NACIONALISTIČNI ORGAN
NAROČNINAt za Jugoslavijo: za tri mesece 12'— Din.i za celo leto 48'— Din.; za inozemst^ je dodati poštnino. Ogiasi po ceniku. — Posamezna štev. stane 1 Din.
REDAKCIJA IN ADMINISTRACIJA« Arena Narod. doma.
Rokopisi se ne vračajo. — Anonimni dopisi se ne sprejemajo. mr POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI! “®0
IZHAJA VSAKO NEDELJO!
Epilog h kaiolSikeinu shodu
Kakor so mu ukazali, tako je storilo, naše zavedno ljudstvo. Od-praznovalo je V. katoliški shod verno in vestno v smislu dane zapovedi- naše dobro, nepokvarjeno in politično zrelo ljudstvo. Zmučeno, zmočeno in neprespano je tavalo po mestu, absolviralo je z vzgledno pasivnostjo pompozni obhod po mestu, prisostvovalo slavnostni maši, vzklikalo tam kralju in papežu, kakor bi vzklikalo cesarju in dalajlami, če bi se bil glasil ukaz tako, kajti velika je politična zrelost ljudstva, ki hodi za klerikalnimi prapori.
Prisostvovalo je s krščansko potrpežljivostjo telovadbi na stadionu, ploskalo nekoliko Orlom, mnogo ni moglo, ker je pravicoljubno m ker je večinoma že videlo sokolske prireditve, ni ganilo z mezincem ob nastopu Orlic, ker je značajno in se spominja gotovo nastopov ženskih sokolskih prostih vaj. Ni ploskalo Orlicam, dasi so ga reditelji neumorno spodbujali:	Plo-
skajte, ploskajte. Vse, kar je prav, si je mislilo ljudstvo, toda za tako polomijo ne bomo ploskali in se navduševali.
Toliko glede zunanje strani, moralna stran pa ni nič manj poučna. Na temelju vere so katoliški govorniki rešili vsa pereča in pekoča vprašanja na par zborovanjih, obdelali so vse težave vsakdanjega življenja, definitivno zaključili vse sporne točke in pravi čudež je, da nam ni po tem takoj nastopila zlata doba, ampak smo ostali vsi skupaj, kakor smo bili pred shodom.
Česa vsega ni bilo na sporedu plenarnega zborovanja in na sejah odsekov! Mili Bože, koliko se je tu govorilo o socijalnem, gospodarskem, nravnem, zdravstvenem in verskem življenju našega ljudstva,
0	njega vzgoji, duševni in telesni ter politični! Vedno in vedno pa je izzvenel vsak referat, da se mora vse to postavili na katoliško podlago, konkretnega pa se ni določilo ničesar. Dr. Brecelj, ki je referiral
o	zdravstvu, ni pozval duhovnikov naj odrečejo sv. evharistijo, takim, ki pristopajo k angeljski mizi sicer s Čisto dušo, toda z umazanim in neblagodišečim telesom, ni pozval duhovnikov, da naj v svoj avtoritativen politični pouk s prižnice
vpletajo tudi pouk o telesni snagi, ki je predpogoj vsakega zdravja in profilaksa vsakega okuženja, Nič takega nismo čitali v govoru referenta, natisnjenem v »Slovencu«.
Dru. L. Ehrlichu je Slovenec še vedno premalo veren, zato zahteva, da naj si vsakdo vedno ponavlja:	Christianus sum, catholicus
sum! Mi pa pravimo eno ali drugo, oboje se ne da združiti, ker se je katolicizem že tako oddaljil od krščanstva, da je postal politični katolicizem in je na potu, da popolnoma degenerira v klerikalizem! Kot koroški rojak je dr. Ehrlich mogočno povzdignil glas za ne-osvobojene brate na severu in jugu, čast mu! Naslovil pa je svoj apel na svetega očeta, ki se je zavzel za Ruse, Grke, Srbe in Armence, in ki naj se zavzame še za Primorce in Korošce. O sancta simplicitas! Lahko se je zavzel za imenovane štiri narode, saj se s tem ni dotaknil italijanskih interesov, naj poskusi samo na rahlo se zavzeti za Primorce, pa bo imel opraviti z vesoljnim fašijem! Sv. oče to ve, zato molči in dovoljuje vse divjanje proti našim ljudem v Istri in drugod. Sicer pa vprašamo: Kakšen uspeh pa je imelo zavzemanje sv. očeta za Ruse, Grke, Armence in Srbe? Kdo izmed teh je občutil kako faktično zboljšanje na zavzemanje sv. očeta? Boljševiški Židje so se smejali in naprej zatirali konkurenčno cerkev Rima, Turki so do malega bili že poklali vse maloazijske Grke in podkavkaške Armence, od Srbov pa še danes nihče ne ve, za kaj bi se naj bil zahvalil Rimu. Naslov za apel ni pravi, g. dr. Ehrlich! Staviti bi bili morali vpričo celega naroda ultimatum. navzočemu Pellegrinet-tiju: Ali nam da Rim naše pravice, ali pa gremo v razkol. To bi bila forma, če se že hoče apelirati na sv. očeta! Ponižne prošnje pri g. kardinalu Gaspariju ne pomagajo nič; le vprašajte istrske duhovne sobrate, kako jih je njegova eminenca odpravila, ko so se prišli pri-toževat zoper internacijo na Sardiniji! Izvedeli boste tudi, kaj je pokojni škof Mahnič izvedel pri kardinalu Gaspariju. Rim se prošnjam smeje, le zahtevam ugodi!
Dr. M. Lavrenčič je govoril o nalogi Orlov, ki »niso za parado, marveč da nosijo katoliško idejo na
Najmodernejše urejeno domače podjetje za izdelovanje vsake vrste Furne, Velvet, Papestry, Boucle, Kidderminster, Derna, Holliinder Jute, Manila preprog in moketov, kakor tudi splošno znanih špecijalitet
ročno delanih S M YRN A-PREPROG.
Zastopnik za Slovenijo: Tvrdka A. DULAR, LJUBLJANA, Miklošičeva 36.
ljubljanski velesejm. Paviljon H 306
Vsa potrebna pojasnila daje organ v paviljonu, ki sprejema tudi naročila
III. IJILJBI JELKI
PAVILJON E ŠT. 26
Sil. LJUBLJANSKI VELESEJM
asilioa E St. 75 i	Uhnntnrii	I	PaviljDD	E	It.	75
drogerije
Ing. V. NIKOLIČ
Kraljevski dvorski liferant
LJUBLJANA - MOSTE
Telefon št. 562.
PAVILJON E ŠT. 25
Paviljon E it. 75
Ne pozabite obiskati
MODNA TRGOVINA
A. SINKOVIČ
NASL. K. SOSS
LJUBLJANA Mestni trg 19.
GENE ZMERNE!!
W oddelek it. 155
Ljubljanskem velesejmu
m.
Ljubljanski
velesejm
Paviljon
ilL
Ljubljanski
velesejm
Pavilion
Stroji xa obdelovanje ,A
lesa-	lesaijke
Turbine - Transmisija	Zvonovi.	“=
Strojne tovarne in livarne d. d. Ljubljana
Urejevalce pisem.
THE REX CO., Ljubljana.
DEŽNE PLAŠČE v veliki izberi najceneje pri JAKOB LAH, Maribor, Glavni trg 2.
Vrhunec fine mehanike pisalnega stroja „STOEWER“. Zastopstvo: Ljubljana, Šelen-burgova ulica štev. 6/1.
Zahtevajte po vseh restavracijah in kavarnah prvovrstna speciialna vina v steklenicah tvrdke GJURO VAL JAK, Maribor, Grajska klet.
>auDmm< c
PRIJETEN IN JAJČAST OKUS
ie znak testenin »PEKATETE«. Ako jih kuharica skrbno pripravi, ie ni boljše jedi te vrste.
LETO I.	LJUBLJANA,	2.	SEPTEMBRA	1923.	ŠTEV.	39.
m vav.
PISARNA:
Emonska cesta 8.
Telefon interurban 318.
KONFEKCIJSKA TOVARNA
FRAN DERENDA & CIE.
enibe It.1. LJUBU ANA.
TOVARNA:
Erjavčeva cesta 2. nasproti dram. gledališča. Telefon lnternrban 249.
Prva v Slovealji, po češkem vzoren z električnim pogonom, najmodernsjo opremljena tovarna raožke, deške, fantovsko konfekcije tu vsabovrslnlh uniform po predplsnaein kroju. Vedno bogata izbira Konfekcijskih Izdelkov po najoovejSem .roju.
Telefon 70. 349.
Uuhilcms&ii
Mublianskl
jug.« Srbi in Muslimani se bodo lepo zahvalili za to vrsto izvoza iz Slovenije. Tam je doma verska strpnost v največji meri, zato nimajo klerikalizma in si ga ne žele! Dotaknil se je seveda tudi Orjuna-šev in po svoji katoliški čudi mora natolcevati, če ne bi ne bil katolik:  Orjunaši so domoljubni in kadar koga obsodijo na smrt brez razprave in ga umore, mislijo, da imajo prav ... Ncp človek, — takih je bilo med ; tu ’.;mi shodniki najmanj 80% -- vi' mislil, da Orjuna mori na desno in levo, kakor silni cesar Dioklecijan sam. In v tem tonu gre naprej! Za konec pa dobimo Slovenci pojasnilo, zakaj nas je ustvarila božja previdnost: Poučevati Srbe in pravoslavne sploh v katoliški veri in zanesti našo versko probudo na jug! Za misijonarje nas je tedaj vsevišnji ustvaril! Kaj pa potem še delate med nami g. dr. Lavrenčič? Kar misijonarit pojte na
jug, tu smo že itak vsi dobro podkovani v pravi veri! Tako govori zastopnik lajiške inteligence, naravno, da mu je vsa navzoča hierarhija pritrjevala žarečih obrazov.
Da se ubije pri nas alkoholizem, ki je kriv, da naš narod propada duševno in telesno, predlaga g. dr. Srebrnič kot najučinkovitejše sredstvo »iskreno češčenje presvetega srca Jezusovega«. Amerikanci to delajo drugače, nordijske države delajo to s pametnimi zakoni, pri nas pa naj pomaga presv. srce Jezusovo! Ali so ti ljudje resni?
Ne moremo podčrtatj vseh podobnih izrekov klerikalnih veličin, govorilo se je mnogo, »Slovenec« piše že cel teden kilometerske kolone, nam pa je papir drag, zato ne moremo podrobneje ekscertirati številnih govorov. Naj nam čitatelji oproste!
Tistim,katerim le žal, tianas nemorefozlorabljatl!
Ko so idealni mladi ljudje, ki niso poznali gnilobe našega strankarstva, ustanovili Orjuno kot patrijo-tično in nacijonalno organizacijo, katere namen naj bi bil v prvi vrsti podpreti državotvorne stranke in vlado ter skrbeti za njih čistost, so jo državotvorni politični gospodje pozdravili, toda ne kot eminentno državen in nacijonalen pokret, ampak zato, ker so mislili, da se bodo ž njo lahko strankarsko in osebno okoristili. Idealni mladi ljudje takrat tega še niso vedeli, še niso videli in tudi tega še niso vedeli, da riso edino zlo v naši državi le de-fetisti in separatisti, ampak da so enako, če ne še večje zlo tudi tako-zvani »državotvorci«, ki imajo vsak tremnek na jeziku blagor naroda in države, narodno in državno jedin-stvo, v srcu pa — strankarske in osebne koristi.
Idealna in vzvišena je bila misel teh mladih ljudi, zato so mislili, da so vsi tako idealni in vzvišeni kakor oni. Polni svetega patrijotične-ga in nacijonalnega ognja so stopili v boj proti defetistom in separatistom, proti vsem odkritim uničevalcem naše svobode in našega je-dinstva. Hoteli so podpreti vlado in vladne stranke. Toda le prekmalu so prišli s to vlado in s temi strankami v navzkrižje. Tu je bil
kak madžarski žid, katerega je Orjuna :jela radi njegovih umazanih kupčij na škodo države, vlada in strankarji pa so dvignili svarilno prst:	»Pustite ga, kajti g. Mojzes
Fekete stoji z nami v trgovskih zvezah.« Tam je bil kak nemški iz-zivač in ko ga je Orjuna prijela, je ta ali ona »državotvorna« stranka zacvilila: »To je naš politični prijatelj!« Ko je Orjuna začela boj proti Radiču in njegovi bandi, je vlada padla po njej: »S tem sc hočemo sporazumevati, ne ubijte nam ga, ker nam je potreben!« Ko je hotela braniti Reko, so v Beogradu rekli, da so Italijani naši zavezniki. V Sloveniji se je ona državotvorna stranka pogajala z nemškimi iredentisti in nemčurji za skupen nastop pri volitvah in se pri tem ni strašila kupčevati z našimi težko priborjenimi narodnimi svetinjami druga pa je obljubljala v Prekmurju Madžaronom zlate gradove in jim tiskala madžarske volilne plakate. In prišlo je povelje: »Ne borite se proti pangermanskim izzi-vačem in nemčurjern, da nam ne pokvarite pogajanj; ne napadajte madžaronov, da nam ne odženere volilcev!«
Ne proti madžarskim čifutom, ne proti nemškim izzivačem, ne proti Radiču in Korošcu, ne proti nem-čurjem in madžaronom, ne proti Italijanom, Turkom in drugim sovražnikom in škodljivcem našega naroda in naše države, ne, proti tem bi se po mnenju, teh »državotvornih« gospodov ne smeli boriti, pač pa bi se bili morali boriti proti demokratom, tako so zahtevali radikali in bi se bili morali boriti prou radikalom, ker so tako zahtevali demokrati! Če bi jim bili poslušni, bi bili danes favoriziran pokret, imeli bi dovolj denarja in vsega, kar bi bili želeli, ker pa je Orjuna ostala zvesta svojim idealom — so padli po njej tudi »državotvorci«. Začela so se preganjanja naših članov, začelo uničevanje celih naših organizacij. Ena »državotvorna« stranka snuje proti nam celo svojo pretepaško organizacijo, druga pa bi jo gotovo tudi, če bi jo le mogla.
Tako je prišlo spoznanje, trpko spoznanje, da je v naši državi vse gnilo, od »državotvorcev« do »pro-tidržavnih elementov«, da je vsa naša politika le ostudna igra za strankarske in osebne interese, da ni nikogar v naši nesrečni državi, ki bi res mislil na interese ljudstva, ki bi res mislil na narod, na državo. Spoznanje je prišlo, da tisti veliki plemenski boji niso v bistvu nič drugega nego odvratna borba za strankarske koristi, borba med posameznimi kapitalističnimi skupinami na račun zapeljanega ljudstva.
Pogled za kulise strank je pokazal, koliko je tam korupcije, gnilobe, intrig in podlosti. Po tem spoznanju se je Orjuna s studom obrnila od te pokvarjene družbe, uvidevajoč, da ji ni mesta ob strani teh ljudi in krenila je na samostojno pot, pričela je borbo na vse strani, čeprav je vedela, da bo ta borba težka, ker so nasprotniki številni, mogočni, bogati in brezobzirni. Ni klonila, ni pomišljala niti za trenutek, ker ji je dajala moč njena čista misel, ker je bil oilj, katerega si je postavila, svet. Tudi Krist se je boril proti številnim, mogočnim, bogatim in brezobzirnim gospodom, ki so trgovali v svetišču Gospodovem, nazadnje pa je njegova odrešilna misel, je njegova neupogljiva vera le zmagala in njegov bič je izgnal lcup-čevalce.
Danes stopa Orjuna samostojno v borbo za zboljšanje naših razmer, za očiščenje naše domovine, za narodno in državno jedinstvo, za veliko bodočnost naše nacije. Boj je težak in se komaj začenja in treba bo še mnogo dela, premagovanja in žrtvovanja s strani njenih članov, da bo izbojevana zmaga, toda kakor je prišlo za Golgoto vstajenje, tako mora priti tudi za našo borbo zmaga. Politična čistost, vstajenje in osvobojenje našega po koruptnem strankarstvu zasužnjenega slovenskega, hrvatskega iu srbskega ljudstva, to so njeni cilji. Ko jih doseže, bodo rešeni vsi naši notranji spori in problemi, bo nad našo Jugoslavijo zasijalo novo sobice lepših dni.
To vas pa ravno boli, gospodje
»državotvorci«! Boli vas, da smo se osamosvojili vsakega vpliva, da smo pretrgali z vami vse vezi in napovedali boj tudi vam. Boli vas, da se ne pustimo zlorabljati v vaše strankarske in osebne namene, zato nas v svojem časopisju napadate, zato nas po svojih organih preganjate in to, kar ste hoteli vi, očitate sedaj nam; vi, ki ste hoteli Orjuno zlorabiti, očitate sedaj nam, da jo zlorabljamo. Hinavci! Na laži, demagogiji, hinavstvu, korupciji, lumpariji najgrše sorte je zgrajena vaša moč! Lepa in nedolžna izgleda vaša zunanjost, bela kakor zunanjost gobe, izrastli pa ste iz gnoja in gnoj se pretaka po vaših žilah, gnoj je vsa vaša notranjost, vse vaše bistvo. V teh mesecih našega dozorevanja smo imeli dovolj prilike pogledati vam do dna, vam vsem na levi in na desni, zato vam nič ne pomagajo nove in elegantne suknje, ker mi dobro, predobro vemo, da je perilo, ki ga nosite pod to suknjo — umazano. Kadar posije svetla solnčna luč na belo gobo na gnoju — počrni in zamre. Tako boste počrneli in zamrli vi, kadar bo posijalo na vas solnce naše resnice. Kadar ogreje toplo solnce gospode z umazanim perilom — zasmrde. Tako boste zasmrdeli vi, kadar bo naša topla ljubezen do našega ljudstva, našega naroda in naše države ožgala vas. Le besnite, besnite dalje, ubeglih levov ne ujamete več; ti levi bodo rastli, se bodo množili, dokler vas ne iztrebijo do zadnjega, vse vas, ki nesramno trgujete za narodov blagor, golazen iz doline šentflorjanske!
Bratom Primorcem ¥ Sloveniji!
Na tisoče in tisoče nas je, ki smo vsled okrutnega preganjanja s strani barbarskih uzurpatorjev Italijanov morali zapustiti svojo drago domačo primorsko zemljo, kjer so živeli v sreči in zadovoljstvu mirno davni naši.pradedi in kjer smo ugledali luč sveta tudi mi. Oditi smo morali, često zbežati preko meje v Jugoslavijo, da si rešimo vsaj golo življenje. Golih rok smo prišli sem in morali smo iz temelja početi graditi zopet svojo eksistenco, svoje domove. Danes smo tu že več ali manj udomačeni, vendar pa naša srca še vedno hrepene po solnčni Goriški, po tužni Istri, ponosnem Trstu in po lepi naši Notranjski, ki je s Postojno, Vipavo in Idrijo tudi padla v suženjstvo. Jasno je, da so naši interesi tu v naši novi domovini z ozirom na različnost naših poklicev različni in da obstojajo med nami mnoga neskupna vprašanja, eno pa je, ki nas vse druži, in to je višje in svetejše kakor vse drugo — ljubezen do tužne zasužnjene domovine ob sinji Adnl! Ravno zato pa nam mora biti dolžnost rešiti svoje brate in sestre tam preko, očuvati zemljo svojih pradedov in priboriti ji svobodo, najvišja dolžnost, kateri moramo podrediti vse drugo, ako nočemo biti izdajalci najbolj bednih med bednimi. Samo to mora biti za nas merodajno tudi tedaj, kadar se moramo kot državljani nove domovine politično opredeliti!
Ko smo prišli z našega juga kot pregnanci med tukajšnje brate, so nas na eni strani gledali postrani in često tudi sovražno, ker niso cenili tega, kar smo jim prinesli, ampak so nam bili le nevoščljivi za košček bratskega kruha, katerega smo prosili za svoje pošteno delo. Na drugi strani pa so se nam približali razni strankarski lovci s polno torbo sladkih obljub, če se udinjamo njihovi partiji. Vsi so prišli, od prvih do zadnjih, in vsi so nam dajali obljube: »Samo mi smo vaši prijatelji, samo mi bomo zastopali vaše interese, samo mi bomo skrbeli za vaše
brate in sestre tam preko!« Ker smo bili vajeni poštenja in moške besede, smo često verjeli tem meše-tarjem in se jim udinjali, pričakujoč, da bodo to, kar so obljubili tudi res izpolnili. Minila so leta, toda na nas ni misl i nihče; nihče ni izpolnil svojih obljub; nifiče ni resno vzel v zaščito naših tr-iečih tam preko meje. Katera naša stranka je le s prstom ganila, da bi olajšala naš položaj? Katera je napravila tudi le en sam korak, da bi rešila naše tam preko barbarskih nasilj? Nobena!
Te naše stranke, ki so nas vabile s sirenskimi glasovi v svoj tabor niso le pozabile na vse obljube, dane nam in našim v Primorju, ampak so s svojo politiko oslabile tudi našo svobodno državo jugosloven-sko, tako, da danes v svetu nima onega ugleda, kakor bi ga lahko imela in je napram naši največji sovražnici Italiji brez moči. Če bi ne bile naše stranke, ki v svoji de-moralizaciji ne vodijo računa o interesih naroda in države, ampak poznajo le koritarske koristi poedin-cev in strankarskih klik, razorale in oslabile tako žalostno naše države, bi ta država nikoli ne bfla dopustila, da bi Italijani nekaznovani požigali naše narodne domove, metali iz uradov, cerkev in šol naš jezik in naše ljudi, in tudi do sramotne rapallske pogodbe ne bi bilo nikoli prišlo. Italijani postajajo vedno bolj predrzni, ne le v Primorju samem, ampak iztegajo svoje tatinske roke tudi na naš dragi Triglav in na našo Reko. Naša država pa gleda vse to mirno, mora gledati, ker je vsled notranjih bojev preveč oslabljena, da bi mogla zaklicati Italijanom: »Roke proč!« Če ostane tako, potem čaka naše brate v Primorju neizprosna narodna sini t, potem bodo čez nekaj let v Istri, Trstu, na Goriškem in na Notranjskem
—	naši samo še grobovi! Brez močne, zdrave in samozavestne Jugoslavije ni rešitve našemu Primorju! Tega se zavedamo danes vsi, zavedajo pa se tudi Italijani.
Toda, bratje, ni dovolj, da se te-
ga samo zavedamo, treba je, da po tem spoznanju uravnamo tudi vse svoje delovanje! Bolj kakor kdorkoli v naši Jugoslaviji, moramo m! Primorci dati na razpolago vse svoje moči za ozdravljenje In utrditev te naše države, da z njeno ozdravitvijo in utrditvijo rešimo tudi naše Primorje za tisti dan, ko bomo nad Gorico, Trstom in Pazi« nqm ter nad Postojno, Vipavo iti i Idrijo razvili našo jugoslovensko ! zastavo svobode! Po vseh delih naše prostrane države se zbira pod okriljem Orjune vse, kar je še poštenega, vse kar hoče, da izginejo: iz našega svetišča strankarski me-šetarji, da pride na vlado nova generacija, ki ne bo poznala ne oseb-I nih in ne strankarskih koristi, am-| pak samo koristi ljudstva, naroda* domovine, ker le tedaj, ko bomo dosegli to, bo naša domovina res svobodna in ujedinjena ter dovolj močna, da bodo pred njo trepetali junaki od Caporetta. Zato pa je naša mesto, bratje Primorci, samo v Orjuni, zato moramo vsi od prvega do zadnjega izročiti samo njej svoje popolno zaupanje in vse svoja sile. Ne v strankah, v Orjsmi je rešitev tudi za nas Primorce in za naše Primorje. Ce bomo sledili tej sveti resnici in se po njej ravnali, potem bomo nekoč lahko s ponosom rekli: »Tudi mi smo doprinesli svoj del do očiščenja in zgraditve Jugoslavije; tudi mi smo pomagali rešiti narodne smrti tisto naše Primorje, ki je bilo tisočletna domovina naših pradedov in zibelka nas samih!« Bodimo prvi branitelji zastave Orjisns, bodimo prvi borci za njene ideje in ideale in naj nas ne mori malodušje, če so težkoče sprva tudi velike, kajti zmagali bomo, ker moramo, ker je zakon narave tak, da pravica vedno zmaga nad krivico, poštenje vedno nad nepoštenjem. Bratje Primorci, vsi od prvega do zadnjega v Orjuno, vsi od prvega do zadnjega od strank, naj se že imenujejo tako ali tako!
Primorec.
Čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozine & Co. z znamko »Peko«, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna ! zaloga na drobno in na debelo | Ljubljana, Breg 20 in podružnica Aleksandrova cesta i.
i	- c-ait tuj«	wi toti .-»j*or>os*r-.’ V trrm
Pozor!
Razstavljale! ljubljanskega velesejma! Trgovci, podjetniki, obrtniki, | gostilničarji i. t. d. Opozarjamo Vas, j da imajo oglasi v Orjuni velik ! uspeh, kar priča veliko število j stalnih celoletnih oglasov. Uspeh | pa jamči že dejstvo, da je Orjuna | razširjena po celi državi in tudi v ! inozemstvu. Ona se danes tiska že j v veliki nakladi in so njeni oglasi j po vseh kavarnah, lokalih in na-j ročnikih po cel teden vidni dočim j pri dnevnikih že isti večer izginejo j kakor muhe enodnevnice. Tudi so ! naši člani in somišljeniki odločni | zastopniki gesla: »Svoji k svojim« | in si izbirajo svoje dobavljalce po
i	naših oglasih. Priporočamo toraj | vsem onim,, ki hočejo imeti vidno, trajno in izdatno reklamo, naj oglašajo v »Orjuni«. — V slučaju pa, da želite dati oglas tudi še v kak drug list, sporočite to obenem ko pošljete oglas nam in mi Vam bomo brezplačno preskrbeli, da bo Vaš inserat objavljen tudi tam.
V	takem slučaju pripomnite samo sledeče:	»Izročite isti oglas tudi
upravi lista X. Y. itd.« In mi Vam bomo to brezplačno posredovali. S tem si prihranite na pisarjenju, nepotrebnih potih, čakanju pri upravah in denarju.	-	.
Upravnlštvo »Orjuna«.
PETER CAPUDER - Ljubljana, Vidovdanska c. 2. |
veteseim si Zaloga vseh telovadnih potrebščin« — Modni salon sa gospode, i »eiesajm Pav. h št. 307 |	l*delovatell	krojev za Sokole in Orluno.	|	Pev.HSt.3ft7
i	brezplačen	cenik« navadila za in pla&lne posule-
p©b©| naših ©rožnikov V Prekmurju. Posledica Radičevega in klerikalnega hujskanja.
Medtem, ko se klerikalni magnat- j Je v Ljubljani klanjajo iz oportuni- j stičnih razlogov vladi in vladarju, j rodila je njih protidržavna gonja in j hujskarija sad — zločin, za katerega j ne odgovarjajo samo storilci, temveč vsi oni hujskači proti oblasti in državi od »Straže« do »Slovenca«, od Klekla do Žebota.
V	sredo zvečer smo prejeli sledeči brzojav:
Slatina Radenci, 29. ob 18. Sad madžarskega hujskanja. V Bistrici umorjeni orožniki. Vlada naj sestavi liste in iztira vse Madžare v Murski Soboti in Lendavi. — Orjuna Murska Sobota.
O	žalostnem dogodku se nam dalje še poroča:
Neki Ivan Palažič, doma iz Zgor-BEN ABEEA:
Dvajset let pomsje.
(Pravljica.)
(Dalje.)
J. oda tudi novo cepljenje ni rodilo boljših razmer. Ubogo štajersko ljudstvo je moralo sedaj samo vzdrževati celo vrsto ministrov in Poslancev in prišlo je do novega cepljenja. Celjani s Savinjsko dolino so se oddelili in ustanovili svojo avtonomno vlado in parlament, enako pa so se oddelili od Maribora tudi Prekmurci s svojo vlado in parlamentom v Murski Soboti, Korošci s svoio vlado in parlamentom v Prevaljah ter Ptujčani s svojim in grmoškim okrajem s svojo vlado in Parlamentom v Ptuju. Kranjska je razpadla na štiri avtonomne republike s svojimi posebnimi vladami in parlamenti, na republiko Ljubljano? Ljubljanskim poljem: na republiko Gorenjsko z glavnim mestom Kranjem; na republiko Notranjsko z glavnim mestom Vrhniko ter na republiko Dolenjsko z glavnim sedežem v Novem mestu. Tako je iz same Sloveniie nastalo devetero republik. Ubogo slovensko ljudstvo je moralo vzdrževati 9 prezidentov,
nje Bistrice v Prekmurju, je bil svo-ječasno obsojen radi ropa na tri leta zapora, nato pa je bil pomiloščen. Kmalu je izvršil drugi rop in bil ponovno obsojen na 18 mesecev ječe. 28. julija t. 1. pa je ušel iz zapora v Mariboru in jo primahal lepo v svojo rodno vas Zgornjo Bistrico. Žandar-merija v Črenševcih je dobila nalog, da vjame Palažiča. Pri prvem lovu je Palažič ušel orožnikom, ker jih je spoznal po uniformi. V noči od 26. na 27. t. m. pa so šli trije orožniki iz postaje Črenševci (Postružnik, doma iz Ptuja; Krump, oženjen in doma iz celjske okolice, in Sevar, doma iz ljutomerske okolice) preoblečeni civilno ter oboroženi z revolverji in palicami v Zgornjo Bistrico, da bi zgrabili ubežnika. Krump in Sevar sta stala pri skednju posestnice Ane Kreslin, Postruž-
180 ministrov in 900 poslancev. Isto-tako se je zgodilo po ostalih zveznih republikah; vse so se razdelile na nebroi manjših. V celi Jugoslaviji je bilo že tedaj krog 70 vlad s 70 pre-zidenti, okrog 1400 ministri in 7000 poslanci. Delitev pa je šla dalje, vsak mesec se ie ustanovila kaka nova zvezna republika z novo vlado in parlamentom. Tako se ie na primer Dravska dolina oddelila od Maribora ter ustanovila svoio vlado v Marenbergu; Slovenske gorice so postale republika s sedežem v Št. Lenartu; Prlekija ie postala re-piiblika s sedežem v Ljutomeru; Dravsko polje s sedežem v Sv. Marjeti; Pohorje s sedežem pri sv. Are-hu; na Kranjskem so se ustanovile nove republike s sedeži na Jesenicah, v Tržiču, Kamniku, Škofji Loki, Litiji. Logatcu, Cirknici, Ribnici, Kočevju, Krškem, Kostanjevici, Metliki, Črnomlju in v Domžalah. Toda niti to ni bilo dovoli, avtonomijo so zahtevale tudi Kurja vas. Vič, Šiška, Zelena jama, Moste, Predovičevo selo, Žiri itd. ter na Štajerskem Limbuš, Ruše, Kamnica. Pobrežje. Studenci itd. itd. No in danes smo prišli tako daleč, da imamo v Jugoslaviji krog 10.000 samostojnih avtonomnih federativnih republik z 10 tisoč prezidenti, 200.000 ministri in
nik pa je plezal po lestvi na skedenj, kjer bi imel spati Palažič.
Komaj se orožniki postavijo tako na stražo, jih naenkrat zahrbtno napade skoro polovica vasi in jih prične pretepati s koli in raznim ostrim orodjem. Orožniki so v hipu obliti od krvi onesveščeni popadali. Toda živinskim vaščanom še ni bilo dovolj, ampak so ležeče orožnike še dalje pretepavali, kričeč nad njimi: »Ubijte pritepence, ubijte prišleke! Sedaj bomo pa mi žandarji!« Eden je kričal: »Ta je mene aretiral!«, drugi zopet:	»Ta je mene v zapor
gnal!« itd. Okoli 5. zjutraj so prignali orožnike k županu. Ta jih je spoznal in jih dal privezati k vozu, kjer so jih domačini zopet dalje pretepavali. Nato so jih zvezali, oblivali z vodo in na županov ukaz kot aretirane žandarje gnali v Dolnjo Len-
davo, češ:	»Sedaj	pa	mi žandarje
peljemo!« Kričali so divje nad njimi: »Ubijte prišleke, pritepence!« itd. Ko so jih pripeljali v Lendavo, jih je tam orožništvo seveda osvobodilo in vseh osem spremljevalcev aretiralo. Orožnik Postružnik je umrl, ko so ga pripeljali v Lendavo, Sevar se bori s smrtjo, Krump pa je nekoliko manj ranjen. Je pa malo upanja, da bi oba okrevala.
Za to zverinsko dejanje, katero vsekakor dovolj jasno govori o našem »dobrem, pohlevnem ljudstvu«, mora zahtevati država polno zadoščenje. Toda ne le potom dolgotrajne, zavite in konečno brezplodne sodne obravnave. Kri za kri! Tekla je kri ljudi, ki so v službi države postale žrtve tolp, nahujskanih od madžarskih denarnih magnatov in izpitanih farjev, ki ne morejo poza-
1,000.000 poslancev. Vsak 1200 Ju-gosloven je prezident republike, vsak 60 ie minister, a vsak dvanaj- ! sti vsaj poslanec. Toliko prezidentov ministrov in poslancev niso imele vse države na svetu skupaj v sto letih, kakor jih imamo samo mi Jugosloveni danes. Ker se vlade večkrat menjajo, je naravno, da menda razen mene in še par drugih bivših Orjunašev, ki so prokleti, ni v Jugoslaviji danes nikogar več, ki še ne bi bil prezident ali pa vsaj minister ali poslanec.«
Prijatelj je za trenotek utihnil, da se odpočije po dolgem in napornem pripovedovanju. Ker ie bil lačen, je potegnil iz žepa previdno debelo surovo re^po. pogledal boječe na vse strani, če ga kdo ne yidi, ter hlastno ugriznil, potem pa ponudil še meni.
»Kaj, surovo repo ješ?« sem se začudil.
Še predno sem dobro izgovoril, mi ie prijatelj zamašil usta ter zašepetal prestrašen:	»Molči, da te
kdo ne sliši. Surova repa ie dandanes za nas reveže delikatesa marsikateri ministerijalni uradnik bi bil srečen, če bi se ie mogel do sitega najesti. Odkar je vsled mejnega spora in carine ustavljen ves tovorni promet med mariborsko in pobre-
ško republiko, ie naša edina hrana trava iz parka, katero jemo, če imamo jesih in olje, v solati, sicer pa se pasemo. Repo jedo samo velikaši, celo nekateri naši poslanci jo malokdaj vidijo. Jaz, vidiš, sem bolj prebrisan. seznanil sem se z nekim fi-nancarjem iz pobreške republike in ta mi v zameno za naš tobak z Aleksandrove, pardon, Jerovškove ceste, prinese ponoči kako prav lepo avtonomno repo; zadnjič mi ie prinesel celo dva federativna krompirja, katerega sem si opekel za god. Veš, drv nam namreč tudi primanjkuje. ker nam jih pohorska repbuli-lca, odkar srno se ž njo sprli radi bukovega listja, pardon, tobaka, ne-če več pošiljati.«
»Strašno!« sem vzkliknil in onemel. Obšlo me je strašno občutje. Tako daleč, tako daleč ie propadla naša nekdaj tako lepa in bogata domovina. O srečni, blaženi časi centralizma!
»Glej,« ie povzel zopet Cazafura čez nekai časa »prišli smo tako daleč. da nam strašno primanjkuje ministrov in poslancev. Te dni je izbruhnila kriza v naši mariborski vladi in ker so že vsi ministri in bivši prezidenti — in to so skoro vsi mariborčani — več ali mani kompromitirani, ne moremo najti primernih
biti, kako jim je avstro-ogrska birokratska vlada polnila malhe, da so držali ljudstvo v nevednosti in neumnosti. Padli so ljudje, ki branijo ono, kar so dobrovoljci priborili na Kajmakčalanu narodu proti volji mednarodnega kapitalizma in proti volji internacijonalnega rimskega klerikalizma. In če vlada nima dovolj moči in volje, da bi ščitila ljudi, ki ljubijo domovino, povemo jasno, da je med jugoslovanskimi nacionalisti iti četniki dovolj ljudi, da store ono, kar bi se moralo storiti že jeseni leta 1918. Da pobijemo in pobesimo one, ki izrabljajo narod in državo le za svoje osebne koristi in za umazane cilje svoje izdajalske po!It:ke!
»Za nacijo« je naše geslo in v tem geslu bomo kaznovali vse, ki so proti naciji! Nasilje za nasilje!
kandidatov za novo vlado in za mesto prezidenta. Radi tega so posegli naši ljudje po skrajnem sredstvu, razpisali v »Straži«, našem uradnem glasilu, natečaj za prezidenta in ministre naše mariborske republike. Glej, tu imaš »Stražo«, ie pripomnil ter mi jo pomolil pod nos.
Vzel sem in čital: »Natečaj.« Narodna skupščina avtonomne federativne republike mariborske išče primernega moža neoporečene preteklosti, ki bi bil pripravljen prevzeti mesto prezidenta republike. Dalje išče mariborska narodna republikanska skupščina šestindvajset isto-takih mož, ki bi bili pripravljeni prevzeti mesta republikanskih ministrov. Vsi omenjeni funkcijonarji dobe brezplačna stanovanja, avtomobil v osebno razpolaganje in predpisano predsedniško, oziroma ministrske plače. Oni. ki še niso bili prezidenti ali ministri imajo prednost. Ponudbe z referencami, curri-culum vitae, navedbo posebnih želj in pogojev, naj se doipošljeio do petka podpisani zbornici. Narodna skupščina mariborske avtonomne federativne republike v Mariboru. Dr. Miha Španhakel m. p., predsednik, Janez Petelin m. p., sekretar. Videl in potrdil: dr. Gašper Felicjan Bisaga m. p., knezoškof lavantinski.«
Vabilo delničarjem Strojnih tovarn Iti livarn d. d.
Ljubljana
k subskripciji IV. emisije družbeisih delnic.
Izvršujoč sklep občnega zbora delničarjev z dne 24. julija 1923. provaja upravi svet Strojnih tovarn in livarn d. d. Ljubljana povišanje delniške glavnice
od Din 3,750,000 na Bin 5,000.000 z izdajo 12*560 novih delnic a nora. Din 100,
ki se prepuste dosedanjim delničarjem v razmerju na tri stare po eno novo delnico pod sledečimi pogoji:
1. Emisijski tečaj delnice znaša Din 160,— tel quel za komad; protivrednost plačljiva ob subskripciji.
Siari delničarji, ki hočejo izvršiti opcijo, morajo predložiti na blagajnah nižje navedenih mest svoje delnice, da se na njih označi izvršitev opcije.
2. Nove delnice parlicipirajo na dobičku od I./7. 1923. in so opremljene s polkuponom za 1. 1923.
3. Subskripcija se vrši od 1. do 10. septembra 1923, in sicer pri: Jadranski banki a. d. v Beogradu in njenih podružnicah, in Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah.
4. Izročitev novih delnic se bo izvršila proti vrnitvi subskrip-cijskih potrdil.
5. Uspeh emisije je zajamčen po garančnem sindikatu.
Upravni svet.
BIS m GR0S I
Telefon št. 208 “ MARIBOR " Gregorčičeva 24,
krti H
žžLiČžSl
TVORNICA PERILA
Izdeluje perilo v lastni novozgrajeni tovarni z 200 najmodernejšimi stroji in tehničnimi pripomočki pod vodstvom prvovrstnih čeških in avstrijskih strokovnjakov.
Cefir srajce, frak srajce,
trdi in mehki ovratniki v najboljši kvaliteti in modernih desenih.
Navadno mehko perilo vedno v zalogi po naj nižjih cenah.
Lastna novourejena pralnica in likalnica. Največja izbira iinih modernih cefirjev po najnižjih tovarniških cenah.
!1 Dovršena izdelava!!
Na Ljubljanskem velesejmu razstavimo v pavilfomi štev. 239.
BEE3
rENffioraigariaiiEBggi1
Sfii
Društvo „DEČJI IN MATERINSKI DOM KRALJICE MARIJE" V LJUBLJANI naznanja tožno vest, da je preminula blagosrčna dobrotnica bedne dece
ga. Danica Dim. Hristič-eva
dvorna dama Nj. Vel. jugoslovanske kraljice Marije, itd.
dne 28. avgusta t. 1. na Bledu.
Nemila usoda ji je pretrgala živl|enja nit v sredi najplemenitejšega dela.
V LJUBLJANI, dne 28. avgusta 1923.
FRANJA TAVČARJEVA t. č. predsednica.
t. č. predsednica
„SPLOŠNO ŽENSKO DRUŠTVO" V LJUBLJANI obvešča vse članice, da je nenadoma izgubilo svojo častno članico
go. Danico Dim. Hristič-evo
Zemski ostanki blagopokojnice so se včeraj prepeljali v Beograd, kjer se polože k večnemu počitku.
Slava njenemu spominu!
V LJUBLJANI, dne 29. avgusta 1923.
FRANJA TAVČARJEVA t. č. predsednica.
a R«ai3 praeassiišBR© ©Se. ftajsancje
Pavillon	tovarna usnja V	Pai§
J št. 303	trzic (Slovenija).	Jil
Izdeluje zgornje usnje na čreslo in krom v različnih barvah.
1	  A
v Lfublfaiii
prodaja
ea^-^szEBEnsEBUi
iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov, za domačo uporabo, kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premog in koks vsake vrste m vsakega izvora
ter priporoča posebno
Ia eelioslovsški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete.
NASLOV:
Prometni im za prem d. d. centrala v Uirbljani, Miklošičeva 1.15/11.
Modna in športna trgovina
za dame in gospode
P. MAGDIČ
Ljubljana, nasproti glavne pošte. I
llllll	LJUBLJANA
ili?SF3bs'fl	1	Dunajska c. st. 46.
mesini žgsarski mojster Telefon štev. 379.
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. d.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov.
Parna gaga.	Tovarna furnirja.
Največja Izbira damskih oblek, bluz, plaščev In nakltnih predmetov, dalje klobukov za gospode, perila, kravat in drugega.	■.■■■:	   —	1	"
==:aa«r=r;....
Slovenski del „NARODNEGA ŽENSKEGA SAVEZA" V LJUBLJANI sporoča v globoki žalosti, da je dne 28. avgusta t. 1. na Bledu izdihnila svojo blago dušo
ga. Danica Dim, Hristič-eva
predsednica „Narodnega ženskega saveza" kraljevine SHS.
Blagi ženi, vzorni Jugoslovenki, ohrani slovensko ženstvo časten in trajno-hvaležen spomin.
V LJUBLJANI, dne 29. avgusta 1923.
FRANJA TAVČARJEVA t. č. podpredsednica.
Izdeluje moderne etikete in lepake, načrte, delnice in bančne papirje, zemljevide elegantne fakture in trgovska pisma, kakor vsa druga litografska dela po konkurenčnih cenah.
Izdelki se po ličnosti izredno odlikujejo!
Zaloga etiket za zvezke in vsakovrstnih etiket za vino, rum, konjak, malinovec i. t. d. i. t. d.
Zahtevajte vzorce in cenel
LITOGRAFIJA
Cesta na fužno železnico
(PREJ SLOVENSKA gSKOMPTIBA^KA) Telefoni: 339,
Kapital in rezerve ®§g*. 17,500.000^	U6,45a
Izvršuje vse bančne posle najtocneje in najkulantnele.
Brzojavi:
TRGOVSKA,
LJUBLJANSKI VELESEJM
1c d© 1©»	1§13.
2b!ral?šž'e vseh gospodarskih krogov. NajeigeslRejša prsaitca xa nakup vsakovrstnega blsgsu
vartessjKiska iaglSisBiasIja, katera s« eicbi sa ceno ISsa 5C“- v trgovskih zberfticah in v bankah v vssh smissfžsa naše države opravičuj® a*a
5Q°|o ga®iaygž »ta žeieinitah
za osebne vlake i n 8s?siv8;»!!ie št. 13 ?n 14. « Znižatna voznina na parnikih jugoslov. paropBovmih družb. ■■■■ Vstopntee sa e- krajni obisk velesejma sa bodo pr©išaj&la $9 @in IS*- v blagajnah »b vhodih na seimSsže. •- Stanovanja gspeskrbUjena.
Pi	Konecno	se nam je posrečilo, uvažati nepcsredro od
« £1» prve in največje amerikanske tovarne branil
......
;'T .
Z žvečenjem teh prvovrstnih originalnih ameriških gumi bonbonov Wrigley si prihranite mnogo denarja in dosežete sledeče učinke:
Pospešuje prebavo. Odstrani žejo. Odstrani slabi ustni duh. Ščiti telo pred utrudljivostjo in zaspanostjo. Varuje zobe pred gnilobo in jih obdrži zdrave. Pospešuje siino. Prihrani se alkohol in tobak.
V službi ni dovoljeno kaditi in so torej najboljše nadomestilo »Wrigley-jevi žvečilni gumi bi>nboni“.
Dobi se povsod in pri generalnem zastopstvu;
Drogerija „ADRIJA“
Ljubljana, Šelenburgova ul 5.
7WBBBX^yjr.^-^Ma^aaiiaaa»ag!SisanB^WEsaaaiMMiaBgflaa!i2až^iaa8g»3EssLg;-ya-: 2
Uboj našega ¥oJaka pri Hotedršici!
Zahrbten umor izvršen po italijanskih finančnih stražnikih!
0	tem umoru, o katerem smo na kratko poročali že v zadnji številki, prejeli smo sledeče izvirno poročilo. 20. avgusta je šel pripravnik finančne kontrole v Hotedršici Radoš Ristovič zgodaj zjutraj na Trate — stara cesta v Idrijo — da od tam spremi transport lesa iz Italije do Logatca. Ker voznikov proti pričakovanju dolgo ni bilo, je šel iz gostilne Lovro Otrina, kjer je čakal voznike, proti italijanski meji, od katere je gostilna oddaljena preko 700 m. Puške sploh ni imel seboj, bajonet je pa pustil v gostilni. Komaj se je približal meji na kakih 200 korakov, začeli so italijanski finančni stražniki streljati nanj. Ker je bil brez orožja se je spustil v beg po cesti, nato pa je zavil s ceste v gozd, da bi se skril krogljam. Italijani so tekli za njim preko meje med neprestanim streljanjem. Truplo je ležalo 300 metrov daleč od
Dvojna morala. Kdo se ne spominja vehementnega boja za časa zadnjih občinskih volitev v Ljubljani. Stranke so tekmovale edino v tem, katera bo na glave nasprotnih kandidatov nakopala več blata in gnoja in povzdignila v nebesa svoje lastne. Nosilec liste demokratske stranke je bil inženir Milan Vidmar. Znan je bil kot svetoven šahist, znan kot ravnatelj strojnih tovaren v Ljubljani, drugače pa nepopisan kos belega papirja. Hvaležen teren za stranko, ki je izgubljala tla. In ta je to belo polo tudi temeljito popisala. Kar se da povedati o človeku dobrega, to se je naprtilo nosilcu liste Vidmarju. Našle so se na njem dobre lastnosti, o katerih se mu niti samemu ni sanjalo, da jih je kdaj imel. Toda po geslu, kdor molči, desetim odgovori, je delal g. Vidmar moder obraz in neuki ljudje so si mislili, mogoče pa le kaj ve. ko toliko molči. Pa minila je neslavna doba kandidature, sicer brez škode za dr. Vidmarja, ki si je za svoje socijalno čuteče demokratsko srce že našel v strojnih tovarnah in izven njih zlate studenčke, da mu ni bilo treba živeti od strankarskega idealizma. Govorilo se je to in ono, kar je socijalno čuvstvovanje gosp. Vidmarja stavilo sicer v dokaj čudno luč, vendar nas to ni zanimalo,
meje in očividec, nek pastir, ki je pasel v bližini krave, je videl po streljanju bežati iz gozda, kjer je bil ubit, italijanskega vojaka. Jasno je, da so imeli Italijani pripravljeno zasedo na našem teritorju! Ristovič je bil zadet od dveh strelov v glavo in sicer iz največje bližine. Ena kroglja je izstopila pri levem očesu, druga na čelu. Iz pričevanja očividcev je dokazano, da so Italijani namenoma čakali na našo stražo, da se na tej osvetijo, ker je dan prej naša orožniška patrulja aretirala njih dvojico, ker so popivali na našem teritoriju in odvedla v Logatec. Umor je bil organiziran in ukazan od italijanskega tenenteja iz Godoviča, za kar imamo dokaze.
Natančno poročilo prinesemo v Orjuni, ki izide v sredo 5. t. m. Že danes pa vprašamo oblast, kaj misli ukreniti, da bomo vsaj na lastnih tleh varni pred zahrbtnimi morilci. Ali čaka, da res sežemo po puškah in bombah? Pripravljeni smo!
dokler niso buknile v javnosti govorice, da je tovarna Transformator na Dunajski cesti gnezdo Nemcev in nemčurjev, ki se pa ne zadovoljujejo s tern, da odjedajo Slovencem kruh, temveč še pri vsaki priliki zabavljajo na nas in državo. Takrat smo mi šele zvedeli, da je duša tega podjetja g. kandidat, inženir in doktor Milan Vidmar. Dovolj naivni, da smo verjeli, da strankini programi vsaj za kandidate veljajo, smo potrkali na jugoslovansko srce velikega demokratskega idealista, pa našli smo »transformiran« kapitalizem, ki si je v svoji nadutosti domišljal, da je denar vladar vsega sveta. Zahtevali smo odpust tujih moči, ki nikakor ne morejo o sebi trditi, da so neobhodno potrebne. Vsaj ena strojepisja zmožna Slovenka, bi se že še našla v Ljubljani, da bi ne bilo treba imeti na tem mestu Nemke. Pa gospodje pri podjetju, za katerega je napram slovenski javnosti in nam odgovoren edino dr. Vidmar v celoti, morajo imeti že svoje vzroke, da ravno te »tipkarice« nočejo odpustiti, dasi ne zna spisati niti enega slovenskega stavka. Padle so tudi besede, da bodo prej leteli vsi Slovenci iz tovarne, kot ta »tipkarica«. In svojo grožnjo je podjetje gospoda Vidmarja tudi uresničilo in drug za dru-
gim lete iz tovarne Transformator slovenski nastavljenci. Usmiljenja ne najdejo pri tem »svetovnem mojstru niti vdove z otroci. Dobro! Mi smo vodili časopisni boj v upanju, da imajo gotovi ljudje prepričanje, ki ga prodajajo za časa volitev po gostilnah, vsaj v žepu, ker srca itak nimajo. Motili smo se celo v tem. Ker njihov žep je le globoka molha, ki žre in žre — in nič več. Naši računi so zaključeni! Opominov je bilo dovolj! Če mislite g. Milan Vidmar, da slava svetovnega šahi-sta zadošča, da se norčujete iz vsega, kar je nam pošteno in sveto, pokazali ste edino, kdo ste, kaj ste in kakšen človek ste. Boja se hoče vašemu podjetju, boja z nekorum-pirano nacijontlno organizacijo. Mi ga sprejemamo, a vojno odškodnino bodo plačali — drugi!
Ptuj.
Bšnkoštni dogodki. Zaporne kazni, ki nam jih je svojčas prisodilo okrajno sodišče radi javnih narodnih manifestacij o priliki nemškutar-skih prireditev, je sedaj pokrajinska vlada milostno spremenila v denarne globe. Hvala za milost! Še bolj hvaležni bi bili g. Lukanu, da uspo-stavi delovanje našega odbora in akcijske čete, ker to je v Ptuju res potrebno.
Priporočila. Preteklo noč sta nemškutarja Vezu, inženir južne železnice in neki knjigovodja tvrdke Reinhardt pretepla Slovenca Rižnarja, kateremu je vsled tega naslednji dan njegov delodajalec re-negat Sellinschegg odpovedal službo. Vsem Orjunašem toplo priporočamo tvrdki Sellinschegg in Reinhardt, južno železnico pa prosimo, da preskrbi junaškemu inženirju Vezuju primerno odlikovanje, sicer ga bo odlikovala naša akcijska četa, ko ji bo delovanje zopet dovoljeno.
Prepoved. Obisk kavarne »Ev. ropa« (Pichler) je do nadaljnega vsem Orjunašem prepovedan.
Poziv. 8. septembra se vrši v Ptuju glavna skupščina C. M. D. Ta dan bomo oživeli spomin na dogodke pred 15 leti in z veliko narodno manifestacijo pokazali današnji jugoslovanski Ptuj. Udeležba je za vse Orjunaše iz mesta in širše okolice obvezna.
POZOfš!
Več otroških vozičkov, kolesa z gomo se poceni prodajo že od Din 250'—. Ljubljana, Zvonarska ulica štev. 1.
Sramotni oder. Muzejsko društvo, ki ima večino slovenskih odbornikov, razpošilja tukajšnjim Slovencem dvojezične pozive, da prispevajo za neko slavnost, ki jo društvo praznuje in da oddajo prispevke v trgovini renegata Sellin-schegga.
VELIKA SKUPŠČNIA CM D. V PTUJU.
Program velike skupščine dne
8.	septembra 1923 v Ptuju je naslednji :
1. Ob 10. uri dopoldne sprejem gostov na kolodvoru.
2. Ob 10. uri 30 min. zborovanje CMD. v zgornji dvorani Narodnega doma.
3. Ob 12. uri 30 min. skupen • obed v Narodnem domu.
4. Od 3. ure naprej ljudska slavnost v mestnem parku.
Šotori, v katerih strežejo narodne dame, narodna godba, vede-ževalke, ki prorokujejo srečo, poročne posredovalnice itd.
Vsakdo bo našel zase dobro zabavo. Pijača in jed izborna, cene zelo zmerne.
Vstopnina za odrasle 3 Din, za deco 1 Din.
Kdor želi prenočišče v noči od
7.	na 8. septembra ali v noči od 8. do 9. sept, ali skupni obed, naj to javi odboru CMD. podružnice v Ptuju.
Hsi psskret.
Občni zbor Or-ju-na v Kartelje-vem. V nedeljo 26. pr. m. se je vršil v Karteljevem ustanovni občni zbor naše organizacije, katerega potek je dokazal, da je naša ideologija pridobila med kmetskim ljudstvom sigurnih tal. S ponosom že lahko trdimo, da je vse, kar je še poštenega in za našo državo v naših vrstah. Občni zbor so posetili delegati mestne organizacije Novo mesto in delegat oblastnega odbora brat inž. Kosmač, ki je poročal o našem pokretu, ciljih in nalogah, ki nas čakajo. Zbor je vzorno potekel, udeležba članstva je bila zelo velika.
Novi Orjuni pa kličemo: »Zdravo, na delo za naše ideale!«
V	soboto, 1. t. m. se vrši izredni občni zbor Orjuna v Laškem.
RAZVITJE PRAPORA »ORJUNE« RAKEK.
Kakor že javljeno, razvije »Orjuna« Rakek svoj prapor dne 8. septembra 1923.
Spored slavnosti:
1. Ob 7. in 8. uri sprejem gostov na kolodvoru, ki dopotujejo z brzint oziroma osebnim vlakom.
2. Ob pol 9. skupni zajutrek.
3. Ob pol 10. slavnostno razvitje prapora z blagoslovitvijo pred kolodvorom.
4. Po razvitju obhod z godbo po Rakeku.
5. Od 11. ure do pol 13. ure promenadni koncert.
6. Ob 13. uri skupni obed po odrejenih restavracijah.
7. Ob 15. uri odhod vseh akcijskih čet in gostov z godbo na veselični prostor gostilne g. Gnezda na Uncu.
8. Ob 16. uri gledališka prireditev diletantskega odseka »Orjune« Rakek.
9. Prosta zabava, veselica s plesom in z izbranim programom. — Vstopnina prostovoljna.
Vse bratske organizacije pozivamo, da nam najkasneje do 4. septembra t. 1. javijo natančno število udeležencev. Na poznejše prijave se ne moremo ozirati.
Odhod vlakov iz Ljubljane glavni kolodvor: Brzovlak št. 9 ob 5.24, brzovalk št. 13 ob 12.05, osebni vlak št. 33 ob 5.50, osebni vlak št. 35 ob 14.30..
Odhod vlakov proti Ljubljani gl. kol.: osebni vlak št. 34 ob 21.17, brzovlak št. 10. ob 23.25, dne 9. septembra osebni vlak št. 44 ob 6.12.
Nadejamo se, da nas vsi bratje in sestre ter prijatelji posetijo v čim večjem številu, in s svojo udeležbo podprejo našo organizacijo v njenem težkem boju proti neprija-teljem države in nacije na skrajni zapadni meji.	Odbor.
SOMIŠLJENIKOM IN DOBROTNIKOM!
Naš pokret, mlad, a silen, zaznamuje že svoje žrtve. Upravne oblasti, odvisne od političn.h struj v naši državi preganjajo najidealnejše ljudi, jugoslovanske nacijonalisie, za najmanjše stvari. Javno mnenje nasprotnih nam strank pa stori še svoje in uničuje še privatno eksistenco tem žrtvam političnega mešetarjenja. Tu je treba pomoči! Ne obračamo se do bank, obračamo se do Vaših src, ki čutijo in streme z nami. Prosimo Vas, ki ste v dcbrili gmotnih razmerah, da nam nakažete kak znesek za podporni fond Orjune, iz katerega bomo nakazali podpore onim, ki trpe vsled svojega na-cijonalizma tudi gmotno!
Kronika.
IVAN KRAVOS
Aleksandrova 13. MARIBOR slomškov tfž 6*
Telefon interurban štev. 207.
Konjske opreme, dežne plahte, biči, jezdne palice, svetiljke za kočije, okovi za konjske opreme i. t. d.
Kovčeki in torbice za potovanje, damske in šolske torbice, listnice, denarnice, tobačnice, gamaše, nahrbtniki i. t. d.
Gonilni jermeni iz najboljšega usnja v vseh širinah, kakor tudi šivalni in vezalni jermeni, sponke, vijaki i. t. d.
!va"Jax!"si" 1 J. Baloh
BMMBEggB MBBBB—BBBl
Ljubljana, Gosposvetska cesta 2
^iualni rfrnii izborna konstrukcija in uiiflllll SUUJI elegantna izvrSitov iz tovarne v Linču. - Ustanovljena leta 1867.
Pisalni stroji „ Adler“ in „Urania“.
Ceniki zastonj in franlto.
Kolesa iz prvih tovarn
in motorete za prvo kolo:
Durkopp, Styria, Waffenrad — (orožno kolo).
II lOletna garancija
MARIBOR
Grajski trg še. 3
v nakup razne toaletne po-kakor mila, kolinske vode, olja za lase itd.
Nadalje nogayice, košare za potovanja in pleteno pohištvo.
Na drobno! zzn Na debelo!
sssm
tovarna kuvert
VSDiR	& KOKALJ
Ve!, InSer, 24
LJUBLJANA
TeB«	24
BRBBMBBaaBaEEliB
SLAVEKSKA
fisdsluje •tfsakovrsSna fc£swerta w rsznšiit cssšikaSi Sira fearvals. — Edino tovrstno pae3J©S|e ¥ Jugoslaviji, ki Is^eSagse tudi SC U tf E K T I g
Ako kaitlite je edino sredstvo proti prehlajenju
PEKTO
kašsrt sigurno pomsga
ADRIJA“
drogerija in foto - manufaktura
B. Čvančara, Ljubljana,
Priporočamo za nakup
pisariiških in islsHlh potrelJščin tf rdko
M.TIČAR
Ljubljana,
Šeleuburgova ulica štev. 1 in Sv. Petra cesta.
j 'SSEBOBSBBnBSBBSSUBSSSBBUBBBBBBBBEBOEKBBSBBBS
d. d.
podružnica Ljubljana
preje Jugoslovanska Union »Banka
ZAGREB
BEOGRAD
Bjelovar, Brod n./S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Monoštor (Baranja), Murska Sobota, Osijek, Rogaška Slatina, Sombor, Sttšak, Šabac, Šibenik, Škofja Loka, Velikovec,
Vršac.
Agencija: Buenos Aires (Argentina). AFILTACIJE:
BUDAPEST: BALKAN BANK R. T.
SPLIT: JUGOSLAVENSKA INDUSTRIJSKA BANKA.
WIEN: BANKHAUS MILAN ROBERT ALEXANDER.
Delniška glavnica in rezerve K 200,000.000.
Izvršuje vse bančne posle najkulantneje.
I I III. LJUBLJANSKI VELESEJM S 1
PH¥1U€IN i 18®«. 40.
MERAKL
jfewygf §ftastiia9 late, kit" Mej, esnail©g topite m ga-la&ttcert© cisti flresež Bi$Jfe@IJše vrsta nudi tavarna
*' "1	”	*i	u
i, 0. L
Maribor, Ljubljana, Novisad,
podružnica. centrala. skladišče.
Tovarn«s L JUBiJANA- MEDVODE
INDUSTRIJA PERILA
POVH & MEDIC
NOVOMESTO (Slovenija). Razstavni pay, H 300.
I
J
več vrst. DVOKOLESA raznih modelov, najnovejši motorčki amerikanskega tipa „EVfcNS“. Velika zaloga pneumatike in delov po najnižji ceni. Sprejemamo tudi vsa popravila, emailiranje in po-niklanje, - »TTRISUMA* 5F. I? L. tovarne dvokoles in otroških vozičkov v Ljubljani, Karlovška cesta 4. Ljub. velesejm, paviljon „F“ 191.
- Kootttii
DRAGO
SCHWAB
i. orni lig». 1
LJUBLJANSKI VELESEJM PAVILJON I isew- 4©.
msmmm
m mm
y zalogi specijelno angleško I češko sukno, vseli vrst obleke, usnjeni suknjiči, dežni plašči^ pelerine, zimniki, raglani etc«
I Izdelava oblek v last- I nem modernem salonu. ■
V
pp
(t
Razvitje prapora Orjune v Šoštanju dne 2. septembra obeta postati po došlih prijavah lepa manifestacija jugoslovanskega nacijona-lizma. Prosimo ponovno vsestranskega odziva našemu vabilu. Pod novim praporom Orjune bo dozoreval nov rod, generacija bodočnosti, ki bo vestno na straži v trdnjavi ob naši severni meji, pripravljena, da žrtvuje za našo sveto stvar življenje in kri!
Nošenje uniform. Oblastni odbor za Slovenijo je sklenil na svoji seji z dne 29. t. m., da je nošenje kroja dovoljeno članom edino s privoljenjem pristojnega mestnega odbora. Samovoljen nastop v uniformi se kaznuje kot prestopek proti disciplini.
BRATJE IN SESTRE »OR-JU-NA« ŠIŠKA.
V	svrho natančnega blagajniškega in Statističnega pregleda ^se Vas poživlja, da kdor še ni plačal članarine, to stori, da ne bodemg po nepotrebnem zaostajali s pobiranjem. Članarino se pobira v ponedeljek 3. in torek 4. septembra 1923 v društvenem lokalu od pol 8. ure do 9. ure zvečer.
Dopisi.
Zdravo!
Blagajnik
z večletno prakso zmožna slovenskega in nemškega jezika, spretna strojepiska, verzirana v vseh pisarniških delih in zmožna nemške stenografijo želi pre-menitj mesto. Cenj. ponudbe z navedbo pogojev se prosi na upravo lista pod .L? L. 7.“
Bratsko društvo!
Prije punih dvadeset ljeta dole-tio je naš Soko do ovih strana — do vratiju pitomog Hrvatskog Zagorja i savio gnijezdo u starome, slobodnome gradu Varaždinu.
Kroz cijelo to vrijeme nijetio je bratsku ljubav, ispovijedao ideju Jugoslavenskog Jedinstva, a pro-povijedao etička načela Sokolstva. Cesto mu je borba u smionome II-jetu izranila krila, ali Soko je vaz-da postojano izdržao na mezevu. Pa i kad je crnožuta aždaja krva-vbg ljeta 1914. njegove sinove Sokolove otposlala na front, na po-kolj, kad mu je ognjem i mačem sjkiječila lijet u sloboane višine, hram mu — njegovu sokolanu — ptetvorila u kasarnu, imovinu ras-tepla, a sprave dijelom oštetila, di-jcjlom uništila, Soko nije posrnno, niti se predao kao piljen grabljivci-ina, koji su lebdili nad njegovom siudbinotn poput črnili ptica nad jialim borcem... Iz te je borbe na-kon dugog narodnog o;-aja iskrsnuo u vedroj radosti neslomijene svoje duše.
Danas, kad u sunčanim Vidov-danima može da slobodno zakruži pogledom čitavirn Slovenskim Ju-goih, a brzokrili da se nadvije u ne-botočne višine nad čitavirn Narodom, što oslobodjen kraljuje Jugo-slavenskom Otadžbinom, On Fe poziva, bratsko društvo, da poltrliš do gnijezda njegova — ovamo na Sjever Jugoslavenske Zemlje! Dod-ji, zovemo Te usrdno i bratski, dod-ji na čednu proslavu njegove Dva-desetgodišnjice, da sa svom okup-
ljenom bračom iz sviju krajeva proslavimo ovo rijetko sokolsko slavlje.
Svečanostni dani trajat če od 7. do 9. septembra 1923., u koje če se vrijeme održati i slet mariborske župe, koje je Svečar najstariji Soko. Kako je on danas najstarije drs-štvo u Hrvatskoj, a jedno od po-najstarijih društava u Jugoslaviji, to se nadamo, da če bratsko društvo, bar po svome izaslanstvu, svojim dolaskom u Varaždin uveli-čati ovo sokolsko slavlje, o čemu molimo, da nas se pravodobno, a najkasnije do 1. septembra 1923. obavijesti.
Kako bi nam bilo drago i jer nam je mnogo i iskreno stalo, da Sokolske brače što više bude okup-ljeno u tc svečanosne dane u našem starodrevnom gradu, to le molimo, bratsko društvo, isporuei svim svojim, nama dragim, članovima i Sokolicaina ovu našu poroku:
Ljubav Vašeg starog varaždin-skog druga, prema svima ^ Vama, uzrokom je, da Vas sve, bračo i sestre, želimo okupiti u svome Domu:
I	Vas sa surih makedonskih stijena,
i	Vas sa pitomih ravni slavonskih;
i	Vas iz krajeva, gdje troglavi ln-glav bdije na Mrtvoj Straži, i ^ v as, što saviste gnijezda oko Divic-pla-nine, gdje Vaš Marko sniva; i Vas, sinovi plemenite Šumadije i Vas sa junačkih vrleti Herceg-Bosne i mrkih planina črnogorskih; i Vas iz Vojvodine ravne, košto i Vas, što na žalima Jadranskoga Mora saviste Gnijezdo Slobodnoga Roda. I sve Vas, znane i neznane, koji nosite stijeg Ideje Sokolstva, a srce
Vam je bratsko, slavensko i čisto!
Pohrlite svome starom drugu, koji je kroz tih dvadeset godina, kadgod je mogao, doletio do mnogih Vaših gnijezda, da bije zajedno boj za Slobodu i Slavenstvo! Pohr-lite, bračo i sestre, na njegove bratske grudi, iz kojih če Vas kod dola-ska Vašeg dočekati iskrena dobrodošlica, odjek našeg srca, pun topline i dragosti, naš sokolski, bratski: ZDRAVO!
Za starešinstvo »Sokolskega društva«
u Varaždinu, 1. augusta 1923.
Starosta:
Br. Stjepan Stankovič v. r.
Tajnik:
Branko Svoboda v. r.
»Na Turškem se nekaj kuha.«
Svoječasno so izhajale v Novem mestu »Dolenjske Novice« in ko je izbruhnila balkanska vojna in so srbske čete že vkorakale v Skoplje, je ta list prinesel komaj poročilo, da se na »Turškem nekaj kuha«. Tega smo se spomnili, ko smo či--tali v eni zadnjih številk »Slovenskega Naroda« poročilo o snovanju Orjune v Bolgariji, v katerem »Sl. N.« pravi, »da sc še ne ve, ali bo bolgarska Orjuna služila bolgarskim separatistom ali jugoslovenski ideji«, ko je vendar v »Pobcdi«, kjer je »Slov. Narod« vest črpal, jasno povedano, da bo Orjuna na Bolgarskem nositeljica iste misli kakor pri nas. Naš list je že pred tedni prinesel cel članek o snovanju Orjune v Bolgariji, iz katerega bi sc
bil »Slov. Narod« tudi lahko poučil o ciljih Orjune na Bolgarskem. Sicer pa: ali more biti Orjuna kaj. drugega kakor jugoslovenska? O »Narod«, »Narod«, kje je tvoja pa-^ met?
Mrtvi klerikalizem. »A vi, slo-venski naprednjaki, strnite svoje bojne vrste, združi naj vas verski boj v obrambo naroda in narodne države, v obrambo resnice in idealizma, v obrambo morale in načel. Na vseh točkah bojne črte hočemo izzvati in pospešiti odločitev v historičnem boju narodov proti klerikalizmu, ki ga klerikalni voditelji povsod, kjer se čutijo preslabe, zavlačujejo pod hinavsko krinko »tolerance«. Zgodovina piiča, da je klerikalizem vsaki narodni državi nevarnejši notranji sovražnik nego svobodomiselni komunizem. Naprej, udarimo po Mahničevi metodi, udarimo jih z njih lastnim orožjem! Tudi mi dobro vemo, kakor Mahnič, da vpliva na maso le sugestija sile in strahu. En energičen udarec združenih naprednjakov, in črna klerikalna armada se razkropi po zajčje. A velikodušno jim hočemo podati po zmagi roko: Oče, odpusti jim, saj niso vedeli, kaj delajo.« Naprej, združeni slovenski naprednjaki, zmaga je naša... Bojevito zo-pet vihra zastava iiapieunili sil, ob odprtem grobu klerikalizma slavi naša napredna misel svoje vstajenje, svojo renesanco!« »Slovenski Narod« št. 193. od 25. avgusta 1923. _ Napredne sile, koncentracija, klerikalni zmaj... joj, koliko let že čitamo to v »Slovenskem Narodu« in njemu sorodnem časopisju! Vsa-
vniaodu
m suisom ‘vNvnann
Član Orjune brat
pGgiauo je u 22. godini svoga mladanog" života od razbojniške ssparalističke ruke „Srnao“.
Svog milog brata, ko ji položi plemeniti život za veliku ideju Državnog i Narodnog Jedinstva Orjuna če svečano ispratiti do večne mu kuče.
Sprovod če se krenuti u sredu, 29. avgusta u četiri sata posle podne iz srpskopravoslavne Sabome crkve.
U Novom Sadu, 29. avgusta 1923.
Komesarijat Orjune
Novi Sad
TVORU »CE UC/TCNBMA
NAJUECft JU<505L/».l/e!i5Kft
Inserati v „Orjuni“ imajo največji in najboljši uspeh! Dokaz veliko število k	oglasov, ki prekaša danes vse	J
lak	Este v kraljevini! Kdor ne	M
veijame, naj se prepriča JjFj, in prečita dobesedno vsak oglasi
Oglase sprejema:	mr
Upravni št vq	J5? ^
„ Orjune*
Ljubljana JR**
vzkliknemo lahko samo: »Oče, od-ko toliko časa je klerikalizem »na tleh«, »klerikalni zmaj pomandran« itd. Med tem pa se slovenske napredne sile dan za dnem bolj cepijo; »Slovenski Narod« udriha po »Jutru«, »Jutro« po »Slov. Narodu«, oba zopet po »Jutranjih Novostih« itd., klerikalizem pa ne brani svojih starih pozicij, ampak osvaja še nove. Z negacijo, z dolgimi časopisnimi kloTbasami in z navduševanjem pravim, se »klerikalni zmaj« ne da ubiti! Treba je drugačnih metod in drugačne sile. Na »Narodov« članek pusti jim, saj ne vedo kaj delajo!«
ZRNA.
CVETKE S KATOLIŠKE.« ■*.
SHODA.
(Po »Slovencu.)
Naša društva niso za parado, marveč da nosilo katoliško idejo na jug.« Pa na jugu je slaba bira!
*
»Pri Orlih ne gre za to, koliko jih je, ampak kakšni so.« Eni z ma-relo, eni stari 14 let, drugi pa tudi
—	hm, hm!
*
»Tudi Orjimaši so domoljubni hi kadar koga obsodijo na smrt brez razprave in ga umorijo, mislijo, da imajo prav, pa nimajo.« Mi pa pravimo, da Orjunaši v resnici nimajo prav, da niso umorili Radiča in vseh onih, ki prodajajo domovino. Pa se lahko še zgodi!...
*
»Orlice so dokazale, da jim ne gre le za »ššk« kroj in zgolj za pa-
rado...« To smo opazili tudi mi, ker je bila parada bolj slaba.
*
»Korakalo jih je (Orlov) mimo nas tisoč, in zopet tisoč In zopet tisoč ... Dve vrsti prej »nad 2000 jih je bilo...« Toraj trikrat tisoč je
dvatisoč.
*
»... in konec je bil tak, kakor smo ga z nevoljo pričakovali« (o
nastopu Orlic).
Triglavski stolp so srečno prebarvali belo in črno (da ne bo kdo J mislil, da so to mogoče prusovske j barve).! S tem je odpravljena veli- j kanska nevarnost diplomatičnih za-pletljajev in upamo, da sedaj tudi ni nobene ovire več za g. Pustoslem-ška in druge, da zasidrajo svojo barko v onem pristanišču, kjer se že dobro počutijo mariborski in kočevski Nemci in prekmurski Madžari! Kaj nam pa morejo?
Centralna vlada je baje naprosila Radiča, da se vrne v domovino in počaka toliko časa, da bodo izvedene vse formalnosti za njegovo aretacijo. Zadeva se mrzlično pospešuje in je upati, da bo v 18 mesecih ugodno rešena!
Iz bratskog zagrljaja... Iz Zagreba se nam poroča, da se je pred par dnevi po Jelačičevem trgu roko v roki sprehajal policijski šef dr. Ur-bany in Radičev financier Popič. Bila sta v najveselejšem razpoloženju. Sedaj nam je jasno, zakaj je zaprtih v Zagrebu 8 Orjunašev, za Radiča pa policija ni vedela, kedaj se je odpeljal.
Strah v Fritzovem gratiu? V noči od sobote na nedeljo okrog četrte ure zjutraj so našega oblastnega predsednika inž. Kranjca zbudili detektivi z nujnim pozivom, da se naj takoj zglasi na policijskem ravnateljstvu. Prišli so kar z avtomobilom ponj, pa ne vemo, ali ga je posodil Lukan ali odbor za katoliški shod. Na policiji so povedali začudenemu »komandantu orjunske bande«, da so zvedeli čisto natančno, da Orjuna za manifestačni sprevod katoliškega shoda pripravlja nekaj groznega, samo vedeli niso kaj. Vsa zatrdila našega predsednika niso nič pomagala in ker ni tako krvoločen, da bi povzročal ljudem krvavi pot, je mirnim srcem podpisal izjavo, da Orjuna ne bo niti najmanj izzivala, povedal je pa, da bo na vsako izzivanje tudi reagirala. Tako je bila Bosna rešena in policija je preprečila napad Orjune, ki ga nihče nameraval ni!
Z bombami so hoteli baje Orjunaši razgnati sprevod katoliškega shoda. Pripravljalni odbor je tozadevno posredoval pri policijskem ravnateljstvu in dal zagotovilo, da se s strani udeležencev shoda Orjunašev ne bo izzivalo! V resnici, kar jim bodi častno priznano, so se tega držali, toda mi tega vsega strahu ne razumemo, saj pravi »Slovenec« v četrtkovi številki, da je v Orjunl le nekaj zapeljancev. In Vas je bilo 40 tisoč! Korajža velja!
Fritz Lukan, po milosti Pašičevl in po svoji nezmožnosti še vedno veliki župan ljubljanski,, je znan prijatelj dobrih kosil, posebno če nič ne stanejo. Privoščil si je zelo temeljito tudi škofov banket in v kompenzacijo kadil na vse pretege trdni zvezi med certcveno in posvetno gosposko. Ne bilo bi napačno* če bi se sedaj, ko so se jenjale sekvesterske požrtije, na stežaj odprle farovške kleti.
Saj nam vseeno je kar se ljudem pove, samo da pije se dobro in je!
»Postumia-Romana« se naziva tednik, ki ga bo začel izdajati v Postojni g. profesor Urbani, prej Ur-banac. Da mu ne bo manjkalo gradiva, mu priporočamo, da začne izdajati v svojem lstu podlistek: »Vit-torio del’ fascio sul monte Tri-como«, ker vemo* da mu bo drugače malo nerodno dokazati novim državljanom, kako so jih osvobodili »Eroi deli Caporetto«.
EDINO NAŠ IPOKRET LAHKO OSREČI DOMOVINO!
Sramotni ©dar.
Fraulein Gbtz, lastnico modi-stovske trgovine Gorjanc in drug na Sv. Petra cesti in sestro onega GOtza, ki je avtooddelenju v Ljubljani ukradel avtomobil in ga odpeljal v Nemško Avstrijo, vidimo ponovno jezdariti v družbi jugoslovanskega oficirja na sprehod. Vprašamo komando mesta, če je resnica, da se tej gospodični stavijo na razpolago erarični konji? In če je, kake kompenzacije daje ona našim oficirjem za to? Ker navzlic poizvedovanju nismo mogli dognati, da bi imela ona svojega konja in hlev!
P. T. jugoslovensfci Lloud, Maribor, Ruška cesta.
V	Vašem cenjenem podjetju so večinoma nastavljeni domačini, kar je vsekakor hvalevredno. Le nekaj važnejših mest imate zasedenih po tujcih oziroma tujkah. V kolikor se to opravičuje iz razloga, ker ni kvalificiranih domačih moči, se ne bi nikakor spodtikali nad tem.
Zaposlena pa je pri Vas tudi neka gdč. Schwiskus, ki opravlja posle blagajničarke, predvsem pa baje tudi posle, ki niso dostopni vsem upravnim svetnikom.
Če bi tudi cenjeno podjetje potrebovalo za kako tajno korespondenco tujo moč, kar ne vemo in kar ni naša stvar, je vendar jasno, da ne potrebuje tuje moči za blagajno, ker toliko nam bodete že verjeli in priznali, da imamo tudi v Jugoslaviji dovolj takšnih moči.
Zato je predvsem neumestno, da je cenjeno podjetje na tako javno in očito mesto, kakor le blagajna, postavilo tujko, ki ne razume našega jezika in ki ima notabene precej ošaben in neprijazen nastop, kar je dvakrat vzrok, da so se stranke, ki so imele pri Vas opraviti, pritožile pri nas.
Zato bi bilo umestno, če bi podjetje to gospodično, če že ne more izhajati brez nje, premestilo v oddelek, kjer nima stika z občinstvom, kakor tudi ne z uslužbenstvom.
Toliko v uvaževanje cenjenemu podjetju, ki je bilo dosedaj zmiraj dostopno pametnim in za podjetje koristnim nasvetom.
ŠSosgsšždierstvo.
PAZSTAVLJALCEM III. LJUBLJANSKEGA VELESEJMA.
Ker je prijavljeno izredno število gostov iz srbskega dela naše kraljevine, se naproša vse razstav-ljalce, da opremijo svoje razstavne koje s tvrdkinimi napisi v cirilici.
mm
SMS
Glavno zastopstvo za Slovenijo
PATERHOSTI REMIC - LMJAHft
Slomškova ul. 11. — Telefon št. 589
UUGiiANA l
:.2;-xr-3Hk
TUORNICR TJE5TENINA NA • • ELEKTRIČNI POGON. - -
PROIZUfVPJfl PHEVNO KG. 20.000 TESTENINE 5UAKE VRSTI I OBLIKA f0 NAJN0-VIJEM NAPULJ5K0M U20RU.
IW5TRIRJ\Ne CJENIKC HA • • ZflHTJEV rRANKO. - «
OOG»
otprcmr pust i toCra.
tiospodinje!
Zahtevajte odločno povsod le naše testenine, ki so našega pristnega domačega proizvoda. — So najboljše in nafce-nejšef
la ndesejnu sl gotovo oglejte o
paviljonu X mašo hojo št.530.
Zaloge pri veletrgovinah:
M, Šarabon* Slovenska trgovska «8. d-, Cerntak & Co., »Jadran1* d. s o. z.
OBISK IZ SRBIJE NA VELESEJEM.
Upravi ljubljanskega velesejma je prijetna dolžnost naznaniti, da je obisk kupcev iz Srbije prijavljen v tako visokem številu, kot še nika-ko leto poprej. Odlični srbski listi se zavedajo važnosti ljubljanskega velesejma v svrlio medsebojnega zbližanja gospodarskih krogov iz cele naše države, kar jo v največjo korist narodnemu gospodarstvu naše mlade kraljevine in opozorujejo z mnogobrojnimi noticami tamošnje pridobitvene kroge za ljubljansko prireditev. En sam list v Beogradu rovari proti velesejmu ali iz neinformiranosti ali šovinizma, vendar pa to nima pomena na resno srbsko javnost. — Pride čas, pride tudi drugo prepričanje.
Med Ljubljano in Prago bodo v času med 2.—9. septembrom vozili posebni vlaki po znižanih cenah. Obiskovalcem ljubljanskega velesejma se nudi najugodnejša prilika, da posetijo tudi Praški vzorčni velesejem. Znižana vožnja velja za osebne in brzovlake. Pojasnila daje čehoslovaški konzulat v Ljubljani, Breg S in Aloma Company, d. z o. z., Ljubljana, Kongresni trg 3.
V 3—5 dneh pridete v Prago ta nazaj ter si med tem časom lahko ogledate tudi svetovnoznani Prašld vzorčni velesejem (2.—9. sept) 33% znižana vožnja za vse vlake, znižana pristojbina za vizum. Podrobna pojasnila daje čehoslovaški konzulat, Ljubljana, Breg 8 in ALeh ma Company, d. z o. z., Ljubljana, Kongresni trg 3.
V teku enega tedna si lahko ogledate ljubljanski in praški velesejem, ker se oba vršita ob istem času. Znižana vožnja za vse vlake v Jugoslavijo in Čehoslovaški. Znižana pristojbine za vizum. Posebni direktni vlaki med Prago in Ljubljano. Brezplačna pojasnila daje Aloma Company, d. z o. z., Ljubljana, Kongresni trg 3 in čehoslovaški konzulat, Ljubljana, Breg 8.
Kar češko, to dobro, ta izrek ja res upravičen za blago češkega izvora, najsibo to manufaktura, stroji, porcelan itd. Napačno je samo to, da mi Jugoslovani češko blago dobivamo šele iz druge ali tretje ro* ke. Zato je dolžnost vseh naših trgovcev, da v čim večjem številu posetijo VI. Praški vzorčni velesejem, kjer jim je omogočen direkten nakup. Posetniki dobijo 33% znižano vožnjo za vse vlake in polovično pristojbino za vizum. Brezplačna pojasnila daje čehoslovaški konzulat, Ljubljana, Breg 8 in Aloma Company, d. z o. z. v Ljubljani, Kongresni trg 3.
Novost na Praškem 'vzorčnem .velesemnju, (Od 2. do 9. septembra 1923). Ravnateljstvo velesemnja poroča, da bode na jesenskem velesemnju razstavljen in javnosti prvič razkazan epohalni izum »Perpetuum mobile«. Kod gonilna moč za ta stroj se uporablja edino le privlačna sila zemlje. Zanimanje za ta interesantni izum je v vseh krogih nenavadno veliko.
Lastnik ml. R. Kra«I©«. Odgovorni urednik L
DIMTAD P I EIIADH veletrgovina z zeleznino
lir 1 II S	wm mm M W& mmn Sr. asa »» I» BUUMHi „PINL£M“ marumm
KUVERTA
IMA VEDNO V ZALOGI IN IZDELUJE
PO NAROČILU VSE VRSTE KUVERT
d* z o* z. konfekcijska tvornica
LJUBLJANA, VOŽARSKI POT 1
!! NA ŽELJO POŠLJEMO VZORCE !!
Zobna pasta
„Aikadont“
Ustna voda
STEGU IN DRUGI
kome družba za strojno in
SLOGRAD
eEshtrižno industrijo
Pisarna: Ljubljana, palača Ljubljanske kreditne banke, Dunajska cesta lb, III. nadstr.
KONCESIJONIRANO PODJETJE ZA:
vodovodne Instalacije, parne In vrolevadne kurilne naprave, postavitev in popravilo parnih kotlov za visoki pritisk, elektrotehniko za visoko in nizko napetost. Lastna strojna in ključev«ibarska delavnica: VfC-GLINCE Stev. 5.
Slovenska gradbena In industrijska d. d.
Telefon inter. 180.	Telefon	inter.	180.
Tehnična pisarna Ljubljana, Sp. Šiška,
Franltopanska ulica 151.
Autogaraža
AUTODELAVNICA
Izvršuje: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25letnih izkušenj. Specialiteta: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovod.
Zastopa: Patent Dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vlož-kami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, „silo“-mostovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov. Parna žaga.
gradbeno podjetje
Proda se
se priporoča za vsa v to stroko
v popolnoma dobrem stanju s 5 sedeži. Cena 150.000 kron.
Anton Vrabl
veleposestnik in trgovec Križevci pri Ljutomeru.
spadajoča dela
JOŠKO VIDETIČ
Trii* kleparska delavnica Trii?
prevzema vsa v to stroko spadajoča dela — stavbena in galanterijska.
Pokrivanje vseh vrst streh.
Zaloga kfeparske posode.
Napeljava vodovodov, kopalnih sob i. t. d.
CENE ZMERNE!	DELO	SOLIDNO!
Avtomobile
kolesa, motorje, pnevmatiko vseh vrst, olje, bencin in druge potrebščine
ima vedno v zalogi
F. Florjančič
LJUBLJANA
Carinsko - Posrednlfki - Bureara
Uvoz GROM Izvoz
Centrala Ljubljana Koiodv. unča 41.
Podrnžn!e«t
Zagreb, Maribor, Jesenice, Boh. Bistrica, Čakovec, Rakek.
MANUFAKTURNA VELETRGOVINA
HEDŽET & KORITNIK
LJUB L JAM A, Frančiškanska ulica štev. 6.
BRZOJAVI: HEDŽET.	TELEFON	ŠTEV.	75.
(Tiska Učiteljska tiskarna K Ljubljani,