dsn mM lu uruslkoT. dally except Saturday«. gmaUy* and Holidays PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote Uredniški In up revu liki prostori! MST South Lawndalo An Otttee of Publication «007 South Lawndalo Ava Telephon«. Rockwell 4M« JJTO-YEAR XXXIX lista J« SlOO iS^cüaüS' 2 ÏLSTtlSî CHICAGO 23. ILL.. TOREK. U. MARCA (MARCH U). 1947 Subscription 99.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 49 Acceptance for mailing at special rate of postage provided for M section 1103, Act of Oct 9. 191T, authorized on Juno 4. 1919 1--■ ■ •--- Konferenca zunanjih ministro [štirih velesil v Moskvi I Visoki ruski uradniki pozdravili ameriškega državnega tajnika Marshalla. Diskuzije o razorožitvi in demilitarizaciji Nemčije Moskva. 10. marca.—Ameriški [državni tajnik George C. Marshall je dospel z letalom iz Berlina v Moskvo, kjer se bo danes pričela konferenca zunanjih ministrov štirih velesil. Na letali-iču so ga sprejeli in pozdravili zunanji podminister Andrej Viski in drugi visoki ruski u-idniki. Marshall je izrazil upanje, da io zunanji ministri premagali [potežkoče, sestavili mirovni pogodbi za Nemčijo in Avstrijo in išili druge probleme. Konfe-Irenco v palači, v kateri je glavni stan sovjetske letalske industrije. bo odprl ruski zunanji mini-ter Molotov. "Naša naloga je važna," je reji Marshall po prihodu v Moštvo. "Tiče se vsega človeštva, lile so potežkoče v pogajanjih zvezi z drugimi mirovnimi pogodbami v prošlosti, katere pa smo premagali. Popolnoma sem iverjen, da bomo dosegli spora-ime na moskovski konferenci v jrilog svetovnemu miru." Marshall se je po sprejemnih »remonijah na moskovskem le-ilišcu odpeljal v palačo Spaso, iradno rezidenco ameriškega >slanika W. B. Smitha. Nekaj ir pozneje je Marshalla obiskal britski zunanji minister Ernest evin, ki je dospel v Moskvo z lakom zadnjo soboto. Z vla-om je dospel v Moskvo tu-i francoski zunanji minister rges Bidault. Letalo, s katerim se je Marali pripeljal v Moskvo, je pre-etelo razdaljo med'Berlinom in sko prestolnico v štirih urah 20 minutah. V tem so bili ohn F. Dulles, svetovalec re-ublikanske stranke o zunanjih adevah; Charles E. Bohlen, ve-ičak o Rusiji; H. F. Matthews, direktor urada za evropske ža-deve državnega departmentu; Hobert Murphy, politični ve-fcak, in vojaški stražniki. Nekaj minut pozneje je dospel letalom v Moskvo general Mark Clark, poveljnik ameriške okupacijske sile v Avstriji. On «e je takoj po pristanku odpeljal v rezidenco ameriškega podanika. Kakor Marshall, je tudi Clark izrazil upanje, da bo -ežen sporazum o mirovni po-»odbi za Avstrijo in Nemčijo. Delni uspeh v diskuzijah o mirovni pogodbi za Avstrijo je M dosežen na londonski konferenci namestnikov zunajih mi-n">trov štirih velesil. Dve spor-¡» vprašanji nista bili rešeni na «) Konferenci. Eno je zahteva Jugoslavije, da mora dobiti slovensko Koroško, drugo pa zade- Va nemške«a premoženja v Av- «triji. S Marshall je pred odhodom iz Berlina v Moskvo dejal, da bo na konferenci zunanjih ministrov pritiskal za sklenitev 40-letnega pakta med štirimi velesilami o razorožitvi in demilitarizaciji Nemčije. Izjavil je, da bi sklenitev takega pakta odpravila mnogo potežkoč in zaprek ter pospešila dosego sporazuma o mirovni pogodbi za Nemčijo in Avstrijo. Sklenitev pakta je predlagal bivši ameriški državni tajnik James F. Byrnes. Marshall je dejal, da Byrnesov predlog je v bistvu ameriška deklaracija, da se Združene države v polnem obsegu zavedajo odgovornosti napram Evropi in vsemu svetu. Vojaški denar potegnjen iz obtoka »T • • «vi • Trije ameriški častniki aretirani Frankfurt. Nemčija. 10. mar-, ca.—Devet oseb, med temi trije ameriški vojaški častniki, je bilo aretiranih potem, ko so uradniki zakladnega in vojnega depart-menta odredili akcijo proti ponarejevalcem in onim, ki grma-dijo vojaški denar. General Joseph T. MacNar-oey. poveljnik ameriških okupacijskih sil v Evropi, je odredil potegnitev vojaškega denarja iz obtoka. Ta bo nadomeščen z novim denarjem, da se preprečijo špekulacije. On je naznanil, da bo slična akcija podvzeta v vseh krajih, kjer so ameriške okupacijske sile. Vsi oni, ki imajo vojaški denar, so bili instruirani, naj ga izmenjajo za novega ta teden. Korak je povezan z zatiranjem črnih tržišč. Naznanilo pravi, da bo slično odredbo uveljavil general Dou-glas MacArthur, poveljnik ameriških okupacijskih sil na Japonskem. Domače vesti Is Clovolanda Cleveland.—Po dolgi bolezni je v bolnišnici umrla Josephine Vahčič, stara 77 let, doma s Krasa, v Ameriki 40 let. Tukaj zapušča hčer in sestro, v starem kraju pa brata in dve sestri.— Umrl je Henry Verhun, samski in brez sorodnikov.—V bolnišnici St. Alexis se nahaja Louis Ko-žel iz Collinwooda, v bolnišnici Glenville pa Mary Cuk.—Iz bolnišnice se je vrnila Barbara Eržen iz Collinwooda.—Pri družin? Joseph Marzlikar v Euclidu so se oglasile rojenice in pustile hčerko. — V bolnišnici je u-mrl Anton Roytz, star 57 let, doma iz Vrbice pri Ilirski Bistrici. Tukaj zapušča tri sinove in šest hčera ter sestro Mary Mi-lavec, v Pennsylvaniji pa dru,fo sestro. Pri družini Eddie Sus-taršič so se oglasile rojenice in pustile prvorojenčka.—V domači zdravniški oskrbi se nahaja Anna Picely iz Collinwooda, prav tako Frank Hiti, ki boleha za sladkorno boleznijo in so mu nedavno odrezali nogo. Smrt mladeniča Trafford, Pa.—Dne 3. febr. t e je smrtno ponesrečil z gasolin-skim plinom (carbon monoxide) Jack L. Runtich, star 24 let, član društva 629 SNPJ. Pri bojni mornarici je služil zadnjih šest let in imel ¿in ''Chief Petty Officer", Zapušča mater, tri sestre in šest bratov. Mornarični department svari pred minami Washington, D. C., 10. marca. Mornarični department je objavil svarilo pred minami, ki so se odtrgale in sedaj plovejo po morjih. Vse so bile položene v vojnem času. Svarilo je bilo naslovljeno kapitanom parnikov. Mornarični department je naznanil ustanovitev posebnih skupin za uničevanje min. AMERIKA se vedno podpira KAIŠEK0V0 vlado na kitajskem J*n*n. KitaUka. 10. marca.- Knlaj, vodilni diplomat .. ,v k"munistične stranke, ™*jc,iz,i Ameriko, da še vedMO vlado generalisima Ci-| ■« Ka-.seka. Pomoč tej vladi ' *«'ja nego je bila. preden je' J<*"rKe C Marshall imeno-ameriškega državnega '«jniKa. m T ka ",e dejal EnUJ' K u,cno ,n vojaško pomoč liko Zavz*l« je ob- u "'" iil. dasi ameriški krogi w . 1 ? držali posojilo v ut "Z11' ia»dedolarjev. K«i-r v m> vzdržuje na kr Ji r ' r 'ko f,nan*™> in vo-n, /iT""0" Ce bi ji bila po-n)ena. bi bila U vla-^;'^"^lavljena." obdolžitev na i ki v 7 fun*"jimi časnikarji. v Jenan. On je i-»no vJoRo v pogajanjih. katerih cilj je bil dosega sporazuma med centralno kitajsko vlado in komunisti Jn končanje civilne vojne. Marshsli, ki je bil posebni Trumanov odposlanec na Kitajskem, je priznal, da so se njegova prizadevanja za spravo med centralno vlado in komunisti izjalovila. Komunistični genersl je dejal, da se je situacija na Kitajskem, odkar je Marshall zapustil de želo. poslabšala. Dokazano je. ds Amerika ne drži dane bese de glede nevmešavanjs v kitajske notranje zadeve. Poročilo trdi, da se je Kaiše kova vlada obrnila na Ameriko s prošnjo, naj ji omogoči nakup orožja, streliva in drugega vojnega materiala v vsoti 975.000.-000. da bo lahko nadaljevala vojno proti komunističnim jd ls m. Francoeke čete dobi-vajo britsko orožje Pariz, 10. marca.—Uradno poročilo priznava, da so francoske čete v Indokini dobile v zadnjih šestnajstih mesecih britsko orožje, strelivo in drugi vojni material v vrednosti $70,000,000. Francoske čete so zavojevane v ljutih bitkah z domačini v Indokini, ki zahtevajo neodvisnost in odcepitev dežele od Francije. Jugoslovanski zločinci pobegnili Premoženje bivšega kralja konflscirano Rim. 10. marca.«~List Unita, glasilo italijanske komunistične stranke, poroča, da je 30 hrvaških ustašev in vojnih zločincev pobegnilo iz Genove 5. marca. Ukrcali so se na parnik Philip-pa, ki je odrinil proti Argentini. Med ubežniki so general Vladimir Kreč, bivši šef hrvaške letalske sile pod vlado Paveliča, Hitlerjeve lutke; Jurej Vrantič, bivši šef hrvaške tajne policije; Radomil Vergovič, bivši načelnik hrvaške državne policije, in general Josip Tomlijanovič, bivši poveljnik ustaške vojaške posadke v Liki. Belgrad. 10. marca. — Borba glasilo komunističnf stranke, je obdolžila Vatikan, da je s pomočjo britskih in ameriških okupacijskih avtoritet v Italiji omogočil beg jugoslovanskim vojnim zločincem v Argentino. Predsedstvo narodne skupščine je izdalo odredbo glede konfiskacije premoženja bivšega kralja Petra in članov njegove družine, zaeno pa jim je odvzelo jugoslovansko državljanstvo. Peter se nahaja v Izgnanstvu v St. Moritzu, Švica. V odredbi so omenjeni Aleksander, sin bivšega kralja, njegova mati Marija, dva brata, To-mislav in Andrej, bivši regent Pavel, njegova žena Olga, sinova, Aleksander in Nikola, ter hči Elizabeta. Rudarski uniji naloiili asesment Morgan town, W. Va., 10. mar ca.—Dve krajevni rudarski uniji v okraju Monongalia sta naloiili dodatni asesment članom. Ta je dolar na vsakega člana. Uniji sta prevzeli del kazni v vsoti $10,000, katero je federalni sodnik T. Alan Goldsborough naložil Johnu L. Lewiau, predsedniku UMWA. Konvencija bratov• ¡čine strojevodij Cleveland, O., 10. marca.—Tu se je danes pričela konvencija bratovščine strojevodij. Več sto delegatov je prišlo na konvencijo. Glavna razprava bo o reviziji določb ustave bratovščine. ekonomski dogovor med rusijo inpousko Poljska bo dobila poao-jilo $28,855,000 v zlatu POSPEŠITEV REPA-TRIACIJE POLJAKOV Moskva. 10. marca,—Prijateljska pogajanja med sovjetsko vlado in poljsko delegacijo, kateri načeluje premier Josef Cy-rankiewicz, so bila uspešno zaključena. Trajala so devet dni. Pogajanja so rezultirala v sklenitvi ekonomskega dogovora med Rusijo in Poljsko. V smislu tega dogovora bo Poljaka dobila od Rusije posojilo $28,855,-000 v zlatu. Značilno je, ker je bil dogovor sklenjen v momentu disku-zij med reprezentanti Poljske In Velike Britanije v Londonu. Velika Britanija še vedno drži poljsko rezervo zlata v vrednosti $28,000,000. Ta rezerva, kakor izgleda, bo ostala v Veliki Britaniji. Poljska bo dobila zlato iz drugega vira—ruskega. Predsednik nove poljske vlade je lahko zadovoljen z doseženim uspehom. Člani poljske delegacije so bili gostje premierja Stalina na banketu v Kremlinu, nakar so odpotovali domov. Sklenjeni dogovor določa znižanje dovoza premoga iz nemških pokrajin, ki so prišle pod Poljsko, v Rusijo za 50 odstotkov. Sovjetska unija se je ob vezala, da bo pošiljala Poljski železniško opremo. To bo omogočilo raztegnitev prometa na železnici Krakov Katomicz-Pr zemysl. Promet na progi te že leznice, ki je, bila razdejana v vojnem Času, je bil vzpostavljen v novembru preteklega leta | Rusija bo nudila Poljski tudi kredite za dobavljanje vojaške opreme, poleg tega pa sta se dr žavi izrekli za kooperacijo na polju znanosti in tehnike. Sporazum je bil dosežen glede re patriacije Poljakov, med temi onih, ki so bili nemški državlja nI. Poljska bo dobila del nem ške mornarice v prihodnjih ted nih. •••iMotS Čiosto-Uici IN KfcRttt * 33 Pot od "aeprte" delavnica do saprtja delavnice — tovarno. Kritika Marshallo-vih svetovalcev Dulles, Clark in ' Draper imenovani Moskva. 10. marca.—Sovjetska revija Novi čas je objavila serijo Člankov z ostro obsodbo ameriške in britske politike v Nemčiji in Avstriji in kritiko treh svetovalcev ameriškega državnega tajnika Marshalla, ki so Člani ameriške delegacije na konferenci zunanjih ministrov Štirih veleail v Moskvi. Svetovalci so John F. Dulles in generala Mark Clark in William Draper. Novi čaa je obsodil ameriško-britski načrt glede fo-deralizirane politične strukture v Nemčiji. Označil ga je sa "megleno formulo" in sredstvo. Na podlagi te formule skušajo ameriški in britski kapitalisti zapleniti vire bogastva v okupacijskih conah v Nemčiji in zgraditi kitajski zid med zapadnimi in vzhodnimi conami. • Revija naglaša, da je vprašanje v ospredju, ali na) Nemčija postane mirna država ali pa va-zalka ameriškega in britakoga imperializma. Glasnik britskega imperializma je bivši premier Churchill, ameriškega pa Dulles. V drugem članku je revija ostro obsodila ameriško ln britsko politiko v Avstriji. Okrcala je generala Clarka, vrhovnega poveljnika ameriške okupacijske sile v Avstriji, ker je na konferenci namestnikov zuna-njih ministrov v Londonu vodil opozicijo proti zasegi nemškega premoženja v Avstriji. Naglasi la je, da ;io Clark Ignoriral dogovore, sklanjane na konferenci velike trojice v Potadamu, Nemčija. Člani ameriške posadke aretirani Jeruzalem, Palestins, 10. mar ca.—Britske avtoritete so areti rale 23 ameriških mornarjev članov possdke punhika Bon Hecht, ki je pripeljal 594 Židov skih beguncev. Vsi mornarji bodo postsvljeni pred britsko so-sodišče v Hajfi na obtožbo, da so skušali Izkrcati begunce v Pale stini. Ako bodo spoznani za kri ve, bodo obsojeni v zapor, Mak simslna kazen Je osem let za pora. Nemški komunisti za centralno vlado Frankfurt, Nemčija, 10. mar ca.—Zahteve, da mora Nemčija dobiti centralno vlado, so se sli šale na masnem shodu, katerega je sklicala nemška komunistična stranka, (ilavna govornika nu h hodu ita bila Otto Orot« wohl In Wilhelm Pick, sonačelnika komunistične stranke. dolga stavka avtnihdelavcev zaključena Stav kar ji se bodo vrnili na delo na podlagi nove pogodbe ZVIŠANJE PRODUKCIJE NAPOVEDANO Rscine, Wis.. 10. marca.— Stavka, katero je oklicala krajevna aftna unija CIO proti J. I. Case Co., katera izdeluje poljo-delske stroje, je bila končana. Oklicana je bila 26. decembra 1. 1U45 in trajala je 439 dni. Cez 6,000 delavcev je bilo za vojevanih V stavki. Kompanija ima tovarne tudi v Rockfordu in Hock Islandu, 111., In Burllngto-nu, la. Stavka je bila preklicana po sklenitvi .nove pogodbe med u-nijo in kompanijo. Člani unije so včeraj na masnem shodu o-dobrill pogodbo, Ta določa mod drugim zvišanje plače za povprečno 25 centov na uro, daljše letne počitnice in izboljšanje delovnih pogojev. Nova pogodba ne določa zaprte delavnice in ne odbijanja prispevkov za unijo po kiynpanijl. Theodore Johnson, podpredsednik kompanije, je dajal, da gre zasluga za izravnavo konflikta Johnu W. Gibsonu, po možnemu delavskemu tajniku, ki je prevzel vlogo posredovalca. "Brez Gibsonove pomoči konflikt še ne bi bil končan," je rekel Johnson. Gibson je prevzel vlogo posre-dovalca potem, ko se ja unlia pritožila, da se L. R. Clausen, predsednik kom penile, noče pogajati. "Sklenitev pogodba dokazuje, da je dosega sporazuma mogoča, ako obe stranki demonstrirata dobro voljo," je rekel Gibson. "S kolektivnim pogajanjem se lahko odstranijo vse o-vire." Uradnike kompanije so nazna* nili obnovo obrata. Pričakuje ae, da se bo večina delavcev danes vrnila na delo. Johnson je nspovedal zvišanje produkcije, ko bodo vse tovarne obratovale s polno paro. Sodi ae, da so stavkarjl izgu* bili skoro dvajset milijonov dolarjev v plačah zaradi stavke. Mednarodna avtna unija Ja po* trošila čez $400,000 v obliki pomoči stavkarjem in njihovim družinam. Naznanilo o dosegi sporazuma in končanju stavke je objavil Harvev Kltzman, predsednik krajevne avtne uni« Je. Parnik na reki Jang t se zgorel Nanking, Kitajska, 10. marca. —Kitajski potniški parnik )e zgorel na reki Jangtse, Najmanj ! 150 potnikov je izgubilo živijo 1 nje. rusua zavrnila predlog glede preiskave situacije na-ogrskem Moskva, 10, marca.—General Svirtdov, ruski načelnik zavezniške komisije za kontrolo Ogr ake, Je zavrnil ameriški predlog glede skupne preiskave »edsni« situacije ns Ogrskem. Vsebino smeriške note in ruskegs odgo vora Je objavila uradfcs ruaka časniška agentura Taaa. Amerika Je v noti, katero Je podprla Velika Britanija, obdol žila Ruaijo zarote ns Ogrskem, katere namen je bil «trmoglav Ijenje sedsnje ograke vlade in ustanovitev diktature. Ameri. ška nota Je zahtevala preiakavo ozadia aretacije Bele Kovacia, člana ogrskeits parlamenta in bivšega tajnika stranke mal*h posestnikov, ki ima večino sede žev v parlamentu. Kovacs Je bil sretiran 26 feb rusrja na obtožbo sodelovanja s protisov|etako teroristično orga nUacijo. Amerika je protest rala proti aretaciji, zaeno pa Je naglaaila, da se ruski general Svirtdov ni prej posvetoval s predatsvmkoma Amerike in Velike Britanije v zavezniški ko | misiji za kontrolo Ograke. Po | udarila je tudi. da so obdoliitve proti Kovacsu brez podlage in | da aovj« Uka akcija je v bistvu vme&avunje v ogrske notranje /adeve. Kviridov je odločno zavrnil ">• I čitek, da je aretacija Kovacaa aovjetako vmešavanje v ogrske notranje zadeve Ameriški pred* log za pifiakavo bi bil, če bi gs Rusija spreiela. direktna inter* venci Ja v ogrske notranje za- deve. Noto s protestom proti aretacij* Kovacaa je poslal sovjetski vlsdi ameriški državni tajnik Marahall pred odhodom v Moa kvo ns konferenco zunanjih ml nistrov štirih velesil. PROSVETA 11 "'i' ' PROSVETA THE ENLIGHTENMENT OLA 3HD DI LASTNINA SLOVENSKE NAJIODNE JEONOTE TOREK, 11, MARO, ..n n ZdratoM drü?» (lim CMcap) In aa tot«. $3.00 aa pol leta. SI JO M ¿•trt teta; M Cook Co« 17.50 m telo leto. Mb aa pol letat m----------- Subscription ratet: for the United States (except Chlcafo) and Canada $*J0Q par rear. Chicago and Cook County fTJ« pav rtv. countrtet 01.00 par root. Cona Of lasov po dogovora. Jlokopial dopisov bt ______ ^ , r aa ne vsaisjo. Rokopisi literarna raabina (trtico. |t»fii pesmi Ud.) se vrnejo pošiljatelju te v slučaju, «o Je pefloštl Adeerilslno rates on agreement—Msauscripts of and «tn-HMfff artietes will not be returned. Other such aa stories, pit ft. poems, etc. will be relumed h whoa ttcomp«ni»o by »elf addressed end stamped only Naslov na vse. kar lasa stik a PROSVETA 2S57-59 Sa Lawndale Ars. Chicago 29. Ali smo pred^ "vlado injunkcij"? Odlok zveznega vrhovnega sodišča, ki ga je podalo zadnji petek v zadevi Lcwisove rudarske unije in vlade, bo še dolgo odmeval po deželi in strašil ameriško delavsko gibanje. Sigurno je eden najvažnejših sodnih odlokov v zgodovini dežele, kajti je ustvaril neka) izredno dalekosežnih precedentov na polju delavskih odnosa jev in pokazal pot za onemogočanje ali prepovedovanje stavk v važnih industrijah. 1 Eden teh precedentov, ki jih je ustvarilo sodišče, je v tem, da je vlada v gotovih primerih izven Norris-LsGusrdijevega zakona, ki prepoveduje izdajanje sodnijskih prepovedi v delavskih sporih. Drugi precedent je, da v svrho preprečenja ali razbitja daleko-sežne stavke vlada lahko "zaseže" vsako industrijo. Edino, kar tukaj še ni jasno, je to, da-li vlada lahko v izrecnih slučajih, v katerih so javni interesi zelo prizadeti, lahko to stori na podlagi zakona ali tudi brez zakona. Tretji precedent, ki ga je postavilo sodišče s tem odlokom, pa je ssnkcioniranje drakonične denarne kazni, kateri je lahko izpostsvljens vsaka unija v primeru, da krši injunkcijo zvezne vlsde in po implikacijah v podobnih primerih tudi vsake podrejene vlade, to je krajevne ali državne. Kajti ako se zvezna vlada lahko poslužuje neke tsktike v narodni sferi, to je za deželo na splošno, tedaj se po lati logiki lahko poslužujejo sličnih metod v svojem delokrogu tudi podrejene krajevne ali državne vlsde. * O vseh teh precedentih bo nič toliko debate In diskuzij in dlako-cepstva posebno v odvetniških krogih. To kažejo tudi razne izjave, ki so jih podali sodniki, fn s strani vrhovnega sodišča je bilo podanih nič manj kot štiri ali pet separatnih izjav. Večinsko izjavo Je spisal načelnik sodišča Vinson. manjšinsko pa Ruthledge in Murphy. Z večinsko izjavo se niso povsem strinjali ftlrje aod nlki, dasi so glasovsli zanjo. Med njimi sta bila tudi sodnika Black in Douglas, ki sta nasprotovala teilü dewenas html In če >e bilo med devetimi sodniki vsej pet rata*»* mm—ij, jfc bo erved odvetniki na splošno še toliko več. kajti wulfato k» p» sro)e tolmačil in iskal dlako v jajcu. Kar drži, Je seveda odlok večine Ta več» je prišla do zaključka, da je vlada v tem spornem procesu pravilno postopala, prtfv tako tudi dlstriktni sodnik Goldsborough Nome LaGuardijev zakon, ki prepoveduje injunkcije v delavskih sponh. je večina obšla s tem, da je izjavila, da se ne tiče vlade, to je industrij, katere "obrstuje" vlads. Izjavila je, ds se ts zakon tiče le privatnih delodajalcev. Ns drugi strani sodnika Rutledge in Murphy v manjšinski iz-Jsvi argumentirata, da Norris-LaGusrdijev zakon objema tudi vlado, kajti v nJem nI nikjer rečeno niti po implikacijah, da je vlada izven zakona. O večinski izjavi pravita, da le sankcionira vladno teptanje zakona. "Ako sama zasega (industrije ali podjetja) oprsvičuje injunkci Jo, ki je v izrecnem nssprotstvu z voljo kongresa, tedaj lahko kakšna bodoča vlada izrablja zasego kot pretvezo za razbitje vsake stavke," pravi manjšinska izjava, katero je spisal sodnik Murphy, On pravi, ds je stslišče večine sodišče, to Je ignorirsnje Norris LaGuardijevega zakona veliko bolj nevarno kot pa Lewisovo Ignoriranje injunkcije. ★ Ta odlok vrhovnega sodišča Jc bil v kongresu navdušeno pozdravljen. Sigurno so tega odloka zelo veseli tudi vsi kapitalir stični krogi, posebno ps v vrstsh vclekspitala. Ta odlok je po zdravil v uvodniku celo liberalni Chicago Sun, ki pravi, da je "razaodba vrhovnega sodišča v John L. Lewisovi zadevi vzneŠe-ns potrditev vladne avtoritete za vladanje." Sun sicer pravi, da Lewisov spor z vlado ni bil navadni delavski spor, kar Je sicer resnica, toda na vsej črti Ignoyra manjšinsko izjavo, na primer gornji citat, v katert-m je rečttfo, da lahko vlsda z enako metodo zdrobi vsako stavko. S tem v zvezi je znsčilns izjava senatorja Balls iz Minnesote, ki stoji na čelu antiunijske gonje in je predložil že celo verigo stro-Kih prottdelavskih zakonskih osnutkov. On smstra, da Je ta od lok tako dalckosežen, "da zdaj po mojem mnenju najbrže ne bo treba amendirati /lelavskega (Wagnerjevega) zakona. Ampak kljub temu bomo morali nekaj storiti proti sklepanju pogodb za celotne industrije . . . kakor tudi glede zaprte delavnice." * Na podlagi izjav raznih senatorjev In kongresnlkov je razvidno, da zna kongres sprejeti nov zakon, s katerim bi legaliziral glavne točke tega odloka, to Je sveznt vladi dal Izrecno pravico do in Junkcij v delavskih sporih na podlagi "zasege" Industrij all pota me/nih podjetij v svrho legalizlranega štrajkolomatva. Ce pride do tega, poti m bo tudi prišlo do "vlade Injunkclj" v pravem po menu be*ede Če pride do tega, potem tudi Norris-l^iGuardljev zakon ne bo več doeti pomenil. Vm» izgleda, da ae bo ameriško unijsko gibanje znašlo tam kot Je bilo pred s|>rejetjem tega zakona in na splošno pred "new deslom". S tem odlokom so unije potisnjene ob steno pneebno v glavnih industrijah — premogovni, jeklarski, železniški in lahko še v več drugih — kjer so unije rdaj v praktičnem pomenu izgu bile pravico do stavke, in to poaebnn, ako ostane v veljavi tako rvani Smithov zakon, ki daje vladi pravico do "zaeeganja" indu«. tri). Ta zakon sicer poteče s 30. junijem, toda fa zna naaledit nov zakon alične vsebine Vprašanje je. kaj bodo eedaj storili unijakt voditelji. Ali se bodo še navduševali m "free enterpriserstvo", sli bodo spregledali in pričeli propagirati eorislizacijo vseh glavnih in monopol lat Ični h tJmiustrij? Poročilo o Balokovice-vem nastopu v Alcronu Akron. O^-Pred kratkim sta bila v Akronu aloviti violinist Zlstko Balokovič in njegova so-proga. Nastopils sta najprvo v dvorani WYCA, kjer smo bili navzoči večinoma Jugosl' ani, drugi dan pa sta govorila v no-telu Mavflower, kjer se ^ajsjo trebulniki z veliki mošnjami, za katere delajo delavci. V dvorani WVCA, kjer sem bil tudi jaz navzoč, sta se govor nika kmalu izrazila, da se jima zares težko vidi, ker je v Ame rilci toliko grde in neresnične propagande proti Jugoslaviji in narodu, ki je toliko žrtvoval za svojo svobodo, kot tudi neposredno za druge narode sveta. O tem sta se sama prepričala v času dvomesečnega potovanja po Jugoslaviji. Povedala sta, da nista v Jugoslaviji vpraševala za informacije samo uradnike, ampak sta šla med delavce po tovarnah, in tudi med kmečko ljudstvo. Velika večina neroda se je Izrazila, da je bolj zadovoljna kot kdaj prej in ima tudi več svobode kot v stari Jugoslaviji. Povedala sta tudi, da ljudstvo stoji solidno /a svojim voditeljem Titom. Tamkajšnje ljudstvo se z vso energijo prizsdevs za izboljšanje razmer. Seve, razdejanje je bilo veliko, zato je še dosti pomanjkanja, ne toliko v živežu, pač ps v drugih potrebščinah kot v obleki, čevljih, strojih itd. Tudi bolezni je veliko, posebno kosi ljudstvo jetika. Moj namen ni podrobno opisovati, kaj vse sta predavala Zlstko Balokovič in njegova Žena. Njune izjave se vjemajo s tonom številnih pisem, ki Jih nam pišejo naši sorodniki iz stare domovine. Sicer pa Baloko-vičeva potujeta po Zedinjenih državah in tako ju bo imel priliko slišati marsikateri čitatelj. Žel.m pa opiaati incident, ki se |e pripetil ob času Balokoviče-vege nastopa v Akronu. Ko sts govorila v dvorani WYCA. sta bila sprejeta z velikim navdušenjem in odobravanjem. Po govoru pa je mr. Balokovič vprašal navzoče, če ima kateri kaj vpralati. V ozadju je oglasil moški in vprašal v angleščini, zakaj mr. Balokovič govori samo "sugar and honey" o Jugoslaviji in zakaj je v Jugoslaviji še vedno 600,000 vojakov pod orožjem? Predavatelj Je odgovoril, da nista ne on in ne njegova žena niti enkrat omenila o kakem "sugar or honey", ker ga tudi nI, glede armade pa je pojssnil, ds ftteje v Jugoslaviji samo 300,000, torej toliko kot Je enkrat poprej Izjavil tudi ameriški poslanik v Jugoslaviji Patterson. Pripomnil pa je, da tudi ti vojaki ne pasejo lenobe, ampak delajo več ali manj pri kakih stavbinsklh, železniških ali drugih napravah. Ker Je omenjeni vpraievalec še nadalje nekaj momljal, ga je mr. Balokovič povabil na odor, da ga bodo noslušalci bolj sli' šali. Ko je imenovani res šel na oder, so mu navzoči precej buvali. nekdo pa mu Je zasolll: "You are a Fascist!" Dottčntk Je šel vseeno na oder in vprašal mr. Balokovlča, zakaj v Jugoslaviji preganjajo duhovnike, nakar mu Je on odgovoril, d« v Jugoslaviji ne preganjajo poštenih duhovnikov, pač so kaznovani vsi tisti, katerim je dokazano, da so bili kriminalci ali izdajal ci naroda, pa na) bo to škof Stepi-nac ali kate/*t drugi duhovnik. Pozneje |e bilo priobčeno po roČtlo o Balokovičevem shodu v A. B Journalu in poročevalec je zapissl med drugim, ds Je Balokovič defimtivno za Tita in ko mil ie eden izmed poslušalcev stavil vprašanje, da mu ie Balokovič zabrusil, da je fašist. čitsjoČ to poročilo, sem ta ko i vedel da Je lažnivo, kajti bil som samo nekaj čevljev od odra In dobro pazil ns vsako izgovor Jano beaedo. Kot mnogi drugi, ki so Čitali dotično poročilo o shodu, tako sem tudi jat spoznal ponovno hinavsko zavijanje in potvarjanie teh kapitalističnih časopisov ki se ns vse kriplie trud io, ds bt oblsttli vsakogar, ako ne trobi v njihov klcrofaši-stični rog. O, ves. sko bt Bslo kovič udarjal po Titu in Jugo- slaviji, tedaj bi mu peli hozano na višavah. Povedano mi je bilo, da mu je radijska oddaja odpovedala go | vor po radiu nekaj minut pred nastopom. Reakcija ima zares silni strah pred resnico. Drugi dan sta Balokovičeva govorila v hotelu Mayflower, kjer so navadno večji ščurki in kjer je pred časom opravljal kot stara klepetulja maršala Tita a-meriški poslanik Patterson. Za tisto njegovo klepetanje ga je tukajšnji Ust zelo poveličeval. No, saj je dobro znano, da resnica v oči bode. Ljudstvo rado verjame lažnivi propagandi, vendar pa ni mogoče ljudi vedno vleči za nos. Naj še dodam, da sem poslal dopis v A. B. Journal in jim naravnost povedal, da nista reporters R. H. Stopher in James S. Jackson pravilno poročala o poteku Balokovičevega shoda in da ni govornik nikomur zabrusil v obraz, da je fašist. Pod moj članek je napisal urednik opom bo in indirejlctno priznal, da poročilo ni bilo pravilnoJn da 1e nekdo drugi iz avdijence dejal dotične besede in ne mr. Balokovič. Vse kaže, da je reakcija z vsakim dnevom bolj otročja in zbegana radi "strašnega" komunizma. Joseph Irman. Iz države Washington Ronton. Wssh—1Tukaj smo i-meli nekaj snega, ki pa se je kmalu stopil in nastala je velika povodenj, ki je napravila veliko škode mnogim posestnikom. Reke so tako hitro naraščale, da so se ljudje le s težavo rešili.' Ljudem so pomagali vojaki. Rad čitam dopise v Prosveti, ki so v splošnem dobri, le nekaj jih je, ki po nepotrebnem vznemirjajo, Čitatelje. Komur ne ugaja Jugoslavija, je bolje, da ne piše čez njo. Naj omerym naše volitve. Popri} so imeli večino demokratje, sedaj pa republikanci, a to so zakrivili delavci sami. Pokojni predsednik Roosevelt je bil za delavstvo in opozoril je delavce, naj se organizirajo in pristopijo k unijam. Tisti delavci, ki so pri zadnjih volitvah volili za republikance, misleč, da bo bolj, Če otfl pridejo v vlado in kon g res, so se zelo zmotili. Poglejmo senatorja Tafta. On je velik hinavec in drži z bogatlnci, ne z delavci. Na Slovence po vsej Ameriki apeliram, da pri prihodnjih volitvah ne pozabijo na delavce in naj delujejo za Izvolitev delavskih kandidatov. Želim zvedeti, kje se nahaja Matevž Zidam (?), jiomi iz Šmartnega. Ako kdo ve zanj, mu naj sporoči, kajti jaz imam zelo važno pismo zanj. Če pa bi sam čital te vrstice, se mi naj zglasi na spodnji naslov. John Roeenateln. ' 515 Wells St.. Ronton. Wash. Pismo iz stare domovine Barberton. O.—Nekateri ljudje vedno in vedno potvarjajo resnico o razmerah v stari domovini in ne verjamejo pismom naših sorodnikov. Ali se v teh pismih naši bratje in sestre res lažejo? Jaz verjamem preprostim osebam, kajti one ne znajo zavijati resnice. Pisala sem svoji sestri in ji poslala nekaj izrezkov iz tukajšnjih časopisov, zaeno pa jo prosila, naj poda svoje mnenje o ljudskih sodbah na ljubljanskem sodišču. Ona mi je med drugim odgovorila: "Prejela sem Tvoji pismi. V drugem so bili izrezki iz vašega časopisja. Da, resnica je, , kar poroča časopisje o slovenskih izdajalcih. Jaz sem na svoji kož! poskusila, kaj znajo ti tiči. Sedaj se vršijo procesi proti njim na ljubljanskem sodišču. Ko sem bila 1. 1944 v zaporu, sem bila priča nečloveškemu postopanju z ženskami. Silno so jih pretepali s pasovi. Tudi jaz sem jo dobila po zobeh, da se je kri takoj pocedila. No, to je bila malenkost v primeri s trpljenjem drugih jetnic. Ko smo čakale zaslišanja v ljubljanskih policijskih zaporih na BIeiwei-sovi cesti, smo videle marsikaj, posebno ponoči. Vsaka, ki je slutila, da bo zaslišana ponoči, si je vso obleko, ki jo je imela pri sebi, dala čez zadnjo plat, da bi manj čutila udarce, katerih je prejela čez 300. Vsako žrtev so potem prinesli nezavestno nazaj v celico, kjer smo čakale ostale in se tresle od strahu. Ko smo malo okrevale, so nas odpeljali ob enajstih ponoči z močnim policijskim spremstvom v umobolnico na Poljanski cesti, tam pa smo čakale na transport v Nemčijo. Jaz bi morala iti v Dachau, a sem se izmuznila s podkupnino, Lahko si misliš, da sem bila vesela, ko sem šla iz smrti v življenje. Naj še povem, da so ljudi na zasliševanjih silno mučili, jim lomili prste in zbijali zobe. Žrtve sem sama videla, ko so se vrnile v celico vse krvave in pretepene. Vsak petek smo se kopale. Več kot polovico jetnic so bile vse črne od pasu do stopal. Bila sem priča, ko so pripeljali v ambulfcnci dve okrog 20 let stari deklici. Kri jima je curljala iz ust in skozi nogavice. Neka tovarišica je ležala 14 dni v agoniji in štiri mesece ni mogla stopiti na noge. Zlomili so ji hrbtenieo in tako je danes popolna invalidka. Kot cvet je prišla v zapor, domov pa je šla kot cunja. Neka 82 let stara ženska je dobila 260 batln. Pretepli so jo zato, ker so bili njeni štirje sinovi pri partizanih. Bodi brez skrbi, naša družina se je še precej dobro držala, France pa ga je hudo polomil, zato sedaj trpi, ako še ni mrtev. Saj^ mi je žal zanj, toda pomoči ni Umasana kampanje proti De rid u Lilienthalu. kl 9a le Truman Imenoval aa načelnika sveene atomake komisije, ae ie vodno n« daltute. Na sliki ga |e videti ko le poaovao nastopil pr«d kon grmim odsekom. Delal le. da mu ne bo nič šal č* ae dobi te odgovorne alnšbe toda odločno odklanja blato a katerim g. ob metavejo njegovi nasprotniki predvsem pa aenator McKellar is 1» To škendsloaao "aealftšavanie" se vleče še tedna. Tako piše moja sestra, doma iz vasi Kozarišče, p. Stari trg pri Rakeku. Nečak Ludvik Dov-gan pa pravi med drugim; "Pri nas Je sedaj dobro. Stanujem v zavodu v Ljubljani. Vse^a skupaj nas je 186 dijakov. Življenje v zavodu je zelo udobno. Imamo svoje priredbe, igre itd. Obiskujem 1. razred gimnazije. Učimo se tudi angleščine jn ruščine. Čeprav se učim angleščine že dve leti, vendar še ne morem sestaviti pisma. Vi pa mi lahko pišite v angleščini, kajti prevajati že kolikor toliko znam. Letošnje počitnice sem bil na gradnji mladinske proge, ki je dolga 102 km, a je bila zgrajena v šestih mesecih. K otvoritvi je prišel maršal Tito in tam je bilo zbrane 60,000 mladine. Prvi vlak je pripeljal ll vagonov premoga iz Banovičev v Belgrad. Čeprav je bila Jugoslavija v tej vojni močno prizadeta, vendar se je že toliko dvignila, da polagoma uvOja načrtno gospodarstvo. Vaš nečak Ludvik Dovgan." France« Žagar. Prijatelju in driištve-n&u v spomin La Salle, 111.—List za listom pada . . . Dne 15. februarja je preminul daleč okoli poznani rojak John Novak v starosti 63 let. Pokojnik zapušča poznanega brata Joeva Novaka v Peru, 111., mrs. L. Kosen v La Sallu, dve sestri v Chicagu, dW omoženl hčeri in dva oženjena sinova. Pokojnik je bil napredhega mišljenja in vedno pripravljen pomagati vsakemu. Bil je tudi ustanovitelj Slovenskega doma in njegov prvi večletni predsednik. Prav tako je pomagal u-stanoviti samostojno podporno društvo Edinost, katere je bil več let predsednik. Bil je aktiven pri vsakem naprednem podjetju ali društvu in se ni nikoli strašil dela. Slovencem in Slovenkam je tudi pomagal, da so dosegli dr žavljanske pravice. Torej bil je vobče delaven in koristen član človeška družbe, potem pa ga je bolezen položila za stalno na postelj. Rojen je bil 4'. avgusta 1883, v Ameriko pa je prišel 1. 1906. Doma je bil blizu Radeč pri Zidanem mostu. Njegova žena pa mu je umrla že 28. februarja 1930. Pokojnika je Zadel avtomobil 1. 1922 in tedaj je izgubil levo nogo. Bolehal je skozi žadnjih šest let in končno dotrpel. Naj mu bo lahka ameriška gruda, saj on je s svojim dbbrim delom zaslužil miren počitek. Vsem, ki smo ga poznali, bo 0-stal vedno v lepem spominu. Užaloščenim sorodnikom izrekam globoko sožalje! Naj še omenim, da je očetovo mesto predsednika Slovenskega doma zavzel njegov starejši sin John Novak. Malt Vogrich. črna borza Cleveland« O.—Vprašanje nastane, kdo podpira črno borzo? Naši zastopniki v Washingtonu, ki nimajo nobene postave za kontrolo življenskih potrebščin in dajejo špekulantom popolno prostost, da postavljajo cene kot sami želijo. Zato če greš v trgovino, da si ktipiš nekaj, kar najbolj potrebuješ, moraš plačati kolikor zahtevajo. Temu so krivi naši zastopniki v Washingtonu. Kako bi se dalo spremeniti to mišljenje, odnosno stališče, teh naših zastopnikov? Dobro železno metk*je treba vzeti v roke in pomesti ves Wsshington! Slišsl sem osebe, ki so priso stvovale vseslovenskemu kongresu v Belgrsdu, in povedale, da v Jugoslaviji ni črne borze. Zakaj neki ne? Zato. ker v Jugoslaviji ims vlsda vse cene pod svojo kontrolo in tisti, ki krši postavo, je kaznovan. Tu ni izjeme—vsi so pred zakonom e na ki! Tu. v Zedinjenih držsvsh. i-msjo prvo besedo razni špeku lanti. Kar zahtevajo za sebe, to tudi dobijo. Jsz bi svetovsl vsem orgsnlzacijam in društvom ds združeno protestirajo v Washington. ds povedo nsšim zastopnikom. naj upoštevajo tudi nsše mišljenje in želje. Ce ne drugo, naj postopajo z vsem» e (balje aa i. strmet» Časovni komentarji Milan Medvešek Slovenci v Chicagu Chicago je drugo največje n» sto y Združenih državah „ Z je 3,396,808 duš, kot ¡¿S zadnje zvezno štetje (1940) \ njem prebiva mnogo Slovanov med njimi so najštevilnejši p^ ljaki, baje pol milijona, in če. hi. Tudi Hrvatov je precej Slo. vencev pa približno lo.ooo! Ko. liko je Slovencev, natančno ne ve nihče in tudi približna sodbi je lahko zelo zmotna. Sodeč po majhnem številu slovenskih tr. govcev, obrtnikov in gostilničar, jev (slednjih je še največ), k* kor tudi po številu naročniko* na naše liste (dnevnik Prosveti nima niti 300 naročnikov!) bi menil, da nas ni še zdaleka de-set tisoč. Kakor sem omenil, nihče ne ve natančnega Števila in moje ugibanje je lahko prav tak® zmotno kot kakšnega drugega, ali pa obratno. Še posebno tež-ko Je uganiti vsaj približno število vsled tega, ker je Chicago ogromno mesto, ki šteje več prebivalcev kot kakšna majhna dr-žava (trikrat in pol več kot Slo. vertija), Slovenci pa smo raztre-seni po vsem tem velikem labirintu. Največ jih je v tako ime-novani "stari Avstriji", kjer jt slovenska cerkev, dočim v če-teti, oz. v lawndalskem okrožju, kjer je glavni stan SNPJ, prevladujejo Čehi v tako vejikera Številu, da smo med njimi kot kapljica v reki. S stališča našega prizadevanji na kulturnem in društvenem polju je velika škoda, ker ni« mamo tukaj slovenskega domi, narodnega zavetišča, kakor gi imajo povečini v vsaki večji slovenski naselbini. Izjemi sti menda samo Chicago in Milwaukee. Slovenski narodni domovi so poleg naših jednot najvažnejši činitelji, oporniki in podaljševale! našega narodnostnegi obstoja v tej ogromni deželi in brez prvih kot drugih bi bilo toliko prej konec našega naroda v Ameriki. Narodni dom pa čikaškim Slovencem deloma nadomešča Slovenski delaVski center na 2301 So.* Lawndale ave., to je štiri bloke od glavnega stana SNPJ. To poslopje je sicer že precej staro, toda lepo in ima krasen vrt in balinišče. V njem je uredništvo in upravništvo Proletar-ca, zgoraj dvoranica za seje. Spodaj pa klubovi prostori, ka-teiH pa so zelo majhni in nizlri, vsled tega ni Slovenski delavski center tako zbirališče kot bi bilo, če 61 bili ti prostori večji in udobnejši. Toda temu se bo sedaj odpo-moglo. Na delničarski seji je bilo skoraj soglasno sklenjena da se prostore preuredi in tako bomo imeli najbrže še to let« lep klub. • Naj še omenim, da se za pre-uredbo najbolj poganjajo naši mladi čikaŠki fantje, ki vodijo družabni klub in delajo požrtvovalno zanj v vseh ozirih Kakor sem dejal na delničarski seji. tako ponovim tu: da je mui" tako zanesljivih, pridnih m poštenih tukaj rojenih fant^ kot so fantje, ki vodijo družabni klub SDC. Sedaj pridno prodajajo delnice, tako da bo čimprej tako preurejen družabsi klub, da bodo lahko pono*i nanj. Grčija in Jugoelaviia Vsi se še spominjamo, kako j«; naško so se borili Grki proti Mussolinijevim kohortam in pozneje proti Nemcem ter domačim fašistom Interesi irnpen*-listov pa so zahtevali, da J« »» tisto grško ljudstvo, ki je več žrtvovalo za svobodo. no in predano domač m rem pod pritiskom angle«"»Dr jonetov. ... In danes? Namesto da b. £ stvo v miru gradilo poru^noar želo. kot v Jugoslaviji. P« " rs še nsdslje bojev*' »nJ^ veti, rezultat tega pa f ljudstvo trpi silno pomsflW in vsa dežela je v zastoju ^ (Dalje na »• »f*nU M ti masca m PB08VfiTA Razgledi po stari domovini (Od našega dopisnika Franja Aleša) POLITIČNI PRE-GLED Okrsjni ljudski # # parlamenti zborujejo Okrajru skupščina v Trbov- je posvetila vso pozornost gospodarskemu in prosvetnemu razvoju v temu največjemu slovenskemu rudarskemu srediscu. V okraju je 13 državnih vele- podjetij, 8 sloven^ko-republiških teTl30 podjetij, ki jih upravljajo ljudski odbori. Okraj je prejel 1,400,000 dinarjev posojila V okraju je bila obdelana vsa zemlja, pogozdujejo goličave in v najlepšem razvoju je lesna industrija. Lepo se je razvilo tudi zadružništvo. Na skupščini je govorila tudi minister za prosveto Lidija Šent-jurc o delu naših oblasti in ljud- stva. , t j. Okrajna skupščina v Konjicah. Na tej skupščini so se ugotovile precejšnje napake pri posameznih ljudskih odborih, ki s p ponekod ščitili pravice bogatejših, a zanemarjali ljudske inta-rese. Skupščina je razrešila ljudske odbore v Doliču, Sv. Flori-janu, Žlebovi, v Ločah, pri Sv. Jerneju in v Loški gori. Ti odbori so bili skrajno malomarni in niso imeli niti sej,, niti zborov volilcev. Predsednik odbora prjL Sv. Florijanu je dajal živilske nakaznice sovražnikom naše države, ki so se celo skrivali pred našimi oblastmi. Bilo je še več primerov sabotažnega značaja. Za konjiški okraj je važno, koliko bo produciral in pomagal pri preskrbi prebivalstva v industrijskih krajih in mestih. Nekateri so seveda še veliki egoisti, ki so se izmikali pri oddaj maščob, češ, da ni bilo dovol. krme, nekateri kmetje pa so od dali predpisano količino mleka že do oktobra, da so potem lahko z mlekom pitali prašiče. Na skupščini se je končno po vdarjalo, da je treba v nove ljudske odbore izvoliti poštene in delavne ljudi in ki bodo svojo izvolitev pojmovali ne kot breme temveč kot službo ljud stvu. LJUDSKO GOSPODARSTVO Povečanje industrijske proizvodnje Naraščanje produktivnosti dela je bilo doseženo lani po za slugi neprestanega prizadevanja vsega delovnega ljudstva v državi. V tekmovanju je vedno znova prišla do izraza težnja np ših delavcev, da izpopolnijo in olajšajo proizvodni postopek s novimi izumi in da vso proiz vodnjo racionalizirajo. V znatni meri se je dvignila proizvodnja v osnovnih indu str. jskih panogah. V primeri L decembrom 1945 je dosegla lani naslednje rezultate: Rudarska proizvodnja a« Je dvignila za 38%. Kovinska induatrlja ae Je po-▼•cal» Ia 13.3%, Proizvodnja losa ae Je zvišala " 17.5%. Kemična induatrlja Je narasla " 44.3%. Tekstilna produkcija Je bila za 49.7%. Živilska induatrlja kaše prira- ■»•k za 20.5%. . Povečanje proizvodnje v vseh industrijskih panogah je imelo Posledico dvig življenske rav-n s ">k h delovnih slojev. a Kr«nj je dobil novo Predilnico P*»novem načinu okvirne kon--iruKci ie z /elezobetonsko strop '' »"'vezavo so zgradili v Kra 'kJ predilnico in bombažno v obsegu preko 2.000 *' tnjska tekstilna industri- m1 Ja j Varr k i bho tem pridobila nove to-^iekte, ki bodo služili ntenzivnejši proizvodnji L JlV JuK°»'»viji "7db> '""dnarodne ^'«niike tarife «Ka .n p, Br.l,. hruarjem je bila uve-^"a železniška medna- i i prevoz potnikov " Te tarife veljajo za JJadžarsko. Čehoslo- "Mladinska proga 1947: Samac-Sarajevo" Na svojem VI. plenumu Ljud ske mladino Jugoslavije so jugo slovanski mladinci soglasno skle nili, da bodo v letošnjem letu zgradili novo "mladinsko progo" Sarajevo-Šamac v dolžini 240 kilometrov. Po vsej državi razpravljajo naši vrli mladinci in mladinke o novem veledelu, ki bo imelo velike gospodarske koristi pre novi jene Jugoslavije. V podje tjih, šolah in v vaseh organizi rajo pive mladinske delovne brigade, ustanavljajo razne stro-kovno-politične tečaje za vzgojo novih vodilnih kadrov pri gradnji "proge i947", in ki bodo potrebni pri delu na progi. Po poročilih, ki dnevno prihajajo v glavni stan LMJ, bo so delovalo n$i tej progi samo mla dincev iz Beograda preko 8,000, iz Zagreba preko 6,000,t iz Ljub ljane nad 4,000. Pri gradnji proge bodo sodelovali tudi mladinci iz julijske Krajine, iz Bolgarije in ljudske republike Albanije. * v LJUDSKO ZADRU2NISTVO KmOtijsko-zadružna konferenca pa bi določili točen setveni načrt za kampanjo 1947, načrt za delo kmetijskih postaj in delovnih kmetijskih zadrug, se je vršila v Novem Sadu kmetijsko-zadružna konferenca. Po 1. februarju so ustanovili pri krajevnih- ljudskih odborih kmetijske postaje kot gospodarska podjetja ljudskih odborov, da bo načrt žitne kampanje v letošnjem letu tudi realiziran. Kmetijske obdelovalne zadruge na Hrvatskem so pričele s tekmovalnim načrtom 52 zadrug za skupno obdelovanje zemlje na Hrvatskem je uvedlo za čas od 1. januarja do S takimi denarnimi sredstvi ter z veliko voljo kmetskega prebivalstva bodo kmetijske za druge v našem načrtnem gospo-1 darstvu doprinesle velik delež, pri politični in gospodarski is-1 gradnji države. gantske borbe s iašizmom, je šlq duhovniki pa bo rastla prava religioznost, očiščena politicneJ protiljudske primesi. Pravni du Obračuni o gospodarskih uspehih slovenskih zadrug Vinogradniška zadruga v Sv,., Patru pri Mariboru je ena izmed hovnik J* tar^ ^ ljudstvo, tistih zadrug, v katero so neka- Ve6in* slovenskega ljudstva *e je tekom narodno osvobodilne borbe opredelila za Osvobodilno fronto («ev^da. člankar bo rekel: za komunizem!}. "Kako bi mo gel biti pravi katoliški duhovnik pomagač komunistov?" Ali dru- P0 DBHOVNfflH GRE VERA GOR IN DOL " -! (Nadaljevanje in konec.) Obrabljeni fra*J odpadlega duhovnika postavljam nasproti na-rodni pregovor: Po duhovnikih gre vera gor in doli Po protiljud-skih duhovnikih, ki so bili že v predaprilski Jugoslaviji vpreženi v voz politične reakcije, ki so se kot taki pokazali tudi za časa gi- (lontrl/a K.ll.kn a fn^,-.». »_ X« t__ 1.1 1 . .... teri bojazljivci dvomili že takoj v začetku njene ustanovitve. V zadrugi je 54 družin, ki imajo 147 za delo sposobnih članov. Zadruga ima 45 ha vinogradov, 10 ha travnikov, 26 ha sadonos- nikov, nekaj njiv ter gozdov, k*k° bi i10??1 pravi. ka" letu 1946 so pridelali 1350 hI vi na, sadni pridelek pa je popla čal kredit, ki ga je zadruga dobila v prvem letu svojega ob stoja.— Kot viničarji so zadružniki za služih pred vojno po do 30 par na uro. dants Jim Je bila delovna ura plačana po 16 dinar- •v. pa je še šlo 55% čistega do bička v rezervni fond! Lepo so zaslužili zadružniki, ki so se še posebno izkazali pri delu. Tako so dobile družine Najvirtova preko 70,000 dinarjev, Gancer-«va nad 60,000 din, Letnikova, Hamerjeva in Čeričeva nad 50,-000 dinarjev v letu 1946. To praktično spoznanje zadružnikov o vrednosti dela v za- duhovnik biti pomagač ljudstvu t In vendar vse te pra ve katoliške, duhovnike materialno vzdržuje 'komunistično' ljudstvo. Dosledno tej logiki večina katoliške slovenske dubov-Ščine ni bila v najtežjih dueh z ljudstvom. Oni, ki so trkali na svoja pravoverna katoliška in Uudaka praa—vodniki ljudatva— ao ie predčasno pobegnili, tako dr. Ahčin, ki je že pred vojno zasedel mehak stolček v redakciji centralnega fašističnega lista v fltimu. "Pravoverni' duhovnik ia veliki aadrušnik Čabrov-šek ia urednik "Slovenca'' Kuhar sta ila v inosomatvo ga sla* to reservo. Škof RoŠman. ki Je ie leia 1944 govoril v stolnici. drugi pri skupni obdelavi daje MfJ flt j**4** previdnost po#ta članom še večji zagon pri kme S* ,nt 9TaT®rn?l J« tijski storilnosti. (morda bo člankar °Pravi Podobne obračuna so podale U,be« s da «a ^ tudi "Vinarska zadruga v Ljuto-'neka taka Pridnost odpoklica in bo šla vera dol; z ljudskim dirali partizanske duhovnike, ki so bili ostali z ljudstvom. Ste-pinci so bili imenovani za voia ške škofe v NDH. Ustu.škiin duhovnikom so dajali, jurisdikcije in častno mesto v duhovniškem šematizmu pod naslovom "Usta ški duhovnici". Sami so dajali po zlomu nacizma skrivališče v škofijskem dvorcu v Zagrebu, v Ljubljani in v novomeškem ka pitlju—voditeljem uničenega fašizma. Skrivali so v frančiškanskih samostanih ukradeno zla tnino ustaških žrtev. Nihče jih ni 'klical na zagovor. Noben or-dinarij ni suspendiral teh proti ljudskih duhovnikov. Nasprotno, mnogi visoki cerkveni dosto janstveniki, s člankarjem vred, branijo na vse pretege njihovo dobro ime, ki so ga s svojim protiljjudsklm zadržanjem Izgubili. la . . .U Duhovščina iz Štajerske in Gorenjske je bila izseljena, se nihče od p jih razen "od padlih" duhovnikov, ki so šil v partizane, predčasno rji vrnil. Duhovniki pa, ki so ostali ie na svojjh mestih, pa so se povezali v Vojniku, "Sadjarsko-pro» I ?. vsenarodrvjn pokretom. Posta f U so po logiki reakcionarjev "po magači komunistov". "Odpadli" duhovniki so umirali v strašnih mukah v celjskem piskru (znanem zaporu za Časa okupacije). Jako bivši škofijski meru", "Živinorejska zadruga Gorje-Bled", 1 "Živinorejska zadruga v Dravogradu", "Kmetijsko obdelovalna zadruga' Nego-va-Ivanjci", "Kmetijsko-obdelo-valna zadruga Matija Gubec" v Stogovcih, "Obnovitvena zadruga duktivna zadruga "Osojnik Štuki pri Ptuju in druge. Časovni komentarji (Nadaljevanje z 2. atranl.) ljudstvo se ima za vse to zahva-1 tajnik Potokar, Geršak, Zavrl liti ameriškim in angleškim "de- nik. Zopet drugi so bili odpe mokratom" ki so ga obdarili s ijani v» koncentracijska tabori svojo demokracijo—s kraljem in šča v Dachau-u, Jjlauthausen-u— domačimi fašisti. "odpadli" duhovnik Lcdinek je Sedaj Anglija kliče na pomoč prebil v Dachau-u 30 mesecev— 15. aprila veliko tekmovanje, ka- Ameriko, da bi z milijoni poma- kot pomagač pkttlzanov, Med ko bi si pri premagovanju raznih Sala vzdržati na krmilu grško j tem ko so "odpadli" duhovniki težav pri novem načinu dela po-' reakcijo, ki se vedno globlje po- umirali in trpeli, so razni "pra magale druga drugi. To so prve'greza v svoj lastni gnoj, toda vsr voverni", sebi, ne Cerkvi zvesti kmetijske zadruge, ki so si izbrale isto pot kot naša industrij ska podjetja, pot, ki prinaša še večje uspehe in dragocene nove izkušnje. Kmetski zadružniki se hočejo v tem času izpopolniti v organizacijskih vprašanjih, v u-reditvi zadružnih posestev ter v realizaciji pomladanske setve. Izvedle bodo zadruge takozvano globoko zimsko oranje, obdelale in posejale bodo vse razpoložljive površine m uporabile bodo samo dobra semena na dobro pripravljenem zemljišču. Zadružni kapital v obliki zadružnih deležev je dosegel že 80 milijonov dinarjev. Ljudske oblasti so vsestransko podprle razvoj zadružništva. Samo "Za-druŽno-kmetijska banka" je izplačala nad 500 milijonov dinarjev posojil. milijoni ne bodo nič pomagali! I duhovniki živeli mirno sigurno Grško ljudstvo bo pomelo prej življenje, daleč proč od vojn^ ali slej s svojimi izkoriščevalci vihre, tudi daleč proč od "svo-in šele tedaj si bo dežela oporno- jega" slovenskega ljudftv«. In gla, kot si je Jugoslavija, dasi- ti naj danes sodijo "e* eathedra ravno je bila ena j najbolj razde- urbi, ft 0^1'—ljudske du- janih dežel. Listhica uredništva Ker poštni sakon prepoveduje vsako oglašanje kakršnega koli srečkanja v listih, prosimo i dopisnike, ki oglašajo priredbe j svojih društev ali drugih orga« nizacij. ali pa kako drugo akcije | sa zbiranje denarja, naj v svojih poročilih ne omenjajo srečk ali srečkanja. kakor iudi ne kartnlh hovnikel Kdo bo osvobodil slovensko ljudstvo? Kdo Je omogočil vrnitev aldvensklm duhovnikom? Bai to 'komunistično' ljudstvo, kateremu je pomagali tudi peščica "odpadlih*' duhov nlkov! Na primer aH je maševanje partizanskega duhovnika v pod ružnicah v neposredni bližini o-kupatorske postojanke —-* odpad od Cerkve? Ali Je Imvoverstvo —oznanjcvtti božjo T^sedo v ali tombulaklh sabav. ako Je sa-, . , . , ^ . nje določena vstopnina. PoiinJmateu '™ktm JfikuU T ^^ uprav, sahtov. od naa. da mora 've obvwnc tuje ^^ Mor vae tako oglašanje is lista, simo, drlite ae tega.. Pro. O atavkah v Javnih šolah slišimo vedno bol) pogosto. Vsrok so | Izredno slabe plače učiteljev. V Mt. Clemeneu. Mich.. pa ao za atavkali srednješolski študentje, ker Je šolski odbor odslovil nad- ' i ko. Avstrijo, Italijo. J učitelja. V avojih proteetnih demonatradjah ao našemili nekega rant jo, Belgijo, Luk člana šolskega odbora. Id ge dolše odgovornosti sa odslovi t ev Nizozemsko in Anglijo, nadučitelja. da je bila tudi po člankarjevem zaključku ekskomunicirana stara ženica, ki je "odpadlega" du hovnika Lampreta z dvignjenimi rokami prosila, da ji podeli svete zakramente in je on to tu^ dl storl|t Gotovo Je bil komunist starček vrh Pohorja, ki Je partizanskemu duhovniku stisnil roko s pripombo: Danes je bila pri nas lepa nedelja! Tri leta ni bilo slovenske božje besede, tri dolga lfts slovenske nabožne besede v cerkvi. Vi pa ste nam spet prinesli to slovensko bese do, molitev ln pesem v našo žup nijo,—Medtem ko so okupator ski kvizlingi ležali v mehkih in toplih posteljah, so verne ljud ske množice v temnih hošeh prihajale na skrfraj v cerkev k službi božji. Niso m plašile nevarnosti, v kat#nh so s« trenutno nShajale! ftolikokrat je partizanski duhovnik kot edini v ka ki župniji nesel poslednjo po pot nico umirajočemu verniku, ki ni bil njegov žusljpri . , . Jn trina clje ob m-deliah in verouk po partizanskih šolah osvobojenega ozemlja—tO je zopet delo "od padlih" duhpvmkov in ostalih pomgaačev komunizma . . . Kje so bfli takrat tvoji sobra tje. člankar? Mn'>gi popolnoma na varnem. Iz teita varnega kp tička so se javljali parkrst v •tirih letih "svciim" ovčkam. &e nI čas . . . Ne upirajte ae . . . Ne prelivajte zaman slovenske krvi! Politični ikofje (Rožman. Srebrnič, ftsrič i. dr.) so suepen "Odpadli" duhovniki so tisti, ki se po pisanju "A. D." zbirajo v Celju na sestanek narodne* cerkve. Plod teh sestankov pa ni nova verska ločina, ampak resolucija duhovnikov — pristašev Osvobodilne fronte lavantinake škofije—o priključitvi Trata in Primorske JugoelavlJi. Sigurno bo našel za vse staro vneti člankar v cerkvenem pravu kakšen kanon, ki tako zavedno in sveto delo ožigosa kot delo kvizllngov Cerkve. "Odpadli" duhovnik namreč ni samo Lampret, ampak tudi stotirie primorskih duhovnikov, ki so izdali proglas na vodstvi mirovne konference za priključitev Primorske, Istre in Trsta k Jugoslaviji. Medtem pa je duhovnik člankarjevega kova pridigoval, da je bolje, da Trat pripada Italiji nego pa komunistični Jugoslaviji oziroma Sloveniji. Monsignor dr. Svetozar Rittig, poslanec zvezne beograjske 'komunistične' skupščine ln minister v hrvatski vladi, ki ji predseduje komunist dr. VI. Ba-karič, je zabredel ie dalje od Lampreta in Mikuža—Šel je kot član jugoslovanske mirovne delegacije v Pariz in tamkaj (strmite in se čudite!) izjavil inozemskim novinarjem, da Je na konferenci kot partiaanski du hovnik. Ta Titov častilec je Jasno go voril v skupščini: "Ako bi ne bilo Vps, dragi marlal. ne bi bilo Jugoslavije!" Čudim se, ds veliki inkvizitor "Ameriške domovine" ni predlagal predstojnemu ordinariju, da ga za take "bogo-letne" besede ne suspendira. Dolga bi bila ie lista teh "odpadnikov", ki bi vsebovala razna imena in naslove, od nekdanjega generalnega vikar j* lica do pomožnega ikofa ljubljanske škofije Vovka, ki so ali tesno sodelovali z ljudsko oblastjo ali pa javno v obliki spomenice zagotavljali svojo vdanost ljudski ob listi. Glede razlastitve cerkvenih posestev, ki jo člankar v imenu protiljudske duhovščine ne pil zna, pa bi ga o0ozorll, naj si pogleda ustavo v Združenih drža vah Amerike, pa bo videl, kake materialne prednosti uživajo verske skupnosti od strani dr žave. "A. D." se čudi krivoverskl sekti v Savinjski dolini, ki jo je organiziral katabet med šolsko mladino. Ml prebivalci starega kraja pa se tudi čudimo, da Je mogoče v kulturni In napredni Ameriki, 4a obstoja sekta bel-cev, Id lahko listajo trnes. Pa bo moral člsnkar vendar priznati. da so Združene drisve vsč pa Savinjska dolina. Mislim, to večstoletno tradicionalno deJatvo ne bo verjel aamo slavni Mirko KuhelJ, ampak tu-'di aotrudnik "A. D.". Teorija in praksa—elit besede in dejanja Lep vzgled izvrševanja teles nih del usmiljenj« je bil staro zakonski Tobija, ki je pokopaval mrliče in s tem izvršil eno izmed del usmiljen j«, ki bodo ob ! vesol jni sodbi osnova plačila in kazpi. Clankur se sklicuje na že v odgovoru omenjeni pauan-ski izrek: de mortuis nil niai bene. Potem naj besedam slede tudi dejanja! Ce je l«hko imel član iramazonske lože in kapit« list Weifert v Beogradu cerkve nI pogreb, gu lahko uua tudi ko munist, ako to s«m želi ali njegovi svojci! Seveda drže moja Izvajanja po drugem starem rimskem reku: Quod licet Jdvi, non licet bovi. (Kar je dovoljenega bogu, ni dovoljenega volu. Op. ^K) To je tudi stari po ganski pregovor, ki izpopolnuje že citiranega. Vsa slična nate zanja na kopito cerkvenega pra va (Kodeksa) dokazujejo vso o/ kost političnega klerikalizma in njegovo enostranos». Vprašam—kdo je bliže Kristusa, proletarec ali kapitalist? Kdo dejansko izvršuje evangelijske nauke—oni, ki sicer nosi v procesiji debelo svečo, gradi cerkvice in kapelice z denarjem, ki ga je nagrabil na osnovi kapita* lističnega izkoriščanja—ali ta, ki morda ne veruje v Kristus« Bo ga, pa mu dejansko sledi, kot je sledilo poj Blokov! pesnitvi 12 rdečih revolucionarjev Kristu? Vera brez del Je mrtva, to bi lahko vedel tudi členkarl Vem, da so v Ameriki sekte,» ki vero postavljajo na trgovsko kon-junktoristično bazo. V takozva-nih ogrevaliičih velikih mast ZDA je pogoj, da brezposelni dobi večerjo—večerna molitev; jutranji adoracijl pa sledi zajtrk —•tako postane molitev megta izraza notranje religiozne dispozicija—dispozicija želodca! Zdaj mamon kapital gospoduje v ZDA in v vseh ostalih državah s. starim drutbenim re dom. Lastniki kapitalističnega časopisja se rasvesele vsakega Članka, ki vsebuje protlljudsko tendenco. Razvesele posebno takrat, kadar se v članku po-vdarja in posebno naglaša obramb« vere, njene čistosti—orto-doksnosti, ki jo tudi Lamport priznava. Če bi uriiel Upton Sinclairjév "They Call Me Carpenter" (Te sarja me Imenujejo), to ja Krlst —kot človek In bi prliel v OIS veland, pač vem, da bi ga "A. D." proglasila za "odpadnika" in kri-voverca, kakor g« je proglasilo in obsodilo cerkveno judovsko sodišče. Če pa bi hotel v redakcijo "A. D.'\ potem bi moral l meti legitimacijo JRZ (stare Ju goslovanske) ali pa priporočilo kakšnega ameriikega reakcio narja. Celje, 1. februarja 1947. -SANS Glasovi iz naselbin (Nadaljevanj* s t. sireni.) nako, a ne du se špekulantom daje privilegije. V Nemčiji so umeriški vojaki sami širili črno borzo in proda jali cigarete na črni borzi. Ze-dinjene države pošiljajo blago v Nemčijo, ki jo hočejo obdržati pod svojim vplivom, to blago oa se produ nu črni borzi. Tako je tudi v Italiji, kjer še vedno kradejo pakete, ki Jih po štljamo našim sorodnikom. Povsod v slovanskih državah uničujejo črno borzo, v ostalih krajih pa jo namenoma podpira jo. Slovanski narodi so se zbudili in zahtevajo skupne pravice. Zuveduju se, du so kot drugi narodi upravičeni do svoje popolne svobode. Vsem zuvednlm Slovanom srčne pozdrave! J. Markich. treba velikih naporov, da so sprva pognali vsaj glavne stroje. Pri popravljalnih delih so že pred meseci toliko napredovali, da so dvignili dnevno produkcijo čevljev na 12 do 13,000 parov čevljev. Mimo tekočih del pa se trudi vodstvo, da bi spravilo tovarno popolnoma v red, dvignilo produkcijo nu predvojno stanje in jo ie povečalo. Pričeli so tudi že graditi nove stanovanjske hišo za delavce ln nameičence. Več hli je ie gotovih in je nušlo prav zadnji čas v njih streho nad 1000 delavčev. • él Mrs. America "Sfcoroftod"~-najwí/á tovarna ¿evl/av v ZSSR Leningrajska tovarna čevljev "Skorohod", ki Je Istočasno tu di največja v Sovjetski zvezi, ji pred vojno izdelovala dnevno 70,000 parov Čevljev. V tej to varni izdelani čevlji so bili znani v vsej ogromni državi kot ze lo dobri. Obrat pa je bil v teku vojne hudo poikodovan, Nemci »o medtem, ko so oblegali in blo kirall mesto, vzeli na muho tu dl to veliko tovarno in jo ne prestano obstreljevali. Niti eno poslopje od celotne tovarne ni ostalo med obleganjem nepoiko dovano, pokvarjeni pa so bili tu dl'vsi stroji. Dandanes pa tovarna spet dela, dasl je bilo 5 prvim majem 1947 se poviša naročnina za dnevnih Prosveto za UM Vsled draginje papirja In drugega blaga ter plač delavcem v tiskarni, kakor tudi osebju v uredništvu in upravnlitvu, Je na priporočilo upravitelja sklenil gl. odbor na svojem zborovanju, ds se poviis naročnina za dva dolarja brez izjeme vsem naročnikom, tudi onim, ki imsjo vitete druge člane iz svoje družina pri naročnini. Stroški sa bodo zvišali za okrog $18,000 v letu 1947— torej nam ni preostalo drugega kot povišati naročnino, kar pa vseeno od daleč ne bo zadostovalo za kritje vseh povišanih izdatkov. Torej bratje in sestre, sedsj Imate čas i« DVA meseca, namreč marec In april, da se lahko naročite na dnevnik Prosveto ie po stari eenl. Društveni tajniki irt zastopniki lista sta prošeni, da se zavzameta za stvar in greste na agitacijo ta dva mesece in pridobite kolikor najvač mogoče novih nsročnin predrto bo ilo v veljavo povtianje naročnine. Ltl. PHTLIP GODINA, upravitelj. skuiajté olajUtl resno svetovno pomanjkanja matóob in olja xa ixdíéfavo mlïa, lBcalníkov, obodov (tires), Vi dobite VISOKE CENE Sedaj zs maččobne odpadke PROSVITA Kovač Damjan IVAN CANKAR . (Nadaljevanje) "Drugi §o grešili nad nama, midva nisva grešila! Kaj je drevo krivo, če ga zlomi vihar in kaj je list kriv, če ga odnese veter? Tako se je nama zgodilo. Pa če naju le hujše udari kazen božja, si bova pogledala iz obraza v obraz in se bova rada imela. In če bi navsezadnje obadva ... če bi navsezadnje obadva, o Štefka, umrla od vse bridkosti — v oči bi si pogledala in bi se rada imela!" Tako je govoril Damjan, kovač, ker je bilo njegovo srce polno usmiljenja. X. Z desnico jo je božal po mehkih laseh, v levici je držal njeno tenko desnico. Zatisnila je bila oči, globoko v lica so ležale njene temne trepalnice; trudna je bila. 44Ali si še pri meni?" je vprašala kakor v spanju. "Na vekomaj; zaspi brez sanj!" "Ne spim!" je rekla tiho in ni odprla oči. "Samo rada bi še eno minuto, ali če Bog dodeli, celo dve minuti, da bi bilo tako ... da nato pojdeva, kakor sva se srečala . . "Greh so take besede, Štefka; na vekomaj te ne izpustim! Ko si prišla žalostna k menit te imam rajši nego sem te imel, ko si se še smehljala; bolj ljubi mati bolnega otroka, v trpljenju spozna ljubezen. Tudi tvoj križ bom vzel na svojs pleča, ki so krepkejša od tvojih!" Vzdignila se je na komolcih in ga je pogledala z velikimi očmi. "Moj križ? Ne izkušaj Boga ... na smrt bi se obsodil sam!" "Če si obsojena, je treba, da se obsodim tudi jsz. Kamorkoli drži pot — roko v roki pojdeva! .. . Ne vstani, Štefka, še se odpočij, ker si trudna od žalosti! . . . Obedve roke mi daj — kako so mrzle te uboge roke! — zatisni oči in poslušaj! Zdaj je bilo težko obema, tvoja bridkost se je v potoku prelila v moje srce. Ampak treba je, da si obriševa te solze, da premisliva bistro vse do konca, ker kratek je čas. Ni pametno, da bi se jokala nad očetom in da bi mu očitala; pred Bogom bo izbrisal greh, pred ljudmi ga ne more, kakor se več ne vrne na jezik izgovorjena beseda. S solzami ne bova madeža izmila. Z vzdihovanjem ga ne bova odpihnila. Samo eno je!" S širokim pogledom mu je strmela v obraz; v pogledu pa ni bilo upanja, strah je bil. ' Za hip je Damjan umolknil in se je ozrl v tla. Nato je govoril počasi in tiho. "Samo eno je! Treba je tistih tristo srebrnikov, trebs jih je ..., da rešiva očeta in povrneva zanj, če jih izkopljeva Iz tal. In ker jih je treba, jih bova dobila ... kjerkoli ... še teden dni da je čass? Dosti čssa je ... ne bodo ga gnali in sodili, siromaka grešnika!" Vzdignila se je hitro in ga je objela okoli vratu. "Ne, Damjan! Kar si zdsj govoril, misli, ds nisi govoril! Tudi on, siromsk, je rekel: kjerkoli, in je vzel ... Ne takih besed, Damjan, strsh me je! . . . Glej, sam si razsodil: midva nisva kriva, midva nisvs grešila ... O Damjan, naj bo najin delež samo Trpljenje, ni treba še krivde in greha!" Damjan Je osupnil. "Bog se me usmili, Štefka: ne razumem te, ker te nečem razumeti! Ali ti ni zdaj segla v dušo misel, ki je smrten greh nad mojo ljubeznijo?" V njenih očeh so bile solze. "Rekel si: kjerkoli. Da bi rešil očeta grešnika in povrnil zanj — kjerkoli! ! Kar si rekel, je bil smrten greh nad najino ljubeznijo! Ko si izpregovoril, je potrkal spomin na moje srce; zato sem se prestrašila!" "Nemirna si, vsa polna težkih sanj; teden dni trpljenja in bridkosti — dovolj je bilo zate! Zato vidiš strahove, ki jih bdeče oči ne vidijo, slišiš besede, ki jih nihče ni govoril. Štefka, vzdrami se, in drugače boš gledala!" Prijel jo je za roko. "Zdaj pojdiva; zatohel je vzduh v tej ozki izbi, na srce lega, tako da je bolest še večja. Zunaj pa je lep večer. Ko boš pogledala v nebo in boš videla zvezde, ti bo vse lahko in smejala se boš strahovom!" Ona pa se ni nasmehnila; povesila je glavo in je šla radovoljna z njim. XI. Topli večer vzduh jima je dahnil v lica in obadva sta globoko zavzdihnila. Tako jim je bilo, kakor da sta prišla iz cerkve, od spovedi. Ulice so bile vse tihe in temne. Sivi oblak, ki je do poznega večera visel nad mestom, se je bil že razmaknil in jasno je sijalo nebo. Počasi sta šla po ulici, s tihimi korski, in držala sta se za roko; gledala sta v zvezde, ki so svetle plsvale nad vso to veliko bridkostjo, in sta dolgo molčala. Ko sta prišla do njenega doma, sta si pogledala v oči. "Saj je lep večer!" Je rekla ona, "ob tem lepem večeru se posloviva. Tako bo za zmirom lep spomin zate in zame in s sladko mislijo bova gledala nekoč na ta lepi večer . . ." "Res je lep večer," je rekel on, "in ob tem lepem večeru skleni va zvezo na vekomaj. Ni tvoj strah tako močan in je ni moči na svetu, da bi te izvila iz mojih rok! Zdaj je sklenjeno in zavezano — bodi kakorkoli!" Pozvonil je ob vratih. "Pojdi, Štefka, zatisni oči in zaspi v sladkem miru. Zakaj nič več ni skrbi in ni več bridkosti! Misli, da je bilo in da ničesar ni več; misli, da se ti je sanjalo o grozi in žalosti — pa si odprla oči in svetel dan se ti je zasmejal v obraz!" Težki koraki so drsali po veži, kakor da se je bližal v copatih debel človek. Čemerna hišnica je odklenila vrata; svečo je imela v roki, pozdravila je zlovoljno. "Zdaj pojdi!" je rekla Štefka. Damjan ji je pogledal od blizu v obraz, v oči, in je videl do srca. Stopil je za njo v vežo, vrata so se zaklenila za njima. "Dokler tako gledajo tvoje oči in dokler je tak tvoj obraz, te same ne pustim!" šel je z njo po stopnjicah, stopil je z njo v izbo. Stopil je v izbo, stal je pred durmi osupel in osramočen, niti ni videl njenih prosečih, vse plahih oči. (Dalje prihodnjič.) NOW HE'LL COMPLETE SCHOOLING ^ TOREK, 11. MARCA 1947 Hje premoga iz rovov z velikim: dvigali. Do leta 1941 so dobavljali ti severni rudniki 1 milijon ton premoga, proti koncu vojne pa že desetkrat več. Novi petletni načrt pa predvideva še izkop novih rovov v polarnih pokrajinah, katerih zmogljivost bo tudi blizu 8 milijonov ton. Leta 1950 bo nastalo tamkaj 60 rudnikov, iz katerih bodo nakopali več premoga, kot ga daje sedaj bogati karagandski premogovni revir. Na visokem severu Evrope bodo zgradili železnice in vse moderne naprave, ki bodo služile industriji in ljudstvu za izkoriščanje premogovnega bogastva te zemlje. S premogom iz teh pokrajin bodo oskrbovali vse plavže na severu evropskega dela Sovjetske zveze. ste do svoje znamenite kleti v Slov. Goricah. Milijonski pridelek, ki ga beležijo na Kogu. v Presiki, v Železnih dverih in po ostalih vinogradniških zadrugah, je last zadružnikov. Velike reči so se zgodile to leto v življenju vini-čarjev. a V zgodovini slovenskega zadružništva obračamo nov list— drugi list. V stoterih inačicah pišejo danes to zgodovino vini-čsrji in agrarni interesenti, mali posestniki in poljedelski delavci. Pišejo, kako se viničar in delavec zadružnik trudoma kopljeta iz vekovnega pomanjkanja in revščine, kako se razgledujeta iz teme neznanja, kako se iz zaostalega, najbolj zapostavljane-ga stanu vedno bolj preobrazu-jeta v novega naprednega človeka, se uvrščata med tiste, ki gredo prvi in so vsem drugim svetel zgled. K. Š. Ti gredo prvi Ljubljana. — Z ljudmi je ved no enako: so taki, ki gledajo bistro v jutrišnji dsn. Ne oziraje se na desno ali na levo gredo po gumno pred vsemi. In so tski, ki vedno rajši opre/no počakajo in se šele potem odločijo. Z ne zaupanjem in skrito škodoželj nosijo gledajo za onimi, ki gredo pred njimi. Hkrati z agrarno reformo so se lansko zimo snovale v Slove niji prve kmetijske zadruge za skupno gospodarstvo/ Ko so a-grarni interesenti razlaščali vele posestniško zemljo, se Je vednq pogosteje dogajalo, da so v kak šni vasi ali nsselju odstranjevali stoletne mejnike med mojim m tvojim in združevali njive in nji vice v prostorno zadružno polje To je nov, boljši, pravilnejši način (»bdelave /emlje, ki so ga dobro preizkušali že celo vrsto let v Rusiji; Bolgariji in drugih naprednih državah. Med letom je bilo v Sloveniji ustanovljenih 31 kmetijsko obdelovalnih in vinogradniških zadrug. Kadar greš prvi, tedaj pade nate vsa svetloba dneva in ti »ti. ki opre/no stopsjo za teboj, zlobno štejejo vsak tvoj zmotni korak O tem, kako so tisti, ki le n.so doumeli potreb novega ča*a, gledali na mlade, komaj snujoče se zadruge, kako so sodili o zadružnikih, kako malo dobrega so jim želeli, b: lshko napisali knjl Re Toda takih knjig ne bomo pi-seli. Kajti mnogi, ki so ob pričet ku lanskega leta. ko so zadružniki v Vrbju hodili Jest v skupno kuh njo, posmehljivo govorili o "skupnem kotlu", so neksj mesecev kasneje zavistno ugotsv-Ijali, da "iz skupnega kotla diši". Mnogj, ki so zadrugi "Kerenčič" na Kogu prerokovali življenje samo do trgatve, takrat pa bodo zadružniki pijani obležaU v gra poh m zadruga bo šla k vragu, mnogi tistih so po trgatvi radi prihajali spraševat, ali morda zadruga potrebuje njihovo vprego, da si zaslužijo vsaj nekaj de narja. Od Vrbja preko Koga in Apač in vseh 31 zadrug mnogi teh govore sedaj enako čemerno kakor gostilničar pri Sv. Mtklav* /u: "lla, totim se zdaj dobro godi!" Saj se jim je dolgo slabo godilo. Družine v Vrbju, ki niao nikdar pridelale ničesar svojega, »o pridelale letošnje leto 32.000 kg krompirja, 12 000 kg pšenice, hmelja v vrednosti 257.000 dinarjev, Vse to so pridelali zase, do čim v prejšnjem življenju nikdar niso smeli računati, da bodo dobili delež od gospodarjevega pridelka. Saj hlapec in najemnik nikdar nista smela pogledati v gospodarjeve knjige dohodkov. Obdelava v zadrugi Je pravtlnej 4a in donosnejša, zato so imeli zadružniki boljši pridelek po hektarju. Posebno krompirja, ki so ga škropili s bakreno ap-neno brozgo. Tudi fižol so Ikro |»li. I.etos Jih bodo posnemsli tu d i oni posestniki, ki niso včlanje m v zadrugi. Jasno zimsko jutro Je In za družmki v Dobrni grabijo listje V zadružni delavnici popravljajo grabi je. Eden Izmed njih je že dolgo pri tej hlfti. Laaje so mu osiveli od dolgoletnega hlapč« vanJa. Gospod je bil Nemec. Svojim peterim otrokom grsdi stsri Felicijsn boljšo bodočnost. Ni jim še dobro, še nikdsr v Življenju jim nt bilo dobro. A zdaj so iz hlapcev in najemnikov postali gospodarji. Stari Felicijan še vedno opravlja isto delo kakor nekoč: skrbi za ko nje, a zdaj to niso več konji nemškega gospoda. Zdaj mesijo njegove žuljsve roke belo pogačo lačnim otrokom. Osem družin je povezanih v zadrugo "Kajuh" na Dobrni. Štirinajst jih je v sadjarsko-produktivni zadrugi Osojnik. Preko sedemdeset jih je v vino grsdntškt zadrugi "J. Korenčič" na Kogu/) Še več jih je v vino gradmški zadrugi v Brebrovni ku. In v Železnih dverih. v Presiki, v Žepovcih in Lutvercih, v Negovl, v Kovači vasi, v Pekrah In vseh ostalih zadrugah—mnogo sto družin, ki se ne strsšijo hoditi prve. Belci, ki je pred vojno, ko je bil viničar nemškega gospoda, delal za pet dinarjev dnevno in še teh ni zaslužil vsak dan, je del pa je samo koruzni kruh, je prejel letos za svoje delo samo akontacije 31.200 dinarjev. V knjigah zadruge "Kerenčič" je zapisana vsota šest milijonov dohodka. Pridelali ao okoli 3000 hI najboljšega vina, kljub temu. da je okoli 37 ha vinograda uničenega po fronti. Poleg tega so prodali 22 avtomobilov grozdja, vaak avtomobil po 1600 kg. Noben liter vina. noben grozd ne bo šel več iz teh goric nemškemu vltetkemu redu. Gttring nI utegnil dokončati asfaltirane ce Ameriške »mesnice Hišni gospodar in novi najemnik se pogajata za stanovanje. V Ameriki je prav velika stiska zanje. Zato se ne bomo čudih gospodarju, ko zahteva: "Opozarjam vas še enkrat: V hiši ne bom ftpel ne otrok, ne psov ali mačk. Tudi o kakem igranju klavirja ali radija ne more biti govora. Ste me razumeli?" Uboga najemniška para pohlevno pritrdi: "Da. velecenjeni gospod. Le nekaj, mislim, vam moram še priznati: moje nalivno pero malo škriplje." e Ameriški vojak, ki služissedaj rok v okupacijskih četah v Nemčiji, je prejel od svojega dekleta telegram. V nekaj besedah cel roman. Tole je bral: "Nisem te mogla več čakati. Poročila sem se s tvojim oče tom. Poljub—msma." • Kaj mislijo Američani o svoji politiki? Poslušajte! Politika je umetnost, dobiti denar od bogatih in voltvne glasove od revnih, pod pretvezo, da boš Ščitil ene pred drugimi. BISER Tone: Moja žena Je pravi bi ser. ' - ' Jaka: Kako to misliš? Tone: Zelo lepa je in me zelo veliko stane. Premog pod večnim ledom 11 i •»% tf Kajne, kar nekam čudno se sliši pa je vendarle resnično, da je prav v deželah na skrajnem severu Sovjetske zveze, v zemlji, ki leži pod večnim ledom ali ki je vsaj večino mesecev v letu globoko zamrznjena, ogromno najboljšega premoga. Tako ogromno, da se splača zidati tamkaj cela mesta za tisoče in tisoče rudarjev in prebivalcev drugih poklicev. Pred zadnjo vojno smo vedeli le malo ali pa nič o premogovnih revirjih Pečore. Šele potem, med veliko domovinsko vojno, ko je sovražnik zavzel in domala povsem uničil na premogu tako bogato Donecko kotlino in ko je odpadlo pridobivanje premoga v moskovskem premogovnem revirju, smo čuli čedalje več o silni važnosti premogovnikov Vorkute in prevažni nalogi severne pečorske železnice. Po njej so vozili najboljši premog do plavžev Leningrada, Gorkega, Vologde ali Arhangel ska. Tudi veliki oceanski parni-ki so ga prevažali na določene kraje in mesta. Že takoj spočetka, ko so so-vjeti vzeli oblast v svoje roke, so pričeli poprej popolnoma pozabljeni pokrajini Pečori, na skrajnem evropskem severu, posvečati prav posebno pozornost. Med vojno pa je postala pokrajina industrijsko področje največje važnosti. Premogovni skladi Pečore zavzemajo tri petine avtonomne Komijske republike. Bogastvo premogovnih skladov je večje, nego ono v kotlini Doneča. Premogovnih vrst je nad 30, med njimi tudi antracit (najboljši črni premog) dalje najfinejši premog za plinarne itd. Kar se tiče kalorij je premog iz teh severnih pokrajin na drugem mestu za premogom iz Kuz-njeekega bazena. Pred vojno je bilo pri Vorkuti le dvoje rovov, sedaj pa deluje že enajst velikih premogovni kov. številni pa še nastajajo. Ra zen v Vorkuti nakopljejo doslej največ premoga še v Inti ter v Jedžit-Kirti. Premogovniki so urejeni popolnoma moderno in so zvečma mehanizirani, to se pravi, da opravljajo najtežja de la stroji na električni pogon. Poskrbljeno je seveda tudi za do bro zračenje rovov in za dviga Razni oglati POZABITE IS0KE ŽIVLJENSKE I STROŠKE! e Ni vam treba skrbeti radi visokih can dobrih ilviL oblak« in staaovanJa ko sta takrat v regularni armadi. Vse to vam Jo preskrbljeno — polog nor« višja plato, ki Jo takerekoč čista plača Gmotno sta na boljšem v armadnem poklicu. Ako sta v starosti od 17 do M let adravi bi meaialao čuječi. proekrbite si vso podatka sedaj pri vatam aajblišjo« U. S. Arra7 Recruiting Biatlon. U. S. Ar «•i p»niiM IM W. Vaa Buren St. >001 Irving Park Blvd. WOO So. Racine Ava. JANITOR Small manufacturing company; new building. Desirable working conditions; free insurance. 2000 N. Parkaide Ave. Rtzni mali ogU*i PERMANENT POSITIONS WOMEN ASSEMBLERS . SOLDERf*. General factory workei5 for light manufacturing ¿J 25 girls who are interested ^ steady work with a modern fa7 tory; 40 hour week; good pay-free insurance; vacation with pay' Apply GUARD-IT MFG. CO 1S01 8. Laflin St. 4th floo, Njegova udobna gorkota odpomore trpljenju hrbtobola O Pridružit« se milijonom, ki prisesalo na Johnson's BACK PLASTEH— "•»I«, da od pomor« hitro hrbtnim bolečinam. PreskuAen do zdravnikih s stotinami ljudi, da datajal e Uporabljan U plaster, la ko« bi Ja-mall Korkotnl "pad" na dalo s seboj. To milo zdravljenje premeta kroženje.' GREJE va* hrbet, olajla bolečine ta okorelosti. J« «sto. Njega moi ostane za več dni. O JohnsonBACK PLASTER varuje proU hladu, zvafta mlAce. da pomoč ravno na boleč prostor. Narejen prt Johnson a Johnson—ime, ki pomeni kakovost ta petdeset lat V karnah. V Proeratl so dnevne svetovna In delavska veeit AU fib čiiaia vsak dan? ALI GLEDATE ZA DOBRo PLAČO HI STABILNOST? Telefon koaspaaija ima nekat lakih prilik hišnice (JAMTTRESSES) Takoj ad aešetka plača Tlttc aa ur* po treh mesecih 77Vic aa aro la po šestih massdh po ttVfc aa ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V VSEH DELIH MESTA Delovne ure od 5:30 pop. do U ure ponoči. njmhsbell telephone compaot ▼ pritličja SOI W. WASHINGTON ST "PROLETAREC" Socialistično-dslavski tednik-Glasilo Jugoslovanske soc. zveze in Prosvetne matice. Pisan v slovenskem in angleškem jeziku. Stane S3 sa celo. $1.75 sa pol II sa četrt leta. NAROČITE SI GA! Naslov: PROLETAREC CfUCAGO 23. ILL. 2301 South Lawndale Avanus TISKARNA S.JV.PJ. -sprejema vsa v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabHa za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih...... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI — .... Vsa pojasnile daje vodstvo tiskarne .... Cene zmerne, unijsko delo prve vrste Pišite po informacije ne naslov: snpj printery 2S57-M S. Lawndale Avenue - • Chicago 23. Illinois TEL. ROCKWELL «04 naroČite si dnevnk prosveto Pa sklepa 12. sodne konvencije se f-VV" naroči ne list Prosveto Is W*i «H Pet ta ^ družine k eai naroi- alaL List Pros veta stane se vse enako« aa člane ali aečlaae IS JO ss eno letno naročnina. Ker pa člaal že plačajo pri aaosmeata 11 JO sa tednik, se Jim te prišteje k naročnini. Torej sedaj al vsroka. reči.