V ponedeljek vetika premiera v Borovljah Dr. Mirko Messner, Peter Miiitarov in Vida Obid (z ieve proti desni) so minuti torek pred veliko gle-dališko predstavo predstavnike radia, televizije in tiska seznanili o nastanku in realizaciji novega gle- Hališkfaa Hfla kntf- rega premiero bomo videli prihodnji ponedeljek v hali 7 bivše Kestag v Borovljah. Novo gledališko delo je nastalo ob 50. spominskem letu priključitve Avstrije k Nemčiji in je vsebinsko vezano na obdobje do leta 1941. Avtor Mirko Messner, režiser Peter Miiitarov in drugi so si uprizoritev zamislili v povsem novi, moderni gledališki zasnovi, ki je že s tega vidika vredna vse pozornosti. Prireditelja sta Slovenska prosvetna zveza in UNI-KUM. Projekt je finančno podprl Urad zveznega kanclerja, ki je tako pripomogel k uresničitvi velikega gledališkega načrta, zlasti pa k nakupu nekaj tehnične opreme, ki bo v bodoče na voljo tudi drugim gledališkim skupinam. VESTNIK CELOVEC PETEK 6. OKT. 1989 Letnik XLIV. Štev. 74 (2497) izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena:7šil. 3000 din. P. b. b. Izjava Obžalujemo, da smo gospodu deželnemu glavarju dr. Haiderju pomotoma pripisali izjavo, po kateri bo na Koroškem mir šele tedaj, ko enega od obeh narodov ne bo več. Gospod dipl. inž. Wie-ser ni trdil, daje dr. Haider to izjavil. proizvodnji celuloze na Rebra „Proizvodnja sulfitne celuloze na Rebrci ne bi bila rentabilna, ker so investicije za varstvo okolja previsoke. Isto velja tudi za proizvodnjo lesovine." S temi ugotovitvami začenja predsednik Slovenija papirja Miro Varšek pismo koroški deželni vladi, v katerem najavlja, da je Slovenija papir sklenil s 1. oktobrom 1989 začeti postopek za ukinitev proizodnje celuloze. Varšek tudi sporoča, da Slovenija papir načrtuje popolno ukinitev najkasneje do 1. aprila 1990, do takrat pa pričakuje od deželne vlade dovoljenje, da lahko tovarna nadaljuje s proizvodnjo po smernicah, veljavnih do 30. junija letos. To bi pomenilo, da proizvodnja ni pogojena s količino pretočne vode v Dravi. Predsednik Slovenija papirja v svojem pismu ugotavlja, da so se od predložitve prvega sanacijskega in razvojnega projekta za Obir znatno zvišale potrebne investicije za varstvo okolja, hkrati pa so se subvencije vodnega in ekološkega fonda znatno znižale: „Vsi poskusi, da bi ta finančni razkorak zmanjšali z boljšimi projektnimi rešitvami, pa niso bili uspešni. Sodeč po poteku zadnjih pogajanj o subvencijah in nadaljnji - vsaj časovno omejeni - proizvodnji, pa vse kaže, da je dežela Koroška komaj še pripravljena pomagati z višjimi subvencijami, s čimer bi lahko pokrili višje stroške ekološke sanacije. Z ukinitvijo proizvodnje celuloze pa podjetje Obir ne bi prenehalo delovati, najavlja Varšek. Slovenija papir išče za Rebrco novo proizvodno linijo za proizvodnjo ali predelavo papirja oz. proizvodnjo in prodajo polizdelkov. Direktor tovarne Obir k temu pismu še ni zavzel stališča, ker se mora poslovodstvo tovarne o vsebini šele posvetovati in oceniti novo situacijo, deželna vlada pa bo o predlogih razpravljala na svoji naslednji seji 17. oktobra. Piiz sme v Neue Burg Državni posianec Zelene alternative Peter Pilz, katerega je Mlada KEL povabila za glavnega govornika na prireditev ob državnem prazniku, bo 25. oktobra smel nastopiti v velikovški Neue Burg. Velikovški mestni svet je namreč v sredo soglasno sklenil, da privoli v prireditev v prostorih Neue Burg, ki doslej slovenskim društvom niso bili dostopni. Odločitev mestnega sveta pa si je treba razlagati s tem, da gre predvsem za nastop politika in šele v drugi vrsti za prireditev, ki jo organizira slovenska organizacija. PREBERITE 2 Koroška SPČ še vedno v krizi: izgubila je še dva odstotka 2 Otvoritev zasebne dvojezične šole v Celovcu 4 Heute im Slovenski vestnik 5 Koroška v zrcalu -Pomagajmo pri preureditvi Cingelca! 6 Naše založbe na knjižnem sejmu v Frankfurtu 7 Televizijski in radijski program ob koncu tedna 8 Slovenski vestnik vsepovsod: izšla druga plošča skupine „Plevel" Š o!a v Globasnici: učenci 2. razreda bodo ostali skupaj! Praznik siovenske državnosti Velika množica ijudi se je zbraia pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani in tako prvič počastila 3. oktober, praznik slovenske državnosti. Ob hrabrilni pesmi in spodbudnih besedah vodilnih politikov Slovenije so ljudje s ploskanjem pospremili na pot tudi poziv k strpnosti in razumevanju med narodi in narodnostmi v Jugoslaviji. Tudi deželni glavar Haider ne more ugoditi vsem željam nemškonacionalnih staršev, posebno če obstaja zakon, ki to onemogoča. To je moral spoznati v sredo na večeru staršev v Globasnici, ko je šlo za zahtevo nekaterih nemškonacionalnih staršev, ki so skupni razred hoteli razdeliti. Do zahteve je prišlo, ker je bil lanskoletni ločeni 1. razred letos ob začetku novega šolskega leta spet združen, ker ni bilo zadosti učencev za samostojen dvojezični rezred, kot je to predpisano po novem šolskem zakonu. Nekateri starši učencev se s tem niso hoteli strinjati. Pritožili so se na Deželni šolski svet, tako da je prišlo v sredo do razgovora na šoli v Globasnici, na katerem je bil poleg predsednika Deželnega šolskega sveta Reinprechta ter okrajnega inšpektorja Mi-klaua prisoten tudi deželni glavar Haider. Z začudenjem pa so starši ugotovili, da se je na tem sestanku pojavil tudi svobodnjaški poslanec Fritz Schret-ter, ki v šolskem vprašanju nima nobenih pristojnosti. V Globasnici sedaj upajo, da je zadeva končno razčiščena in da bodo tisti nestrpneži, ki so v zadnjih dneh motili vzdušje v šoli in občini, nehali s poskusi nadaljnjega ločevanja otrok. Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Slovencev vabita na predavanje predsednika RK SZDL Slovenije Jožeta Smoteta na temo „AktuaIne poMtične razmere v Sloveniji danes" Kraj: Mladinski dom SŠD, Mikschallee 4, Celovec Čas: sreda, 11. oktobra 1989 ob 18.30 uri. ____________________________^____________;_________________ M/n/sfr/ca /n ravna fe/j/ca sred/ otrok. s/&a. Mo^ar Kl jub veselju nad otvoritvijo je citj javna dvojezična tjudska šola v Celovcu „A/o so .se / /. .septewhra or/pr/a vrato dvojez/črte /p/r/sKe .so/e v Ce/ovcu n/ s/o /e za rnepr/k v skoraj /4h-/em/ zgor/ov/n/ Mohorjeve, astanov/rev te so/e, kot ohhKe saotopootoč/, je za vso narodno skupnost pomemben korak". Tako je deja/ d/rektor Mohorjeve dr. /tnfon .Koren ob aradn/ otvordv/ pr/vame konjestona/ne dvojez/čne /jndske šo/e v Ce/ovea. P/o.sKah pa mn n/so /e stars/ otrok, temveč tnd/ tako /menovana koroška po//t/nča „smetana", k/ je se nekaj tednov poprej zmer/o/o vse, k/ so s/ drzn/b' reč/, da je tnd/ Ce/ovec pravdna oznaka za K/a-gen/nrt.... Tako je bilo zanimivo videti, da je ceiotna „prominen-ca" (od škofa Kapeiiarija do predsednika deželnega šolskega sveta Reinprechta) močno zapioskaia ministrici dr. Hawiičkovi, ki je kot edina iahko vsaj poudarila, da je zvezna vlada oziroma njeno ministrstvo ustanovitev te šole od vsega začetka dalje podpiralo - šole najbrž brez te podpore tudi ne bi bilo. In Haw!ičkovi so ploskali tudi tedaj, ko je govorila o potrebi podpiranja interkulturnega učenja in spoštovanja obeh deželnih jezikov... Ploskanje pač nič ne stane! In tako sta tudi prišla zastopnik dežele Zernatto in celovški župan Guggenberger na otvoritev praznih rok. Očitno sta smatrala, da se s pohvalo za iniciativnost Mohorjeve iahko izmakneta vsaki odgovornosti za to, da bi se Celovec pojmovai - tudi z dvojezično oznako — kot družbeno središče in giavno mesto obeh narodov v dežeii. S tem pa sta se hoteia izogniti tudi vsakršni odgovornosti za to, da bi moraia kot predstavnika mesta in dežele v smislu državne pogodbe in zaščitnih zakonov skrbeti zato, da bi morata prav v Ceiovcu obsta- jati dvojezična ljudska šola, ne ie kot rezultat samopomoči koroških Slovencev, temveč kot naloga, obveza in potreba politike. To je uvidet tudi državni posianec Smoile, ki je dejai: „S tem, daje Mohorjeva ustanovila v Ceiovcu zasebno ijudsko šolo, izpoinjuje vrzel, ki bi jo morala izpolniti vlada..." Spričo mnogih poskusov ceiovških in koroških poiitikov pa tudi deželnega šoiskega sveta, da bi preprečili tudi to iniciativo, je treba vsekakor pritrditi besedam ravnateljice šoie Marice Ti-schler-Hartmann: „Veiika družina smo, ki je dokazala, kako potrebna je dvojezična vzgoja tudi tukaj v Ceiovcu. Porodni krči šoie so biii težki, toda rodii se je otrok, katerega se vsi veselimo." Kljub veseiju nad uspeiim dejanjem samopomoči po vseh napadih na pravice koroških Slovencev, ki živijo v Ceiovcu, po odločnem zavračanju zahteve Iniciative staršev za javno dvojezično ijudsko šolo v Ceiovcu pa tudi po nastopu sedanjega predsednika Dežetnega šolskega sveta Reinprechta proti staršem lije Messnerja, ki so hoteii sina prijaviti za dvojezični pouk na vadnici pri Pedagoški akademiji, pa ob aplavzih Guggenbergerjev, Zernattov in Reinprechtov „iniciativi Mohorjeve" ostaja spoznanje, da si bomo morali Slovenci skupno z nemško govorečimi prijateiji še nadalje prizadevati, da bosta mesto Ceiovec in dežeia Koroška končno uresničila državno pogodbo in da ne bosta pod pretvezo „diaioga" aii po naj novejšem ceio „tri-aioga" nadaijevaia proti-manjšinsko gonjo, ki je doslej dosegla višek prav s sprejetjem ločitvenega modeia. Andrej Mohar č A /Va prv/ strr/ro darMČMje izdaje 57over;.sKe^a ve.sOi/Ka ste gotovo opaž/// ,,/zjavo", v Kater/ obža/ujemo, da so;o c/ezcbicom g/avarja //a/Jerja pomotoma pr/p/sa// izjavo, po Kater/ ho aa Koro.šKem m/r če/e tedaj, Ko enega od o h e/: narodov ne ho več. Dejstvo je, da //a/der tega re.s m izjav//, da pa je hda ta tzjava nap/.sana v neKdanjem čaiop/sa „Z?n/ der h/e/mat" (danes „Der Karntner"/ v začetKa sedemdesetih /et/K. „Ra/ der /Ve/mat" oz. „Der Karntner"pa je ht/ oz. je časopis ^temčKonae/ona/nega „/čarata er Ne/matd/ensta", organ/zactje, K/ je dr. K/a/-detja ze/o h/tza /n tad/ obratno. 7o sta K"/VD /n //a/-der pred neKaj mesec/ javno demonstr/ra/a oh otvor/tv/ aovth prostorov /ČK/D-ja v Ce/ovca, Ko je ht/ /Va/derjev s/avnostn/ govor", po/n napadov na de/ zastopstva Koro-sK/h .SVovencev. Udo Proksch v zaporu Potem ko so varnostni organi na letališču na Dunaju v ponedeljek popoldne aretirali najbolj znanega avstrijskega ubežnika Uda Prok-scha, se je diskusija v zadnjih dneh osredotočila na vprašanje, ali bi tudi Prokscha postavili pred preiskovalni odbor avstrijskega pariamen-ta, ki je svoje delo sicer že zaključil, ker niso več računali, da bo se vrnil v Avstrijo. Zastopnik Zeiene aiternative Peter Piiz in klubski predsednik FPO Gugerbauer sta zahtevata ponovno zasedanje tako imenovanega „Lucona" odbora, koalicijski stranki OVP in SPO pa o tem nočeta nič slišati. Proces proti Prokschu bo steke) verjetno šeie v začetku prihodnjega ieta, saj je gradivo za obtožnico tako obširno, da bo njegova preučitev trajata nekaj mesecev, so izjaviti na Dunaju. Proksch se je po lastnih besedah vrnil v Avstrijo zato, da bi popravil škodo, ki jo je storil svojim prijateljem Grat-zu, Blechi in tudi Haiderju. Koroška SPO zgubila še nadaijna dva odstotka bi bile volitve na Ko-roškem v tem času, potem bi sociaiistična stranka dobiia ie še okrog 44 odstotkov giasov, oz. dva odstotka manj kot pri voii-tvah 12. marca ietos, ko je pri dežeinozborskih voii-tvah zgubiia absoiutno večino v koroškem dežei-nem zboru. Te podatke iz najnovejše ankete je v torek na tiskovni konferenci v Podnu ob dvodnevni klavzuri kluba socialističnih poslancev v koroškem deželnem zboru objavil predsednik koroške SPO in namestnik deželnega glavarja dr. Peter Amhrozy. Kot je dejal, te številke dokazujejo, da ugled stranke v koroški javnosti ni tako slab kot si to nekateri očitno želijo. Po rezultatih te ankete pa je Haider svojega koalicijskega partnerja OVP skorajda že „požrl". Glavne teme klavzure v gostilni Sereinig so bile: razprava o trenutni poziciji stranke, delo kluba poslancev v koroškem deželnem zboru s posebnim poudarkom na deželnem proračunu za leto 1990 ter smernice za delo kluba v preiskovalnem odboru deželnega zbora v zadevi tovarne celuoze Magdalen. Za socialiste najpomembnejše postavke v proračunu je Ambrozy imenoval zvišanje sredstev za otroške vrtce (dežela naj bi za vsak vrtec plačala stroške za eno vzgojiteljico v obsegu dodatnih 15 milijonov šilingov, ustre-žnejše podpore delojemalcem in družinam ter personalna okrepitev referata za varstvo okolja pri koroški deželni vladi. Glede preiskovalnega odbora v zadevi Magdalen je Ambrozy poudaril, da njegova stranka zastopa sta- lišče, da je treba zadevo povsem razjasniti, da pa živimo v pravni državi, v kateri morajo tudi obtoženi imeti možnost, da zavzamejo stališče k vprašanjem, kijih bremenijo. Deželni finančni referent Max Rauscher je na tiskovni konferenci napovedal, da bo deželni proračun za leto 1990 v rednem delu znašal okrog 13,1 milijarde, v izrednem delu pa okrog 550 milijonov šilingov. Z vsemi referenti še ni bilo doseženo soglasje, tako da bo že v pri- hodnjih dneh prišlo do nadaljnjih razgovorov med strankami. Šele po teh razgovorih bo jasno, a)i bo deželni proračun 1990 sprejet soglasno ali pa bo Haiderjeva koalicija ovrgla socialistične načrte. Predhodna odločitev pa je bila baje sprejeta v vprašanju naslednika sedanjega predsednika koroškega deželnega zbora Adama Unterriederja, ki bo 14. oktobra postal novi šef koroškega sindikata. Najresnejši kandidat je sedanji deželni svetnik dr. Josef Koschat, njegovo mesto v deželni vladi pa naj bi zasedel celovški gospodarski strokovnjak dipl. trg. dr. Erwein Paska. Ivan Lukan Koročkt; .s/oMcnskr; AterotMra n;kJar ra' M# kaj pr;'Ja oAJarjcnr; z Jram.sk;'m; tekst;', čcprt/M zato oA.stajajo M.s; pogoj/. Douo/j je /