^RADIMI VESTNIK
občin Ormož in Ptuj
LETO VIII.
Ptuj, dne 29. decembra 1972
Številka: 13
VSEBINA :
OBČINA ORMOŽ:
140.	Odlok o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Ormožž;
OBČINA PTUJ:
141.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ptuj za leto 1972;
142.	Odlok o začasnem financiranju potreb občine Ptuj v prvém trimesečju leta 19733;
143.	Odlok o ustanovitvi solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Ptuj;
144.	Odlok o določitvi pomožnih objektov in meril, po katerih se določi zemljišče, namenjeno za normalno uporabo že zgrajenega objekta v občini Ptuj;
SPLOŠNA VODNA SKUPNOST DRAVA - MURA MARIBOR:
145.	Sklep o odmeri in o načinu plačevanja odškodnine za izkoriščanje melioracijskih vodno gospodarskih objektov na območju občine Ptuj.
POPRAVEK:
140.
Po 5. točki 85. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 9-99/72) ter na podlagi 1., 4., 16. in 37. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316/72) je skupščina občine Ormož na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1972 sprejela
,	odlok
o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Ormož
I.	SPLOŠNI PEL
1.	člen
Na območju občine Ormož se uvaja posebni občinski davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve (v nadaljnjem besedilu: posebni občinski prometni davek).
Posebni občinski prometni davek se plačuje po določbah zakona o obdavčevanju proizvodov m storitev v prometu, po določbah zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov, po tem odloku in po predpisih izdanih na tej podlagi.
2.	člen
Posebni občinski davek od prometa proizvodov se plačuje od vsakega prometa proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere je v zakonu o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu določeno, da se od njihovega prometa ne plačuje posebni davek od prometa proizvodov ter od proizvodov, od katerih se ne plačuje posebni republiški davek od prometa proizvodov ob pogojih določenih z republiškim zakonom ter od hlodovine, žaganega in tesanega lesa.
3.	člen
Zavezancu proizvajalcu se od posebnega občinskega prometnega davka, ki bi ga moral plačati od končnih izdelkov prodanih neposredno končnim potrošnikom, odbije posebni občinski davek, ki ga je plačal od materiala za take izdelke.
Temeljni in posebni občinski prometni davek se odbije ob pogojih, ki jih določa zakon o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov za odbijanje posebnega republiškega prometnega davka.
4.	člen
Zasebnim proizvajalcem vina in žganja se za potrebe članov gospodinjstva upošteva letno:
- za vsakega nad 18 let starega družinskega člana 300 litrov vina,
-	za vsakega nad 18 let starega družinskega člana 15 litrov žganja,
-	za kalo in razpis se proizvajalcem prizna 10 % proizvedenih količin vina, oziroma 5 % od proizvedenih količin žganja.
5.	člen
Posebni občinski prometni davek se plačuje po stopnjah določenih v tarifi, ki je sestavni del tega odloka.
6.	člen
Posebni občinski davek od plačil za storitve se plačuje od plačil za storitve, ki jih opravljajo družbene in zasebne pravne osebe ter občani družbenim in zasebnim pravnim osebam in občanom po stopnjah, ki so navedene v t tarifi, ki je sestavni del tega odloka.
7.	člen
Zavezancem, ki opravljajo obrtne storitve in plačujejo davek od osebnega dohodka iz obrtne dejavnosti v pavšalnem letnem znesku, se odmeija v pavšalnem letnem znesku tudi posebni prometni davek.
Višino davka v pavšalnem letnem znesku določi davčna uprava na podlagi zbranih podatkov o obsegu in načinu poslovanja ter vrsti dejavnosti zavezanca in v primeijavi ter ocenitvi z zavezanci enake ah podobne dejavnosti, katerim se davek od obrti odmerja po dejanskem dohodku, kakor tudi na podlagi podatkov o višini doseženega prometa v preteklem letu.
8.	člen
Za tolmačenje tega odloka je pristojen svet za finance občinske skupščine.
9.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
Z dnem ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o občinskem prometnem davku od prometa blaga na drobno in davku od plačil za storitve v občini Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 13-136/69 in 4-38/72).
Številka: 421-17/1972
Ormož, dne 28. decembra 1972
Predsednik
skupščine občine Ormož Franc Novak 1. r.
II. POSEBNI DEL
Tarifa posebnega občinskega prometnega davka
TARIFA
A. PROIZVODI
Tar. št. 1
Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov za katere
so v tej tarifi predpisane posebne stopnje ali je zanje predpisana davčna oprostitev: 4 %
Opomba:
1.	Davek po tej tarifni številki se plačuje tudi od motornih vozil, ki jih uvozijo oziroma kupijo v konsignacijskih skladiščih občani in zasebne pravne osebe, Davek plača občan oziroma zasebna pravna oseba davčni upravi občine, v kateri ima stalno prebivališče oziroma poslovni sedež. Brez dokaza o plačanem davku po tej tarifni številki, motornega vozila ni mogoče registrirati.
2.	Ne plačuje se davek po tej tarifni številki od rabljenih stvari, ki jih prodajajo občani neposredno ali po trgovinskih in drugih organizacijah kot posredniki ali kako drugače, razen od izdelkov iz zlata in drugih plemenitih kovin, naravnega dragega kamenja in naravnih biserov in predmetov izdelanih s takim kamenjem ali biseri.
Po tej tarifni številki se plačuje davek tudi od novih ali rabljenih osebnih in tovornih avtomobilov, če se prodaja izvrši v roku 2 let od prejšnjega nakupa.	\
Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od prodaje poškodovanih osebnih in tovornih avtomobilov, katerih prodajo opravi v imenu lastnika avtomobila zavarovalnica po svojih predpisih na javni licitaciji. Tako prodajo mora lastnik avtomobila dokazati s predložitvijo zapisnika o javni licitaciji ali ustreznega dokazila zavarovalnice. Davek se tudi ne plača, če je prodaja posledica nastale trajne invalidnosti ali smrti lastnika avtomobila.
Davčni zavezanec je prodajalec. Davek se plača davčni upravi občine, v kateri ima prodajalec stalno prebivališče.
Tar. št. 2
Od alkoholnih pijač :	dinarjev za liter
1.	Naravnega vina	1,50
2.	Penečega vina	2,50
3.	Naravnega žganja	in medice	4,50
4.	Specialnih vin (desertnih, likerskih in aromatiziramh ) ter desertnih pijač če znaša nabavna cena za liter:
nad 12,00	do 15,00	din	5,00
nad 15,00	din	7,50
5.	Likerjev in	močnih alkoholnih pijač,
če znaša nabavna cena za liter
nad 17,00	do 24,00	din	16,00
nad 24,00	din	22,00
v % od vrednosti
6.	Piva	35 %
7.	Drugih alkoholnih pijač, ki niso
zajete v točkah	od	1	do 6	35 %
Opomba:
1.	Davčna osnova za alkoholne pijače iz 1., 2., 3., 4., 5. in 6. točke te tarifne številke je liter alkoholne pijače. Za večje ali manjše pakiranje je davek sorazmeren davku od litra pijače.
Davčna osnova za alkoholne pijače iz 7. in 8. točke te tarifne številke je prodajna cena
proizvajalca, uvoznika, prodajalca na debelo ali prodajalca . na drobno, ki te pijače sami porabijo ali jih prodajo končnim potrošnikom. Pri gostinskih organizacijah združenega dela in samostojnih gostincih je davčna osnova nabavna cena.
2.	Davčni zavezanci za alkoholne pijače so prodajalci teh pijač končnim potrošnikom. Davčni zavezanci so tudi obrtne organizacije združenega dela, ki nabavijo te pijače zaradi preprodaje končnim potrošnikom oziroma zaradi lastne končne potrošnje.
3.	Z nabavno ceno iz drugega odstavka 1. točke opombe k tej tarifni številki je mišljena cena, izkazana v fakturi dobavitelja z všteto embalažo in vsemi drugimi odvisnimi stroški, ki se zaračunavajo kupcu.
4.	Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od prometa jabolčnika in medicinskih vin, če so bili ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem, brez dodatka drugih snovi in primesi.
5.	Z alkohlnimi pijačami je mišljeno pivo in druge alkoholne pijače z več kot 2 % alkohola. Pri ugotavljanju vrste in kakovosti posameznih alkoholnih pijač se ustrezno uporabljajo veljavni predpisi o kakovosti teh pijač.
Tar. št. 3
Od osvežilnih penečih brezalkoholnih pijač, sodavice in mineralne vode:
1.	Od osvežilnih penečih brezalkoholnih pijač in sodavice 10 %
Opomba:	*
1.	ne plačuje se davek po tej tarifni številki od mineralne vode.
2.	osvežilne peneče brezalkoholne pijače so proizvodi narejeni iz raznih v vodi ali mineralni vodi raztopljenih kombinacij saharoze, dekstro-ze, maceratov, rastlinskih sadežev in organskih kislin (vinske, limonske, jabolčne, mlečne in askorbinske), sadnih koncentratov (sirupov) in aromatiziranih sirupov, ki so jim dodana dovoljena barvila in arome (pravilnik o kakovosti alkoholnih pijač, piva, umetnih brezalkoholnih pijač in sirupov, mineralnih vod in sodavice, ledu in kisa).
3.	proizvajalne, trgovinske in druge organizacije združenega dela, ki na debelo prodajajo proizvode iz te tarifne številke, smejo prodajati te proizvode brez posebnega občinske^ jjrometnega davka samo tistim samostojnim gostincem, ki predložijo pri nakupu hkrati s pismeno naročilnico na vpogled po veljavnih predpisih izdano dovoljenje za opravljanje gostinske dejavnosti.
Ti prodajalci so dolžni za vsako tako prodajo izstaviti fakturo in kopije fakture pošiljati za promet v preteklem mesecu do 10. v mesecu občinski skupščini, ki je izdala samostojnemu gostincu dovoljenje, skupaj s seznamom faktur o prodanih proizvodih iz te tarifne številke, v kateri morajo biti navedeni osebno ime kupca -samostojnega gostinca, številka vsake fakture in vrednost proizvodov, prodanih po posamezni fakturi. Ta določba velja tudi za individualne obrtnike - proizvajalce teh pijač, če prodajajo te pijače samostojnim gostincem.
Tar. št. 4
Od alkohola (etanola)	1,00 din
Opomba:
Davčna osnova je hektoliterska stopnja čistega alkohola.
Tar. št. 5	,
Od knjig, brošur, časopisov in drugih publikacij od katerih se plačuje temeljni davek od prometa proizvodov: 20 %
B. OBRTNE STORITVE
Tar. št. 6
I.	KOVINSKA STROKA:
1.	Popravljanje	strojev in	naprav	10%
2.	Popravljanje izdelkov precizne
mehanike	. 10 %
3.	Popravljanje	motornih	vozil	10%
4.	Popravljanje kovinskih izdelkov
za široko potrošnjo, popravljanje peči, štedilnikov, šivalnih strojev, kovinskega pohištva	10 %
5.	Popravljanje drugih kovinskih
izdelkov	10 %
II. ElEKTROSTROKA:
6.	Popravljanje električnih strojev,
aparatov in naprav (popravljanje transformatorjev, električnih peči, razdelilnih naprav in podobno)	10 %
7.	Popravljanje električnih gospodinjskih aparatov (električnih kuhalnikov, štedilnikov, aparatov za sušenje las in
perila, hladilnikov, sesalcev za
prah, ventilatorjev, pralnih
strojev in podobno)	5	%
8.	Popravljanje električnih in drugih telekomunikacijskih
naparav in delov	10	%
9.	Popravljanje drugih električnih aparatov( in pribora ter ostale
storitve te stroke	10	%
UL OSTALE STROKE
10.	Protektiranje in popravljanje
plaščev (vulkaniziranje)	5	%
11.	Knjigovezništvo	5%
12.	Žaganje lesa	10%
13.	Gradbene in montažne storitve, kijih opravljajo občani in
zasebne pravne osebe.	10%
14.	Osebne in druge obrtne storitve	10	%
Opomba:
Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od plačil za storitve: krojačev, šivilj, klobučarjev, modistinj, vezilj, čevljaijev, od popravljanja ortopedskih pripomočkov, izdelovalcev copat,, brivcev, frizerjev, pedikiranja, dimnikarjev, za predtiskanje tkanin, krpanje perila, nogavic in vreč, popravila dežnikov, uglaševanja glasbil, brušenja nožev in britvic, kovačev od podkovanja konj in živine, kolarjev, urarjev, popravil dvokoles in otroških vozičkov, polnjenja in obnove rabljenih kemičnih svinčnikov, popravljanja preprog, umetnega krpanja preprog, pranji rer likanja oblek in perila, čiščenja obutve, čuvanja lokalov in stanovanj, shranjevanja koles, rtljage in obleke (garderobe), storitve postrež-kov, žaganja drv. >
Davčna osnova je skupen znesek plačil po odbitku vrednosti materiala, ki ga je dal izvrševalec storitev, če je material v računu posebej izkazan.
C - DRUGE STORITVE
Tar. št. 7
Od vstopnic:
a)	za kinematografske prireditve	5 %
b)	za ostale prireditve	10%
Opomba:
1.	Lastniki prostorov, v katerih je prireditev, so odgovorni za plačilo davka po tej tarifni številki.
2.	Davek od vstopnic za prireditve iz točke b) te tarifne številke je treba plačati ob predložitvi vstopnic v žigosanju najpozneje 5 dni pred prireditvijo.
3.	Prometni davek po tej tarifni številki se ne plača za kulturno umetniške in telesno vzgojne (športne in telovadne nastope), prireditve, kolikor se na njih ne točijo alkoholne pijade. V primeru spora glede značaja kulturno-umetniške ali telesno-vzgojne prireditve, odloča za ustrezno področje pristojni svet občine.
4.	Za prirejanje plesnih vaj in podobnih prireditev lahko občinska davčna uprava določi posebni občinski prometni davek v pavšalnem znesku za celotno sezono prireditev.
Tar. št. 8
Od vrednosti prodanih srečk za loterijo in druge igre na srečo ter na vloge za javne stave, razen za igre na srečo in vlogo za javne stave, ki jih prireja Jugoslovanska loterija, se plača davek po stopnji 10 %.
Opomba:
1.	Davčni zavezanec je prireditelj loterije oziroma javne stave ali druge igre na srečo.
2.	Prireditelj mora najmanj 15 dni pred žrebanjem sporočiti davčni upravi dan in kraj žrebanja.
3.	Obračun srečk za ugotovitev skupne vrednosti se naredi v 15 dneh po žrebanju. Davek je treba plačati v 5 dneh po obračunu na račun občine, v kateri je bila igra na srečo.
Tar. št. 9
Od reklam:
a)	za tobačne izdelke in alkoholne
pijače	30 %
b)	za ostale gospodarske reklame,
razen za reklame v radiu, televiziji
in informativnem tisku	10%
Opomba:
Davčna osnova je plačilo za objavljeno oziroma prikazano reklamo. Davčni zavezanec je organizacija, ki je prejela plačilo za objavljeno oziroma prikazano reklamo.
Tar. št. 10
Od plačil za prevoz potnikov in blaga, ki ga opravljajo občani ali zasebne pravne osebe z motornimi vozili in plovnimi objekti 10 %.
Opomba:
Davek po tej tarifni številki se plača tudi od plačil za nakladanje in razkladanje, če te storitve opravlja prevoznik skupaj s prevozom.
Tar. št. 11
Od plačil (provizij) za posredniške, agencijske in komisijske storitve: 165%.
Opomba:
Davčni zavezanec po tej tarifni številki je orfpnizacija združenega dela, občan ali zasebna pravna oseba, ki prejme plačilo za posredniške, agencijske in komisijske storitve. Ce občan ali zasebna pravna oseba prejme plačilo za te storitve od družbene pravne osebe, je izplačevalec dolžan obračunati in vplačati davek po tej tarifni številki.
Tar. št. 12
Na zakupnine in podzakupnine od poslovnih zgradb in poslovnih prostorov, ki se uporabljajo za gospodarske dejavnosti 10 %,
Opomba:
Davčni zavezanec je vsak zakupodajalec razen občanov in zasebnih pravnih oseb, ki na tej podlagi dobi plačilo.
Davčna osnova je skupno plačilo v denarju ali naravi ali vrednosti nasprotnih storitev.
Davek po tej tarifni številki ne plačujejo organizacije združenega dela, ki jim je dajanje nepremičnin v zakup ali podzakup osnovna dejavnost.
141.
Po 47. in 64. členu zakona o financiranju družbeno političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SR Slovenije, št. 36-196/64, 43-384/67, 40-302/68 in 43-232/70) ter 56. in 219. členu statuta občine Ptuj je skupščina občine Ptuj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. decembra 1972 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ptuj za leto 1972
1.	člen
V odloku o proračunu občine Ptuj za leto 197 2 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 6/72) se 1. člen spremeni tako, da se glasi:
Skupni dohodki občinskega proračuna
za leto 1972 znašajo	35,894.400 din
Od tega:
-	razporejeni dohodki v znesku 35,752.400 din
-	nerazporejeni dohodki
tekoča proračunska rezerva 142.000 din
2.	člen
Z 8. členom se doda 8.a člen, ki se glasi:
..Koristnikom, ki so udeleženi na dohodkih proračuna v odstotku od vseh ali posameznih dohodkov, se obračuna udeležba od dejansko razpoložljivih sredstev, ki ne sme presegati višine sredstev določenih v splošnem razporedu dohodkov proračunske bilance."
3.	člen
Spremembe splošnega in posebnega dela proračuna za leto 1972 so izkazane v posebni prilogi, ki je sestavni del tega odloka.
PREGLED DOHODKOV IN RAZPORED DOHODKOV PRORAČUNA OBČINE ZA LETO 1972			
Dohodki	skupaj dinatjev	Razpored dohodkov	skupaj dinarjev
Davki (prej prispevki) Davki Takse Dohodki po posebnih zveznih predpisih Dohodki organov in razni drugi dohodki Dopolnilna sredstva 'Prenešena sredstva	14.389.000 15.306.000 1.974.000 1.270.000 500.000 2,444.900 10.500	Kulturno prosvetna dejavnost Socialno skrbstvo Zdravstveno varstvo Komunalna dejavnost Delo državnih organov Narodna obramba Dejavnost krajevnih skup. Dejavnost družbeno pplitič. organizacij in društev Negospodarske investicije Gospodarski posegi Proračunske obveznosti iz prejšnjih let Rezervni sklad Nerazporejeni dohodki	2.900.000 5,902.200 2,7 33.200 3.050.000 13,662.960 600.000 705.000 1.414.000 3,663.040 700.000 82.000 *	340.000 142.000
Skupaj :	35,894.400	Skupaj :	35,894.400
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj" uporablja pa se od 1. januarja 1972.
St.: 400-3/72-1
Ptuj, dne 21. decembra 1972
Predsednik
skupščine občine Ptuj Franjo Rebernak 1. r.
142.
Po 52. členu zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SR Slovenije, št. 36-196/64, 43-384/67, 40-302/68 in 43-232/70) in 219. členu statuta občine Ptuj (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 33-462/64) je skupščina občine Ptuj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 21. decembra 1972 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju potreb občine Ptuj v prvem tromesečju leta 1973
1.	člen
Potrebe občinskih organov in drugih uporabnikov proračunskih sredstev se v prvem trimesečju leta 1973, do sprejetja proračuna občine Ptuj za leto 1973, financirajo na podlagi proračuna občine za leto 1972.
2.	člen
Izdatki smejo znašati v tem času največ eno četrtino izdatkov proračuna občine Ptuj za leto 1972 in se izvršujejo po njegovih splošnih določbah.
3.	člen
Izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna občine za leto 1972 in se morajo prikazati v zaključnem računu za leto 1973.
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj", uporablja pa se od 1. januarja 1973.
StevUka: 402-32/72-1
Ptuj, dne 21. decembra 1972
Predsednik
skupščine občine Ptuj Franjo REBERNAK, 1. r.
143.
Na podlagi 4. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5-11/72) in 219. člena statuta občine Ptuj je skupščina občine Ptuj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. decembra 1972 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Ptuj
1. člen
Z namenom, da se zagotovi socialna varnost
po načelu vzajemnosti in sohdarnosti kot posebna družbena pomoč v stanovanjskem gospodarstvu občanom z nižjimi dohodki, starim ljudem in mladim družinam, ustanovi občina Ptuj solidarnostni stanovanjski sklad.
Ime sklad, je: Solidarnostni stanovanjski sklad občine Ptuj (v nadaljnjem besedilu: sklad).
2.	člen
Sklad je pravna oseba. Za obveznosti sklada odgovarja sklad z vsemi svojimi sredstvi.
3.	člen
Sklad ima svoj statut.
Statut sklada podrobneje ureja zlasti naslednje:
-	določa delovno področje organov upravljanja in komisij sklada;
-	določa način uveljavljanja družbene pomoči iz sredstev sklada;
-	določa način sprejemanja letnega finančnega programa zaključnega računa in poročila o poslovanju sklada;
-	določa način sprejemanja programa za dajanje družbene pomoči iz sredstev sklada;
-	določa način obveščanja javnosti o delu organov upravljanja in o poslovanju sklada;
-	ureja druga vprašanja, ki imajo pomen za poslovanje sklada.
Statut sklada sprejme samoupravna stanovanjska skupnost Ptuj, potrdi pa ga občinska skupščina.
4.	člen
Organe upravljanja sklada imenuje samoupravna stanovanjska skupnost Ptuj.
Mandatna doba članov organov upravljanja je štiri leta.
5.	člen
Organ sklada ima zlasti naslednje pristojnosti:
-	sprejema splošne akte sklada;
-	sprejema v skladu z 8. členom zakona o programiranju in financiranju stanovanjske graditve srednjeročni program sklada;
-	sprejema letni finančni program sklada in letno poročilo z zaključnim računom sklada;
-	voli predsednika in namestnika organa sklada;
-	daje pripombe in predloge ter obravnava letno poročilo o realizaciji programa raziskav s področja komunalnega in stanovanjskega gospo -
dirstva;
-	določa poslovne stroške za poslovanje sklada;
-	sklepa o oročanju sredstev sklada pri poslovnih bankah in o drugih oblikah združevanja sredstev za gradnjo najemnih stanovanj;
-	sklepa o vseh drugih zadevah iz pristojnosti sklada.
6.	člen
Sredstva sklada so:
-	obvezni prispevek za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, ki ga predpiše občinska skupščina s posebnim odlokom;
-	neporabljena sredstva, zbrana na podlagi zakona o prispevku za graditev stanovanj za udeležence NOB ter anuitete iz posojil odobrenih iz sredstev tega prispevka;
-	neporabljena sredstva na posebnem računu
sredstev za subvencioniranje stanarin;
-	"namenska sredstva družbeno-političnih skupnosti;
-	sredstva, ki jih za namene sklada prostovoljno vložijo organizacije skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter občani;
-	krediti poslovnih bank na podlagi oročitve sredstev sklada:
-	drugi dohodki.
7.	člen
Sredstva sklada se uporabljajo:
a)	za gradnjo najemnih stanovanj v družbeni lastnini za določene kategorije občanov;
b)	za delno nadomestitev stanarin nosilcem stanovanjske pravice;
c)	za premiranje namenskega varčevanja za stanovanje;
d)	za raziskovalno delo v komunalnem in stanovanjskem gospodarstvu;
e)	za kritje poslovnih stroškov sklada.
8.	člen
Merila za uporabo sredstev iz točke b) 7. člena tega odloka predpiše občinska skupščina s posebnim odlokom.
Pogoje za pridobitev in odplačilo posojil v smislu 7. člena tega odloka predpiše sklad s svojim splošnim aktom.
9.	člen
Obseg posamezne oblike družbeno p noči določi sklad s srednjeročnim programom m z vsakoletnim finančnim programom.
Finančni program sprejema organ sklada ,a vsako poslovno leto, srednjeročni program pa y skladu s srednjeročnim programom ra/.» stanovanjskega gospodarstva občine Puu
K finančnemu programu sklada k srednjeročnemu programu daje sogk je ob nska skupščina.
10.	r
Zaključni račun in .cino poročilo "■ sprejme organ sklada in ga predloži v sog!„sje občinski skupščini.
Zaključni račun in letno poročilo klada predloži organ sklada vsem, ki vpk . ujejo sredstva za družbeno pomoč v skla it .aitate poslovanja javno razglasi.
11.	člen
Odredbodajalec za izvrševanje tmančmga načrta sklada je oseba, ki jo za to poobl. sti organ sklada.
12.	člen
Do formiranja samoupravne stanovanjske skupnosti in do imenovanja organov sklada po 4. členu tega odloKa opravlja posle organa sklada iniciativni odbor za ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti Ptuj.
13.	člen
Administrativna, finančna ter upravna in strokovno-tehnična opravila opravljajo za sklad do ustanovitve samoupravne stanovanjske skupnosti ustrezne strokovne in upravne službe uprave skupščine občine Ptuj.
14.	člen
Z ustanovitvijo občinske samoupravne stanovanjske skupnosti se sklad vključi v samoupravno stanovanjsko skupnost kot njena enota z vsemi sredstvi in obveznostmi.
15.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
Številka: 020-12/72-3-MV
Ptuj, dne 21. decembra 1972
Predsednik
skupščine občine Ptuj ,	Franjo Rebernak, Lr.
144.
Na podlagi drugega odstavka 2. člena zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS št. 27/72) in 219. člena statuta občine Ptuj je skupščina občine Ptuj na seji občinskem zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. decembra 1972 sprejela
ODLOK
o določitvi pomožnih objektov in meril, po katerih se določi zemljišče,
namenjeno za normalno uporabo že zgrajenega objekta v občini Ptuj
1.	člen
Pomožni objekti po drugem odstavku 2. člena zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem so v občini Ptuj:
a)	objekti, zgrajeni na zemljišču v uporabi organizacij združenega dela in druge družbeno pravne osebe, če niso nujno potrebni za opravljanje dejavnosti, kije vpisana v register kot poslovni predmet organizacije, zgrajeni izven zaključnega kompleksa oziroma rezervata, predvidenega po urbanističnem dokumentu za perspektivni razvoj organizacije združenega dela ali druge družbeno pravne osebe';
b)	objekti, zgrajeni na zemjpžču v državljanski lastnini izven zemljišč«*^določenega za normalno uporabo osnovnega stanovanjskega in poslovnega objekta kot so: garaže, drvarnice, kopalni bazeni, shrambe za vrtno orodje, kurniki, čebelnjaki, zajčniki, stelniki, skladišča, sejmišča, podzemne kleti, ograje iz trdega materiala, kmetijski gospodarski objekti, ki se uporabljajo za druge namene in drugi podobni objekti.
2.	člen
Zemljišče, namenjeno za normalno uporabo že zgrajenih objektov v območjih, za katera so sprejeti zazidalni načrti, se določi v skladu z načrtom parcelacije zemljišča, ki je sestavni del zazidalnega načrta.
Ce je zgrajen objekt v območju, za katerega ni izdelan in ni predvidena izdelava zazidalnega načrta, se določi zemljišče za normalno uporabo že zgrajenega objekta po naslednjih merilih:
-	višina, velikost in namembnost že zgrajenega objekta;
-«višina, velikost in namembnost objektov na sosednjih zemljiščih;
-	gostota zazidave;
-	praktična možnost izrabe prostora;
-	konfiguracija terena in lastnosti tal;
-	eventualne potrebe po izgradnji dopolnilnih objektov;'
-	obstoječe in bodoče stanje komunalnih naprav;
-	nadaljnjo urbanistično in prometno ureditev predela, v katerem se objekt nahaja oziroma elemente iz sprejetega urbanističnega programa, urbanistične^ načrta in urbanističnega reda.
Velikost zemljišča, namenjenega za normalno uporabo že zgrajenega objekta, ob upoštevanju meril po prejšnjem odstavku, znaša do 1000 kvadratnih metrov.
Na podlagi meril iz drugega odstavka tega člena določi velikost zemljišča, namenjenega za normalno uprabo že zgrajenega objekta, za vsak primer posebej za urbanizem pristojni občinski upravni organ po predhodnem zaslišanju upravnega organa, pristojnega za kmetijstvo in gozdarstvo.
Ob upoštevanju meril po drugem odstavku tega člena je dopustno v posebno utemeljenih primerih odstopanje od površine, določene v tretjem odstavku tega člena, do 50 %.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 464-1/72-3-MV
Ptuj, dne 21. decembra 1972
Predsednik
skupščine občine Ptuj ’ Franjo Rebernak Lr.
145.
Skupščina Splošne vodne skupnosti Dra-va-Mura Maribor je na podlagi 16., 87., 88. in 95. člena temeljnega zakona o vodah (Uradni list SFRJ, št. 13/65) in 31., 38. in 39. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 22/66) ter 6., 99., 105., 107., 138., 139., 140. in 141. člena statuta Splošne vodne skupnosti Drava-Mura Maribor na svojem zasedanju dne 25. novembra 1972 sprejela
SKLEP
o odmeri in načinu plačevanja odškodnine za izkoriščanje melioracijskih vodnogospodarskih objektov na območju občine Ptuj
1.
Odškodnino za osuševanje zemljišč plačujejo vsi uporabniki in lastniki zemljišč na melioracijskem območju, ki jim je osuševanje v neposredno ali posredno korist.
2.
Odmera odškodnine za leto 1973 na melioracijskem območju je naslednja:
-	družbeni kmetijski proizvajalci 13,77 din za en ha kmetijskih površin,
-	zasebni kmetijski proizvajalci 2,40 % od katastrskega dohodka kmetijskih površin.
Dodatno odmero odškodnine za leto 1973 na hidromelioracijskem območju Pesnice je naslednja:	—
-	družbeni in zasebni kmetijski proizvajalci na prvem območju 10,00 din za en ha kmetijskih površin,
-	družbeni in zasebni kmetijski proizvajalci na drugem območju 61,00 din za en ha kmetijskih površin,
-	družbeni in zasebni gozdarski proizvajalci na drugem območju 12,00 din za en ha gozdnih površin.
3.
Na hidromelioracijskem območju Pesnice obsega:
-	prvo območje - vsa kmetijska zemljišča, na katerih so hidromelioracijska dela potrebna, niso pa še opravljena. Ta dela so omogočena le z navezavo na do sedaj izvedeni odvodni sistem;
-	drugo območje - vsa kmetijska in gozdna zemljišča, ki imajo že neposredno korist od do sedaj izvedenih hidrotehničnih ukrepov.
Mapne kopije z vrisanimi mejami prvega in drugega območja se hranijo in so na vpogled pri oddelku za gospodantvo skupščine občine Ptuj.
4.
Zasebni kmetijski proizvajalci na melioracijskem območju ter zasebni gozdarski proizvajalci na drugem območju hidromelioracijskega sistema Pesnica plačujejo odškodnino na podlagi doseženega sporazuma med Splošno vodno skupnostjo Drava—Mura Maribor in finančnim organom občine, davčni upravi po enakem postopku kot ostale davščine.
Družbeni kmetijski in gozdarski proizvajalci lačujejo odškodnino kvartalno na žiro račun plošne vodne skupnosti Drava-Mura Maribor, št. 518-3-27.
5.
Zoper odmero odškodnine se lahko zavezanec pritoži na izvršni odbor skupščine in to v 15 dneh od dneva objave sklepa.
6.
Ta sklep velja od dneva sprejema s strani skupščine, objavljen pa bo v uradnem glasilu občine Ptuj in se tudi razglasi koristnikom na krajevno običajen način.
St.: 2068/-1/1
Maribor, 24. novembra 1972
Predsednik DS
Vladislav Lavrenčič, 1. r.
Splošna vodna skupnost Drava-Mura
Predsednik skupščine Lojze Grobelnik, 1. r.
Pri primerjavi objavljenega besedila z izvirnikom, je bilo ugotovljeno, da je v odloku o davku na promet nepremičnin v občini Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10-107/72) nastala napaka.
Zato dajemo
POPRAVEK
odloka o davku na promet nepremičnin v občini Ormož
V 3. členu odloka o davku na promet nepremičnin v občini Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št 10-107/72) se črta 7j% in nadomesti s 6 % tako, da se besedilo pravilno
glasi:	_	\	.
če je cena za kvadratni meter	znaša davek
nad din	do din	6 % od preš.
1,00	1,50= 0,06+	nad 1.00 din".
Ormož, dne 30. oktobra 1972
'	Iz tajništva
skupščine občine Ormož
„Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj", izhaja praviloma enkrat mesečno in to v četrtek, cena posamezni številki 1 dinar. Naročniki ..Tednika" ga prejemajo brezplačno. Izdajatelj ..Ptujski tednik" Ptuj, urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik Ivan RAU. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg št. 1, Tiska CP Mariborski tisk.