Leto m, štev. 4 (»<**">" »v-i 19 a) Ljubljana, ponedeljek 23« januarja 1933 Cena 2 m* Upravni&tvo: Ljubljana, Knafljeva oh ca 5. - Telefon it 8122. 8128, «124 5125, 3126 Inam-ami oddelek*, Ljubljana, delen* bur^ova aL - TeL 8492 is 2482. P%./iminica Maribor; Aleksandrova «*rta M. ia - Telefon it 24» Podružnica Celje. Korenov« ulica a. I - Telefon It 190. Podi-ini*: Jesenice: pri kolodvor« »t S« Podružnica Novo km«to: Ljubljanska eesta 5t 42. Podružnica Trbovlje: v hi« dr. »artnerja Ponedeljska izdaja P—adoljakt te>laja *J«tra< tahaj« *mk pooodnijak ijutraj — NaroSa M poaobol ta »olja pa poŠti preja mana 4 D m, po nnuMeik iU*ljMK 6 Din nMMŽaa Urednifttvo: LfuKjaoa: Knafljeva ulica 5. TalrfM št 3122. 8123, 8124. 812t> In 8128. Maribor: Aleksandrova eeeta 1&. lefon St 2440 (ponoči 2BfB) Celja: K oceno aL Si Telefon M. 190 Rokopisi M no »ročaja — Oglati po tarifo ROTESTNI TABOR V KRANJU Včerajšnji shod v Kranju ie bil med največjimi, kar jih mesto pomni — Gorenjci so in ostanejo neomajni poborniki nacionalne misli Kranj, 22. januarja. V mogočnem zboru je spregovorila danes naša Gorenjska. vsa navdušena m odločna, izzvana v ponovnem boju za našo Jugoslavijo. Planine so zablestele danes v vsem svojem zimskem čaru m posijalo je solnce. Kakor da se je tudi pri-roda pridružila svečanemu razpoloženju naroda: Naj živi nedeljiva in nedeljena Jugoslavija Sta rod a ni Kranj, žarišče iskrenega ju-goslovenskega čuvstvovanja, se je razgibal do nepričakovanih mej in dal duška svojemu ogorčenju zoper zločinske poskuse, zareza ri v živo telo naroda in države V znamenju iskrenega patriotičnega čuvstvovanja je Kranj v svojem in v imenu vse Gorenjske nastopil v novi izzvani borbi za naše narodne svetinje, za matere, ki so rodile slovenske in s tem jugo-slovenske sinove, ki imajo enako pravico prisluškovati šepetu naših gozdov in pesmi naših planin kakor bučanju Jadranskega morja, tužni popevki vetrov Koso-vega polja in spevom o kraljeviču Marku. V borbi za nedeljivo državo je vstal danes Kranj z vso širno okolico, ki je prihitela na poziv Narodne Odbrane, Sokola m drugih nacionalnih in kulturnih društev v mesto in napolnila vse prostore Narodnega doma, pa še prostor pred njim. Mnogo nad tri tisoč ljudi se je zbralo, delavcev, kmetov in meščanov. S polno upravičenostjo je ugotovil kranjski župan g. Pire. da Kranj še ne pomni takega zbora. Vse hiše v mestu so bile okrašene z narodnimi trobojnicami, tako da je bila gorenjska metropola tudi na zunaj vsa svečana. — Veličastno zborovanje je o tvoril kranjski žirpan Ciril Pire. Izvajal je med drugim: V imenu starega nacionalnega Kranja, ki še ni nikdar klonil pred škodljivci naroda, vas pozdravljam in pozivam, da daste na današnji dan duška svojemu razpoloženju. S potoki krvi se je zgradila naša Jugoslavija, uresničil se je stoletni sen. Trije krvni bratje Slovenci ,Srbi in Hrvati, so se združili v skupni državi, enotni in mogočni. Slovenec, pastorek pod staro Avstrijo, je danes v svoji državi svoj gospod ima urad. kjer se uraduje v njegovem jeziku, ima svoje učne zavode od zadnje gdske šole do svoje univerze v Ljubljani in nikjer mu ni zaviran svobodni razmah Pa vam pride kriv prerok in zahteva, naj razbijemo to Jugoslavijo na kose. Užaljeni dr. Korošec in njegovi trabanti žele na enkrat malo državico, v kateri bi vedrili in oblačili samo oni sami Vse to je za nas prokletstvo. Tisto nedeljo 8. t. m. v cerkvah niste slišali božje besede, pač pa se je čital s prižnic pastirski list, ki nosi v sebi samo ost proti Sokolu Sokol je bil ustanovljen z zakonom in zakone je treba spoštovati, pa naj bo to škof ali mežnar. Zbrali smo se danes da povemo, naj državna oblast postopa brezobzirno proti ljudem, ki rušijo to našo s krvjo priborjeno Jugoslavijo. Manifestirati hočemo za to sveto nam državo in za svojega viteškega vladarja, kralja Aleksandra. Govor g župana je bil ponovno prekinjen z bučnim odobravanjem, po zaključnih besedah pa je zajel val odobravanja vso dvorano 'n se prenesel pred Narodni dom, kjeT je ovacije podkrepila še šen-čurska godba z državno himno Kot drugi je povzel besedo, burno pozdravljen, predsednik Narodne Odbrane v Kranju, notar Fran Tavzes. Izvajal je med drugim: Punktacije dr. Korošca izgledajo na prvi pogled skoro nedolžne. Ako jih pa natančneje pogledate, takoj opazite, da nikakor ne gredo tako proti režimom izven naših mej, marveč da imajo kopito samo proti jugosloven-stvu in naši državni enotnosti Z največjo ogorčenostjo odklanjamo zahtevo, da si Slovenci, Hrvati in Srbi šele zgradimo po svobodnem sporazumu državo ravno-pravnih edinic. od katerih naj bo ena Slovnija. To je zahteva, po kateri naj se izbriše iz zgodovine 14 let in več. Povra-tek v leto 1918. bi pomenil ogromno nevarnost za nas Slo\*?nce. ki bi zopet stali osamljeni na najbolj nevarnem terenu kot zaželjen plen vsem grabežljivim sosedom. Če bi se hoteli rešiti, ki bi bili prisiljeni pogoditi se se znova s Hrvati in Srbi. Kaj pa. če bi se ne mogli pogoditi.'' Odgovor je samo eden: Pogajati bi se morali z Italijo! Verjetno je, da bi za-padni sosed obljubil Slovencem vsakršno avtonomijo v svojih državnih mejah, i-aj je z enakimi obljubami zasedel naše Primer je. Kako pa je danes tam, vemo vsi. G. dr Korošec in vsi njegovi trabantje naj vedo. da nikoli ne bodo izvedli svojih načrtov. Če pa bodo poskušali delati s silo. bo groza. gimnazijski direktor dr. Simon Dolar. Spet je sledil prekipevajoč aplavz in čule so se ogorčene besede proti podganam. ki glodajo na koreninah naše državne sile. Pred zborovalce je stopil zatem gimnazijski ravnatelj g. dr Simon Dolar, ki je pozdravi! zbor v imenu Sokola. Navajal je. da je delal in dela Sokol za telesno vzgojo naše m^dine: v zdravem telesu pa mora biti zdrava duša, zato uci Sokol vedno le ljubezen, dobroto in lepoto. Ali je v tem kaj slabega? Kdo more očitati, da Sokol mladino pokvarja m jo zavaja na kriva pota? Pa ste čitali in poslušali, da jo vzgaja v krivoverskem duhu, da je Sokol proti veri. Sam sem bil priča že neštetokrat, ko so v cerkvi vihrale tudi kakoršnegakoli odpora Sokola proti cerkvi. Kadar je prišlo do tožba v naših srceh, so bili vedno krivi nestrpneži v vrstah drugih, ki so nas hoteli žaliti in ponižati. Se nedavno, o Božiču, so se glasile iz cerkva besede »Mir ljudem na zemlji«, že 8. januar pa je iz božjih hramov veleval razkol in razdor. Sokol pa samo želi, da postane slovenski narod v družbi s Hrvati in Srbi močen narod. Besede g. govornika so bile prekinjane in sprejete z gromkim odobravanjem. V imenu narodnega delavstva je spregovoril nato Mihael Jereb. Naše neomajno prepričanje je, j« izvajal, da je narodno in državno edinstvo največji in najsvetejši zakon za vsakega Jugoslovana. Mi vadimo v tem jamstvu neomajno osnovo svoje tako dolgo pogrešane in zaželjene nacionalne države. Zato delavstvo ne more in ne bo dopustilo, da bi kdorkoli rušil to s krvjo prepojeno in s tisočerimi žrtvami pridobljeno Jugoslavijo. Se nista pretekli dve desetletji, ko je vodstvo stranke, iz katere so sedaj izšle te punktacije, bilo v pravem pomenu zagrizeno avstrofilsko. Takrat se je vsa nacionalna mladina blatila in se denunci-rala kot veleizdajalska. Sedaj pa, ko je uresničen naš tisočletni sen in bi morali koncentrirati vse svoje sile za konsolidacijo države, vržejo v svet ti temni elementi nove krilatice v največje veselje naših zunanjih smrtnih sovražnikov, čemur dokaz so nam tuji, nam sovražni listi. Govornik je zaključil z vzklikom državi in kralju, ki se mu je pridružila vsa tisočglava množica. Šolski upravitelj iz Cerkelj Josip Lapajne Je v imenu učiteljstva naglasal. d^ ^e učateljstvu izročena v varstvo naša mladina. To mladino vzgaja naš učitelj v nacionalnem in državnem duhu in vsakogar bi klela slovenska mati, če bi vzgajal drugače. Nalik špartanski materi je dala slovenska mati svojega otroka narodu in državi in ne mara, da bi prišel kedaj izpod svobodnega solnca v tujčevo prokletstvo. Kakor hodijo punktaši in ljudje iz njihove družbe po besede v evangelij, nai veljajo tudi besede: Vsaka država je od Boga in vsak je dolžan, da se pokorava , državi. Tudi Kristus je dejal: Dajte Bo-| gu kar je božjega in cesarju kar je cesarjevega. Učitelji so prisegli državi in nikdar ne morejo in ne smejo prelomiti prisege. Učiteljstvo na deželi je danes ogroženo. Groze jim z mrtvaškimi glavami ter jih napadajo na najbolj rafinirane načine. Zahtevamo od države, da nas ščiti in varuje, da se obdrži morala našegi naroda f.a višku kot smo i-> zr.-novali. Po vzklikih kralju in zedinjenju, ki niso hoteli prenehati, je povzel besedo podpredsednik oblastnega odbora Narodne Odbrane v Ljubljani dr. Josip Cepuder, ki je povedal, da »o nam dr. Korošec in njegovi s svojimi punktacijami storiti prav za prav uslugo. Spoznali smo jih in tako sedaj volk ne bo mogel več hoditi okrog v ovčjem kožuhu. Če hočejo dr. Korošec in njegovi tr.fnanti izzivati, bodo nosili posledice oni farni. Zadela jih bo obsodba vsega naroda. Nikoli in nikjer nimajo ti ljudje pravice govoriti v t men j slovenskega naroda. Dr. Korošca in njegove so obsodili tudi vsi oni radikali, s katerimi se je preje bahal. Nato je g. dr. Cepuder govoril še o škofovskem pismu in med drugim omenil, da je nad 360 katoliških župnih cerkev v državi, kjer duhovniki protisokolskega pastirskega lista niso prečitali. Po živah-nem aplavdiranju be ;edam dr. Cepudra se je oglasil upokojei i načelnik Ernest Vargazo«, ki je orisal težke momente ob prevratu, ko je služboval v že preje po avstrijskih četah zasedenem Beogradu in se dogovarjal z našimi srbskimi prijatelji. Čeprav so mu neprestano grozile vislice, je sledil klicu svoje Irrvi in svojega srca m nudil vso možno pomoč srbskim bratom. Preveč je bilo tedaj pa tudi pozneje žrtev, da bi se kdo igral s to državo. Narodni poslanec Ivan Lončar je omenil bobneči ogenj zadnjih mesecev v sovražnem tisku v inozemstvu proti naši državi. Kakor strel v hrbet pa odjeknile pozneje še Koroščev« punktacije in pismo katoliškega episkopata. Prepričan, da bodo oblasti storile svojo dolžnost, storiti pa jo moramo tudi mi vsi, da branimo pridobljene dobrin«. * Pred koncem je prečital $e dr. Stanko Sajovic krepko resolucijo, ki je bila sprejeta v duhu govorov in razpoloženja mogočnega zbora z dc.^otr? jsvino odobravanjem. Sprejeto je bilo tudi besedilo brzojavke ministrskemu predsedniku dr. Srški-ču, v kateri se izraža, da Slovenci odločno zavračamo Koroščeve punktacije in vsako namero proti razdeljevanju države. V imenu narodnega ženstva je pozdravila nato zborovalce ga. Janja Miklavči-čeva in izrazila solidarnost slovenskega ženstva z izvajanji govornikov. Ob koncu se je zahvalil zborovalcem ponovno kranjski župan g. Ciril Pire, izjavljajoč, da tudi kot star borec ni še videl v Kranju tako mogočnega zbora in j opazil tako silne enodušnosti naroda ka-" koT ob današnji priliki. Po shodu se je pred Narodnim domom sestavil velik sprevod, ki je krenil po mestu in manifestiral ja nedeljeno, močno in enotno državo ter za njenega vladarja, kralja Aleksandra. Spor za Mandžurijo Ekspoze Japonskega zunanjega ministra v odnoSajih proti Kitajski — Kitajska spomenica Društvu narodov Poset kralja in kraljice v Sina ji Včeraj sta odpotovala Nj. Vel kralj in kraljica v Sinajo na poset romunskega kralja Karola Beograd, 22. jan. M. Po prejšnjem dogovoru sta Nj. Vel. kralj Aleksander in Nj. Vel. Kraljica Marija odpotovala danes v Sinajo na neoficielen poset Nj. Vel. kralja Karola v spremstvu našega zunanjega ministra in dvorne suite. Nj. Vel. kralj in kraljica bosta ostala na potovanju le kratek čas. V zvezi s tem potovanjem je Nj. Vel. kralj podpisal ukaz, s katerim izroča za svojega bivanja v inozemstvu v okviru predpisov čl. 40. ustave kraljevsko oblast ministrskemu svetu. Istočasno je podpisal ukaz, s katerim se za namestnika zunanjega ministra Bogoljuba Jevtiča za čas njegovega bivanja v Bukarešti določa minister dr. Albert Kramer. S kraljem so odpotovali v Sinajo tudi vršilec dolžnosti ministra dvora dr. čolas-Antič, kraljev maršal general Aleksander Dimitrijevič, kraljeva adjutanta generala Hristič in Pavlovič ter kraljev tajnik Vla-dislav Markovič. Čeprav je poset. Nj. Vel. kralja in kraljice rumunskemu kralju neoficielnega značaja, vendar pomeni istočasno manifestacijo iskrenega prijateljstva Jugoslavije in Rumunije. Odhod zunanjega ministra Jev-tiča bo obenem pospešil definitivno rešitev še nerešenih administrativnih vprašanj med Jugos:avije in Rumunijo. Vsekakor bo znatno ojačil že obstoječe prisrčne prijateljske odnošaje med obema državama. Iz Bukarešte poročajo, da bo jugosloven-ski kraljevski par ostal v Sinaji dva dni. Prav tako poročajo, da je nocoj s posebnim vlakom odpotovala vsa rumunska vlada v Sinajo k svečanemn spreje-mu jugo-slovenske kraljevske dvojice. Dvorni vlak, v katerem potujeta Nj. Vel. kralj in kraljica, bo prispel v Sinajo jutri ob 11. dopoldne. Francosko-ruska pogajanja Pariz, 22. jan. č. Pogosti poseti ruskega poslanika Dovgalevskega pri ministrskem predsedniku Roncourju in p od tajniku v ministrstvu za zunanije zadeve Pierru Cotu so izzvali v tukajšnjem tisku veliko zanimanje. Kakor poroča »Peti* Parisien«, se nanašajo ti poseti na vprašantja, ki jih je treba rešiti, preden se sklene nova francosko-ruska trgovska pogodba. Na sestankih ruskega poslanika z Bonoourjem se je načelo tudi vprašanje o sovjetskem sodelovanju v posredovalnem odbo-ru, ki ima nalogo, da na miren način reši spor med Japonci in Kitajci. Trgovinski dogovor Francije in Italije Pariz. 22. jan. AA. Parlamentarni carinski odbor je sprejel zakonski načrt o odobritvi trgovinskega modusa vivendi med Francijo in Italijo, podpisanega v Rimu 4. marca 1932. Tihotapstvo orožja na Madžarsko Pariz, 22 jan. AA. V listu »La Repu-blique« piše Pierre Dom>inique o tihotapstvu orožji v srednji Evropi m pravi med drugim: Tihotapstvo orožja kaže, da bi nekateri hoteli mirovne pogodbe nasilno izpremeniti. Dolžnost državnikov zapad-nih držav je zahtevati v interesu narodov, ki jih vodijo, da se preprečita izdelovanje in zasebna trgovina z orožjem. Toda, se pisec na koncu vpraša, ali imamo na za padu sploh še kaj državnikov. Ženeva, 22. jan. g. Snoči so se v Ženevi sestali zastopniki rrancije, Rumunije, Jugoslavije in (fteškoslovašVe k razpravi o hirtenberski aferi in o tihotapstvu orožja preko Avstrije na Madžarsko. Pet otrok zgorelo Granada, 22. jan. AA. V skladišču neke tukajšnje drogeriie je nastal silen požar. Ena ženska in pet otrok je zgorelo. Toldo, 22. jan. AA. Na seji japonskega parlamenta je imel zunanji minister Ušida velik zunanjepolitičen govor, v katerem se je bavil s priznanjem Mandžurije po Japonski in s podpisom protokola, ki določa vzajemno obrambo obeh držav ter stalen kader japonskih čet v -Mandžuriji. S tem, je izjavil Ušida, se je doseglo novo in izdatno jamstvo za ohranitev miru na Daljnem vzhodu. Zunanji minister je nato popisoval napredek in gmotno blagostanje Mandžurije ter dodal, da sta najboljši dokaz za upravičenost japonske intervencije. Prepričan sem, je nadaljeval, da bodo Društvo narodov in vlade tujih držav prej ali slej priznale poštenost in upravičenost stališča, ki smo ga zavzeli. Govoreč o vprašanju Jehola je naglašal, da je bil vso zgodovino kitajski zid meja, ki je ločila Mandžurijo od Kitajske. Zato je Jehol bistveni sestavni del nove države; nedavni neredi in prihod Cangsulijangovih čet v Jehol pa so Japonsko prisilile, da je poslala svoje čete Mandžurcem na pomoč, da se ohranita mir in red na vsem področju mandžurske države. Nato je Ušida govoril o Kitajski, kjer postaja po njegovem politična konfuznost od dne do dne večja. Vesti iz raznih virov so ga prepričale, da je vso protijaponsko kampanjo na severnem Kitajskem sklenil in odobril kongres Kuom in tanga meseca de-| cembra lanskega leta v Nankingu, opozarjamo pa kitajsko vlado in narod, da se iz tega lahko rode usodne stvari in zato resno svarim, naj ne gresta predaleč. Govoreč o Lyttonovem poročilu je Ušida obrazložil japonske pomisleke in izrazil željo po prisrčnem vzajemnem sodelovanju z Društvom narodov. V občevanju s Kitajsko bo DN prav storilo, če si ohrani prime' elastičnost, ki je potrebna zaradi sedanjih nenormalnih okoliščin na Kitajskem. Nato je Ušida naglašal, da bi bila temeljni kamen miru na Daljnem vzhodu zveza med Japonsko, Kitajsko, Mandžurijo in Rusijo. Samo zveza med Kitajsko in Rusijo je nevarna, her omogoča komunistično propagando na vzhodu, kjer bi utegnila postati resna nevarnost civilizaciji. Nato je Ušida omenil pogajanja za za-ključitev pogodbe o nenap. z Rusijo in prešel na razorož. konferenco, kjer je Japonska predlagala znatno znižanje pomorskega oboroževanja. To je dokaz, je naglasil, iskrene želje Japonske po sodelovanju z Društvom narodov v korist miru na svetu. Govoreč o gospodarskem položaju je zunanji minister obžaloval, ker trgovina silno pada. Opustitev zlatega standarda v več kot 40 državah in tekmovanje, kdo bo postavil višje carinske zidove, onemogoča svobodno izmenjavo blaga, ki je glavni temelj napredka in blagostanja. Japonska, je zunanji minister zaključil svoj govor, bo stori napadalci razorožili in odprli glavna vrata, nakar je približno 50 mož vkorakalo v vojašnico. Tudi vojaštvo v sobah je bilo tako presenečeno, da se po večini sploh ni postavilo v bran in so se napadalci v kratkem času polastili vssga poslopja. Telelonične zveze v vsej okolici so sami potrgali tako, da se je šele po daljšem iskanju odločilo inekaj vojakov na straži, da so odhiteli v mesto do prvega telefona. Po razmeroma dolgotrajnem Iskanju so ga našli Jn najprej alarmirali policijo. S policijskega ravnateljstva je bil v Židenice odposlan oddelek 200 stražnikov tako-zvane straže proti uporom. Istočasno je policija obvestila o dogodku vojaška poveljstva. Med tem se ie pred vojašnico vnela bitka med napadalci, ki so se utafcorili v vojašnici, in policijo, ki se je med tem polastila vsega orožja in municije. Streljanje ie trajalo že več časa, ko šo naenkrat nad Brnom počili štirje streli iz topov v znak, da je vsa vojaška posadka alamirana. V ZMenice so med tem odkorakali novi oddelki vojaštva, drugi pa so zasedli vse ostale vojašnice ter vojaška in državna poslopja, kakor tudi tovarno za orožje (Zbrorjevko) v Brnu. Po dveurnem boju se je policiji in vojaštvu posrečilo zadušiti upor. Po uradni ugotovitvi }e bilo med bojem ranjenih pet oseb, med njimi tri hudo. Eden izmed napadalcev, ki je bil hudo ranjen, le že umrl, drugemu pa so morali amputirati nogo. Tretji, ki ie bil tudi smrtnonevarao ranjen, se bori s smrtjo. Med vojaki je bilo hudo ranjen neki Henrik Kindermann, eden pa lahko. 24 napadalcev, po večini brezposelnih, so aretirali, vsi ostali pa so pobegnili v okolico. O uprizoritvi tega upora se dozmava-jo naslednje podrobnosti: Akcijo je zasnoval 291etni rezervni nadporočnik Vladislav Kobzinek iz Krak>vega polja pri Brnu, znan politični agitator, ki je bil zelo agilen med člani bivše Gajdine stranke. V glavnem Beograjs mmci Velika manifestacija beograjskih Slovencev za narodno in državno edinstvo ter za sokolsko idejo — Ostra obsodba protlaaarodnega poeetfa dr, Korošca In njegovih pristašev Boograd, 22. jan. e. Nikakršne agitacije ni bilo. Samo »Jutro« je predvčerajšnjim o-biavilo kratko napoved in le tu pa tam so se po mostu videli letaki, ki so vabili beograjske Slovence na shod v dvorano Sa-veza nabavljainih zadrug v Poincarejevi ulnci. Pa je vendar bila danes dopoldne ob napovedanem času zasedena dvorana do zadnjega prostora. Odlično so bila zastopana vsa naša beograjska društva Cankar, E-diinost, Prosvetno društvo Triglav, a poleg tega mnogoštevilni predstavniki vseh slojev ostale naše slovenske družbe, od naiviš ega uradnika do preprostega delavca Videli smo rudii nekatere naše narodne poslance in pa kake naše ožje beograjske znance, krala biti po tej zahtevi federativna, torej država treh ali več malih državic. Vse ostalo v punkta-cijah ie le dekoracija k tel separatistični glavni zahtevi. Dr. Korošec hoče s to svojo zahtevo izbrisati vseh 14 let naših naporov. za konsolidacijo in napredovanje naše narodne države. Čudno je, da ravno dr. Korošec postavlja tako blazno zahtevo, on. ki je veljal pri Srbih za treznega politika ter se v Beogradu predstavljal kot navdušen Jugosloven. Treba bi bi.lo torej zabrisati vse in se na novo pogajati s Srbi in Hrvati. Toda, kal bi bik) potem, če se ne pogodimo? Odgovor ie enostaven, da bi to pomenilo za nas Slovence, ki žlvltno ob zapadnl meji naše države propast in novo suženjstvo. Takih eksperimentov ne dela strežen in pameten politik. Za take eksperimente pa tudi ne čuti potrebe noben pameten človek. Mi Slovenci smo z zedunjenjem dobili na političnem, kulturnem in gospodarskem po-lij-u največje koristi. Postali smo gospodarji v lastni državi, zajamčena nam je enakopravnost slovenskega jezika, ki se dejansko tudi izvaja, in dobili smo slovensko univerzo, za katero smo se pod Avstrijo zaman borili. Slovenci uživamo v Jugoslaviji popolno enakopravnost in svobodo. Koliko svobode uživa tudi katoliška duhovščina, se najbolje vidi iz zadniega pastirskega lista, v katerem se napada in obrekuje naše Sokolstvo Slovenci smo tudi na norodno-gospodar-skem polju po zedinicnju znatno napredovali Vsem našim slojem je odprta pot po vsej državi. Slovenci se torej nimamo pritoževati nad zediinienjem in nad svojo narodno državo. Naravnost nerazumljivo je, zakaj ao je dr. Korošec odločil za nov program, ki je v absolutnem nasprotju z njegovim dosedanjim političnim delom. Mogoče ie, da so punktacije samo političen manever, Id naj bi dr. Korošcu pomagal spet do ministrskega stoka. Toda narodno edinstvo ni igrača (burno odobravanje). Narodno edinstvo se ne sme izrabljati kot sredstvo za politične kupčije. Dr. Korošec je napravil veMko veselje našim škodožeimim sosedom. Toda to veselje je bilo kratko. Trezno slovensko ljudstvo je že dalo zasluženi odgovor. Povsod se dvigajo ogorčeni protesti in uspeh punk-tacij je ravno nasproten, kakor so si njihovi očetje želeli. Zato kličemo dr. Korošcu: . Roke proč od naše nnjveč'e svetinje: edinstva trcimeraega naroda. Ne izpodko-pavaite temeljev naše države! Govor dr. Olipa so sprejeli zborovalci z dolgotrajnim navdušenim odobravanjem, nakar je povzel besedo g. Mirko Gorišefo, ki je izjaviJ med drugim: Razen punktacij Je povzročil zadtaje dni razprave v naši javnosti ter izaval naše miroljubje še drug dokument Smatramo, da je več razlogov za razpravo o tem aktu, ki bi moral biti cerkven. Pred vsem se obrača pastirski list katoliških škofov proti Sokolstvu in Tyrševi ideologiji na način, ki nam sokolskim pripadnikom ne dvoliuje molčati, ker smo istočasno tudi pripadniki cerkve, ki nam pošilja to poslanico. Ta poslanica teživa naše miroljubje. Kako to, da zamore pastirski list cerkve miru in ljubezni izzvati med lastnimi pripadniki to razpoloženje? Kako ne bi, celi organizaciji očita pregrehe, ki ne obstoie, temveč še celo nasprotujejo osnovnim načelom Tyrševih naukov. Le en očitek bi držal, če bi ga škofje navedli, namreč ta, da je Sokolstvo ver9ko strpno. Toda prav na ta osaovni nauk v Tyriavi ideologiji srno ponosni in ne odstopimo od tega, da spoštujemo vsako Iskreno prepričanje, po katerem se tudi resnično živi Brat je mio, koje vero bio. (Burno odobravanje). Bili bi pa kratkovidni, če bi mislili, da je ta poslanica naperjena samo proti Sokolstvu Jedro je globlje in se jasno izraža v njenem sadnjem stavku. Rimska kurija smatra za potrebno, da zaščiti v Jugoslaviji Hrvate in Slovence, da se ne bi raz-narodili v naši narodni državi. Ali Itako se vendar strinja ta njihova skrb s skrbjo, ki Jo posvečajo isti cerkveni krogi brvnt. skemu in slovenskemu narodu v Italiji? Zakaj ne nastopi tam rimska kurija proti resničnemu in splošno znanemu raznarodo- se ie preživljal s politično agitacijo in je imel že več takšnih prestopkov na vesti. Kobzinek je prišel v soboto v Bu-čovioe pri Brnu in je zbral svoje strankine pristaše pod pretvezo, češ, da se morajo zaradi zavarovanja nekega fašističnega zborovanja peljad v Brno. Vseh se mu je prijavilo 50 mož. Ta skupina se ie odpeljala na dveh tovornih avtomobilih proti Brnu, pri vasi Lišen pa avtomobila zaradi visokega snega nis^a mosda dalfe in je posadka morala izstopiti. V bližnjem grmovju le Kobzinek razdelil svojim pajdašem orožje ter jim takoj izdal, da bo o polnoči po vsej republiki izbruhnil upor in da imajo niegovi iz Bučovic povelje, da morajo osvojiti 'n do nadai?nejra braniti vojašnico v Židenicali. Od tam so ljud?e na-dalievali pot v Brno peš. Nekateri izmed nwh so izginili že, ko Je počil prvi strel, večina pa je vendar vdrla v vojašnico. Kobrirek sam je brez sledu izginil in ga do 7. zvečer še niso n-ašfi. Urednik ČTI< je vprašal ministra za naro-dino obrambo Bradača za mnenje o tem dogodku. jMInrster je Izjavil, da temu dogodku ne pripisuje nobenega pomena, ker je otroč!e delo pohtično zapeljanih elementov. Pri tel priliki pa mora pohvaliti vzorno vedenie češkoslovaške vojske, predvsem moštva, ne glede na narodnost, ki naj tudi v bodoče služi za vzor, kako se mora v takih primerih vesti vo»ak. Prav tako je minister pohv»Kl tudi hiter način alarmiranja policije in vojaštva. Ljubljanska kronika vanju našega življa? Izposlujte, da se bo Vatikan tudi v Italiji zavzel za narodne pravice našega življa, ako zahtevate vero v iskrenost svojih izvajanj! Po burnem odobravanju, ki je sledilo izvajanjem govornika, je spregovoril še stari tržaški nacionalni borec g. Ivo Golonič, ki je zlasti v imenu primorskih rojakov ogorčeno obsodil in zavrnil separatistične punktacije. Punktaši zahtevajo povrnitev v leto 1918. Res, bilo bi potrebno, da se povrnemo v leto 1918. toda samo za rn dan, da počistimo in da pomedemo vss, kar je gnilega. Nato je govornik govoril o pmH«r>lco1-skem pastirskem pismu m menil, da škofje na svojih sejah v Zagrebu niso sledili svojim velikim prednikom Gregorju Nin-skemu, Strossmaye'-ju in drugim cerkvg-nim knezom. Govornik je zaključil: 300.000 Sokolov čuva zvesto našo s tolikimi krvavimi žrtvatni pridobljeno Jugoslavijo. Tudi izvajanja zadnjega govornika »o sprejeli zborovale! z navdušenim odobravanjem, nakar je predsednik g. Gorišek predlagal naslednjo resolucijo: Slovenci vidimo možnost našega nacionalnega obstoja edino v močni in nedelji• vi Jugoslaviji pod žezlom našega viteškega kralja Aleksandra. Z vso odločnostjo odklanjamo vse separatistične poskuse rušenja te naše države in njenih temeljev. Pozivamo vse iskrene Jugo^lovene, da se združijo in s skupnimi močmi nadaljujejo delo za konsolidacijo in okrepitev naše narodne države, kraljevine Jugoslavije.«: Resolucija je bila sprejeta sogla^-n > z velikim navdušenjem, nakar je preds.unik zaključil lepo uspelo zborovanje. Protesti sokolstva Beograd, 22. jan. p. Po došlih poročilih so se danes vršili v mnogoštevilnih krajih odlično obiskani občni zbori sokolssih dru-štev, na katerih so bile sprejete protestne resolucije proti pastirskemu listu jugoskH venskega katoliškega episkopata. Tudi v Beogradu so imela vsa sokolska društva svoja zborovanja, ki so sprejela tozadevne resolucije ter izvolile obenem tudi nove uprave. Tako je Sokol III v Beogradu izvolil novo upravo, v kateri so med drugimi po en pravoslavni, muslimanski in staro-katoliški svečeniK. Ljubljana, 22. januarja. Lepo nedeljo smo imeli danes. Bila je pravi praznik belega, športa. Mraz, ki je nastopil že v soboto, je danes še močneje pritisnil in zjutraj smo prvič beležili —8 pod ničlo. Z Gorenjskega in Dolenjskega pa so prišla poročila o še hujšem mrazu. S prvim izletniškim vlakom na Gorenjsko se ni odpeljalo toliko smučarjev, kakor bi bilo pričakovati, ker je bila smuka dovolj ugodna v ljubljanski okolici. Kljub temu se je odpeljalo okrog 200 smučarjev proti Gorenjski, večji kader pa tudi na Dolenjsko. Popoldne je pa hitela prava armada smu-čarev in izletnikov proti Sv. Katarini in na Podutik. Vse holme in griče so okupirali smučarju Nesreče g al je smučanje zahtevalo dve žrtvi. Tako se je popoldne ponesrečil na Rožniku 11-letni Marjan Cirman, sin uradnika iz Ljubljane. Padel je tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo. Slična nesreča je pa doletela tudi dijaka Branka Varuho iz Kranja, ki si je pri smučanju zlomil desno nogo. Oba so morali prepeljati v bolnico. 2rtev poledice je postala uradnica Olga Mekinova iz LJubljane, ki je padla po stopnicah in si zlomila desnico. Smrt litijskega puščavnika Sicer pa kronika ne beleži posebnih dogodkov. Iz bolnice poročajo, da je tam snoči po krajšem trpljenju umrl znani litijski puščavnik Janez Mlinar, o katerem smo svoječasno poročali, da je živel prav po samotarsko v neki duplini blizu Litije. Družabni večer ljubljanskega Sokola Po koncertu v proslavo 70 letnice Ljubljanskega Sokola v fllharmonični dvorani v soboto zvečer se je vršil v restavraciji Zvezdi prav prijeten družabni večer, ki ga je otvoril starosta br. Bogumil Kajzelj, ki je pozdravil vse odlične predstavnike Sokolstva in poudaril, da se s koncertom Glasbene Matice pričenjajo slavE03ti jubilanta Ljubljanskega Sokola, ki bodo dosegle svoj višek s pokrajinskim zletom na Vidov dan. Izrekel je ponovno zahvalo vrli Glasbeni Matici, ki je vedno podpirala Ljubljanskega Sokola. Burno pozdravljen Je nato izpregovoril nekaj bodrilnih in lepih besed v čast Glasbeni Matici častni starosta Ljubljanskega Repertoarji DRAMA Začetek ob 20. url. Ponedeljek, 23.: Zaprto. Torek, 24.: Carjevič Aleksej. Red A. * Opozarjamo na reprizo »Carjeviča Ale-kseja«, ki bo v torek za A. »Carjevič AlekseJ« je izvrstna zgodovinska drama pisatelja Merežkovskega. — Drama pripravlja kot prihodnjo novost angleSko veseloigro »Dopust na Francoskem«, katere avtor je Berkeley Zabavna veselo gra obravnava epizodo, ki se vrši za časa svetovne vojne v etapi na francoski fronti. Premijera bo v petek za C. OPERA Začetek ob 20. uri. Ponedeljek, 23.: Plesni večer Pije in PSna Mlakarja. Izven. Znižane cene. Torek, 24.: Madame Butterfly. Red C. Sreda, 25.- Nižava. Red Sreda. Zapeka. Po izkušniah pridobljenih na klinikah za notranje bolezni, je naravna »Franz Josefova« grenčica izredno dobro delujoče odvajalno sredstvo. Objave Zveza mladih intelektualcev. Matično vodstvo v Mariboru bo imelo redno sejo v sredo 25. t. m. ob običajni uri v strokovnem tajništvu. Udeležba strogo obvezna! Komorni koncert. Ljubitelje intimne glasbe opozarjamo na današnji komorni večer »Sloge« ob 20. uri v Kino-dvorani Ljubljanskega dvora. Kvintet pihal izvaja skladbe Taffanela, Beethovna m Blummerja. Cene izredno nizke. Vstopnice v predprodaji v trafiki Pugelj na Miklošičevi cesti, palača Pokojninskega zavoda in v Matični knjigam' Sokola br. dr. Viktor Murnik. Kakor je Matica s svojo pesmijo ponesla čast in ime slovenske in jugoslovenske pesmi v tujino, tako je tudi Sokolstvo zaneslo s svojimi tekmovalci čast jugosloveuskega imena v tujino. Tako torej propagirata Matica s pesmijo, Sokolstvo pa s telovadbo čast jugo-slovenskega imena v inozemstvu. Govor br. dr. Murnika je bil sprejet z dolgotrajnimi ovacijami Glasbeni Matici. Enako prisrčno je bil sprejet govor n. namestnika staroste SKJ br. Paunkoviča iz Beograda, ki je čestitaj Glasbeni Matici m Ljubljanskemu Sokolu k jubileju. Vrsto govorov je zaključil za pevce Matičarje ba-novinski Šolski nadzornik br. Rape. nato pa se je med petjem vrlega vokalnega kvinteta nadaljeval animiran družabni večer. Zbor rožnodolskega Olepševalnega društva Danes popoldne je imelo rožnodoisko Olepševalno društvo letni občni zbor v gostilni g. Nereta. Zbor je vodil predsednik g. Klasinc, ki je pozdravil zborovalce in se spomnil pokojnih članov, predvsem pa g. Kollmanna, ki j« zapustil društvu 5000 dinarjev. Iz tajnišKega poročila je povzeti, da ima društvo 363 članov. Med letom je pristopilo novih članov 3G, te dni pa se jih je vpisalo nad 50, ki bodo sprejeti na prihodnji seji. Blagajnik je poročal, da je imelo društvo 11.985 Din dohodkov im 5616 dinarjev stroškov. Sedanje premoženje zna. ša 17.433 Din. Za pogrebni odsek je blagajnik poročal, da je bilo izplačanih za tri smrtne primere 4130 Din. V blagajni ima odsek 2680 Din. Na predlog revizorjev se je podelila odboru razrešnica s pohvalo. Blagajniku g. Dereaniju in tajniku g. Tesarju sta se dali nagradi. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor: predsednik Janko Klasinc, podpredsednik polkovnik v pokoju Dragotin Masek, tajnik Franc Tesar, blagajnia Viktor Dereani, odborniki Jožaf žigon, Alojzij Pretnar, Stanko Di-mic, Anton Ambrož, Ivan Sedej, Josip Tur_ šič, Jakob Železnik in Andrej Reanik. Glede pogrebnega sklada se je sklenilo, da se v teku dveh mesecev sprejme ne glede Ela starost vsakdo, ki je zdrav. Karenčna doba je eno leto. Po roku dveh mesecev se bodo sprejemale samo os<>be do 65 let s ka-renčno dobo 1 leta. Odboru se naloži, da po potrebi razpiše nagrade v denarju in_ pohvalnih pismih onim članom, ki bodo imeli najlepše urejene vrtove im okna. Mariborski nedeljski dogodki Maribor, 22. jan. Današnja nedelja je bila prava športna nedelja v okviru zimskosportnega tedna, ki ga je priredil Mariborski zimskosportni podsavez. Vršili sta se dve večji zimskosportni prireditvi, o katerih poročamo na drugem mestu. Dopoldne je pohitelo mnogo Mariborčanov v Radvanje, kjer sta bila start in cilj tekmovanja za prvenstvo Mariborskega zimsko-sportnega podsaveza. Popoldne se je zgrnilo vse, kar v Mariboru čuti športno, k Trem ribnikom, kjer so bile velike propagandne mednarodne drsalne tekme. Dopoldne ie bil v velik« d/vorani hotela »Orla« občni zbor Društva hišnih posestnikov za Maribor in okolico. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik društva g. Meglič, ki je podal po pozdravu vseli navzočih obširno poročilo o delu odbora v preteklem letu. V obrambo interesov hiš. posestmdikov sta bila lani sklicana dva izredna občna zbora., ki sta bila dobro obiskana. Odbor društva se le mnogo prizadeval za pridobitev koncesije za posredovanje pri nakupih in prodaji posestev. Mestna občina je to prošnjo zavrnila, nato pa se ie odlbor pritožil na ministrstvo in pričakuje sedaj ugodne rešitve. Na zadnjem izrednem občnem zboru je odbor temeljito proučil letošnjii občinski proračun in posvetil zanimanje zlasti občinskim dolgovom ter je v posebni spomenici zahteval od mestne občine, naj doseže čim nižjo obrestno mero zanje. OdHočno so hišni posestniki nastopal profe vsakemu novemu naietiu posojil. Zahtevali so tudi, nad mestna občina proda svoje stanovanjske hiše, keT njihovi dohodiki ne krijejo ne obresti in ne anuitet. Nadalje naj se izvede reor-ganteacr.ja pri pogrebnem zavodu, kjer naj se nove knvestiefije delajo Ie iz lastnih rezerv podjetja. Opusti naj se tudi mestna plinarna, ki je pasivna in je tudi morebitna modernizacija n« bi spravila na zdrave noge. Nadalje je predsednik omenil, da je upravno sodeče v celoti razveljavilo pobiranje mestnih davščin na nezazidane parcele in da bo morala mesbna občina pobrane zneske vrniti prizadetim lastnikom. Hišni posestniki v Mariboru so vfleto sodelovali tudii pri pomožni "akciji kn pa pri zbirki za protituberkulozno ligo. Sledili sta poročili tajnika dr. Marina in blagajniško poročilo g. Marčuna. Društveno premoženje je cenjeno na 100.000 Din, proračun društva za bodoče leto pa znaša 25.000 Din. Pri volitvah Je W1 na predlog Z. Benka ponovno Izvoljen dosedanji odbor. Pri slučajnostih je govoril o davčnem vprašanju in o vseh drugih perečih zadevah hišnfh posestnikov predsednik pokrajinske zveze g. FreHh n L?ubtf«ne. Policijska kronika je precej skromna. PoNciji ie prijavil zidarski pomočnik Avgust Nerat s Ptujske ceste, da ga je na povratfcu iz Katnnice snoči napadel velik mesarski pes, ga podrl na tla in ugriznil v desnico in levo nogo, zaradi česar se bo moral dalje časa zdraviti v bolnici. Po lastniku psa poizvedujejo orožniki. Včeraj popoldne le vlomil nekdo v stanovanje posestnika Josipa Pravharta v Plinarniški ulici in odnesel iz podstrešne sobe črn plišast ženski plašč. Policija je vlomilca kmalu izsledila v osebi Jtfetnega brezposelnega slikarskega pomočnika Josipa Maveria in ga po zaslišanju izročila sodišču. Včeraj popoldne je padd pri smučantn 151etni dtijak Ervin Švajger s Koroške ceste tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo pod koienom. Z rešilnim avtomobilom so ga prepeljali v bolnišnico. Reševalni oddelek je pripeljal v bolnišnico tudi 43-letnega železničarja Alojzija Vesela iz Tr-steniaikove ulice, ki ie padel in se nevarno poškodoval v boku, potem 431etnega posestnika Ignacija Bartenschlagerja in 38-ietnega delavca Ivana Leskovška iz Gozdne ulice, ki sta se v prepiru drug drugega močno obdelala po glavi. Občni zbor starešinskega društva »Jadrana« LJubljana, 22. januarja. Danes dopoldne se je vršil v slavnostni dvorani na mestnem magistratu občni zbor akademskega starešinsKega društva Jadrana. Zborovalce je pozdravil predsednik dr. Zalokar in predlagal, naj se pošlje Nj. Vel. kralju vdanostna brzojavka, kar je bilo z navdušenim odobravanjem sprejeto. Nato je predsednik prav toplo pozdravil predsed. nika Zveze naprednih 6tareSin dvornega svetnika g. Gabrijelčiča, predstavnike starešinskega društva >Triglava« gg. dr. Sta-reta in Volčiča ter zastopnice JNAD »Jadrana« in starešinskega »Preporoda*. Medtem je prišel na zborovanje tudi minister dr. Albert Krarner, ki ga je predsednik prisrčno pozdravil z željo, da ostane vedno t tesnih stikih z organizacijo. "V svojem obširnem poročilu je predsednik dr. Zalokar v uvodu poudarjal, da noče slikati internega delovanja, pač pa hoče nekoliko analizirati kulturne, gospodarske in socialne dogodke v našem narodu in naši državi, ki so se na ta ali oni način zrcalili tudi r idejnem življenju društva in ki so v večji ali manjši meri vplivali Da pozicijo slovenskega inteligenta, na njegov miselni razvoj in na njegovo javno delov-nost. Dotaknil se je nato odnošajev med staro in mlajšo generacijo, ki morata sto. riti vse, da druga drugo razumeta. Zanlju-čil je s pozivom h koncentraciji vseh sil slovenske napredne mladine. Predsednikovo poročilo, iz katerega bomo naknadno objavili še nekatere markantne odstavke, je izzvalo splošno odobravanje. K besedi se je oglasil minister g. dr. Albert K r a m e r, ki je v skoro enournem ga-voru očrtal naloge, ki so postavljene napredni slovenski inteligenci, in se dotaknil raznih aktualnih zadev našega javnega življenja. Zborovalci so se mu za njegova izvajanja zahvalili z iskrenim aplavzom. Nazorno tajniško poročilo je podal g. inž. Stanko Zaje, blagajniško pa ravnatelj g R e i s n e r. Število članstva je naraslo za 45, tako da šteje društvo 343 članov. V minilem letu je društvo izplačalo akademikom in njihovim organizacijam 26.000 Din podpore. V imenu nadzornega odbora je poročal g. dr. Hinko Lučovnik in predlagal odboru absolutorij, ki je bil tudi soglasno izrečen. Pred volitvami je predlagal g. dr. S p i L 1 e r, naj »e predsednikovo poročilo razmnoži, izpopolni z blagajniškim in tajniškim ter razpošlje vsem starešinam in članom »Jadrana«. V imenu JNAD >Jadrana< ee je zahvalil starešinam za njihovo pomoč njegov predsednik g. France Gerželj, zlasti pa predsedniku g. dr. Zalokarju in ravnatelju g. Rei&nerju. V imenu starešinske organizacije »Preporoda« se je pa zahvalil za vse-stransuo naklonjenost g Venturini. Pri volitvah Je bil soglasno izvoljen ves stari odbor s predsednikom prof. dr. Zalo-karjem na čelu. Lepo uspelo zborovanje je bilo končano ob 13., nato pa so udeleženci odSli na skupno kosilo v »Zvezdo«, kjer so v prijateljski družbi z aktivnimi akademiki ostali skoro do večera. Minski delavci so si ustanovili organizacijo Izredno velika udeležba ustanovnega občnega zbora — Narodno delavstvo odločno obsofa rušilce državnega edinstva in napade na Sokolstvo Za rudarji, ki so izmed vseh slojev najtežje prizadeti po gospodarski krizi, so stavbinski delavci od vseh delavskih panog prav gotovo na najslabšem, še ni dolgo tega, kar je v vsej javnosti odjeknil spor med gradbenim podjetjem in delavci na Ljubljanici. Takrat je gradbenim delavcem v Ljubljani jasno stopilo pred oči, da jim predvsem manjka strokovna organizacija. Pri Narodni strokovni zvezi je bil že tedaj organiziran poseben odsek za stavbinsko delavstvo in NSZ gre v veliki meri zasluga, da se je spor poravnal brez hujših incidentov in za delavstvo razmerno ugodno. A da se gibanje gradbenega delavstva ži-vahneje razvije, je treba močne samostojne organizacije, ki bo lahko vse sile posvetila interesom tega delavstva. Danes dopoldne se je v predavalnici Delavske zbornice vršil ustanovni občni zbor Zveze zidarjev, tesarjev in delavcev grad-*>ene stroke v Ljubljani. Dvorana je bila nabito polna, kar priča o živem zanimanju za organizacijo. Otvoril in vodil je zbor predsednik pripravljalnega odbora g. Simon Galjot, ki je pozdravil vse udeležence in podal kratko poročilo o pripravah in A delu doslej. Nato so bila prečitana pravita. in zbor jih je odobril. V imenu Narodne strokovne zveze, v kateri je nova organizacija včlanjena, je gradbene" delavce pozdravil strokovni tajnik g. Kravos. V daljšem poročilu je orisal položaj stavbinskega delavstva v Jugoslaviji in opozoril na kričeče primere izkoriščanja po Vič, 22. januarja. Obračun svojega dela v preteklem letu je polagal agilni viški Sokol danes dopoldne na občnem zboru. Zbor je otvoril starosta br. Janez Gašperin. Po uvodnih formalnostih se je spominjal umrlih bratov, predvsem dobrotnika društva blagopokojnega br Frana Kollmanna, ki je v svoji oporoki volil viškemu Sokolu 5000 Din. Spomin pokojnih so zborovalci počastili s klici -i-Sla-va«. Izrekel je nato zahvalo viški občini in vsem, ki so gmotno podprli društvo. Z največjim ogorčenjem so nato zborovalci od-klorili neosnovan napad jugoslovenskega episkopata na Sokolstvo in Koroščeve pun-ktacije. Po prečitani poslanici Saveza SKJ je podal izčrpno poročilo tajnik br. Ambrož, iz katerega je razvidno, da je bilo društveno delovanje skozi vse leto živahno in smotrno. Izredno sta uspeli Tyrševa proslava in proslava 1. decembra. Mimo tega je društvo imelo več drugih prireditev in sodelovalo pri bratskih sosednih društvih. Društvena statistika izkazuje 194 članov, 51 članic, 24 moškega, 14 ženskega naraščaja in nad 120 oboje dece. Zanimivo načelni.ško poročilo je podal načelnik br. Erunon Borštnik. Društvo je telovadilo v 6 oddelkih. Za izpolnitev pred-njakov se je vršil društveni prednjaški tečaj pod vodstvom br. V. Zaletla. Društvo se je udeležilo župnega zleta v Ljub-liani, vsesokolskega zleta v Pragi, samo pa priredilo uspel javni nastop. Na župm tekmi si je vrsta nižjega oddelka priborila drugo mesto, med posamezniki pa prvo mesto. Pri bratskih društvin je društvo sodelovalo v šiški, Zalogu, Ribnici in Poljanah. Lepe uspehe so telovadci dosegli tudi pri akademiji in na Silvestrov večer. S pozivom na delo "v telovadnici, ker bo pokrajinski zlet v Ljubljani, je končal br. načelnik poročilo, ki je bilo z odobravanjem sprejeto. Izčrpno je bilo poročilo prosvetarja br. Rudolfa Marinčiča. V uvodu je br. Marm-čič orisal pomen solcolske prosvete za izobrazbo našega naroda. Bilanca prosvetnega dela je bila v preteklem letu dokaj uspešna in zadovoljiva. Prosvetni odoor je štel 14 članov ter je imel pevski oosek, godbeni odsek, knjižnico, mladinski, prireditveni, poročevalski, predavateljski m dramski odsek. Dramski odsek je uprizoril 17 predstav. Poročilo o delovanju knjižnice je podala sestra Premelčeva. Iz poročila je razvidno, da ie posetilo knjižnico 14S oseb, ki so pre-čitale 218 knjig. Knjižnica je vzorno urejena. Za zabavo in razvedrilo dece se bo ustanovil lutkarski odsek. Člani prosvetnega odbora so se udeležili prosvetnega in dramskega župnega tečaja na Taboru. K poročilu br. prosvetarja je dal pismen predlog ^led^i vzgoje sokolske dece in naraščaja učitelj br. Pečenko ter ga bo uprava izkušala po svojih močeh tudi uresničiti. Blagainiško poročilo izkazuje kljub gospodarski krizi dokaj lep uspeh. Ko je se nadzorni odbor izrekel razrešmco br. blagajniku in društveni upravi, ki je bila soglasno sprejeta, je pozdravil zbor .valce žup-ni delagat, podstarosta br. Milko Krapež, žeetno, obenem pa zelo poučno in zanimivo' kramljanje urednika g. Davorina Ravljena o Parizu, o veličini mi zanimivostih svetovne metropole. V enournem predavanju ie g. Ravkien podal sliko o življenj« in nehanju Parižanov. kakor ga motri gost Pariza na bežnem, hlastnem ogledu. Predavanju je sledilo toplo odobravanje. V zanosnih besedah o Parizu in Franciji pa ie nato prof. Bačič »zrekel predava-teliu zahvalo in v lapidarnih stavkih obeležil pomen naše-ga zavezništva s Francijo. V vsesplošno zadovoljstvo so nastopili pevci mladega »Bežigrada«. Pod vodstvom prizadevnega, glasbeno široko izobražene ga svojega pevovodje g. Godca je 10 pevcev izpopolnilo ta večer z lepimi pesmimi. Nastop bežigrajskih pevcev je takoj osvojil vse poslušalce. Zlasti so bile dele-žne burne pohvale pesmi »Serenada«, »Zabe«, »Adri.iansko morje« in »Doberdob«. Ponavljala se je vsesplošno želja, da bi bilo takih večerov še več. A kakor vemo, ima »Soča« na svojem sporedu še celo vrsto zanimivih predavanj, ki bodo pritegnile poleg v edino zvestih članov društva tudi mnoge druge poslušalce, vedno dobrodošle goste in simpatizerje te naše čvrste ljudske univerze. Krvava bitka pri vaškem kolu Banja Luka, 22. januarja. V vasi Slabinji pri Bosanskem Novem so na pravoslavni praznik v petek plesali vaški fantje in dekleta pred cerkvijo kolo. Med drugimi je bil v kolu tudi mladenič Miloš Grubišič iz vasi Davije, ki ga je nenadno zabodel od zadaj v hrbet domači fant Branko Savič. Grubišič se je zrušil na tla in v nekaj trenutkih izdihnil. Ta zločin je razburil vso druščino, ki se je naenkrat razdelila v dva tabora. Začela se je pravcata bitka z revolverji, noži m koli. Udeleženci pretepa »o se naposled malo pomirili in se razbežafi na vse strani, a na bojišču so obležali trije mladeniči v krvi. Grubišič Je bil že mrtev. Razen tega pa sta bila nevarno ranjena fanta Stanko Savič, ki Je bil obstreljen, ln DuSan Savič, ki mu Je nekdo prizadejal % nožem globoko rano v hrbet. Na pomoč poklicano orožmštvo J« več pretepačev aretiralo in izročilo sodi&čn. Ljubljanski Sokol ob 70 letnici Lepi uspehi v lanskem leto — Priprave m zlet — Odločen protest proti napadom na Sokolstvo Ljubljana, 22. j&nsarja. Letošnji Jubilant Ljubljanski Sokol, matica vsega jugoslovenskega Sok o Istra, Je imel danes dopoldne 66. redno skupščino r telovadnici Narodnega doma. Zbor j« otvoril starosta brait Bogumil K a j z e 1J ter po uvodnih formalnostih pozdravil konzula bratske CSR inž. Sevčika, prvega pod-starosto SKJ br. Gangla, drugega podata-rosto br. Paunkoviča, tajnika SKJ brata Brozoviča, starosto sokolske župe beograjske br. Zivkoviča, starosto sokolske župe ljubljanske br. dr. Pipenbacherja in tajnika br. Flegarja, starosto krškega Sokola br. dr. Borštnika, zastopnika JČL g. dr. Egona Stare ta, zastopnika mestnega župana g. dr. Janka Rupnika, zastopnika »Soče« g. Trampuža, zastopnika Sokola L br. tuozeja, starosto Sokola II. br. dr. šnbica, starosto Sokola 411. br. šapljo, starosto Sokola IV. br. Pogačnika, senatorja g. dr. Gregorina in vse druge. Nadalje Je poročal br. starosta, da je društvena uprava glede na napad cerkvenih krogov na Sokola kraljevine Jugoslavije odposlala protestni brzojavki Savezu SKJ in ministrskemu predsedniku dr. Milanu Srškiču. Društveni podstarosta br. dr. Fran Kandare Je nato prečital resolucijo naslednje vsebine, ki Je bila z viharnim odobravanjem ec glasno sprejeta: »Sokoli, zbrani na rednem občnem zboru 22. januarja 1. 1933. izjavljajo glede na znar ne punktacije dr. Korošca, da najodločneje odklanjajo vsak poizkus rušenja temeljev naše države in nacionalne skupnosti ter da bodo z vsemi svojimi močmi branili svojo skupno domovino Jugoslavijo in svojo narodno dinastijo. Očitek pastirskega lista Jugo6lovenskih škofov z dne 17. novembra 1. 1932., s katerim se Sokolstvu očita brezversko in protiversko delovanje, pa zavračamo kot neresničen in tendenciozen in obžalujemo, da je naš episkopat s svojim nastopom proti Sokolstvu in sokolski jugoslovenski vzgoji podprl razdiralno akcijo, naperjeno proti naši državi. Očitek pastirskega lista sloni na napačnih premisah, katere smo že opetovano ovrgli pred sodiščem. Za nas je odločilna naša organizacija in tam izrečena načela, ki so vse prej kakor brezverska in protiverska Teh načel se hočemo tudi v naprej držati v zavesti, da bodo naši pro-tivniki morali sami spoznati svojo zmo-to.< Starosta br. Kajzelj Je nato prečital pozdravno brzojavko dolgoletnega staroste senatorja br Ivana Hribarja in pismeno čestitko podbana br. dr. Pirkmajerja, medtem ko sta izrekla čestitke Ljubljanskemu Sokolu osebno na koncertu minister br. dr. Kramer in ban br. dr. Drago Marušič. Iz obsežnega poročila brata staroste posnemamo, da je Ljubljanski Sokol dne 1. oktobra 1 1932. stopil v svoje jubilejno leto — 70letnico — ki se bo proslavila s pokrajinskim zletom v Ljubljani v Vidovih dneh. Vse priprave so v polnem teku ter bo zlet 6ijajna manifestacija sokolske in državne misli. Zanimanje za zlet je v vsem slovanskem Sokolstvu izredno ter bomo mogli pozdraviti v Ljubljani tudi zastopnike francoskih, luksemburških Ln belgijskih gimna&tov. Nadalje je omenil br. starosta vse važnejše dogodke v preteklem letu, tako vsesokolski zlet v Pragi, Tyrševo proslavo, propagandni izlet v Cabar in Ge-rovo, ki je dosegel v vsakem oziru svoj na-m^n. Važen dogodek je bila ustanovitev odseka za zgradbo Sokolskega doma, ki mu načeluje senator br. dr. Vladimir Ravni-har. Nato se je spominjal umrlih bratov, predvsem brata čeme ta, Škofa, Pelana in pred dnevi tragično preminilega odličnega sokolskega tekmovalca Vilka Perdana. Spomin preminilih so zborovalci počastili s klici »Slava«. Naposled je brat starosta pozival članstvo, naraščaj in deco na krepko sokolsko delo, nato pa Je prosvetar br. Viktor Markič prečital poslanico Saveza SKJ, ki je bila burno odobravana od zborov alce v. Obširno tajniško poročilo Je podal tajnik br. France A h č i n. V uvodu Je orisal priprave za pokrajinski zlet v Ljubljani in prireditve, ki se bodo vršile v okviru proslave 701etnice Ljubljanskega Sokola V preteklem letu je bil IX. vsesokolski zlet v Pragi, kamor je pohitelo lepo število naraščaja in članstva počastit lOOletnico Tyrševega rojstva. Izrekel je zahvalo ban-ski upravi, mestni občini in župi za podporo naraščaju in članstvu za udeležbo na zletu. Zleta v Pragi se je udeležilo 26 na-raščajnikov obojega spola in 31 članov in 30 članic. Vseh ostalih pripadnikov društva pa se je udeležilo zleta 41 članov in 32 članic. Nato je poročal o izletu v Ča-bar in Gerovo Društvo je imel« več prireditev in Je sodelovalo pri mnogih nacionalnih in kulturnih prireditvah in pri prireditvah bratskih društev. Naposled je izrekel toplo zahvalo naprednemu časopisju, ki je vsestransko podpiralo stremljenja Ljubljanskega Sokola. O jezdnem odseku Je poročal načelnik br. Vladimir Franke. Odstk se Je v preteklem letu poživil. Glavna ovira večjemu razmahu pa je pomanjkanje konj za sistematično vežbanje. Odsek Je nastopil Javno 4krat in se pripravlja za nastop na pokrajinskem zletu. Izčrpno načelniško poročilo Je podal načelnik br. inž. Gojmir P e h an\i. Pred:oja-ški zbor Je štel 26 članov m 14 članic ter skrbel za redno telovadbo vseh oddelkov, ki se Je vršila v 9 oddelkih. Obisk telovad-be je bil skozi vse leto zelo povoljen. Velika važnost se Je polagala vzgoji obrtniškega naraščaja, ki ga vodi br. GJuro Za-dravec. Društvo Je priredilo mladinsko akademijo, javni letni nastop, sodelovalo je na župnem aletu: pri tekmah, akademiji na Taboru in pri javni telovadbi. Pri župnih tekmah Je vrsta članov v srednjem oddelku dosegla 2. mesto, v nižjem pa 4., članice so dosegle v srednjem oddelku 1. mesto, moški naraščaj in ženski naraščaj sta tekmovala z 2 vrstama ter dosegla 1. in 2. mesto, poedinci pa vsi prva mesta. Vseso-kolskega »leta v Pragi bo se udeležili telovadci v častnem številu. Taborjenje član-stva in naraščaja Je bilo v Ribnem pri Bledu. Pri slavnosti otvoritve Sokolskega doma v šiški Je društvo sodelovalo korpora-tivno pri vseh prireditvah Tekem v odbojki za prvenstvo Saveza SKJ so se udeležili člani, članice in ženski naraščaj. Člani in članice so dosegli 2 mesto, ženski naraščaj pa 1. mesto. Končno Je brat načel- nik pozival na intenzivno in smotrno delo v telovadnici. Prosvetar br. Viktor Markič Je v svojem poročilu omenjal važnost sokolske prosvete. Tyrševo leto Je Sokol proslavil s predavanjem br Kajzelja o Tyrševem Sokolstvu, v telovadnici pa so se vršili nagovori pred vrstami. Idejna šola za novo članstvo je bila dobra priprava za vstop v sokolske vrste. 1. december je bil slovesno praznovan s slavnostno sejo in zaobljubo novega članstva. Izredno živahno je bilo delovanje lutkarskega odseka Lutkarska razstava ob priliki saveznega lutkarskega tečaja je pokazala uspehe tihega, neumornega dela na polju lutkarske umetnosti. Bolj kakor kdaj je zdaj potrebno širiti sokolsito prosveto preko telovadnice, da nas bo našel čas pripravljene, da nam bo zdrav duh v zdravem telesu, je zaključil br. prosvetar svoje poročilo. Zanimiva so bila tudi poročila smučarskega odseka, ki ga vodi brat inž. Nace Perko, odseka za taborjenje, ki ga vodi brat Mitja Svigelj, in zdravniškega odseka, ki ga vodi bT. dr. Venčeslav Arko. Br. dr. Arko Je v teku leta preiskal vse telovadeče in ugotovil pri vseh prav povolj-no zdravstveno stanje. iz poročila gospodarja br. Slava Simon č i č a posnemamo, da je gospodarski odsek vršil svojo nalogo vsestransko skrbno in si prizadeval dvigniti društve-no imovino. V glavnem Je gospodarski odsek skrbel za adaptacijo telovadnice in stranskih prostorov, tako da danes ustreza:o vsem higieničnrm predpisom. Kljub hudi gospodarski krizi je bilo blagajniško poročilo br. Stranssa zelo zadovoljivo. članstvo se je v polni meri zavedalo svojih dolžnosti in poravnalo vso članarino za preteklo leto. Dohodkov je imelo društvo 101.000 Din, aktivno premoženje znaša 229.300 Din, za praški fond t>a se je nabralo 40.500 Din. Končno je izrekel zahvalo gradbenemu in gospodarskemu odseku, članstvo pa pozval, da točno plačuje svoje prispevke društvu, ki so v današnji dobi glavni vir dohodkov. V imenu nadzornega odbora je predlagat br. Tu ječ razrešnico bratu blagajniku in upravi, ki je bila soglasno sprejeta in odobrena. Proračun za leto 1933. izkazuj« 110.080 Din dohodkov in prav toliko izdatkov. Bil je soglasno odobren. Iz statističnega poročila br. Trevna J« bilo razvidno, da je imel ljubljanski Sokol 31. decembra članov 1095, članic 393, moškega naraščaja 126, ženskega naraščaja 71, moške dece 181, ženske dece 70, skupsj vseh pripadnikov 1936. Med letom pa je bilo črtanih zaradi neizpolnjevanja članskih dolžnosti 205 članov in 78 članic. Na predlog br. F r a n k e t a je bila soglasno odobrena naslednja kandidatna lista ki bo predložena župni iipravi v potrditev: starosta br. Bogumil Kajzelj, prvt podstarosta br. dr. Fran Kandare, drugi podstarosta br. inž. Albert Poženel, načelnik br. inž. Gojmir Pehani, načelnica s. Ada Kuharjeva, prosvetar br. Viktor Mai^ kič, člani uprave: br. Franc Ahčm, dr. Venčeslav Arko, Tomo Burgstaller, Leon Čebular, Janko Milost, Josip Mulaček, polkovnik Ljuba Novakovič, Viktor Rus, Slavo Simončič, Viktor Treven; namestniki: Boris Germek, inž. Fran Fine, Valde-mar Hasclakiewicz, Janko Kocmur, Lojze Kovač, Alfonz Lorger, Lev Rogl, Rudolf Rudolf, Igo Rus; nadzorni odbor: Peter Klinar, Luce Strauss, Evgen Tuječ; namestniki: Veličan Fink, Miroslav Gre gor k a, Egon Planinšek, prapor&čak Žigon Štefan, častno razsodišče: dr. Oton Papež, dr. Dragotin Treo, dr. Miha Kambič, dr. Joža Bohinjec, dr. Egon Stare; namestniki: dr. Janko Lokar, inž. Leon Mencinger in Rasto Pustoslemfek. , ^ , „ V imenu Jugoslovensko-češkoslovaške lige Je izrekel čestitke br. dr. Egon Stare, v imenu strelske družine pa br. Milan Ster-lekar. Nazadnje Je bil soglasno sprejet predlog br. Gregorke, da se ustanovi socialni odsek s predsednikom br. dr. Murni-kom Starosta br. Kajzelj se Je nato zahvalil vsem za udeležbo in zaključil uspeli zbor. Seja vodstva Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije v soboto 21. t m. se je vršila v Ljubljani seja načelništva Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije, kjer se je razpravljalo o tehnično-vzgojnih vprašanjih našega So-kolstva. Naslednji dan, v nedeljo 22. t. m. se je vršila posebna seja sokolsk h delavcev iz vse Jugoslavije, ki Jo je sklical in Ji predsedoval načelnik Saveza SKJ br. Miroslav Ambrožič. Navzoča sta bila tudi prvi in drugi namestnik saveznega staroste, brata Gangl m Paunkovič; dalje člani in članice načelstva SKJ: Miroslav Vojinovič (Beograd), Dragutin šulce (Zagreb), Josip J«-ras (Ljubljana), Elza Skalarjeva (Ljubljana), Dana Hičeva (Beograd), štefica Bro-zovičeva (Zagreb), Joža Trdinova (Ljubljana); tajnik Saveza SKJ Ante Brozovič (Beograd), član uprave Saveza SKJ Branko živkovič (Beograd) in člani tehničnega odbora saveza in načelniki žup: Stane Tr-ček (Ljubljana), Milan Todorovič (Novi Sad), Petar čolič (Mostar), Jože Smertnik (Celje), Franjo Mačus (Maribor), Lojze Vrhovec (Ljubljana) Rafael Ban (Ljubljana), Marjan Boras (Sušak). Franjo Lhotskd (Split), Franjo žic (Beograd), Miloš Kvapil (Osijek) in Ivan Prosenc (LJubljana). Anketa je razpravljala o vprašanjih, k! zadevajo današnjem« ča«u primerno vzgojno delovanje Sokoistva po njegovem po. klica in dolžnosti za svoj narcd in svojo državo. Visok sneg v Vojvodini in Sremu Novi Sad, 22. Januarja. Predsinočnjim Je začel padati v Vojvodini in Sremu gost sneg. ki je do naslednjega dlne zapadel pol metra visoko Zaradi snega so nastale precejšnje prometne ne-prilike. Prvi vlaki so prihajali z zakasnitvami. a sedaj je vlakovni promet že zopet normalen. Telefonski in brzojavni promet Je bil na nekaterih mestih prekinjen. >JUTSOc pooedBljAa Maja 1 — Ponedeljdc, 28. jaimaija 1985 DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU Vficl]c t lil »takem cjiego Grčija prodaja umetnine? Iz Aten poročajo, d« je gršk« vlada t takšni zadregi za denar, da skuša za TBflko eeno doseči potrebne kredite. Ker ni od nikoder potrebnih sredstev je baje rim da sklenite prodati razne spomenike in umetnostne redkosti, d« hi na t« način spravila državni proračun v ravnotežje Odločujoči čnttelji nameravajo predložiti parlamentu osnutek posebnega zakona, čigar smisel naj bi bil ▼ tem, da se dovoli prodaja in izvoz umetnin, ks so zdaj pod grško zaporo. Vlad« ima na razpolago cote konkretne primere in se bavi z mislijo prodaje Praksitelovega Hermesa, ene največjih umetnin stare ddbe. Tisk je ▼ tem pogledu deljenega mnenja. Vlado podpirajo samo neka ter l krti, drugi se odločno izrekajo zoper takšno postopanje za rešitev finančnih težav. Gobavi Turek ozdravel Pred časom se j® pripel jat na Don«) turški trgovec L. Moše. Takoj po prihoda se je dal zdravniško pregledati. Zdravniki so ugotovili, da ma gobavost, ki je po današnjih podatkih zdravniške vede neozdravljiva. Zdravniki so smatrali primer turškega trgovca za smrtonosen slučaj, vendar so pa svetovali sprej-em ▼ bokiišni-oo Franca Jožefa, kjer n'so v začetku delali nič drugega kakor skušali Turku olajšati smrt. Moše je že pozval k sebi sorodnike in se je poslovil od njih za vedno. Toda zdravniki obračajo, bolezen obrne. Mošejevo 9tamie se je komplicirano e pljučnico. ki je zdravnikom še jasneje pokazala neizbežno smrt Prav tedaj, ko so nekateri proglasili trgovca za izgubljenega, se mu je začelo obračati na bolje. Premagal je pljučnico, premagovati pa je jel tudi gobavost. Simptomi, ki so nemiotljivo kazali začetek konoa, so se nenadoma spremenili. Oteklina na nogah in rokah je začela upadati, živčne afekcije so popustile in v kratkem je moglo vodstvo bolnišnice javiti zdravstvenemu uradu, da se je bolnik docela popravil. Zato so dovolili Mošeju po-vrateh v domovino. Zaradi 9igurnos*i pa so ga le še prej odpeljali na preiskavo v Budimpešto, kjer so tafcifto ugotovili, dJUTRO« pcneaeJJdM fcSaJa 6 Ponedeljek, 23. januarja 1933 Po filmskem svetu Kaj je novega? Pravkar so začeli delati film »Havajska roža« po opereti Paula Abrahama. Glavni vlogi sta dobila Marta Eggerth in Sveti-slav Petrovič. Fritz Kampers in Paul Hort)'.ger sta angažirana za glavni vlogi v novi komediji družbe Hafa »Dva dobra tovariša«. Film režira Max Obal. »Veseli dediči« je nov naslov za film »šampanjska vojna«, ki pride kmalu v javnost. Mady Christians bo igrala glavno vlogo v govoreči verziji filma »Manolescu«. Razen nje so dobili pomembne vloge že Alfred Abel, Julius Falkenstein in Fritz Kampers Za film »Nauči me ljubezni!« so angažirani Willy Domgraf-Fassbaender, ki ga že poznamo iz »Prodane neveste«, Ery Bos. Trude Hesterberg in Paul Westerme-yer. Film »Oporoka doktorja Mabnsa«, ki ga je režiral Fritz Lanig, so že začeli igrati po nemških kinih. Fritz Schultz se je vrnil iz Anglije v Nemčijo. Njegov naslednji film se bo imenoval »Madcia, kje si?« Delal ga bo Pa-ramcunt. Glavno žensko vlogo bo igrala Liane Haid. Hči režiseria Mihaela Kertezsa je prišla z režiserjem Jacquom Feyderjem v Evropo., 3 Berlinu se bo učila v Reinhardtovi šoli. V Mehiki se je osnovala filmska družba »Companio J aciOnai«, ki bo delala španske filme. Družba Un. ^rsal bo delala film »Pozdrav in jo! Veronika!« Glavne vloge so dobili F?—r-^iska Gaal, Paul Horbiger in Otto Wal"urg. Lilian Ha«-vey je odpotovala v Ameriko, kjer je dobila nov angažman pri Foxu. Z njo se je odpeljal tudi modni umetnik Joe Strassner, ki bo delai zanjo in druge Foxove zvezdnike osnutke za toalete. Elizabeta Bergner se je omožila Slovita filmska in gledališka umetnica Elizabeta Bergner jeva se je 9. t. m. poročila v Londonu s svojim dosedanjim režiserjem in produkcijskim šefom dr. Pau-lom Czinnerjem. Bergnerica je v tri in tridesetem, Czinner pa v dva in štiridesetem ietu. • Elizabeta Bergnerjeva, po rodu Dunaj-čanka. je iz meščanske družine. Proti volji matere, ki živi še zdaj na Dunaju, je šla h gledališču. Najprej je bila učenka na dunajskem konservatoriju. potem je odpotovala v Curh. Po vrnitvi na Dunaj je igrala v »Novem dunajskem gledališču«. Od ondot je šla v Monakovo. Odkril jo je šele ruski režiser Barnovski. Kmalu se je začela udejstvovati tudi pri filmu in je danes morda najboljša evropska igralka s platna. Pred vsem se je obnesla v vlogah, kjer igra nežna dekleta. Njen prvi uspeh je bil film »Nju« z Janningsom in Veidtom. Potem so prišli še »Ljubezen«. »Donna Juanna«, »Florentinski goslač« Večino teh filmov je režiral njen sedanj; mož. Tudi v govorečem filmu je ostala na isti umetniški višini. Filma »Arijana« in »Zasanjane ustne« sta njeno slavo še povečala. v Bergnerjeva je dejala novinarjem, da misli še naprej ostati pri filmu. Z možem bosta prebivala v Berlinu. Kje delajo? Kaj delajo? V ateljejih: Neubahelsberg: »Ja% in cesarica«. Reži ser Friedršch Hollfinder. Igrajo: Conrad Veidt, Mady Christians, Friedl Schuster. »Pesem za tebe.« Režiser Joe May. Igrajo: Jan Kiepura, Jenny Jugo, Ralph Ar-thur Roberta, Paul Kemp, Ida Wiist, Paul Horbiger, Julius Falkenstein.. »Bandit v jazzn«. Režiser Kurt Gerron. IgTajo: Hans Albera, Loise Rainer, Oskar Karlweis, Oskar Sima. »Nedolžnost z dežele.« Režiser Carl Boese. Igrajo: Lucie Englisch, Ralph Arthur Roberts in Kurt Vesper-mann. »Vohuni pri delu.« Režiser Gerhard Laroprecht. Igrajo: Brigita Helm, Car! Ludwig Diehl, Oskar Homolku in Theodor Loos. Uflnl ateljeji ▼ Tempelhofn: »Kaj «l njarijo ženske.« Režiser Geza voo Bolva. ry. Igrajo: Nora Gregor, Gustav FrOhlich in Peter Lorre. »Havajska roža.« Režira Oswald. Jofiiri ateljeji: »ljubimkanje.« Režirata Ophiils in Stemheim. Igrajo: Luise Ullrich, Magda Schneider, Gustav Grfldgena in Paul HOrbiger. Paul Hartmaim v svojem prvem govorečem film« Prvi govoreči film Paula Hart-manna, znanega dunajskega gledališkega Igralca, je »F. P. 1 ne odgovarja ...« Evo pogovora z umetnikom: Ko sem gostoval pred nekaj leti z Rein-hardtovo družbo v Newyorku, mi je pripovedoval neki nemški časnikar, da igrajo na Broadwayu film z govorjenjem in petjem. Takrat še niso dosti govorili o govorečem filmu. Film, ki mi Je o nJem govoril, Je bil »Pojoči norec« z Alom Jonsonom. Nisem ga šel gledat Ljubši mi je bil Chaplinov »Cirkus«. I Leto nato mi Je Isti Časnikar v Gastei-nu pripovedoval čudeže o govorečih fil-m h, ki jih je še potem videl v Ameriki. Tako sem se začel za novo vrsto filma zanimati, čeprav so pravili vsi strokovnjaki, da je vse samo igračkanje, ki bo kmalu izginilo. Toda usoda je hotela drugače. Govoreči film ni izginil. Preden smo se zavedli, je zmagal po vsem svetu. Tudi v Nemčiji. Prej sem večkrat igral pri nemem filmu, vendar mi je delovanje pri gledališču jemalo tolike časa, da sem bil v filmskih ateljejih vselej samo gost za nekaj dni. Dostikrat so me vabili, pa nisem igral. Ko je prišel govoreči film, je filmska industrija izgubila glavo. Čudim se kar, da je mogla vso zmedo, ki je takrat nastala, tako hitro prebroditi. Govoreči film mi je bil novost. Vsaka novost zahteva dosti časa, da se Je navadimo ali priučimo. Ker mi Je časa manjkalo, se nisem utegnil z njo ukvarjati. Precej vabil, da bi sodeloval v govorečem filmu, sem odklonil. Potem mi je nekega dne pisal režiser Hartl, naj bi prevzel eno glavnih vlog v fihnu »F. P. 1 ne odgovarja ...«, ki ga misli Ufa napraviti po romanu Kurta Siodmaka. Igral naj bi poveljnika na plavajočem otoka. Ponudbo sem sprejel. Ko sem prišel po dolgih letih spet v ateljeje v Neubabelsbergu, sem kar debelo pogledal Nekoč sem poznal vse ateljeje do najbolj skritih kotičkov. Zdaj sem bil v njih tujec. Vse se Je izpremenilo, vse neizmerno povečalo. Tam sem videl, kako čudovita Je zamisel tega filma. Prav rad priznam, da sem imel precej treme, ko sem stopil prvič pred kamero... Najprej smo delali zunanje posnetke pri Hamburgu. Pri Waroemiindu orno delali posnetke z letali. Potem smo se preselili na otok Greif5walder Oie. Delo Je bilo naporno, ker Je postajalo že hladno. Vendar sem še danes vesel, kadar se nanj spomnim. In spominjal se ga bom, dokler bom živ. Vsak dan, kadar je bilo lepo vreme, smo se vozili na otok. Delo se Je začelo že ob 6. ali 7. zjutraj. Občudovanja vredna Je bila organizacija dela. Vse je šlo v najlepšem redu. Nikdar ni bilo treiba čakati. Tudi s svojimi soigralci sem bil zadovoljen. Vsi, Hans Albers, Sibbylle Schmitz, Hermann Speelmans, Peter Lorre in Paul Westermeier so mi bili dobri tovariši, kakršnih bi težko dobil kje drugje. Ameriški film o Kreugerju LIH Damita Igra vlogo Gret® G«rbo. Družba Wamer.Brothers se je lotila v svojem novem filmu zanimive snovi — življenje Iva rja Kreugerja. ki se je lani sam usmrtil. Film se imenuje »Kralj vžš- Osrcje otoka je iz jekla Slika prikazuje strojno centralo plavajočega oporišča za zra-koplovni promet, kakor je predstavljeno v velikem filmu »F. P. 1. ne odgovarja« Duša jeklenega otoka Poveljnikovo bivališče plavajočega letalskega oporišča, glavno prizorišče filmskega dejanja. gaHe«. Sevnda Je vsebina malo iepreme-njena. Paul Kroll, tako se Imenuje v nJem bodoči »kralj vžigalice, Je začel kot snaži-lec na nekem športnem igrišču v Chicagu svojo ameriško karijero. Z neznatno goljufijo si Je pridobil nekaj sto dolarjev in se z njimi vrafl v svojo domovino. Švedsko. Kot bogat Američan reši tam tovarno vž galic svojega strica, ki Je na robu propada. Da poveča svoj kredit, si priskrbi nekaj denarja. Z njim reši švedsko Industrijo vžigalic. Potem rešuje cele države finančnega propada. Svojo palačo hs vžigalic gradi od nadstropja do nadstropja, da bi odvrnil pozornost ljudi od svoje slabosti. Vse pa se podere, ko odkrijejo, d& je Kroll založil v Newyorku ponarejene italijanske državne papirje kot garancijo za neko posojHo. Te papirje si je pridobil z umorom. Na skupščini delničarjev se Kroll ustreli. Ker Se ni mrtev, se vrže skoei okno na ulico. Seveda samo zato, da ne bi mogli Kreugerjevi sorodniki družbe tožiti, da Je snov samo kopija Kreugerjevega življenja. Saj se je nekaj podobnega zgodilo lani Metru, ko Je delal film »Mata-Hari«. Glavno vlogo je dobil Warren William6, ki pa Je, kakor vsaj trdijo, ni posebno dobro odigral. Več pozornosti pa je pokazalo občinstvo ob igri Grete Garbo. Pa da ne boste mislili, da igra res Greta Garbo! V filmu Je ena najvažnejših oseb neka filmska igralka ki Je bila dobra prijateljica »kralja vžigalic«. Taka je pač »pesniška svoboda« ... In ker krožijo po Hollywoodu vesti, da Je bila Greta Garbo Kreugerjeva intimna prijateljica in da je pri tem izgubila skoraj vse premoženje, Je jasno, da je s to igralko mišljena »švedska sfnga«. Njeno vlogo igra LiH Damita. Reklama pravi zdaj: »Pojdite in poglejte, kako igra Lili Damita Greto Garbo!« Režiser Cecfl de Mille filma goreči Rim Najnovejši paramountov film »V znamenju križa«. Mogočni Rim iz časa cesarjev, mesto, ki je bilo pred dvema tisočletjema središče sveta, je spet vstalo za nekaj mesecev. Zgraditi ga je dal Cecil de Mille, Paramountov režiser, za svoj film »V znamenju križa«, ki se godi v Neronovih časih. Na ogromnih ParamountovJh farmah blizu Hollywooda so zgradili rimske ceste ln celo vrsto javnih in zasebnih poslopij, kjer se Je odigravalo življenje tedanjih dni. Štiristo delavcev je delalo štiri mesece, da so zgrad li ta Rim... že samo slovita arena, kjer so mučili kristjane, je znamenitost zase. Zgradili so jo po vzorcu cirkusa Maksima, kjer je prostora za več tisoč ljudi. Čudovita kopalnica cesarice Pope je Sa_ line, kjer se je kopala v osličjem mleku, je zgrajena tako, kakor so bile tedanje kopalnice, ki so jih odkrili v zasutih Pom-pejih. Tudi zgodovinski Silvanov gozd, kjer so se Obirali prvi kristjani, je spet oživel. Med notranjimi dekoracijami bi omenili ves sijaj, ki ga je ljubil Neron. Posebno dobro so posnete rimske ječe in katakombe, ki so natančna kopija pravih. Za areno so potrebovali veliko število zveri, ki so si jih izposodili po zooloških vrtovih in cirkusih. Posebna trgovina s kovinskimi okrasi in dragulji, ki je v filmu potrebna, nam kaže vse, kar so tedaj v Rimu nosili. Za cesarjeva vojake m gladiatorje je moral dobiti režiser pri Obiralcih in po muzejih staro orožje. Naj povemo, kaj vse je mora' zbrati: 120 trizobov, 60 kratkih kopij, 108 dolgih kopij. 100 kratkih nožev za Neronovo telesno stražo, 300 lokov, 1000 puščic 300 torb za puščice, 100 gladiatorskih bodal in prav toliko mrež. Gladiatorje 'n vojake je izvežtoal ruski general Ivan Skonikov in angleški kapitan Clifford Mc Laglen brat filmskega Igralca Victorja McLaglena. Filmskega Rima, ki je stal milijone. nI več. Kar je deia; človeški um mesece m mesece, je izginilo v nekaj minutah Zakaj Rim je moral zgoreti. ker je Rim leta 64. pogorel. Ko so bili vsi prizori gotovi, je bilo treba filmati še požar »večnega mesta«. Na znak Cecila de Milla se je začel valiti dim iz hiš n strehe so zagorele. Stiritisoč ljudi je med glasnim kr ča-njem zbežalo na ulice, štirinajst operaterjev je vrtelo kamere. In čez pet minut je zaklical de Mille: »Konec!« Prizora ni bilo treba penoviti. Kako naj bi ga tudi bili? Kajti Rim je bil spet pepel — kakor pred dvema tisočletjema. Vremenski pregled Kako je bilo pričakovati, je sprememba celotne vremenske situacije napredovala tudi v tem tednu. Vreme je dobilo zimski značaj sedaj domala po vsem kontinentu, po večini prav takega, kakor se spodobi za čas pred svetim Pavlom, za dneve trdo-zimcev. Mraz, ki se je razširil po Evropi, izvira iz Sibirije. Od tamkaj ga je potegnil vzhodni zračni tok v Rusijo še v poprejšnjem tednu, sedaj se razteka odtod na vse stra-ni. Pa tudi r tem tednu se je dotok sibirskega mrzlega zraka z ruske ravnine še nadaljeval in mraz se je tu še temeljito stopnjeval, zlasti še zaradi tega, ker se je zjasnilo in je odeja sveže padlega snega po. speševala silno izžarevanje v jasnih nočeh. Po vsej Rusiji vlada sedaj hud mraz, po veliki večini gospoduje temperatura 20 do 30 stopinj C pod ničlo, v severnovzhodnih ruskih pokrajinah in na Finskem celo d*» 36 stopinj pod ničlo! V petek zjutraj s (t imeli na primer v Moskvi —29 stopinj, v Leningradu —23 in v Kazanji —31 stopili L Le južna Rusija ima nekoliko milejšo mo, vendar pa sega mraz prav do Črnega morja in celo tam je pričakovati, da se bo naslednje dni močno shladilo. Ugodna barometrska situacija, ki pro-"d stanovitne vzhodne vetrove, je ruski mraz potegnila tudi čez Baltiško morje in v vsej Skandinaviji se je znižala temperatura pod ničlo, celo na norveški obali, ki je navaie-na na topli oceanski zrak. Ruski mraz ie preplavil Poljsko in Nemčijo ter Poducav. je, kjer je povsod močno snežilo. Odtoi prodira na Sredozemsko morje, kjer je živo srebro znatno padlo, in so dobili snez tudi v zgornji Italiji. Prodiranje mraza je pospeševala velika depresija, ki je bila mahnila z Atlantskega oceana po izredno južni poti na Sredozemsko morje. Potovala je izredno naglo; še v torek zjutraj je bilr» njeno središče ob portugalski obali, v sre. do zjutraj že nad Korsiko, v četrtek nad srednjo Italijo in nad Jadranom, odkoder se pomika nekoliko počasneje proti vzhodu. V četrtek, ko nam je bilo njeno iedro naibližje, je ta depresija povzročila pri nas snežni metež, ki nam je dal prvi večii letošnji sneg. Pa ne le pri nas. tudi na okrog je snežilo, od Jadrana pa do južne švedske je šel sneg v širokem pasu zlasti srednje Evrope, dočim je v sredozemskem predelu istočasno deževalo. Seda; sili za odhajajočo depresijo celinski mrzli zrak proti toplemu morju in vse kaže. da se moramo pripraviti na prave zimske mrzle dni. Barometrska situacija je sedaj kakor nalašč za stopnjevanje mraza nad Rusijo; ogromna anticiklona, ki pa pripada njenemu območju tudi domala vsa ostala Evropa, kar pomeni, da se bo mrzli zrak tudi še nadalje raztekal na vse strani, zlasti n* Sredozemsko morje. Pri nas se že obnavlja ostra burja; vrh tega bo močno Izža/-revanje občutno znižalo toplino. Atlantska depresija je povsem oslabela, njen vpliv je od Evrope domala popolnoma odstranjen; tudi zapadno Evropo je zasegel hladen tok od vzhoda in celo nad velikobritanskim otočjem se je temperatura približala ničli. Seveda morejo oni krar ji tako rekoč čez noč priti pod gospostvo nove, ali ojačene atlantske depresije, ali do naših krajev atlantski vpliv ne more seči tako brž. Dviganje barometra kaže kako se preko nas raztega mogočna ruska anticiklona OGLASI I Vsaka beseda 1 Din; j za da Janje naslov« «1» I la Šifro pa 5 Di,n. (28' Harmoniko tri tonsko, s kovčkom, najbolje ohranjeno, [epi ri, l medenimi glasili, po-c eni naprodaj. Nas o v pove oglasn.; oddeiek »Jutra«. 303-26 Vsaka o^aeda 50 par, za daianie aa«!ova ali ta Šifro rv» 3 Din. (1) Kn jigo vod ja t ekspo-rtno ali trg. aka demijo mlajša mri. t op eežno prakso dob'' stalno »lužbo pri velikem podjetju v Ljubljani. — po nu-ibe s prepis: spričeval iahtevk: plače na AJo-ma 3ompany pod >7i»ne*-Iji va moč«. 1902-1 Mizar, vajenca poštenega »n pridnega, s hrano in stanovanjem v hiši s-pr&jme takoj Franc Osterman stavbno in pohištveno mizarstvo, Bra slovče. Sa vinska dolina 1860-4J Modistovsko vajenko takoj sprejme salon »Le Femme Oich«,, Še-i enbiir gova 6/1. 1951-44 Tr?ov. vajenca poštenega, pridnega. do 15 let. sprejmem. Pis-me ne ponudbe s sliko prilo žiti. A. Perger, trgovina. Dobova. 457-44 Službe išče Frizerka d o b r a jndulerka vešSa vodne m traj.ns- »ndniacij* ter masaže iica. do-tr sta! no mesto Cenjene ponudbe na >g!a.sni oddelek Jutra pod »Frizerka«. 1805-1 Preddeiavca (ko) i;artt»nažnv »tr<>ke. ta.ne* ljivege in treznega »prejme '/»varna v bMiin' Ljubljane Ponudbe ne »glasni pi lahka takoj. Cenj. .i'cnudb- na oglasni oddelek »Jutra« pod »Manu fakt.nristinj««. 1956-2 Dekle šivilja, v«jen-a pospravljanja hotelskih 'in privatnih sob, išče kakršnokoli -ilužbo. Naslon pri podrnž Tiioi »Jutra« v Celju. 1715-2 Dekle staro 30 let, itučena 5ivi-ia. vešča tudi vseh bi&mi-gospodinjskih poslov, išče kakršnokoli službo. Marta Kosi. Bra nosi a vca št. 1 — Ljutomer. 1729-2 Pouk ISHfffiggi Kdor Išče zaslužka, plača za vsako besedo 50 par; la nasdorv ali šifro S Din. — Kdor nudi taslutek. pa za vsako btvsedo 1 Din. ta dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (3) Gumbnice prevzamem v delo. — Po cudbe na oglasni »ddelek »Jutra« pod »Zanesljivo d el o«. 2104 3 Besoda 1 Din; z« dajanj« naslov« ati m šifro 5 Din. Dijaki. k< iSčej« «wtrtzkeije, pl«. &ajo vsako besed« SO par- za šifro ali la da-i j«.nj« aasloiva 3 Din. (4) Nemško kOfl-verMOvj« in pouk »odi irobraiena g*>-spa po 10 Din ta uro. Poljanska e. 13/n levo. 1013-4 Šofer, šola E. Ceh rjrše-va fDunajsk«) eeeta št. 36. Zahtevajte prospekt Boljša duma M obvlada moderne ples«, in bi iste učila mlajšo gospodično. naj ae ja-ri pod mačko »Takoj 15« oa ogl. oddelek »Jutra«. 1837-4 Nemščino taetroiffl od nre. Ponudbe po4 *-'*--> »Popoln« garancija« oglasni oddelek Jutra. 8191-4 Šifro na Svetovni množin-ski predmet velikanska razpefava ▼ tijndsk-ugospodarskem vn trgovskem »zim. Nedotaknjen od vsake krize. Cilja zavestne le izku šene agente iščemo proti potnim stroškom in provizije. Ouinrio. Dunaiska c. 36. 1964-3 Denar si lahko vsakdo prisluži e prodajanjem moje blazine za sedenje. Za vzorec vpo s! a ti 20 Din v znamkah. Majerovič. Ču-nopija. 2008-3 Brezposelni lahko zaslužijo 100 Din dnevno. Potrebno 50 Din kavcije. Naslov pošljite na oglasni oddelek Jti:ra pod značko »Dnevno 100«. 20933 Kupim Ojflaiu trg. značaja po 1 Din beseda; it dajanj« naMoor« aii u šifro 5 Din. — Oglasi socialnega uiačaj« vsa k» besed« 50 par: aa dajanj« naslova ali za šifr« p« 3 Din. (7) Knjižno omaro temno, zloSljii-vo želetivo posteljo, vijolinsko škatJjo Vb pisalni stroj knpim. Ponudbe z naTedbo cene na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »I. M.« 1600-7 Nove krojaške odrezke vote»ne In snknjene t ve«-ki množini kupuje Joe. Pollak, Ljubljana. 9v. Petra cesta 7. 2036-7 Novih odpadkov volnenih in sukne-mb kupi vsak-«- koJičmo Fran Kra gher Ljubljana Cankar jevo nabrežje 7. 1629-7 železen štedilnik dobro ohranjen, kupi Vi voda. Rakek 44. 1865-7 Gostilniški ventilator star, dobro ohranjen, kupi L. Rebolj, Kranj 1940 7 Sobe išče Vsaka t*«wd« 60 par. za da j *n j* naslova ali Z» šifro 3 Din (Ž3-«) 2 1 Kdimr išče mesto pot nika, plača za vsako bKSedo 50 par; za da janje naslova ali za šifro 3 Din — Kdo* sprejema potnik«, pla ča be-sedo po 1 Din; z® dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (5) Zastopnika za prodajo prvovrstne mo ke ra p^ko. likerjev t?a nja in špirita iščemo ea Ljubljano in okolico. w*r za Gor. Slovenijo. Reflek tiramo samo na dobro ov» dene osebe, ki eo že slične predmete razpečavale. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Broj 88«. 1774-5 Zastopnika ta Ljubljano in eventnelno Maribor io Celje išče re-nomirana domača tovarna. Ponudbe na oglas. odde'ek »Jutra« pod »Stcr. 321«. 1611-5 Potnike ali zastopnike po motnosti špeceriste. ki intenzivno obiskujejo vee kraje, išče sa posamezne dele Slovenije velika domača industrija. Ponudbe t navedbo raj«w>« na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Obiščem vsak kraj«. 8007-fi Zastopnika u savsko banovino, ki potoje po moinoetf t avtom. išče domača Industrija. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod šifro »Vpeljan«. 2006-5 Opremljeno sobico s posebnim vbodom iščem. Ponudbe na op a sni »d delek »Jutra« pod šifro ►Cena c. 1967-23a Gospodična išče lepo in solnčno eno sobno stanovanje v bližin! centra «vent. tudi ^mo prazno »obo s 1. februar jem. Pooudhe t navedbo cene na oglasoi odd»!ek »Jutra« pod šifro »Urad Dica«. žl66-23/a Sobo leno opremljeno, g posebni vhodom, v bližin« vo-jašmce Kralja Petra iščem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »CaAMrk«. 2044-23'» Gospoda ali dijaka sprejmem oa stanovanje v mirno in zračno » bo v "entrn mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 1794-33 LLLL Sobooddu Vsaka beeed« 60 p«r, za da>anj« naolir*« ali ti šifro 3 Din. (23) Opremljeno sobo s posrt. vhodom In električno raisvetljavo oddam v Dalmatinovi ulici 3/II. — Vprašati med 2. in 4. oco. 1880-28 Nasproti sodnije oddam veliko In čisto sobo boljšemu gospodu po dofpe-TOn, s souporabo kopalnice. Taviarjova 4/TTI, levo. 1928-23 Zračno sobo lopo, eeparrraoo. s kepai-m, t centra nesla oddam solidnemu gospodo «11 gospodični. Naslov por« oglasni oddelek »Jutra«. 1908-83 Ooremlletio sobo snažno, šolnino. se*pa —Va-no. ( elenfctričmo razsvetljavo ln postrežbo. t v*t> ©ekrho enl^an neron gospodu takoj ali • 1. februarjem. Na»!or r oglasnem oddelku »Jutra« 81',6-38 , V*Mka 0«»ed» 1 Din. j j za dajanj« našteva aH ( I t» šifr« pa 6 Die. (31) j Dvosob. stanovanje « prftiklinami na Kodeljr vem v Klun«vi olie: 14 A dam e 1 februarjem — P»'a»nila ;st«vtam v viso kem pritličju. 1664-21 Pristopajte k D*u*'vu stanovanjskih najemnikov. Vegova nI. R-373 31 Dvosob. stanovanje s kopalnico. » sredini me sta Ščem s 1. marcem ali tudi pozneje. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Solidno«. 1916-ai Trisob. stanovanje oddam v Dalmatinovi ulici 3/III s 1. februarjem 1933. Poizve se v stavbni pisarna Rimska e, 2/1. 2031-21 Stanovanje obstoječe iz S sob ki fcu hinje. solnčno, v podpri ti i Č ju vile takoj oddam Vprasafi t Knafljevi ulici št. 13/IL 1711-31 Stanovanje dvosobno, i pritiikjinamii oddam tako]. Zg Si-ška 193. Kos-ov-o polj«. 1971-31 Stanovanja Mirn stanovanje 2 sob. kuhinj« in pritiklin. snažno Miho io skromno, iščem za takoj ali pozneje Ponudbe s ceno na oclas. oddelek »Jutra« pod šifro »Snaino«. 1878 31/a Mirna stranka 2 oseb. išče trisobno stanovanje za maj. Ponudbe n« oglasni oddelek Jutra pod »Cisto stanovanje«. 1883-21/a Dijaike šobe Vs«*a beseda 50 par. ta dajanje naslova ali as šif.-o 3 Din. (22) Dijakinjo ▼ starosti od 10—14 let sprejme bo-Ijša rodbina v dobro oskrbo za 600 Din mesečno. Pom-oč pri učenju. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobra vzgoja«. 2000-i2 Vsaka Oeoeda 1 Din. i« dajanje naolova ali n šifro pa 6 Din. (37 Alojz Grebene nakup io prodaj« vreč Ljubljana. Dunajska ee sta 96. 69-37 Strokovnjak za stroj, pletenje išče družabnika v svrho ustanovitve pletilnice. Ponudbe pod »Soliden« na ogL odd. »Jutra«. 2056 Vulkanizira avtoplašče vseh dimenzij najlbolj« in najceneje kako«r tndd ga-loše, snežne čevlje ia druge gumijaste predmete. Prva slov. parna vul-kanizacija gumija P. Škafar, Rimska cesta (pod lipo). 1955-30 Telefon 2059 k PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva ufica št. 5 TVRDKA M. ŠTELE & I. PIEUC TRGOVINA S SADJEM, ZELENJAVO IN DEŽEL. PRIDELKI NA DEBELO Ljubljana vljudno sporoča cenjenim odjemalcem, da je PREMESTILA 2062 svoje dosedanje poslovne prostore iz Semenišča V NOVE LOKALF v knesoikofljskl palači (vbod iz Lingarjeve ulice in Pogačarjevega trjra1 Urejuje Davorin ftavijen. Izdaja » koazoidj »Jutra« AdoU RjhniKnr« Za taroCLoo rtohnrno d. (L Jcol UsJuucnarja BUaa Jeaertcfc. Ia inaecaUU del J« odfiovorea Aloja Nova*. S si s tjuDijaru.