur alles"... Nemarnost z mlekom. Zadnjič je bil v Ptuju uradnik, ki je imel preiskati življenska sredstva. Mož se je pobrigal tndi zato, da preišče mleko, katerega prinesejo kmetice vsako jutro v mesto. Priznati se mora, da se dobi med najpoštenejšimi ljudmi par nepoštenih, ki škodujejo potem celi stvari. Pri raznih mlekaricah se je dobilo res, toliko nemarnosti, da je groza. Smeti gnoj, muhe, mrčesje, slama, sploh vse mogiiH stvari je dobil uradnik v mleku. Poleg tegt^^Hu bila večina posod ali zarjavela ali sploh nenH^H9e> na in umazana. To pač ne gre! S takim, o^^H tovano tudi z vodo mešanim mlekom si poknH v_i človek lahko zdravje za celo življenje. Pripcm čamo torej kmetom sledeče: Zahtevajte za srn pridelke toliko, kolikor mislite, da je prav. S držite posode čiste in prodajajte p o 1 n o, »| pokvarjeno mleko. Tako si pridobite vpliv vaše ime ostane pošteno! Sejem za žrebeta. Okrajni načelnik Ornig namerava s 1. septembrom naprej navadni sejem združiti s sejmom za žr Žrebeta boda prosta vsakih plačil (mos' stanta) ter se bo poskrbelo, da pride I kupcev. Ta misel g. Orniga je pač izl Kajti zdaj prihajajo kupci po vaseh in na! jejo žrebeta, brez da bi kmetje vedeli cene. Kmetje trpijo pri temu veliko dkc zato bode sejem za žrebeta prav velikega ( darskega pomena. Cesarja Franc Jožefa gimnazij v Ptuju n imel G. t. m. svoj zaključek. To leto je obitfl BR ta zavod 209 dijakov i. s. 167 Nemcev, vencev, 2 Čeha in 1 Anglež. Učnih moči je bili Šolsko leto je končalo z lepimi uspehi. 15 dentov je dobilo spričevalo z odliko. Pi Kaltenegger je vprizoril risarsko izložbo. kazala v splošnem prav lepe uspehe. Podi društvo gimnazija je imelo dohodkov K 1 izdatkov pa K 92335. Premoženja ima to blizo 8 000 kron. Kakor je iz teh številk vidno, se gimnazij v Ptuju prav lepo Učni uspehi so taki, da smejo biti stariši nem več kot zadovoljni. Zato je tembolj žal da se nekateri hujskači upajo napadati i tt vod iz zgolj političnega sovraštva! Sejmi na Štajerskem. 15. julija: fels (živinski): Dobova pri Brežicah (živ.) Jurij v okraju Wildon (kramarski in živ.), terje pri Brežicah (živ.); — 16. julija:] muž (svinjski); Dobje v okraju Kozje (letni živ.) ; — 17. julija: Gradec (sejem z žitj mrvo, slamo, lesom); Ptuj (živinski, koi svinjski); Bruk na Muri (živ.), Št. Filip r o! Kozje (letni in živ.) ; — 18, julija (živ.), sv. Jurij pri Muravi (letni in živ.), pri Ptuju (svinjski). Celjska mestna hranilnica je uvedla s julijem domače hranilne blagajnice (Heii kassen), kakor so se že po celem svetn mačile. Kakor znano, dobi vsak vlagatelj izdelano blagajnico domu, v katero zamore gati krajcar za krajcarjem. Kadar nabera' malo večjo svoto, prinese blagajnico, ki pre in izprazne pred njegovimi očmi ter ži na njegov račun. Take blagajnice so za otroke neprecenljive vrednosti. Ali tndi rašenim jih je toplo priporočati. Kakor dano, ima tndi ptujska šparkasa to uredbo. (glej današnji inzerat). Na postaji v Brežicah so prav stvene razmere. Opetovano že se je z; so bili potniki pri večernih vlakih od zločincev napadeni in pretepeni. Z ozirom javno varnost bi bilo potrebno, da od| orožniška postaja v Brežicah vsak dan k nim viškom patrulje Na Vislice je bil obsojen pred g; porotniki Vencel Dworak, ker je umoril in starko Alojzijo Lackner. V Hrastniku sta ponesrečila rudarja Šantej in J. Deoto. Rudar Kerže je streljal mog, brez da bi to ponesrečenima p Vied tega sta bila oba težko ranjena. j Ubil se je na poti proti Žalcu šolar Premik. Padel je iz voza obč predstojnika loge. —; Kdo ve kaj? V Ameriki je zapnshl Johan Kastner po smrti premoženja čez 4 jonov kron. Zdaj iščejo dediče, ker se je nik baje iz Štajerskega preselil v Ameriko.' V konkurz je prišla firma Melh. Wi" v Slovenski Bistrici. Utonila sta blizo Prasperga dva Savinji. 0 Stekli pes je ugriznil 25. p. m. uradnika Oto Schantl v Poličanah. Kobilice so napravile v laškem veliko večjo škcdo nego se je to preje 3 dri po bi — 5 — tdih niso ptutile nobenega listja; gozdovi j popolnoma uničeni. Tndi vinogradi so tyeli, polja in njive pa nekaj manje. Edino in proti tema mrčesja je špricanje. Vzame i namen navadne šprice, kakor se jih rabi »dn in Škropi se z žajfaato vodo (2% [2i pa z vodo, kateri se primes« tobako- 8. 'elil se je v Negavi posestnik Matija Mož je bil bolan in žalosten, ker mu | par dnevi žena umrla. Živel je v dobrih inh in zapušča 8 otrok. Iz Koroškega. . Ljubljanski „Mir" je v surovosti, lažnivosti že davno vse druge klerikalne Poštenemu človeku je Bicer težko Ms s tem »listom", ki laže, da je ,,glasilo 1 Slovencev". Najbolje bi tudi bilo, da into to cnnjo tja na gnoj. Ali ker je veadar-itkaj ponenmjemh revežov, ki iščejo na imaudo modrost v tem papirju, moramo ■ ter tja to omeuiti. A:-:o prelistamo vse kle-le časnike, nikjer ne bodemo našli toliko lili l»ži, kakor jih nakopiči vsaka številka V 29. .številki napada „Š Mii" zlasti Iml nraaamgga iz Svetnevasi, kateri je se- piiMojonevstrašenostjo tej gospodi neprijeten. naslovom „Razbojništvo' opsnje „S-Mir" «8nigga_ in ga imenuje vse mogoče. Lahko delo! ,,Š Mir" se zanaša na črne ljubljanske [e, za katere je zbežal. Zdi se nam juasani časnik podoben skritemu paglavcu, iz varnega zavetišča na mi- Iptdoce ljudi. Kdo bi se njegove zbesnelosti M? G. Kraaanigg bode pač z istim apetitom kakor da bi ga ,.Mir" hvalil. Nasprotno, i je sramota za vsacega Korošca, hvali „Š Mir", in čast za vsacega, ka- apada. Pa še nekaj treba omeniti! Km'' je že tako podivjan, da ne ve, da človek Ur je in ne „krepa" ali ne „crkne". Dosledno ti ta dohovniški list o naprednjakih, da »crknili" ali „krepali". To je pač višek _ik>e ljubezni! Niti smrt ni tej bandi sveta. jfet lastnik: ,,Š Mira" je podpisan katoliški du- hnik — prost Gregor E nspieler v Tinjah. Ifctoi nrednik ,,Š-Mlra" pa je gotovo monsig- orc. Dva visoka duhovnika se ne sramnjeti, izdajati list, ki je za javno loto, kar je strup za zdravje. Dva koroška nika se strinjata z lopovsko pisavo „S-Mira". Snkitoliska dul.ovna pišeta v vsaki številki, i|od,8 „crkajo", ako iavno bi morala vedeti ji katekizma, da smo vsi po božji podobi vstvar- |fii... Enspieler in Podgorc, vajina imena Ha vse to gnusno psovanje in obrekovanje! {Tidfa sta pred vsem poštenim svetom kriva in »orana za vso ,.M rovo" beštijalnostl Ta pečat, ■ fijiiovo znamenje, vama nikdo iz čela ne Zdaj se pač ne čudimo, da očitajo unjaki duhovniki koroškim svojim iiriism pijanost in posedanje ter krokanje Kajti le brezmejno vživanje alkohola 9 človeka tako degenerirati, tako potisniti [itstiliste živali, da ne razločuje več dobro od [ibega. Mi trdimo: Kar je nemoralnega aloiinekega, grdega in živinskega imfem koroškem ljudstvu, to imajo politic- [lidahovni — v prvi vrsti Einspieler ia Pod g o r c — na vesti! Preveč Odkritosti kažejo dr. Brejcovi haj-jtoi lemtertja. Zadnjič je bilo neko veliko pi-pwuije rdečbsrajčnih sokolov v Pragi. Seveda liso imeli zaostati prvaški klerikalci na Koro-jlem Ker pa jim je nfenda v volilnem boju |4obi5a zmanjkalo, da bi se sami peljali v Prago, [plai so tja le telegram. Škoda! Kako lepo ki bi.o videti, ko bi recimo monsignore Podgorc tihi čez »Bock" ali pa ko bi kazal župnik 'jSnton svojega rojstva grešne kosti v tankem jtto'.u! No, lepo bi bilo, pa ni šlo. 2a S vajini je to posebno škoda, ker bi se plzensko 'l^io njegovi slovanski duši gotovo bolj prileglo lego Seifritzovo. Torej — poslali so telegram, [Kuje tako-le glasil: »Od najsevernejše strani jiiitga SlovanBtva pošilja v veliki ideji Slovanske vzajemnosti zbranim brata noje Ukrene pozdrave politično društvo kolesih Slovencev. Nazdar! Dr. Janko Brejc, pred-kddk". — Dobro, — nazdar! Ali čudno: med [lihtami so očitali ti prvaki vsakemu napred- njakn, da je .Prus". Zdaj pa se imenujejo sami pristaši .velike* ideje ,slovanske vzajemnosti." Hm, hm! Panslavisti ste torej! Avstrija razbiti je vaš cilj, kajti v bratski složnosti s hrvatskimi cigani in srbskimi kraljemorilci hočete živeti. No, mi vam tega ne zavidamo. Vrata so odprta, — zapustite koroško deželico s ,cok in pokom" in odpotujte na Balkan, kjer vas gotovo že željno pričakujejo. Mi vsb radovoljni pustimo! Nazdar 1 • Grafenauer — blamirani Evropejec. Vrli naš orglar Grafenauer pravzaprav ni tako hudoben kakor je razvpit. Mož je ravno le orodje v roki politikujočih farjev in zato pač ne smemo od njega zahtevati, da bi imel posebno veliko pameti. Ali seratertja uide Grafenauerju jeziček, tako da ne ve kaj dela. Le z velikim trudom ga spravijo potem njegovi prijatelji zopet v red. Pri 4. seji državne zbornice ga je naš ljubi orglar že polomil. Že pred otvoritvijo seje in brez da bi mu predsednik to dovolil je pričel vpiti kakor zoboderec in hotel držati politični govor. Vpil je, da je novinec in ljudje so se mu prav iz srca smejali. Končno so ga potegnili njegovi prijatelji za frak zopet na svoj sedež. Blamirani orglar se baje precej jezi. Pa nič ne pomaga; se bodeš že poboljšal, dragi Grafenauer 1 Počasi, počasi gre vsaka stvar! Kadar kaj ne veš, pa vprašaj tistega, ki prižiga lampe v zbornici... Zmešalo se jim je I Komu neki? No, gospodom, ki sedijo vsled nerazsodnosti volilcev v občinskem zastopu občine Šele. Ti možakarji so: župan Jan. Džnik, Jan. Oražel, Plorijan Olip, Andrej Dovjak, Jan. Ogris, Simon Pristovnik, Urban Mak, Jan. Piskernik, M. Ogris. Jernej Oraže, Janez Roblek, Tomaž Olip, V. Šaaigovc. Pametnega ti po »Š Miru" vzgojeni možakarji nimajo opraviti. Zato delajo neumnosti, kakor jih le pri Ribničanih na Kranjskem doživimo. Očitali smo tamošnjemu župniku* par stvari, zaradi katerih bi nas lahko tožil, ko bi ne bile resnične. Ali ker je vse do pičice resnično, kar smo pisali o fojmoštrn Ivanu Nagel, zato je držal ta jezik za zobmi in molčal. Najel je pa svoje nepremišljene podrepnike, da napravijo — nekaj. Slavni občinski zastopniki so res na ta lim Bedli in dne 29. »rožnika" leta 1907 po Kristovem rojstvu so napravili sklep, v katerem nas psujejo in kažejo jezike, kakor otroci, ki jim gleda Še srajčica izza hlač. Ta svoj »sklep" so objavili v »Š-Miru". O ti modrijani! Ali mislite, da se bodemo jezili zaradi naše neumnosti?-*Ne, tega veselja vam ne napravimo. Le psujte naš list za „g>ft.no kroto"; nas to le veseli, ker vemo, da smo bič za slabe farje iu nahnjskane bedake. Zakaj pa se skrivate za ljubljanske porotnike? Zakaj pa ne imenujete našega dopisnika po imena, da bi vas za dolga vaša ušesa privlekel pred sodnijo? Sploh pa vas vprašamo: Kaj pa vas briga, kaj imamo mi z župnikom ? Brigajte se za-se, kajti vi niste bili voljeni, da branite slabe duhovnike! Ne vtikajte .svoje nosove v stvari, ki vas nič ne brigajo! Sicer pa bodemo odslej tem modrijanom tudi na prste gledali. Koliko vrčkov vina pa je župnik »špenderal", ker ste ga tako lepo branili ? Pojdite spat', možje, drugače se vam celi svet smeji! »Narodno šolo" v sv. Jakobu so torej sezidali. Zdaj so pa Korošci rešeni in edino župniku Bažunu se imajo zahvaliti, da jih še ni konec. Sol in to dobrih šol je sicer na Koroškem doBti. Ali prvaški odrešeniki bi radi šole, v katerih se vcepi slovenski deci že v najnežnejši mladosti divje sovraštvo proti nemškemu sosedu. Sole bi ti ljudje radi, iz katerih bi prihajali fanatiki kakor Brejc, Grafenauer, Podgorc e tutti qaanti. In zato zdaj to veliko veselje nad »narodno šolo* v St. Jakobu. Mi gospode gotovo ne zavidamo. Z veseljem jim pustimo veselje, da se pnstijo navduševati od kranjskih hnjskačev. Le ljudstvo se nam smili, kajti temu ljudstvu se laže, da se gre bogve za kaj, ko se gre vendar edino za prvaško-farškodohtorski žakelj... „Oer schwarze Huber', znani klerikalec, kateremu je bilo že marsikaj očitano še vedno nima dosti. Kakor znano je tožil svoj Čas urednika lista »Karntner Wochenblatt", ker mu je ta razne nečastne stvari očital. Urednik E. Maier-Hoffern pa je bil oproščen, ker je zamo-gel svojo trditev dokazati. Ceni Haber pa se je pritožil tudi na najvišje sodišče. Ali tožba je bila zavrnjena in klerikalni oderuh mora plačati vse troške. Mestna šparkasa v Celovcu je imela junija meseca sledeči promet: 272 strank je vložilo 65276 kron; 195 strank pa je dvignilo 58.654 kron. Obresti za vložbe znašajo 4%. Vlom. 3. t. so tatovi vlomili v barako „Pertagnolli" pri Malnicah. Blagajo, ki je tehtala dva centa in obsegala čez 4000 K, so našli ljudje drugi dan razbito v bližnem gozdu. Mrliča so našli v celovški okolici. Bila je to 17 letna Marija Puntschart, ki se je zastrupila. — Po svetu. Kmete klofutal je dekan iz Trnovega na Notranjskem. Zato je bil obsojen na 3 dni zapora ali 80 K globe. Mož je 2e preje enkrat sedel radi častikraje. Še to se manjka, da bi popi kmete pretepavali... Loterijski vrag. Leta 1906 se je Btavilo v Avstriji na loteriji nekaj čez 91 in pol milijonov krat. Skupno se je zastavilo čez 33 in pol milijonov kron. Stav se je pa dobilo za nekaj čez 1 milijon kron. Loterijski neumneži so znesli torej v loterijo 33 krat več nego so dobili. To je res — davek na neumnost. Iz črnega tabora. Pred okrožno sodnijo v Kremsu je bil obsojen župnik Johan Kern zaradi volilne sleparije na 300 K globe; poleg tega se mu je odvzelo volilno pravico »sa 6 let. Koliko takih sleparjev imamo na Štajerskem in Koroškem! Celo mesto uničeno. 17. junija je bila velikanska nevihta v mestu Trikkala na Sesalskem (Grško). Oblaki so se odtrgali in v par urah je bilo mesto uničeno. Mrtvih je nad 300. Lep župan. Zupan Schmitz amerikanskega mesta Sati Prancisko je bil obsojen na 5 let ječe zaradi sleparije. Gospodarske. Reja telet z mlekom. Nek nemški živinorejec piše: Navadno se prodaja teleta že v starosti 2—3 tednov mesarju, da se potem mleko prodaja, če pa lahko prodamo živa teleta po 48 v fant' in prodajamo mleko nič dražje, nego po 12 vin. liter, priporoča se, da pustimo teleta več časa sesati. Mi smo imeli n. pr. tele, ki je tehtalo ob rojstvu «0 fantov. Po 20 dneh tehtalo je to 130 funtov. Na dan je zadobilo toraj na teži 3 fante. Po zopet 20 dneh tehtalo je 230 funtov. Na dan je pridobilo v tem času toraj po 5 funtov teže. Krava je dajala okoli 15 litrov mleka na dan. Ce račnnimo živo težo po 48 vin. in vsak dan 15 1 mleka od krave, uporabilo se je mleko v prvih 20 dneh po 9 6 via. liter in v naslednjih 20 daeh po 16 vin. Na vsak način pa je meso po 40 daeh več vredno nego po 48 vin. fant. Kjer se ne more toraj mleko drago uporabiti, tam se izplača že rediti ž njim teleta za mesarje. Sa bolj ee izplača pa to za telet, ki jih mislimo vzgojiti. Na Gornjem Bavarskem dobivajo bikci, ki so 6 mesecev stari vsak dan okoli 15 1 mleka in če so posebno dragocene živali, celo 10 mesecev. Telice dobivajo polno mleko 3 mesece. Take z mlekom vzgojene živali razvijajo se mnogo bolj krepko in vedno premagajo one, katerim se je zgodaj odvzelo mleko, kajti v prvih mesecih življenja daje se živali podlagi za nadaljni razvoj. Ali naj se krava rabi za vožnjo ali ne ? — Na to vprašanje nam odgovarja skušnja odločno: da! Kot vozno živino pri nas razbijo krave le mali posestniki ; pri vožnji krave seveda ne zmorejo toliko moči, kot težki voli ali bistri konji. Lahka vožnja ima pa za krave to prednost, da se primerno gibljejo, kar jim je za zdravje basnjivo. V času, kadar moramo s kravo voziti, treba da ji dajemo nekaj več hrane, nego navadno; ob. enem moramo paziti, da je ne prisilimo v vožnji s preoblaganjem bremen ali s prenaglo vožnjo. Tudi ji moramo dati na dan vsaj po šest ur počitka. Paziti nam je pač treba posebno, da krave, kadar je breja, na noben način ne poškodujemo, par mesecev pred otelitvijo pa je celo ne zapregamo. Mjilna voda (mjilnica), za kaj naj se porabi? — Navadno se mjilna voda od pranja koj na gnojišča razliva, ker je mnogi ljudje ne vedo drugače porabiti. Tem bodi povedano, da 2 — 6 — je mjilna voda kaj izborno gnojilo za sadne drevje, vinske trte, cvetlice in travnike, posebe; še za preganjanje in uničevanje glist na zelniku in v posodah s cvetlicami. Pomniti pa je treba. da ne sme imeti ta voda v sebi klorovega apna. cicer bi več škodila, nego koristila. Pri zalivanju z rojilno vodo gliste kar kupoma lezejo ua vrb zemlje, da se lahko pokončajo. — Tndi se je rabila mjilna voda uspešno proti raznim gosenicam, mnšicam in drugim sovražnikom zele-njadi. Škropilo se je t njo in mrčes je bil pokončan ali pa vsaj pregnan. Ali se sme polagati živini krompir? — Saro* krompir ni dobro dajati živini, ker ima v lupini in v kaleh mnogo stropa solanina. Snrov krompir pronzroča tudi slab sir, ako nporabljamc mleko v ta namen. Pač pa se lahko krmi go vejo živino b kuhanim krompirjem, ker se stmt s knhanjem izgubi. Najboljši je parjen krompir V ta namen pa moramo imeti posebne kotle. katere si zamorejo nabaviti samo veči posestniki. S krmljenjem kuhanega krompirja" se bc živina debelela, posebno dobro pa vpliva kuhar-krompir na mlečnost. 15 kg na dan pa ga ne smemo dajati živini. Krompir ima namreč premalo beljakovine in zato ne moremo izključne ž njim krmiti. Tudi ne smemo kuhanega krom' pirja predolgo braniti, ker se rad pokiari. Na sprotno krompirju dajati moramo Živini peso it repo surovo, vendar razrezano. Za rezanje s* dobe posebne pripave. Kako zdraviti rane na konjskih kolenah? — če nam konj po nesreči pade na prednj nogi in zadobi s tem močno rano, izgubi konj; mnogo na vrednosti. Takega konja noče nikdo imeti. Da se rana zaceli in obraate z novo dlako, ravnati je tako-le: Konja, ki je padel, deti je t hlev ter mu rano oeliti s čisto mrzlo vodo, ah še boljše z vodo, v kateri se nahaja nekoliko lizola ali karbolne kisline, če nimamo popolnoma Čiste vode, je boljše nič ne prati, kajti z umazano vodo privedemo na rano glive, ki prouzročajo bolezen. Oprano rano posušiti je treba nato s čisto cunjo, ter pokriti z novo parolo, kakoršna se rabi za ovijanje ran. To parolo je oviti s flanelom in nad flanel je pritrditi uanjat ovitek. Tri do štiri dni naj bo potem konj v hlevu. Ovitek se nato previdno sname; posebno je paziti da se ne odtrga a pavolo Skorja, ki se je napravila nad rano. Konj se nato lahko nekoliko sprehodi a nazadnje je koleno vnovič oviti. Za 12 do 13 dni odpade grinta in pod njo se napravi nova koža, ki je obraščena s takimi dlakami, kakoršne so okoli kolena, če hočemo imeti mnogo mleka, polagajmo kravi mnogo soli. Sol kravo vžeja in zato pije več vode. Krava, ki je popila mnogo vede, napravi pa več mleka. To mleko pa je seveda bolj redko, nego tedaj, če krava malo pije. Tndi s krmljenjem vodene piče (pese) zadobimo več mleka, nego s krmljenjem posušene piče (s eenom). Pri zdravljenji raznih ran se moramo zlasti nato ozirati, da se rane popolnoma šele tedaj ozdravijo, kadar so odstranjeni iz njih vsi nezdravi deli.' Kratkomalo je potrebno da se varuje rano takoj pred vsako nečistostjo in da se rabi sredstva, ki hladijo ter branijo bolečinam. Dobro temu namenu služeče domače sredstvo je obče znana Pragersk* domača žavba iz apoteke B. Fragner, c. kr. dvorni liferent v Pragi, ki se dobiva tudi v tu. kajsnih apotekah (glej inzerat.) Loterijske številke. Gradec, dne 28. junija: Trst, dne 6. julija: 77, 31, 24, 41, 53. 6, 56, 58, 51, 90. AOm uupv dtMik lic. Hi Nova velika trgovina se je pričela v Csljn na kolodvorskem prostoru na voglu hiše hotela Stadt Wien od Johann-a Koss-a Velika zaloga vsakovrstnega modnega in peiilnega blaga za ženske, š t o fi in c a j g i za moške obleke, a m e r i k a n-s k i h in tudi drugih svilenih robcev, zelo močno belo platno za perilo in prtiče, srajce, kravate, ženskega dcuka (od fiberja) vozičkov za otroke od 6 gl. naprej in vsakovrstnega drugega blaga po zelo nizki ceni. Postrežba zelo solidna. Za obilni obiSk se priporoča. 3 Johann Koss, \J ou- oroča. trgovec. m WtT Jajca "•« knpnje po prav dobri ceni And. Suppanz, naku- povalec jajc v PtljU Rozmanova hiša blizo po \ sojilnice) in v Središču (Dečkova hiša). Lepo čisto rudečo vino okoli 40 hektolitrov se proda. Vabim kupce in gostilničarje, ki potrebujejo dobrega vina, naj se oglasijo. Matija Tekauc *19 Velika vas št. 23, pošta Leskovec pri Krškem. Vinogradno posestvo na okrajni cesti, 30 minnt od Celja v najlepšem okraju z vincerijo, stalam kletjo in prešo se takoj po nizki ceni proda. Več se izve pri lastnika R. Tabor, Celje, gospodska nlica 5. fiamburg-flinttika-Cinie. Najhitrejša voi nja po morja 5 dm, 7 nr, 38 minut. Redna direktna zve-m % brzo- in poitnimi par-niki, ki imajo dvojnate vijake, ta Hamburka do New-Yorka; dalje v Kanado, © Brazilijo, Argentinijo, Afrike. Natančnejša pojasnila daje Generalni agentura a »tajerike Bridec, IV., AiMmttratse tO, „0tterr. H«f," Zahtevajte brezplaž in franko moj veliki ilustrirani ceniki :-000 slikami oniklna&tih, srebrnih in ti urah, kakor o vsakovrstiih srebrniniM zlatninah, godbenih' inštrnm. robe iz j$ ^iMiui^Vlfi 'n usnJa P° prvotno^tovarniskili < ^^sA^-Jll! Niklnasta remonter ura..... "*? j I j! Sistem Roskopf-patent.....,jM %// i Švicarska originalna sistem Roskopf V Z)m patent-ura.........^ mjm/M Registrirana "Adler-Roskoof" niklasta ankor-ren onloar-uta .... J Srebrna rem.-ura ^Gloria* deh . . . J Srebrna rem.-ura z dvojnatim pokrivalo .....3ta Ura kukavica K 8-50, budilniea 2-90 kuhinjska ura K 3 „Schwarwalder"-ura K 280. Za vsako uro 3 letno pismeno Jamstvo. Nibene riiikelZ menjava ali pa se denar vrne. Prva tovarna za ure Hanns Konrad: v Mestu (Briix) št. 876 (Češko). Mlinarski učena se takoj sprejme, taisti dobi mesečno pla^f bo že z dvema letoma pomočnikom imen1 ali .freisprechan". Več se izve pri J*sef VVogrl umetni in valčni mlin, Ptujska goia na | pri Ptuju. Ženitna ponudba. Sem star 26 let, z dobrim zaslužkom, in prihranjenim 600 kron in želim dekleta od 20 do 30 let starega ali mlado vdovo brez otrok oženiti. Več se izve pri „Štajercu". 443 Jaz sem kupec za dobrogostilno s par orali zemlje, da se lahko 2 kravi redi; blizo Ptuja ali Maribora. Več pove upravništvo „Stajera" 448 Na prodaj Konjederskl aH šuberski posel (Abdekerei) kateri nosi na leto 3.000 K. Več pove Smidlech-ner Abdecker Csakathura Ogersko. 461 Oženjen viničar zastopen, delaven človek s tremi ali štirimi pomožnimi delavci se sprejme v sredi ali koncem oktobra v dobro vio-ccrlijo. Več «e izve pri gosp. Pack trgovec na Žbelovem (Plankenstein) pri Poljčanab. Sprejme se krepki in pridni pekovski učenec pod ugodnim pogojem. Naslov „Wiener Backerei Graz 466 Jalhofgasse 67 Trgovski učenec iz poštene hiše, zdrav in krepek, nemškega in slovenskega jezika zmoien se takoj po ugodnih pogijik sprejme pri Fru'z Hittereggeru trgovina mešanim blagom v Labudu (La-463 vamundu) Koroško Stanovalna hiša459 blizo Ptuja se proda; kaže za gostilno ali vrtnarijo ozir. primerna za penzionista; '/, ure od Ptuja; •/, orala zemljišča. Več pove uprav. „Stajerca.H Izvrstno, staro in novo vino prodaja Josef v Ptuju. Ornig Knjigoveški učenec iz dobre hiše in potrebno inSolan se takoj sprejme v knjigoveznici W. jilanke, v Ptuju. «6 Enonadstropna nova hiša z vrtom za vsak obrt spo-soboa z dvema štacunama več sob katere so zmiraj od' daie; 2 štacunska prostora blizo tovarne (Gevrerkschaften) se zaradi posebnih razmer po nizki ceni odda. Na hiši je pravica za točenje žganja vina in piva. Več se izve pri „Sta-jerco" 431 Dobro gostilno ali karijo £ri jr.estu ali v trgu išče J &' ob Koroschet« v Smi-helu pri Pliberku (Bleiburg) Kororko. 436 Hiša na prod Zavoljo posebnih__ proda po nizki ceni stropna nova liiSa v \ kjer so stalne dobre tot. Hiša je dobra za vsako j ima dva trgovska pros« več lepih sob, ki » | oddane strankam, nadil. voljenje totenje vina in ft ter pive; noleg jo vodaja, lep vrt. Naslov pove ui ništvo „Šla)era\i tt' m rt Harmoniki na vetra | Praktična novu Krasna giibal Ta instrument te nan hišah, štanrab, drtveai> šah itd. pritrdi in d sovi in akordi ie r manjšem vtlru res(p umetni vžitek. (Windspiel) so: in stane komad samo K 3- Razpošilja se povzetju Engf Musikwarei - V« Hanns Konradvl Nr. 876 na I Zahtevajte velik IM cenik z nad 30C" brezplačno in ________ prosto. Dve posesti s poslopjem (gozd. tnf travniki in njive" v Iij veliki cesti, fo\ wej^^ dvora, se pod ugofl^f goji prodajo oz::omi m najem dajo. NattgH jasnila dfije reOa^^^ g. Anton Sehvn^H v Polif*Bia i 10 Tiovan i ■met/,. [ostah aj. tans Wouk ^ovina z mešanim blagom, vinom in žganjem v Poličanih "^w p. t. občinstvu svojo bogato zalogo | špecerijskega blaga, kakor fine parne ^inberle, cibebe, kave, masti, jedilno olje, nit] itd. kakor tudi zalogo mannfaktnrnega blaga, štofi, druki, platno itd. Nakupuje it, jajca, maslo in poljske pridelke. Nakup jn prodaja |n pristna natnrna vina en gros in dobro vo žganje en gros in en detail. Zahtevajte 216 [la se Vam posije ilustrovani cenik z nad 100O slikami. ^ nat velik. Garancija več let Vsako ne brezoaoacno blago sn vzeme pri polni STOti nazaj. -fc.i Nr. 365 Srebrna dara-O.-A 4Bcl »ko reraentvar gold. " "" XX Kr. S22 Srebrna remeitvar 9 SA za gospode gold. O.OV Nr. 337 Srebrna anker 15 kamenjev TMI gold. 5, dvojni ,'.,-.() ^BB mantel gold. O •>" C Nr. 341 Srebrna anker dvojni mantel -^^p 15 kameniev, po- 7.Q.KA W "»»no ""»■» 8»U- ' ^ Anton Kiffmann največja zaloga nr srebrnega in zlatega blaga. Kksport v vse dežele. ' Marburg P I, Štajersko. ' CSIntvuo varovano! Mumkf trite Af MlitrryiiPftsrafo In Mik '■■>■». Vsake ponarejanje kaznivo ! Edino pristen je Thierryjev balsam z zeleno varstveno znamko z nuno. 12 majhnih ali 6 dvojnaiih steklenic ali vebka specijalna steklenica s patentnim zaklopom K 6"—. Thierryjeva centifolijsko mazilo za vse Se za tako stare rane, vnetja, poškodbe itd. 2 lončka K 3"50. Pošilja se samo po povzetju ali denar naprej. Te dve domači zdravili ste kot najboljši splošnoziani in slaroslavni. Naslavl.a naj se na lekarnarja A. Thierry v Pregradi Zaloga po skoro vseh lekarnah. Knjižice s tisočiizvrnih zahvalnih pisem zastonj in poStnine prosto. Prava britev iz Solinga nih hi-iaj- no ani imi hM l38 za vaako mojo britev prevzanen polnogaran-eijo, ker je vsaka iz najboljšega angleškega jekla izdelana. VO) Dobra britev, s fino polirano votlo bruSeno Jkliao, povsem ostra, črno pobran les in etui K 1.60 fUTOU. Posrtno dobra britev, najfinejše po-lirana V, votlo brušena, povsem ostra, črno L pol les in etui..............K 2.— JW.K03. Ista britev kot 8702. ali •/. TOlI° brušena K 260 Se. JIC6. Najtlnejša britev iz posebno dobrega dela V, votlo brušena, črno poliran les, povsem oslra in etui........... . . . K 2S0 Sfer, 8710. liredno fina britev v izborni izpeljavi L ■/, votlo bruseaa, črno pol. les, povsem ostra I i etui..................K 3.50 itd. 8715 mesto lesa prava slonova kost, 'I, votlo brušena povsem ostra, izvestno delo, tudi etui K 4 80 Tinfrii aparat za briti, jako ugoden in brez nevarnosti .................K 3.60 fawu za britve K 1.20, K 1.50 in K 2 —. fe° Hanns Konrad rT£un?B^ka Stev. 876 (ČeSko.)' noti ilustrovan cenik z nad 3000 slikan.! zastonj in franko. 642 IASTIN faktorja pl. Trnk6czyja krmilno varstveno sredstvo se dobiva P pri trgovcih le pod imenom Maatin. Previdni dec ga primeša krmi vsaki domaČi živali. Najvišje p na razslavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo z mastinora. Tovarniška zaloga: lekarnar Trakte y, Ljubljana. 61 Hranilnica (šparkasa) mestne občine Celje vpeljala je v interesa prebivalstva domače hranilne blagajnice (Heimsparkassen) == in to s 15. julijem 1907« ===== Te domače blagajnice, ki so se na Avstrijskem od svojega obstoja sem hitro med pu-blikom razširile in ki se razveseljujejo povsod pri Stedljivih ljadeh, zlasti pa pri manj premožnemu. ljudstvu velikega prijateljstva, dajejo posebno najboljšo priliko, pospešiti štedljivost in na ta način malim štedljivcem omogočiti polagoma povečanje njih malega premoženja. Vsakdo, ki vloži pri podpisani hranilnici najmanje 4 K, dobi na željo domačo blagajnico domu. —; Vloge v domačo blagajno se sprejemajo od 15. julija 1907 naprej vsak pondelek in četrtek od 9 do pol 12 ure dopoldne. Podrobnejša oznanila obsegajo vložne knjižice domače hranilnice. Ravnateljstvo mestne hranilnice celjske. 446 141 ■ Okrajna hranilnica (šparkasa) v Rogatcu Obrestuje hranilne vloge na rložne knjižice do ===== 5.000 kron z 4*|4 procenti. =========== Obresti se dopiše vsako pol leto h kapitalu in se jih zopet obrestuje. — Davek na rente poplača neposredno hranilnica sama brez vsacega odpisa pri imetju Strank. Obresti za hipotečna posojila h\ °|0, za menice (Wechsel) 6°(o ===== Klearing-promet c. k. poštne hranilnice, šek-konto št. 41774. === Zistem domačih 452 blagajen. Red Star Line, Antwerpen Prve vrste parobrodi. — Naravnost Dret prekladanja v New-York in v Filadel- fljo. — Dobra hrana — Izborn«. oprava na ladji. — Nizke vozne cene. Pojasnila daje Red Star Line, 20, VViedener Giirtei na Dunaii aH Franc Dolenc, konc. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice Stev 41. °*? K*ftKKXK*ftKKKKKKftKKfttt Domača pijača narejena z ,.Mostin" da izvrstno pijačo in je je najboljše nadomestilo za pristni eadni mošt „Mo3tin" je sestavina naravnih substanc in vsled tega neškodljiv ter vpliva ta pi- jača na človeka oživljajoče in pospešuje prebavo. 300 I. te pijače narejene z „Mostin" stane 4 gld, 80 kr. .Mostin" se dobi pri Janezu P o s c h, špecerijska trgovina, Maribor, Koroška nlica 20. 449 Kupčijska prilika. Lepo posestvo na veliki cesti iz 12 oralov zemlje obstoječe, vinograd, nekaj gozda travniki in njive Zidana hiša sposobna za trgovski posel ima 3 štacunarske sobe 7 stanovalnih sob, vel-bane kleti zidane velbane stale in kovačijo. Vse v najboljšem stanu 10 minut od fabrike Natančneje se izve pri Vincenc Prešern v Poli-= čanah = 447 OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Dva bolniška strežnika V splošni bolnišnici v Mariboru sprejmeta se takoj v službo. Plača za vsacega 20 K na mesec, prosto stanovanje in hrano. 4&0 OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO !•"* Izgubil je neki uradnik od užitnega davka od Pacing do Ptuja blizo 2.000 kron z mesečnimi računi vred. Ker je omenjeni v veliki zadregi in trpi strašno škodo, se ponižno lepo prosi, kdor bo našel denar naj ga izroči pri policiji ali pa pri mestnem uradu v Ptuju proti dobremu plačilo nazaj. 458 XXKKKKXKKKKXlCKKIOiKKrt 04 Uradne ure I za poslovanje s strankami ob de-I lavnikih od 8-12 ure. priporoča se glede vsa- kega med hranilnične zadeve spada-jočega posredovanja, istotako tudi za posredo vanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. Občenje z avst. ogersko banko. Ravnateljstvo. Namesto 18 kron samo 8 kron m Namesto 18 K samo 8 K Krasne Anker Eem. ure za gospode iz Gloria srebra 8 tremi močnimi lepo gra-viranimi pokrovi, 10 kamenčkov, natanko idoče, se pošiljajo po poStnim povzetju za samo 8 K in se vsakemn kupen prida 3 letna pismena garancija H. WEISS = tovarna za ure Dunaj Sechshaus/S ------ oooooooooooooooooooo = Tovarna za poljedelske stroje ===== C. Prosch-a v Celovcu* priporoča izboljšane vitale (Gopel) mlatilnice z najnovejšimi tečaji (lagerji), lahko tekoče- Dalje stroje za rezanico delati, trijerje in mline za šrot. Kupcu se postavi vsak stioj na njegovo železnicno postajo voznine prosto. Prodaja se tudi na obroke, ceniki se pošiljajo poštnine --------- prosto in zastonj. "■ Lastna zaloga v Mariboru v Vikringhof ulici 393 OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Fabrika za poljedelske in vinogradniške mašine Josef Dangls Wtw. Grleisdorf EriporoSs najnovejše „G8peln", mlatilne stroje, masine za rezanje rine, Srot-mline, za rezanje repe, „Maisrebler", tribure, pumpe za gnojnico, brana za mah (Moos-egge), konjske mrvne grablje, ročne grablje, vile za mrvo, kose za travo in žitje, najnovejše sadne mline s kamnitimi valjčki in za-cinarimi „Vorbrecherji". hidravlične preše (z original Oberdruck-Diff-Hebelpresswerke Patent Duch-seher (z največjim uspehom), ki se dobiji le pri meni, Angleški „Gusstahlmesser". Rezervni deli. Prodaja mašin tudi na čas in garancijo. Ceniki zastonj in frank o. 282 XXXXXXXXXXXXXXXXXXX Pisarno za posestYO in od oblasti dovoljena in protokolirana. Kari Kržižek, Maribor, Bnrggasse g preskrbuje naknp in prodajo graščin in posestev, tovarniških podjetij vsake vrste, stanovanj, vil, letovišč, mlinov, prostorov za zgradbe, njiv, travnikov in gozdov itd., dalje preskrbuje poso- == jila na prvo in drugo vlogo. — Sam prodam v Mariboru veliko število najraz-ličnejih lepih in jako cenih posestev, kakor tudi v raznih večjih krajih po spodnještajerski deželi, Pojasnila dajem vsak čas in brezplačno. 327 Prtiči (Plahte) *10 za pojstle iz domačega platna se dobivajo samo =r=z v ta novi veliki trgovini =z= Johana Koss v Celju ===== po gld. 1*30 = Tjra na perpendikelj z bilom (Schlagwerk)K10.5O v, lepo poliranem kostna .z orehovega lesa, 30 ur idoča, z belo cifernico, 61 cm visoka K 10.50. Ista, 14 dnij idoca, z bilom (Schlanverk) na uro in na pol ure . . . .K U"20 Bile stično zvonenjn v stolpu zviša cono Eri prvi uri za K 1.—, pri drugi za . 1-50. Te ure so vsled svoje vrednosti in krasot« elegantni predmet v pohištva. Za vsako uro S leta pismene garancije. Razpošilja po povzetju HANNS KONRAD Prva tovarna ur v Mostu (Br8x) St. 876 (Češko). . Bogato ilustrovani ceniki z nad 3000 podobami se pošljejo _________po zahtevi vsakomur zastonj in franko. _6jg_ V ptujskem mestnem soparnem kopališču k dobijo odsihmal kepele S hlapenom po sled*-žih jako znižanih cenah. Vsak navaden dan ob I uri pepsldan in vsake nedeljo in vsak praznik SB Vili Uri predptldan za 60 vin.2(30 krajcarjev.) m Vedstvs ptujskega mestnega kspaiiiča (Pettauer Badeanstart). Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju »raven klalnice hi plinarske hiše" postavljena je nova parna žaga vsakemn v porabo. Vcakemu se lea hlodi, itd. po zahtevi takoj razlaga. Vsakdo pa ime tudi aam oblati, vrtati in •pahati i. t. d. 68 Jos. Kasimir, Pti trgovina s špecerijo, materijalom, blagom, skladišče pive bratov Reinii Priporočam: I Dobri sir, najboljše salame, kisle vod malinov sok, najboljša žgana kava! Redilni prašek za konje, svinje, redilno apno! — Karbolinej, ter oljnate barve, lak, čepic ME" Peljem le dobro blago po najnižjih cenah in vedno reelDO dobro postrežbo; Omenim še, da se nahaja i govina le v lastni hiši, kjer je bila preje glavna tibii tikal TBM Styria-bicikelni i (Strassenrad)pol 160 Stvria-bicik najfinejši (Strasseiti —--^g po K 180K200 Stali ■^ bicikelni (Halbn Maschine po K 240 Styria-bicikelni (Lit Herrenrad und Strassenrenner mit Patenta. -------Doppelglockenlager po K 280 ===| Že rabljene, toda še prav dobre bicikelne prodajan 80, 100 K. Na obroke (rate) po ugodni pogoji pro samo zanesljivim kupcem in proti dvanajst nema poplačilu in sicer samo nova koles«. zahtevanje vsakomur, ki misli bicikel kupiti, zastonj. Styria-bicikelni so dandanašnji najimeuil fabrikati. Največja tovarna Da Avstrijskem izdeluje bicikelne kakor tudi posamezne dele. V zalogi imava tndi vse posamezne dele kelnov in tndi Reithoferjeve zračne cevi | schliiuche und Laufmiintel). Brata Slawitsch, nTSi^ Naro&Ia naj se pošljejo zastopnikoma, ker fahrika posuta 335 koles ne razpcdilja iu ne proda. Rane vseh vrst naj se varujejo 8/crbno pred vsako nečistostjo, kajti vsled te postane lahko najmanjša rana aevarna in velika. Že 40 let sem se rabi omehkajočo Pragsrsko doniu žavbo kot zanesljivo obvezno sredstvo. Ista varuje nm, zmanjša vnetje in bolečine, vpliva hladilno in sploh zdravljenje. —__, aV razpoSUja se v»ak dan "»Q , lctla doza 70 vin., '/, 50 vin. po posti proti naprej-placilu 3 K 16 vin. se posije franko 4 doz, za 7 K pa 10 doz, in to na vse avstro-ogrske Stacijone. Vsa delti zavitkov imajo postavno van znamko. ===== Glavni depot: B. FRAGNER, e. t d.orni llferant Apoteka >zum schwarzen Adler« Praga Kleineseite, Ecke der Nerudagase No. 20i Skladišče v apotekah Austro-Ogrske. Na prodaj je lepo posestvo, 7» ure boda od Štor ob iz 3870 Ar izvrstno obdelanega vino, 3"67 Ar travnika z sadnim drevjem, hiše, svinjaka, dervarnice, vse zidano, z opeko hiša ima 3 lepe sobe s popolno hišno o; stiskalnica. Več pove lastnik Franz Pegenau n» 6| harjih 29 pri Celju. Kakor ima vse, kar je svoje posnemovalce, I v novejšem času tudi neka nesolidna konkurenca p za-se renome staroznanih Rogaških liiineralnihnj (lastnina štajerske dežele). Omenimo torej, le „Tempelquelle in „Styria Quelle" pravi r kisli vodi. Pazi vedno na našo znamko, ki inn' teh imen štajerski deželni žreb (panter) in na | Rohitscher. xxxxxxxxxxxxx: Svarilo! Udajntelj in odgovorni urednik: Kari Linhart li-k: W. Blanke v Ptuja 2277