Naša skupna pot v našo prihodnost Moj namen ni pisati kronologijo nastanka in razvoja Tovarne glinice in aluminija v Kidričevem. Želim pa vendarle navesti nekaj u-gotovitev, ki so in ostanejo resnica v prostoru in misel v zavesti ljudi. Ko je bil izvojevan boj za socialno, narodno in ozemeljsko osvoboditev Jugoslavije, je bilo območje občine Ptuj, z 80% kmečkega prebivalstva, izrazito agrarno z vsemi spremljajočimi značilnostmi socialne in gospodarske zaostalosti. Tovarna glinice in a-luminija je nastajala na Dravskem polju kot resničen glasnik novega časa, znanilec sprememb v načinu življenja in dela ljudi. Rastla je iz potrebe našega nadaljnjega družbenoekonomskega razvoja, ko je bilo potrebno zgraditi materialno osnovo za mirno nadaljevanje revolucije in nadaljnjo utrjevanje humane samoupravne socialistične družbene u-reditve. Novo zgrajena tovarna sredi polj ni postala le ponos ljudi ozkega geografskega območja. V času svojega nastanka je bila ponos jugoslovanskega gospodarstva in po ta- (Nad. na 2. strani) Ob začetku rednega obratovanja tovarne glinice in aluminija v Kidričevem Tovarna glinice In aluminija v Kidričevem že nekaj mesecev poskusno obratuje, prihodnjo ne* deljo pa bo v Kidričevem slovesnost ob začetku rednega obratovanja. To bo velik dogodek za ves kolektiv, zlasti pa za vse tiste njegove člane, ki so leta in leta vlagali vse svoje sile, da se velikan na Ptujskem polju postavi na noge in da začne obratovati. Začetek rednega obratovanja tega podjetja pa je hkrati pomemben dogodek za vse jugoslovanske narode, saj pomeni zgraditev te tovarne tudi uresničenje našega prizadevanja, da naše zemeljske zaklade sami predelujemo in da izvažamo izdelke namesto surovin, kar prinaša vsej skupnosti mnogo več koristi. Tovarna v Kidričevem ni majhna stvar. Kdor prvikrat stopi skozi arkade pod velikim upravnim poslopjem na široko, s kockami tlakovano cesto, ki vodi skozi ves kompleks tovarne in Naša skupna pot v našo prihodnost (Nad. s 1. strani) kratnih merilih njegov velikan. V 25. letih obratovanja je tovarna doživljala svoj razvoj in svoj vzpon. Delovni ljudje pa smo doživljali z njo svoje radosti in skrbi. Pred nami je prelomni trenutek. Narediti moramo kvalitetni preskok v tehnologiji najbolj vitalnega dela proizvodnje, to je elektrolize. Zahtevna investicija v to modernizacijo je prioritetna naloga, ki zasleduje zlasti sledeče cilje: — zagotoviti pričakovane potrebne količine primarnega a-luminija zainteresiranim predelovalcem aluminija, — doseči tehnično tehnološke normative, kot jih zagotavljajo najsodobnejše tehnologije v svetu, — zagotoviti čisto delovno okolje in širše varovanje človekovega okolja. loči tovarno glinice na desni strani od tovarne aluminija na levi, sprva kar obstane, saj s pogledom niti ne more prav zajeti tistih točk, do kamor sega tovarna v dolžino in širino. Te skrajne točke lahko sluti po obrisih borovega gozda, ki ga je tovarna izpodrinila. Dober kilometer |e dolga ta cesta. Ob nje| in ob stranskih ulicah pa se vrste tovarniški objekti raznih velikosti in oblik, prepleteni s sistemom cevovodov, transportnih naprav, kolon in hladilnikov, da se res težko znajdeš. Takoj na levi strani lahko občuduješ največji objekt tovarne — elektrolizo, ki je postavljena pravokotno na smer ceste in sega skoraj pol kilometra v dolžino. Seveda pa se najvažnejše in najbolj dragocene naprave skrivajo v notranjih prostorih tovarniških zgradb, nad katerimi kraljuje velikanski dimnik kotlarne. največji v vsej državi. Da bomo to veliko nalogo zmogli se moramo še bolj kot doslej strniti predani enotnemu hotenju, vestno in odgovorno izvrševati svoje naloge in združevati znanje, da bomo sposobnejši in učinkovitejši. Povezani z delavci Impola v sestavljeni organizaciji združenega dela UNIAL smo u-strezno močni, da bomo s skupaj načrtovanim razvojem, z dogovorjeno investicijsko politiko in enotno poslovno politiko, uspeli doseči skozi višjo stopnjo finalizacije optimalne rezultate pri ustvarjanju nove vrednosti. Naj več jo težo in prioriteto v naložbah ima nedvomno modernizacija elektrolize, ki je najbolj vitalni del v celotni aluminijski vertikali, brez katere si razvoja predelave in finalizacije ne moremo zamisliti. Prav to pa nalaga zlasti še kolektivu v Kidričevem veliko obvezo, da zastavi vse svoje moči v uresničitev te velike obveznosti. Ko proslavljamo jubilej — 25 let proizvodnje v TGA sprejmimo obvezo, da bo vsak od nas po svojih močeh in sposobnostih storil vse, da to nalogo izvršimo. Franjo Gnilšek, dipl. ing. Gradnja elektrolize A Gradnja se je začela leta 1947 Zgodovina tega podjetja je prepletena s spomini na mnoge o-vire in težave, ki so jih morali graditelji premagati. Prva dela za graditev velike tovarne so začeli Nemci med okupacijo leta 1942. ko so pripravljali teren za gradnjo. Pozneje so začeli tudi nekatera gradbena dela in pripeljali precej materiala, od katerega pa so tik pred kapitulacijo spet odpeljali okrog 200 vagonov. Da so si izbrali prav Ptujsko polje, je bila odločilna predvsem bližina cenenega premoga (Velenje), Kar |e za tovarno glinice važnejše kakor bližina boksitnih nahajališč. saj terja proizvodni postopek mnogo več premoga kakor boksita. Lokacija na Ptujskem polju je nudila tudi to prednost, da se z izkopom temeljev za zgradbe dobi že velik del potrebnega gramoza za betonska deta. V perspektivi pa je bila važna tudi bližina Drave, ki nudi možnost za ceneno gradnjo močnih hidroelektrarn. Po osvoboditvi smo začeta dela le vzdrževali. Leta 1947 pa ie bilo odločeno, da se zgradi tovarna v sedanjem obsegu skupaj z elektrolizo, ki sprva ni bila v načrtu. Sklenjen je bil sporazum z Madžarsko, ki nam bi morala dobaviti vso potrebno opremo za proizvodnjo glinice in aluminija. Madžari pa so dobave zavlačevali in tudi sicer stavili nerealne ponudbe. Naposled je blokada, ki je sledila resoluciji Infombi-roja, napravila konec tem poslovnim zvezam. Tu pa se je začelo najtežje obdobje v histo-riatu gradnje. Iskati smo morali nove dobavitelje opreme na Zahodu, kar ni bila lahka stvar, zlasti tudi zaradi finansiranja, saj smo morali v tistih letih zaradi znanih okoliščin forsirati predvsem gradnjo ključnih objektov črne metalurgije. Tako smo šele leta 1950 lahko v večjem obsegu nadaljevali gradbena in montažna dela. Vendar tudi v teh zaključnih letih gradnja ni šla brez težav In ovir, zlasti v zvezi z nabavo opreme in materiala iz inozemstva. 19 milijard dinarjev so vredne dosedanje investicije v tovarni Največji obseg so dosegle investicije lansko leto, ko je bilo potrošeno v ta namen 3.8 milijarde dinarjev, medtem ko bodo letošnje investicije dosegle okrog 2 milijardi. Tako so doslej narasla sredstva, vložena v to podjetje, po sedanji obračunski vrednosti na okrog 19 milijard din. Sprednja številka nam že sama po sebi dovolj prepričljivo govori o tem, da gre v resnici za orjaško industrijsko podjetje, za eno izmed največjih tovarn te vrste v Evropi. Zdaj je tovarna dovršena in opremljena za letno proizvodnjo 45000 ton glinice in 15000 ton aluminija, večina objektov pa je zgrajenih in tudi že opremljena za dvojno zmogljivost, to je za 90000 ton glinice in 30000 ton aluminija. Dnevno potroši tovarna 140 vagonov surovin, goriva in pomožnega materiala Da bi dobili vsaj približno sliko o tem, v kakšnem obsegu se v tovarni giblje celotni proizvodni postopek, naj omenim, da potrebuje tovarna za proizvodnjo 45000 ton glinice in 15000 ton a-luminija na leto okrog 120000 ton boksita, 280000 ton premoga. 7600 ton kavstične sode, v zvezi z elektrolizo glinice pa 9000 ton anodne mase in 1200 ton krioli-ta, skratka dnevno je potrebno v tovarno pripeljati in izprazniti o-krog 140 vagonov materiala. Ta velikanski promet v tovarni terja seveda vrsto sodobnih mehaničnih naprav za razkladanje in razne transportne naprave do posameznih obratov in med obrati. Najvažnejša in najdražja »surovina« — električna energija — pa se dovaja po treh 110000 voltnih daljnovodih, tako da je tudi ob morebitnih defektih na daljnovodih vselej zagotovljena potrebna električna energija, zakaj proizvodni proces v elektrolizi se ne sme ustaviti ali prekiniti, sicer lahko nastane velikanska škoda. Največ boksita, ki je osnovna surovina, prihaja v tovarno iz Drniša v Dalmaciji, Bosanske Krupe in Banja Luke (Bočac), nekaj pa tudi iz Istre. Potreben premog dajeta velenjski in zagorski rudnik, kavstično sodo pa pošilja redno tovarna v Lukavcu v Bosni, ki je v tej zvezi tudi razširila svoje proizvodne naprave. Glede dobave kriolita, ki služi kot topilo glinice v postopku e-lektrolize, je podjetje navezano na uvoz, ker se naravni kriollt pridobiva edino v Grenlandiji, u-metnega pa ne moremo sami izdelovati, ker nimamo doma potrebnih fluorovih rudnin. Pač pa se bo podjetje osamosvojilo glede preskrbe z anodno maso za elektrode pri pečeh v elektrolizi. Posebno tovarno za izdelovanje te anodne mase namreč že grade v okviru podjetja. Sam proizvodni postopek, ki se začne pri mletju boksita in konča v livarni aluminija, je izredno zamotan. Naloga tovarne glinice je v glavnem ta: izloči aluminijev oksid — glinico — iz boksitne rude. Ta izločitev glinice pa terja zamotan postopek, ki se začenja v mlinih in v 100 m dolgih rotacijskih pečeh za sušenje oziroma cmarjenje (sintranje) boksita in se nadaljuje v 36 velikih zaprtih lužnih kotlih pod pritiskom 20 atmosfer in pri toploti 200 stopinj Celzija, nato pa v 29 orjaških dekompozerjih za izločanje aluminijevega hidrata, ki ima vsak vsebino do 1 milijona litrov, proces pa se v glavnem zaključi v velikih rotacijskih pečeh za kalcinacijo hidrata pri 120 stop. C. Za ves ta postopek so potrebne velikanske količine gorilnega plina in pare. Podjetje «ima svojo lastno plinarno, ki daje na dan po 30000 kubikov gorilnega plina, toplarna pa z enim kotlom 50 ton pare na uro. Najtežji problem je e-lektrična energija Za proizvodnjo 45000 ton glinice in 15000 ton aluminija je potrebno na leto okrog 350 milijonov kilovatnih ur električne e-nergije; to je prav toliko kolikor je znašala pred vojno vsa proizvodnja električne e-nergije v Sloveniji (brez Primorske). Za sedaj Ima elektroliza v obratu le 40 peči, pripravljenih pa jih je vsega 145 za redno obratovanje in še 15 za rezervo. Za več peči za sedaj ni e-lektrične energije, ki mora biti ha razpolago brez prekinitev ali omejitev. Postavlja se torej nujno vprašanje, kako prihodnje leto zagotoviti tovarni toliko električne energije, da bo elektroliza vsaj do marca ali aprila naprej lahko obratovala z 80 do 100 pečmi, tako da bo lahko v vsem letu izdelala 7000 ton aluminija, kolikor ga potrebuje tovarna »Impol« v Slovenski Bistrici za predelavo v valjane izdelke iz aluminija. Prve pošiljke aluminija iz Kidričevega so že pripravljene za dobavo tovarni »Impol«, kajti v razmeroma kratkem času je uspelo v elektrolizi doseči tako čist aluminij, da je sposoben tudi za valjanje. Tovarna glinice bo kmalu dosegla popolno zmogljivost, to je 45000 ton glinice na leto. Pri obratovanju z 80 pečmi v elektrolizi pa bo mogoče predelati v aluminij le polovico pridobljene glinice (za en kilogram aluminija sta potrebna dva kilograma glinice), ostalo glinico pa bo moralo podjetje prodati v inozemstvo. Res so v tovarni že dosegli tako dobro kakovost glinice, da so jo inozemski strokovnjaki ocenili za najboljšo, vendar pa navzlic temu ne bodo mogli pri prodaji glinice v inozemstvu doseči primerne cene, ker je cena za glinico na svetovnem trgu razmeroma neugodna in se giblje le med 74 do 75 dolarjev za tono, medtem ko nam glinica, predelana v aluminij, poleg stroškov za predelavo prinese 90 dolarjev za tono, ker je cena aluminija mnogo ugodnejša. Svetovni trg zahteva namreč predvsem aluminij oziroma njegove polizdelke, manj pa glinico. Da bomo lahko namesto glinice izvažali v tujino aluminij oziroma njegove polizdelke, kar se mnogo bolj izplača, bo treba čimprej zagotoviti tovarni v Ki; dričevem toliko električne energije, da bo elektroliza lahko obratovala z vso zmogljivostjo. Zato ni samo interes tovarne, marveč hkrati tudi interes vsega našega gospodarstva, da to cimprej o-mogočimo s pravočasno dograditvijo termoelektrarne v Šoštanju in pete dravske hidroelektrarne v Vuhredu. Hkrati kaže čim-prej uresničiti načrt za zgraditev daljnovoda Jablanica—Split—Vinodol, ki bo povezal bosanski elektrosistem s hrvatskim. Tako bo omogočen prenos velikih količin energije proti zahodu, zlasti energije, ki bo razpoložljiva v naši največji hidroelektrarni v Jablanici. Ljudska pravica 14. 11. 1954 Tako smo gradili tovarno Elaborat pripravljalnih del je potrdil pravilnost izbire tehnologije in dal predlog za naslednji način modernizacije: s ciljem, da se modernizirajo in povečajo zmogljivosti v elektrolizi A, se predlaga novogradnja z zmogljivostjo 50.000 ton, izbere se tehnologija predpečene anode, jakosti toka nad 150 KA, s sredinskim posluževanjem in računalniškim vodenjem. Spremljajoči objekti kot tovarna predpečenih blokov in sestavljalnica anod se projektirajo na način, ki omogoča povečanje zmogljivosti za potrebe elektrolize B, kjer se kot način modernizacije predvideva prehod na predpečeno anodo. Pozoren kronist pa bi lahko ugotovil, da obdobje po letu 1963 vendar pomeni tudi mrtvilo v razvoju delovne organizacije. V tem obdobju ne beležimo velikih investicij. Je kolektiv potreboval nekaj let premora, ali pa je izčrpal svoje in družbene možnosti? Je zastoj v razvoju objektivno povezan z ekonomskimi pogoji? Je bila začasna ustavitev proizvodnje v eni elektrolizi jeseni 1973 zaradi redukcij^ električne energije zadnji korak nazaj? Trdno smo odločeni, da mora biti tako. Izgradnja nove elektrolize, izgradnja tovarne predpečenih anod, modernizacija in rekonstrukcija obstoječe elektrolize — to so naši cilji. Delo pomeni življenje. TOZD predelava aluminija Ob visokem jubileju TGA je težko govoriti posebej o temeljni organizaciji, ki je bila ustanovljena šele pred dobrim letom dni in je komaj začela živeti in delati samostojno. V letu 1978 so se delavci v livarni odločili da se livarna izloči iz tedanje TOZD aluminij kot samostojna temeljna organizacija »predelava aluminija«. Osnovno vodilo je bilo pri tej odločitvi prilagajanje določilom ZZD in pa predvideni bodoči razvoj TOZD. Delo livarne je ozko povezano s proizvodnjo aluminija v elektrolizah, saj tu Montaža naprav za mletje in separacijo glinice aluminij dobiva obliko in kvaliteto, primerno za prodajo na trgu. Zaradi tega so vse aktivnosti v TOZD usmerjene v prilagajanje sedanje in bodoče proizvodnje v tej smeri, saj ni mogoč razvoj predelave brez razvoja proizvodnje aluminija. V tem letu že lahko govorimo, da je TOZD zaživela kot osnovna in zaključena družbeno ekonomska enota združenega dela. Po obilici dela pri konstituiranju TOZD v letu 1978 sedaj že ugotavljamo, da je zaživela dejavnost samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij in da se jača vloga delavcev pri odločanju o najbistvenejših zadevah pri delu in gospodarjenju v TOZD. Tudi kadrovsko pridobivamo nujno potrebne okrepitve, saj je bodoči razvoj TOZD že zelo dobro opredeljen. Gradimo novo livarno in v tej smeri izpolnjujemo začrtani srednjeročni program razvoja. Vsi delavci, tako tisti, ki so v livarni že od prvih začetkov proizvodnje v TGA, kot tudi mlajši, želimo dati čim večji prispevek pri sedanjem delu in pri ustvarjanju nove vrednosti proizvodnje v TGA. TOZD livarna Trbovlje: Od nastanka do jubileja TGA Kidričevo Ob 25-letnem jubileju TGA »Boris Kidrič« Kidričevo, se tudi delavci livarne v Trbovljah oziramo na prehojeno pot, ki se je začela v letu 1957. Temeljna organizacija livarna Trbovlje ima za seboj več različnih obdobij, katerih glavne značilnosti so: V letu 1957 je bilo z odlokom Občinskega ljudskega odbora Trbovlje, ustanovljeno podjetje z nazivom ELEK-TROSTANDARD TRBOVLJE. Podjetje, ki je bilo v stari o-puščeni rudniški zgradbi, je pričelo s proizvodnjo industrijskih pralnih strojev lastne proizvodnje, električnih kuhalnikov, električnih grelnih peči in mazalk v različnih izvedbah. V letu 1963, se je podjetje ELEKTROSTAN-izvodne prostore in se obenem preimenovalo v ELIT DARD preselilo v nove pro-TRBOVLJE — Elektrolivarska industrija Trbovlje. V tem času je prišlo tudi do spremembe proizvodnega programa, opuščena je bila proizvodnja pralnih strojev, električnih kuhalnikov in električnih grelcev. Razširjen je bil proizvodni program različnega elektroinstalacijske-ga materiala ter odlivanje barvnih kovin v pesek in ročne težave. Po sanaciji se je ELIT Trbovlje zašel v finančne teažve. Po sanaciji se je ELIT v letu 1970, združil z delovno organizacijo IBT TRBOVLJE. Z ozirom na to, da se je DO IBT TRBOVLJE pridružilo v tem času tudi podietje METALIJA TRBOVLJE, je prišlo do organizacije, oz. organiziranja nove te-mel|ne organizacij združenega dela IP, MiK — Industrijska proizvodnja, montaže in kooperacije, z delitvijo proizvonega programa in dela. Na podlagi delitve dela je bil v tem času v livarni ponovno spremenjen proizvodni program, tako, da je bua izvršena specializacija za odlivanje barvnih kovin v pesek in ročne kokile. V letu 1972 je bil izdelan projekt za izgradnjo nove livarne tlačnega liva. Nabavljenih je bilo 8 visokotlačnih livnih strojev in en nizkotlačni livni stroj. Ob spremenjenem tehnološkem konceptu je bilo opuščeno tudi uieva-nje barvnih kovin v pesek. Z izgradnjo livarne tlačnega liva, so se v takratni delovni enoti livarna, pričele poslovne težave, katerih posledica so bile vsakoletne izgube. V cilju dolgoročne sanacije poslovnih razmer, smo iskali različne možnosti. Po podrobni proučitvi takrat prisotnih sanacijskih možnosti, je bil izdelan in sprejet predlog za združitev livarne z delovno organizacijo Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo. Ro predhodnih razgovorih, so se z DO TGA, našle skupne stične točke, na podlagi katerih sta bila izdelana dva integracijska elaborata. Do združitve je prišlo 1.1. 1978. Če sedaj skušamo narediti približen obračun dveletnega dela livarne kot TOZD v DO TGA »Boris Kidrič« Kidričevo, lahko rečemo, da je bil v tem obdobju dosežen velik napredek. V letu 1978 se je količina proizvedenih odlitkov, v primerjavi z letom 1977, povečala za 71 %. Vrednost proizvodnje se je povečala za 73 %. Pri tem pa je stalež zaposlenih narasel za 14%. Tudi v letu 1979 je predvideno v primerjavi z letom 1978, znatno povečanje obsega poslovanja. Primerjalni podatki kažeio, da je livarna po združitvi s TGA Kidričevo, v letih 1978 in 1979, ne ie dosegla, ampak tudi presegla obseg dela, ki je bil začrtan za petletno obdobje 1976—80. V letu 1978 in 1979 so bila izvršena v livarno nova vlaganja in sicer za usposobitev orodjarne za tekoče vzdrževanje livarskih orodij in za povečanje livnih kapacitet. S celotno realizacijo do sedaj predvidenih in finančno pokritih vlaganj, bomo dosegli tudi prav rentabilnosti livarne. V času po združitvi so bili odpravljeni tudi vsi zunanji vzroki, ki so imeli pred združitvijo odločujoč vpliv na negativno poslovanje livarne. Pri odpravi zunanjih negativnih vzrokov, so v največji meri prispevale svoj delež strokovne službe DO TGA. Delavci livarne Trbovlje, se v sedanjem času nahajamo v situaciji, da je uspeh ali neuspeh poslovanja TOZD Livarne, izključno odvisen od našega lastnega dela in pri- zadevnosti. Da bomo zagotovili oz. izpolnjevali letni gospodarski načrt ter tudi širše poslovne programe, bo potrebno bistveno izboljšati odnos do dela in do delovne organizacije. Povečati bo potrebno ne samo kvaliteto dela, ampak tudi izkoristek delovnega časa, vsakega zaposlenega. Izredno škodljiv vpliv na poslovanje livarne ima visoka stopnja izostankov — bolniških in neupravičenih. Za delovno urejenost, disciplino in tudi za odnos do dela in za medsebojne odnose, bodo poleg vodstvenih delavcev, morale predvsem družbenopolitične organizacije storiti več, kot je to bilo do sedaj. Kljub težavam, ki jih mora temeljna organizacija s svojimi lastnimi silami obvladati, je za livarno podana zelo vzpodbudna poslovna perspektiva. Nahajamo se v času, ko se oblikujejo osnove za nov srednjeročni načrt razvoja v letih 1981 do 1985. Tudi v TOZD Livarna so že zbrani nekateri najosnovnejši podatki, ki kažejo, da bo v livarni v letu 1985, z 210 delavci proizvedenih 1700 ton livarske očiščenih odlitkov v vrednosti 130 milijonov din, računano po današnjih prodajnih cenah. Možnosti za realizacijo navedenega obsega poslovanja, so realno podane v livarni, pri čemer je treba posebno poudariti, da sedanji trend prodaje odlitkov kaže celo večje prodajne možnosti. kot so planirane v obsegu poslovanja livarne v letu 1985. V toku časa smo delavci TOZD livarne v Trbovljah, prišli do spoznanja, da proizvodnja in prodaja samo livarsko očiščenih odlitkov, ne zagotavlja zadostne akumulacije in poslovne rentabilnosti. Spričo tega razmišljamo o osvojitvi finalnih izdelkov, katerih osnova bi bili odlitki. Koncept finalizacije je ozko povezan oz. neposredno povezan tudi s programskimi hotenji celotne delovne organizacije. Za konkretiziranje koncepta finalizacije, so sicer že izoblikovani nekateri izdelki, vendar se celotno delo še nahaja v taki fazi, da še ni možno izdelati konkretnih razvojnih načrtov na tem področju. Oziraje se na prehojeno pot, posebno pa na dobo, ko smo delavci livarne» združili svoje delo z delom DO TGA v Kidričevem in obenem u-poštevaje poslovne možnosti, ki se nam nudijo, lahko zaključimo, da je pred našo temeljno organizacijo dobra razvojna perspektiva. Delavci TOZD livarne smo dolžni, da s svojimi prizadevanji, dobrim strokovnim, samoupravnim in družbenopolitičnim delom, v največji meri prispevamo svpj delež k nadaljnji poslovni krepitvi in k napredku lastne TOZD in DO pa tudi širše skupnosti. Ob tej priložnosti iskreno čestitamo vsem delavcem v DO TGA »Boris Kidrič« Kidričevo, za uspehe, dosežene v 25-letnem delu. Nova livarna Šamoterji v kalcinacijski peči TOZD vzdrže- vanje TOZD vzdrževanje v sedanji obliki obstaja od decembra 1973. Takrat je organizacija samostojne tOZD bila posledica ustavnih dopolnil. Istočasno je TOZD vzdrževanje z drugimi novonastalimi TOZD sklenila SS o združitvi v DO TGA »Boris Kidriči Kidričevo. Vzdrževanje kot dejavnost pa seveda obstoja že dalj časa. Prvi začetki segajo v obdobje, ko se je podjetje gradilo, in iz montažnih delavnic — strojne, elektro in mizarske, se je postopoma, v skladu s potrebami, razvilo takšno vzdrževanje, kot ga imamo danes. Organizacijska oblika tudi danes ni statična, dokončna, ampak se dalje razvija. Današnji čas je zelo dinamičen, na vseh področjih našega življenja, posebej pa v tehniki. Cele nove branže se razvijajo (npr. elektronika), in za praktično uporabo v proizvodnji so še kako uporabne. Logično je zato, da se prej ali slej v proizvodnji tudi dejansko začno uporabljati, to pa vsaj posledično pomeni, da se vzdrževalnlki morajo pripraviti za to, da bomo takšne nove pridobitve »ohranjali v stanju, sposobnem za proizvodnjo«. Posledično pravim zaradi tega, ker je- možna tudi druga pot, in ta je, biti strokovno tako močan, da v okviru obstoječih tehnoloških linij uvajaš, kot vzdrževalec, sodobnejše in s tem efikasnejše, boljše, cenejše ... rešitve. Temeljna organizacija združenega dela se razvija razen v strokovnem pogledu tudi v družbeno ekonomskem, saj poskuša v praksi realizirati tiste cilje, ki si jih celotna družba postavlja. Seveda pa tudi tu ne gre gladko in je včasih potrebno zelo dosti časa za razčiščevanje stvari, ki bi lahko šle hitreje, seveda če bi... No, kot povsod, je tudi tu očitno, da se marsikatera odlična zamisel zgrajena na predpostavki,' da smo ljudje vsi žreli, dobromisleči, požrtvovalni, tovariški, z visoko stopnjo zavesti in še ... počasneje realizira ravno zato, ker predpostavke ne ustrezajo vedno in v celoti dejanskemu stanju. Vendar se pa lahko reče, da tudi na tem področju ne mirujemo, in da gremo naprej. in zaradi tega razvoja na strokovno tehničnem, družbe-no-ekonomskem in drugih področjih, ki sicer res ni vedno tak, ko bi si ga želeli, pa vendarle Je, imamo danes temeljno organizacijo s približno 470 zaposlenimi v 4 področjih — strojno, elektro, gradbeno in avtomacija — v tehnološki ter operativni pripravi dela in skladišču. U-poštevajoč nekatere specifičnosti se ti ljudje z uspehom lotevajo vseh nalog, ki se pred njimi znajdejo, in jih rešujejo, v glavnem z lastnimi močmi. TOZD promet Konstituiranje temeljne organizacije PROMET je bilo izvedeno iz ugotovitev, da je smiselno imeti posebno službo v okviru DO TGA, ki bo prevzemala odgovornost in skrb za materialno poslovanje transportne dejavnosti. Smiselnost ustanovitve TOZD PROMET je dobila svojo potrditev v času od konstituiranja pa do danes, ko si le težko predstavljamo normalno transportno dejavnost brez takšne organizacijske oblike. TOZD PROMET opravlja storitve na področju notranjega in delno zunanjega transporta za potrebe ostalih TOZD vključenih v proizvòd-no-menjalni proces pridobivanja končnega proizvoda aluminija, ter v zadnjem času Tudi zunanjim naročnikom, saj je TOZD PROMET registriran tudi za to dejavnost. Organizacijska struktura TOZD je sestavljena tako, da pokriva storitve v cestnem prometu, železniškem prometu, ročnem transportu, delu z gradbenimi stroji in vzdrževanju lastnih delovnih sredstev in naprav. Organizacijski del cestnega prometa morda ne ustreza v celoti nazivu, ker se vsa dejavnost ne odvija po cesti , in v prometu kot bi to bilo moč sklepati. Za tipično dejavnost v cestnem prometu bi lahko smatrali prevoze z osebnimi avtomobili in prevoze s tovornimi vozili medtem, ko to ne moremo reči za dejavnost nakladanja in razkladanja z viličarji, dejavnost premeščanja surovin na deponijah (premog, pepel, boksit ipd.) z gradbenimi stroji ali vzdrževanja teh sredstev v lastni delavnici. Kot je razvidno, gre za dokaj široko področje transportne dejavnosti za katero posedujemo 3 tovorna vozila 6 t, 1 tovorno vozilo do 3 t, 1 vozilo za prevoz prehrane, 3 osebne avtomobile, 1 kombi bus za prevoz oseb, 6 viličarjev od 1,2 do 5 t, 3 nakladalce od 1,2 do 3 m3, 1 hidravlični bager POCLAIN, 2 traktorja s prikolicama in 1 buldožer. Omenjena delovna sredstva so združena v stroškovna mesta, njihova povprečna realizacija pa je: — tovornjaki do 12.000 ur letno — nakladalci do 11.000 ur letno — viličarji do 11.000 ur letno — osebni avtomobili do 120.000 letno. Vsa vozila in delovni stroji so garažirani v lastnih prostorih in vzdrževani v last- Pločevina nih delavnicah, kjer pa v zadnjem času vlagamo precej naporov, da uredimo probleme in razmere, ki so že precej zaskrbljujoči. Vzdrževanje se odvija v neprimernih prostorih in ob pomanjkanju osnovnega orodja, ga-ražiranje pa je proti vsem varnostnim predpisom. Za rešitev tega problema je bil izdelan investicijski program, ki pa žal ni bil ugodno sprejet pri združevalcih sredstev, saj si sam TOZD PROMET ob nizki akumulativnosti investicije v vrednosti 18. milj. din ne more privoščiti. Organizacijski del železniškega prometa pokriva področje transporta pa železnici, raztovora in utovora surovin ter repromateriala. Razpolagamo s 25 km industrijskega tira, eno diesel in dve parni vlečni lokomotivi, ki letno prepeljejo do 600.000 ton materiala, s čimer se u-vrščamo na drugo mesto u-porabnikov v Sloveniji. Za prevoz pepela, premoga in boksita posedujemo 120 vagonov. Za razna nakladalna in razkladalna dela imamo na razpolago tudi tirni žerjav »DEMAG«, ki je bil v letu 1979 generalno obnovljen in bo še služil v naslednjem srednjeročnem obdobju. Transport kot samostojna delovna skupina opravlja vsa transportna dela, ki se nanašajo na iztovor, premeščanje in utovor materiala. Ta skupina letno opravi približno 82.000 efektivnih ur. Poseben problem vam predstavljajo izvenplanska naročila, ki so zvečine sad nekoordiniranega dela med službami in proizvodnimi TOZD. Tako delo ima za posledico, da morajo delavci delati v podaljšanem delovnem času, ki povzroča TOZD PROMET dodatne stroške. Morda še podatek, da v TOZD PROMET združuje svoje delo približno 150 ljudi in, ki ustvarjajo letno preko 40.000.000 din prihodka. TOZD kontrola kvalitete Obletnice delovnih kolektivov pomenijo pregled prehojene poti in čas, ko si običajno zastavljamo nove delovne naloge, zato je prav, da ob jubileju TGA predstavimo tudi najmanjšo in obenem najmlajšo temeljno organizacijo združenega dela — kontrolo kvalitete. Temeljna organizacija združenega dela kontrola kvalitete je bila ustanovljena 11. 10. 1977, ko so delavci tedanjega sektorja kontrole kvalitete na podlagi zakona o združenem delu sklenili, da se organizirajo kot temeljna organizacija združenega dela Kontrola kvalitete. Do današnjih dni se je področje kontrole kvalitete razvijalo skozi različne faze in Iz žičarne nem na podlagi klasičnih a-nalitskih metod, se je razvila samostojna služba kontrole kvalitete, ki se je na osnovi zakona o združenem delu končno organizirala kot temeljna organizacija združenega dela. Organizacijsko je TOZD kontrola kvalitete razdeljena na sledeče organizacijske e-note: dov. Razen navedenih dejavnosti opravlja TOZD še kontrolo proizvodnega procesa, električne in ostale fizikalne meritve laboratorijsko raziskovalno delo, vhodno kontrolo kvalitete surovin, izhodno kontrolo kvalitete proizvodov in količinski prevzem surovin. Razvoj proizvodnih TOZD in TGA in zahteve trga glede kvalitete naših proizvodov postavlja pred kontrolo kvalitete vedno zahtevnejše naloge, ki jih le-ta lahko o-pravlja ob nenehnem lastnem razvoju. TOZD postavljajo proizvodni TOZD-i. Izgradnja nove tovarne za proizvodnjo aluminijskih proizvodov in rekonstrukcija e-lektrolize ter proizvodnja specialnih glinic zahtevata uvedbo novih sodobnih metod dela in ustanovitev novih oddelkov kot so mehanski in metalografski laboratorij. Za uspešno organizacijo dela v sedanjih in novih oddelkih pa je nujno potrebna kvalitetna laboratorijska oprema, ki jo je potrebno namestiti v ustreznih laboratorijskih prostorih. Poleg nabave nove laboratorijske opreme pa je ena najpomembnejših nalog v TOZD izboljšanje obstoječih delovnih pogojev zaposlenih. Zlitina z združevanjem sredstev delavci vseh tistih TOZD, za katere TOZD kontrola kvalitete opravlja vedno zahtevnejše naloge. Brez sodelovanja teh TOZD razvoja TOZD kvalitete kontrole kljub vloženim naporom delavcev v sami TOZD ni mogoče pričakovati. Za razvoj TOZD so poleg prostorov in opreme zelo pomembni tudi kvalitetni kadri. Danes je v TOZD kontrola kvalitete zaposlenih 68 delavcev in to predvsem s poklicno srednješolsko in visoko izobrazbo, sa raznolikost in zahtevnost dela zahteva kvalitetne in specializirane kadre. Vprašanju kadrov posvečamo v TOZD kontrola kvalitete posebno pozornost, kar se kaže predvsem v izvajanju štipendijske politike. Na poklicnih, srednjih in visokih šolah se šola 10 štipendistov. Poleg rednega šolanja pa imajo zaposleni v TOZD KK tudi možnost študija ob delu. Na koncu želimo poudariti, da smo s tem kratkim sestavkom želeli predstaviti TOZD kontrole kvalitete, katera dejavnost v marsikateri sredini v TGA še ni dovolj poznana, oziroma se z ozirom na pomen, ki ga ima premalo ceni. Pletenje mreže pri tem imelo tudi najrazličnejše organizacijske oblike. Od kemijskih laboratori-lev aluminija in glinice vključenih v posamezne proizvodne obrate oziroma takratne delovne enote, za katere so le-ti opravljali predvsem kemijsko kontrolo surovin in proizvodov ter kontrolo proizvodnega procesa, v giov- ai vhodna in izhodna kontrola b) laboratorij glinice c) laboratorij aluminija d) laboratorij za meritve e) vodstvo. . Glavna dejavnost TOZD kontrole kvalitete je kontrola kvalitete surovin in proizvo- Ko bo 25-letnici obratovanja TGA ocenjujemo dosežke v razvoju kontrole kvalitete lahko ugotovimo, da je bil v posameznih obdobjih prepočasen, in da ni v celoti sledil razvoju proizvodnih TOZD. Uporaba klasičnih analitskih metod v posameznih oddelkih vse do leta 1970 ni doživela posebnih sprememb. Šele z nabavo kvantometra s katerim je bila dana možnost hitre in eksaktne kontrole kvalitete aluminija in Al-zlitin v vsaki elektrolitski celici in livarni, je bu aose-žen kvaliteten premik v u-vajanuj sodobnih analitskih metod. Novo vzpodbudo za razvoj je dobila kontrola kvalitete s sprejemom srednjeročnega plana razvoja za obdobje 1976-1980 in z ustanovitvijo TOZD. V planu so jasno začrtani cilji, ki jih delavci TOZD želijo uresničiti do konca tega planskega obdobja. Do sedaj doseženi rezultati v izvaianiU piansKui naiuy Kažejo, da zaradi nekaterih neuresničljivih ciljev predvidenih v razvoju TGA tudi v TOZD kontrola kvalitete ne bomo uresničili najpomembnejše naloge, to je izgradnje novih laboratorijskih prostorov brez katerih ni mogoče več uspešno opravljati vedno novih, nalog, ki jih pred Navedena problematika predstavlja za TOZD kontrolo kvalitete veliko oviro za njen nadaljnji razvoj, zato delavci TOZD kontrole kvalitete pričakujejo, da jih bodo pri reševanju prostorske in pri nabavi nove opreme podprli Prepričani smo, da bo ta naša, čeprav skromna predstavitev omogočila širše spoznanje TOZD in njenih nalog. S tem pa bo tudi dosežen osnovni cilj, ki smo si ga zastavili ob pisanju tega sestavka. Dekantacija aluminij 7 Prvi aluminij je bil načrpan v elektrolizi B leta 1963. Foto: Zvonko Kozoderc Iz livarne Glinica leta 1964 Menjava ventila Pogled na glinico Montaža v glinici Iz strojne delavnice aluminij s Kidričevo 25 let proizvodnje Prisrčne čestitke, iskrena hvala in najboljše želje vsem, ki ste ustvarjali in oblikovali naših 25 let proizvodnje z delom, delovanjem na področju samoupravljanja, družbeno političnega in športnega življenja. — Samoupravni organi — Tovarniška konferenca sindikata — Osnovne organizacije ZK TGA — Konferenca ZSMS — Aktiv ZB NOV — Poslovodni organi — Krajevna skupnost in SZDL Kidričevo Aluminij Člani kolektiva iz Kidričevega so prejeli visoka odlikovanja Boris Kidrič Svečanost v Kidričevem Kidričevo, 21. nov. 1954 (Tanjug). Danes je slovesno začela obratovati tovarna glinice in aluminija. Med častnimi gosti so bili: člana zveznega izvršnega sveta Franq Leskošek ter Ivan Maček, predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Djuro Salaj, podpredsednik ljudske skupščine LR Slovenije dr. Ferdo Kozak, podpredsednik sveta Slovenije dr. Marjan Brecelj, sekretar izvršnega sveta Boris Kocjančič, Zdenka Kidrič in drugi. Po ogledu obratov je govoril podpredsednik izvršnega sveta dr. Marjan Brecelj. V svojem govoru je med drugim poudaril, da je začetek obratovanja tovarne glinice in aluminija v Kidričevem izreden uspeh za jugoslovansko gospodarstvo. Tovarna glinice in aluminija spada ne le med največje objekte v Sloveniji, marveč v vsej državi, že doslej so za gradnjo in o-premo investirali okrog 19 milijard dinarjev. Letna pro- izvodnja bo znašala spočetka 45 000 ton glinice in 15 000 ton aluminija, končna zmogljivost pa bo 90 000 ton glinice in 30 000 ton a-luminija. Pomanjkanje e-lektrične energije predstavlja največjo zapreko za redno obratovanje. Zaradi tega je potrebna hitra graditev začetih elektroenergetskih objektov: termoelektrarne v Šoštanju, hidroelektrarne v Vuhredu na Dravi in sistema akomula-cijskih elektrarn na Pohorju. V času poskusne proizvodnje so dobili v Kidričevem glinico in aluminij prvovrstne kakovosti. Računajo, da bodo do konca leta izdelali nekaj tisoč ton glinice in okoli 2000 ton a-luminija. S slovesnosti so poslali pozdravne brzojavke tov. Titu, predsedniku zvezne ljudske skupščine tov. Moši Pijade in predsedniku republiške ljudske skupščine Mihi Marinku. Slovenski poročevalec 22. 11. 1954 Javnost Je že v nedeljo, 14. nov. 1954 zvedela iz dnevnega časopisja, da so bili z ukazom predsednika FLRJ tov. Josipa Broza-Tita odlikovani za posebno požrtvovalno delo pri gradnji Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« v Kidirčevem in za vnemo v socialistični graditvi naše države. Z REDOM DELA II. STOPNJE tov. Stane Bizjak in tov. Franjo Grünfeld; Z REDOM DELA lil. STOPNJE tov. Stane Tonejc, Marjan Berlič, Mirko Golob, Milan Gregorič, Janez Kostanjevec, Rudi Majcen, Anton Kokol, Ivan Lajh, Jože Šegula in Stane Černe; Z MEDALJO DELA tov. Ferdo Zalar, Avgust Skrila, Albin Tomše, Ivan Jakomini, Maks Mele, Ljubo Komel], Alojz Vnuk, Ivan Elsner, Maks Jabolčnik in Zvonko Kostanjevec. Ptujski tednik 19. 11.1954 Odlitki Kalcinacijske peči T ovarna glinice od leta 1954 do danes Tovarna glinice je bila dograjena spomladi 1954.'Tehnologija proizvodnje glinice po stolpnem postopku je zahtevala mnogo fizičnega dela ter velike stroške surovin in energije. Hiter razvoj tehnologije v svetu je tudi nas prisilil, da smo spremenili tehnologijo. Z rekonstrukcijo in modernizacijo smo uvedli kontinuirani Bayer postopek. Prva faza rekonstrukcije je bila končana 1963. leta in je omogočila proizvodnjo 90.000 ton glinice na leto. V drugi fazi rekonstrukcije smo odpravili ozka grla v obratih vparilnice, bele filtrirnice in dekompozerjih ter tako zvišali kapaciteto tovarne glini2 ce preko 120.000 ton. Sodoben kontinuiran Bayer postopek nam je omogočil, da smo proizvodnjo v veliki meri avtomatizirali. Modernizacija in avtomatizacija sta v veliki meri odpravili težka fizična dela ter omogočili doseganje za tisti čas svetovno priznane normative potrošenih surovin. Kalcinacijske peči na generatorski plin smo predelali na mazut in v letu 1971 ustavili obrat plinarne. V istem letu smo tudi opustili sinter postopek, ki je služil za nadomeščanje alkalij. Od leta 1971 do danes smo v tehnologijo proizvodnje glinice uvedli mnogo manjših spremerà vse s ciljem zmanjšanja stroškov poslovanja. Rezultat takih prizadevanj je med drugim tudi zmanjšanje potrošnje premoga za 20.000 ton na leto. V zadnjih štirih letah smo naše moči preusmerili na področje specialnih glinic. Danes lahko trdimo, da smo usvojili tehnologijo celotnega asortimana specialnih glinic, saj bo v letošnjem letu zaključena investicija za mletje in separacijo specialnih glinic. Povdariti je potrebno, da smo zahtevno tehnologijo specialnih glinic usvojili sami brez nakupa tujega znanja. Razvoj proizvodnje glinice je v tesni povezavi z razvojem proizvodnje aluminija, zato že danes načrtujemo spremembo tehnologije glinice za proizvodnjo površinsko aktivne glinice za suhočišče-nje plinov v novi elektrolizi. Svoj razvoj pa načrtujemo tudi na področju kemije, predvsem na področju sintetičnih alumosilikatov. TOZD proiz- vodnja alumini- ja Obletnice delovnih kolektivov pogosto pomenijo pregled prehojene poti in čas, ko si zastavljamo nove delovne naloge. TOZD proizvodnja aluminija je nastala ob razformira-nju bivše TOZD tovarna aluminija v dve temeljni organizaciji. Po višini poslovnega sklada in vrednosti celotnega prihodka je med največji-mi v okviru delovne organizacije. Osnovna dejavnost temeljne organizacije je proizvodnja elektrolitskega aluminija in anodne mase. V elektrolizi A in B proizvedemo letno okrog 46.0001 primarnega aluminija, ki ga predajamo v livarno. V TOZD je zaposlenih približno 480 delavcev. Okoli 65% zaposlenih delavcev je polkvalifici-ranih oz. nekvalificiranih. Naj opišemo dosedanji razvoj naše .temeljne' organizacije združenega dela in na ta način predstavimo del celotnega kolektiva TGA, ali je pravilneje, če opišemo le ta trenutek in naše načrte? Bodo za bralca pomembnejši tehnični dosežki, opis proizvodnih obratov, organizacija, poslovni uspehi, ali je morda za bralca pomembnejši človek, ki je vsa ta leta ustvarjal z neomejeno voljo in trudom? Ali bomo dovolj objektivni pri opisovanju bistvenih, značilnosti naše temeljne organizacije združenega dela? Nedvomno je bil najbolj slavnosten trenutek, ko so nekega dne v novembru 1954. leta načrpali prve kilograme dragocene kovine — aluminija. Proizvodnja je naraščala iz meseca v mesec. Nabirale so se delovne izkušnje. Morda je pomembnejša prva rekonstrukcija e-lektrolitskih celic leta 1959 do 1960, zasnovana na lastnih izkušnjah, lastni ustvarjalnosti ljudi, nekdanjih kmečkih delavcev iz Dravskega polja, Haloz in Slovenskih goric. Izgradnja elektrolize B leta 1963 je bila naslednja stopnja v razvoju delovne organizacije. Povečana je bila zmogljivost na 40.000 ton aluminija letno. Modernejša gradnja in zasnova je omogočila izboljšanje delovnih pogojev in povečanje produktivnosti dela. Začetna potrošnja 25 delovnih ur na tono aluminija je bila znižana na manj kot' 16 delovnih ur. Po izgradnji nove elektrolize sledi druga rekonstrukcija stare elektrolize in ponovno izboljšanje proizvodno tehničnih kazalcev. S postopnim večanjem števila elektrolitskih celic v obratovanju in z intenzifikacijo je proizvodnja aluminija naraščala. Celoten delovni proces je tekel v izjemno težkih delovnih pogojih, katerega posledice se kažejo v veliki invalidnosti delavcev. V nekoliko milejši obliki so takšni delovni pogoji prisotni še danes v elektrolizi. V letu 1958 je bila zgrajena tovarna anodne mase za lastne potrebe v elektrolizah. Lastna proizvodnja anodne mase, ki tvori anodo elektrolitske celice, je predpogoj za optimizacijo proizvodnje. Ta tovarna je bila takrat povsem sodobna in visoko avtomatizirana. Obdobje po letu 1963 do leta 1973 pomeni stalno izpopolnjevanje tehnološkega procesa, modernizacijo, raziskovalno dejavnost, skratka iskanje notranjih rezerv. V usmerjevalnici so bili živo srebrni usmerniki zamenjani s silicijevimi. Za elektrolizo B je bila projektirana in preizkušena elektrolitska celica za tok 60—70 KA (12 enot), ki je uporabljala kupljene predpečene anodne bloke. Raziskave so dale dovolj dobre tehnične rezultate, vendar pa ekonomski kazalci niso bili ugodni. Lastna cena aluminija je bila zaradi visokih stroškov anode previsoka. V takšnih okoliščinah so bile v letu 1971—1972 raziskave usmerjene v izpopolnjevanje konstrukcije elektrolitske celice v elektrolizi B s Sčderbergovo anodo. Program je zajemal: — rekonstrukcijo anodnega dela elektrolitske celice — rekonstrukcijo katodnega dela elektrolitske celice — projektiranje in izdelavo specialnih strojev za rabo v elektrolizah — projektiranje in razvoj e-lektronskega krmilnega sistema — sanacijo sistema za zbiranje in pran|e plinov — dogradnjo novih el. celic na osnovi doseženih racionalizacij v porabi energije Obsežno aplikativno raziskovalno delo je, razen sanacije sistema za zbiran|e in pranje plinov, uspešno opravil, strokovni team delavcev TGA, ob sodelovanju raziskovalnih ustanov in firm iz SRS. V elektrolizi A v tem obdobju niso bile izvajane tako obsežne raziskave. Pre-izkušana je bila le elektrolitska celica enakega tipa kot v elektrolizi B, vendar pri drugačnih pogojih. Tehnološki zaostanek v razvoju je bil že prevelik, da bi z rea-lativno majhnimi vložki kapitala na osnovi lastnih projektov uspeli bistveno sanirati situacijo v tej elektrolizi. Ta elektroliza se je namreč po 20 letih obratovanja že bližala tehnični iztrošenosti, po tehnološki koncepciji pa je bila stara že več kot 35 let. Zato so bila prizadevanja usmerjena na pomoč tujih firm. K sodelovanju so bile povabljene skoraj vse poznane svetovne firme iz Madžarske, Italije, Francije, Švice (v letih 1974/72), Norveške, SSSR, ZDA (v letih 1974/79 in Japonske (v letu 1979). Rezultat skoraj 8-letnih raziskav o možnostih sanacije — rekonstrukcije elektrolize A, se kaže v predlogu, ki je izoblikovan v TGA. V objektu elektrolize A za ekonomsko upravičeno sanacijo proizvodnje primarnega aluminija ob pogoju, da morajo biti rešeni tudi mikroklimatski pogoji za delo, ni razpoložljivih tehničnih možnosti, če smo v letu 1970 še študirali možnost razširitve Söderbergovih anod, je v letu 1975 prišla z ozirom na vedno ostrejše zahteve v zvezi z delovnimi pogoji in varstvom okolja v ospredje tehnologija predpečene anode, jakosti toka nad 150 KA, zaprte izvedbe s sredinskim posluževanjem in računalniškim vodenjem. To tehnologijo so v srednjeročnem planu razvoja 1976—80 delavci v TGA potrdili kot sprejemljivo, saj edina predstavlja zagotovilo za dolgoročno doseganje ciljev: — nizke potroške električne energije in surovin kot o-snova za ekonomično poslovanje — visoka stopnja mehanizacije in avtomatizacije, ki pogojuje visoko storilnost dela — primerne delovne pogo|e in zadovoljivo zaščito o-kolja. DPD „Svoboda” Kidričevo Vzporedno z razvojem In rastjo tovarne se je razvijalo tudi kulturno življenje. Tako je bilo leta 1953 ustanovljeno delavsko prosvetno društvo »Svoboda«, ki je nastalo iz bivšega prosvetnega društva. Člani društva so bili v večini delavci tovarne, ki so po napornem delu iskali razvedrilo v sekcijah društva. Društvo je imelo v glavnem tri sekcije v katere so se vključevali delavci in to: pevsko, dramsko jn folklorno sekcijo. Zraven teh je pa še bila knjižnica in kino sekcija. Vse sekcije so delovale izredno dobro in dosegale vidne rezultate v domovini In celo izven nje. Posebno sta se izkazali pevska in folklorna sekcija. Slednja je gostovala skoraj po vsej Jugoslaviji in celo nastopala pred tov. Titom, ko je le ta obiskal Ptuj. Pevska in folklorna sekcija sta gostovali po Sloveniji, Hrvatski, zamejstvu pri koroških Slovencih, železar-jih v Leobnu in v Pragi. Tako je društvo opravljalo in opravlja svoje kulturno poslanstvo in uresničevalo naloge, ki so bile pred njo postavljene ob ustanovitvi. žal pa se je to v zadnjih dveh letih spremenilo, saj smo morali zapreti kino, ker ni bilo dovolj obiskovalcev in je postal nerentabilen. Tu se je predvsem pokazal velik vpliv televizije in oddaljenost dvorane. Društvo sl prizadeva, da bi ponovno odprlo kino, vendar je anketa, ki smo jo izvedli pokazala negativno mnenje prebivalcev do kino predstav. Zaradi pomanjkanja sredstev se je ločila od društva še pevska sekcija in odšla pod okrilje TGA. Tako danes pri društvu obstoja še folklorna In dramska sekcija, ter knjižnica. Kljub takšnemu stanju je želja vseh nas, ki opravljamo kulturno poslanstvo, da se čim več članov našega kolektiva in krajanov vključi v vrste katere koli sekcije pri društvu ali izven njega. Franc Vreže Delo in življenje organizacije ZK v TGA Tako kot se je razvijala naša tovarna — z večjimi ali manjšimi delovnimi uspehi — se je v ta razvoj vključevala tudi organizacija Zveze komunistov Slovenije v TGA. Člani Zveze komunistov so v družbenopolitičnem delovanju v kolektivu dosegli določene u-spehe in morali premagovati raznovrstne težave in konflikte, ki so se pojavljali v procesu proizvodnje, samoupravljanja in razvoja delovne organizacije. Da je bila dosežena taka razvojna pot, je to tudi odraz delovanja članstva Zveze komunistov v ZK in ostalih družbenopolitičnih organizacijah TGA, občine, republike in federacije. Organizacija Zveze komunistov v tovarni je vseskozi izpolnjevala vse tiste naloge, ki so jih narekovali kongresi ZKS in ZKJ, vzpodbude predsednika Tita in organov ZKS in ZKJ. E-den najpomembnejših deležev družbenopolitičnih organizacij TGA na področju samoupravnih odnosov je vsekakor ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela, združitev v sestavljeno organizacijo združenega dela in priključitev Livarne Trbovlje v OZD. S to ustavno preobrazbo — organiziranje delovne organizacije na TOZD in DSSS — je prišlo tudi do preobrazbe organizacije ZK v TGA, od enotne organiziranosti smo prešli na O-snovne organizacije ZK. Osnovna organizacija ZK je temeljna oblika organiziranja komunistov v TOZD in DS SS. V teh se člani ZK idejno, politično In a-kcijsko povezujejo — uresničujejo pravice in obveznosti, ki so skupne za vse člane Zveze komunistov Slovenile. Pri tem je pomembno, da se osnovne organizacije ZK borijo za od-lučujoči položaj in vlogo delavca v razvoju socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosih tovarne, če pogledamo številčno stanje vidimo, da je bilo leta 1964, 163 članov ZK TGA, leta 1974 je bilo 120 članov ZK, v letošnjem letu pa je v OOZK TOZD Tovarna glinice 27 članov, TOZD Proizvodnja aluminija 27 članov, TOZD Predelava aluminija 6 članov, TOZD Vzdrževanje 32 članov, TOZD Promet 13 članov, TOZD Kontrola kvalitete 5 članov inv DSSS 58 članov. Iz številčnosti članstva vidimo, da je to komaj nekaj več kot 8 odst. vseh zaposlenih; na tem področju obstoja še veliko možnosti, saj skozi vsa leta sprejemamo v ZK v TGA predvsem mlade, katerih priliv se bo ob naravni fluktuaciji še povečal. člani Zveze komunistov v TGA so bili skozi vsa le? ta proizvodnje glinice in aluminija v prvih vrstah ža progres in razvoj delovne organizacije, kritično in samokritično so ocenjevali svoje delo in delo organov v TGA in izven — to iz-pričanost bodo nadaljevali tudi pri vseh velikih ciljih bodočega dela in razvoja naše tovarne. Aktiv ZB TGA Aktiv ZB — NOV v TGA Kidričevo |e bil formiran 1954. leta, to |e v času, ko |e tovarna pričela s poizkusno proizvodnjo glinice in aluminlla. Pobudo za formiranje aktiva so dali takrat zaposleni člani ZB — NOV. predvsem člani ZK. Na prvem ustanovnem občnem zboru leta 1954 |e bil Izvoli en za predsednika aktiva tov. Ivan Veble, gradbeni tehnik vod|a gradbenega vzdrževanja. Po nepopolnih podatkih |e bilo v tem času zaposlenih 72 članov, ki so bili aktivni udeleženci v NOB, raznih partizanskih enotah, brigadah v Slovenili in drugih pokra|inah Sirom Jugoslavi-|8- Bil |e sprelet program dela a-ktlva. Aktiv |e bil v podjetju registriran kot vse ostale družbeno-po-lltične organlzacl|e. Ker je bilo takrat delavsko sa-moupravl|an|e v povollh In centralizirano (t. |. delavski svet. u-pravni odbor, org. ZK sindikat Its. so bili člani ZB aktivni delavci v vseh navedenih organizacijah. Povprečna starost takratnega članstva ob ustanovitvi |e bila 32 let Aktiv je bil ob ustanovitvi razen sindikalne organizacije številčno druga na|masovne|ša organizacija v TGA. Poleg partijske organizacije, katere desna roka |e bil aktiv ZB. so bili borci t. |. člani aktiva nosilci _ samoupravljanja, organizatorji udarniškega dela, skratka nosiici naprednih revolucionarnih ide|. Aktiv je Imel veliki ugled ne samo v delovni organizaciji TGA, temveč tudi Izven n|e. Aktivnost dela |e bila priznana tudi na občinskem odboru, k|er |e bil do skora| vedno zastopan s svojim predstavnikom. Aktiv so od ustanovitve do danes vodili: Prvo mandatno dobo — Ivan Veble, direktor opekarne Pragersko, Drugo mandatno dobo — Ernest Jamer, upokojenec Kidričevo, Tretjo mandatno dobo — Ljubo Komel, umrl 1979, četrto mandatno dobo — Albin Tomše, upokojenec Ptu|. ePto mandatno obdoble — Fra-n|o Lončarič, upoko|enec Ptuj, šesto mandatno dobo — Stane Lampič, upokojenec Kidričevo in Sedmo mandatno dobo — vodi organizacijo Franc Vreže. V vodstvu aktiva so od ustanovitve do danes sodelovali: Detlček Vili, upokojenec Mesarič Ludvik, Korpar Franc. Novak Franc, upoko|enec Sekan Rudi, umrl Černivec Fran|o, upokojenec Toplek Andrija, Malačič Ivica, Anžel Ludvik, Kokol Anton, upoko|enec čulibrk Peter, umrl Elsner Ivan, upokolenec Gradišnik Jože, upoko|enec. Od ustanovitve aktiva do danes se |e članstvo od takratnih 72 borcev zman|šalo na 30 članov. Torej smo organizacija, ki se man|ša iz leta v leto in bomo čez 5 let ostali brez aktiva ZB. želja nas borcev udeležencev NOB, ki smo še v kolektivu je, da s svo|lm delom ta zadn|a iota čimveč prispevamo k ureditvi nerešenih vprašanj naše delovne organizacije. Razvoj športa v TGA Med izgradn|o In prva leta obratovanja se ni dalo pravega povdarka rekreaciji, temveč samo kvalitetnejšemu športu kot |e: nogomet. odbojka, atletika in streljanje. Največ uspeha je i-mei NK »Aluminij«, saj se je leta 1966 uspel plasirati v drugo zvezno ligo. Vse druge panoge športa pa sò zaostajale. V vseh teh društvih so bili pretežno člani delovnega kolektiva. S športno rekreacijo se je začelo bolj organizirano leta 1964 in to s prijateljskimi srečanji med delovnimi organizacijami: IMPOL. RUŠE-TGA ter VARTEKS — TGA. Ta srečanja so postala tradicionalna, in so povečala interes med delavci do športa in rekreacije, saj je potrebno za takšna srečanja okrog 65 udeležencev v različnih športno rekreativnih panogah. Lahko bi bila še bolj masovna, če bi vključili še delavke teh delovnih organizacij. Bila so tudi občasna srečanja z delovnimi organizacijami iz Ptuja. Iz teh športnih srečanj so se razvile delavsko športne igre Ptuja. Sodelovali smo na vseh igrah in v vseh panogah, dosegali smo precejšnje uspehe saj smo bili večkratni prvaki. Posebne uspehe pa smo imeli v šahu in streljanju, šahisti so skoraj vsakoletni . občinski prvak, bili so polfinalisti v štajerski regiji za TITOV pokal, na delavski olimpiiadi Jugoslavije v Puli, pa so dosegli 39. mesto od 203 sodelujočih ekip ter največji uspeh prvaki Jugoslavije v svoji kategoriji na festivalu ša-histov za TITOV pokal. Podobne uspehe so imeli tudi naši strelci. Na pobudo delovne organizacije Tvornice lakih metala Šibenik in TGA Kidričevo leta 1972, so se začele vsakoletne delavsko športne igre »ALUMINIJAŠEV« Jugoslavije. Te Igre niso samo tekmovalnega značaja, temveč za spoznavanje krajev, običajev in ljudi med sebo| in povdarek na bratstvo in enotnost naših narodov. Igre se odvijajo vsako leto v drugem kraju, kjer se proizvaja aluminij. Na ta tekmovanja gredo najbol|ši delavci — tekmovalci. saj se čez celo leto odvijajo najrazličnejša tekmovanja na katerih se opravi selekcija. Tretja ALUM INI J ADA je bila leta 1974 pri nas v Kidričevem. Dosedanji uspehi so. bili zelo dobri, saj smo osvojili v trajno last prehodni pokal in smo zdaleč najboljša ekipa po skupai osvojenih točkah. Z novim ciklusom iger smo vključili tudi ženske ekipe. Z rekreacijo smo začeli ob o-tvoritvi novega bazena v Kidričevem in v Ptuju, saj ima vsak član kolektiva vstop v kopališče v Kidričevem brezplačen, v Ptuju pa regresiramo karte za kopališče. Prav tako regresiramo tudi smučanje na Pohorju in organiziramo smučarske izlete na slovenska smučišča. V Poreču imamo aktivno rekreacijo za delavce, ki delajo na delovnih mestih, kjer so delovni pogoji izredno težki. Ker so potrebe po športu in rekreaciji vse večje je nujno potrebno, da se v delovni organizaciji nekdo profesionalno ukvarja s to dejavnostjo, ker amatersko delo ni tako učinkovito. Miha KRAMBERGER aluminij 13 Obujeni spomini Katica Stupanova ss spominja: »Ko sem decembra 1950 prišla v Kidričevo, takratno Strnlšče, |e bil sneg in kra| se ml |e zdel puščoben. V tovarni sem začelo delati kot normirka. Pisarno smo Imeli v obratu vzdrževanja, ki |e bil tam. k|er stoji sedaj elektroliza A. Vse skupaj |e zgledalo kot kakšna gramoznica — pripravljali so temelje za halo A. Spominjam se, kako me |e šef. tovariš Vnuk, poslal normirat Izdelavo 30 m kotlov v dekompozerjih. Morala sem plezati po lestvi tudi v sam kotel in šele pozneje sem ugotovila, da |e bil to trik varilcev, ki so varili kotle in občudovali mo|e plezalne sposobnosti. Normirala sem tudi razkladanje separacij Iz vagonov. Ob mo|l prisotnosti so razkladali po predpisih. ko pa me ni bilo, so večkrat material kar skotalili po hlodih. Delala sem nato v pripravi dela In kot administratorka v strojni. Takrat je bilo še vse na karte In sem navadno malicala le kruh. Včasih sem šla v delavnico, pa je tovariš šerbela zaklical: »Ali ima kdo čebulo? Katica bi |o rada jedla!« Mislim, da smo se dobro razumeli. Ni bilo razlike med delavcem In nameščencem, vsi smo pridno delali, tudi udarniško, kadar je bilo potrebno. Stanovala sem v samskem bloku, sedani! stavbi Kra|evne skupnosti. Mladinci smo bili zelo aktivni, saj smo prejeli kot nagrado za udarniško delo klavir. radio, nešteto zastav in zastavic, kadar smo bili najboljši v delovni akciji, športnih In drugih tekmovanjih. Imeli smo svoj prostor, imenovan »rdeči kotiček« (sedanja pisarna Krajevne skupnosti). Tam so bile mize In stoli In seveda radio, ena stena je bila polna priznani in pokalov, last mladincev. Rdeči kotiček je bil skora| vedno zaseden. Po službi smo se tam sestajali. poslušali glasbo, igrali šah in razne druge igre. Gospodar prostora — mladinec — je skrbel, da |e bil Inventar na svojem mestu. Ob 22. uri smo prostor zaprli, le ob sobotah in nedeljah je bil kotiček odprt tudi do 24. ure. Družabno ž!vl|en|e je bilo pre-cej razgibano. Veselice so bile pogosto, vendar smo bolj peli kot pili. V kinodvorani so bile gledališke predstave, ki so |lh uprizarjali domači, zelo obiskane. Tudi tamburaši smo pridno vadili ter nato zaigrali v stari menzi na gradu za ples in razvedrilo. Nastopili smo tudi v okoliških vaseh. Dosti boli družabni smo bili, radi smo si pomagali, pa brez vprašanja ali bo delo plačano.« Tudi tovariš Anžel, ki |e prišel v Kidričevo (Strnlšče) 1947. leta, ima lepe spomine na začetek gradn|e. Stanoval je v Žabjeku In se vsak dan s kolesom vozil v službo. Pravi: »NI nam bilo težko delati udarniško, tudi po več dni zapored, če |e bilo potrebno. Radi smo hodili v službo. bili smo kot velika družina.« Anton Brglez, ki |e bil od samega začetka upravnik ekonomije, se rad spominja začetkov, ko |e sindikat delil prve nakaznice za radio aparate In dežnike; nekaterim je uspelo priti celo do kangama. Na ekonomi|i |e bilo vedno precej dela. Udarniško so pobirali krompir, pleli čebulo in veselje je bilo pogledati na travnik, ko |e nabrusilo kose kar 50 koscev naenkrat. Družbena prehrana |e bila u-rejena v menzi DUR (Delavsko uslužbenska restavracija) na gradu. Pripravljali so pristno domačo hrano in vedno sl lahko dobil repete. Sindikat je organiziral tudi nogometne tekme. Najbolj obiskane so bile takrat, ko so Igrali suhi proti debelim. Spomini so vsekakor In brez dvoma nekaj, kar nas lahko razveseli ali pa tudi razžalosti. neka| priletnega ali pa tudi o-tožnega — toda spomini so. Ko sem bil zadolžen, da pripravim tako mini reportažo o minulih spominih, sem se, priznam, znašel v nemali zagati. sa| je vseh, ki so gradili našo tovarno toliko, da se |e bilo zares težko odločiti kam. In kje koga poiskati, će bi bilo zvestih sodelavcev našega glasila dovolj, problema vsekakor ne bi bilo, tako pa leži taka odgovorna naloga predvsem na istih ljudeh, ki se trudijo, da bi bilo vse po predvidenem načrtu in programu, kl ga je spre|el UO. Za našo jubilejno številko sem hotel izluščiti vsaj neka| iz bo-delavcev, ki so grodiilumlhwy gatega |edra spominov naših delavcev, ki so gradili današnjo tovarno in. od katerih je mnogo ostalo zvestih tudi strojem, ki so jih oni montirali, žal pa je mnogo takih, ki so umrli in jim ob našem jubileju ne moremo seči v roke in jim čestitati ter se jim zahvaliti za vse kar so storili za nas, ki še danes delamo v tej tovarni in skušamo ustvariti člmveč dobrin v dobrobit samih nas ter podjetja in za uspešnost ptujski občini in SRS. Kakšni so bili pogoji dela v času gradn|e In kakšni so po-gojl danes je velika razlika, vsekakor pa je na|bol| Izvirno in primemo, da tisti, ki so tovarno gradili, tudi osebno povedo svoja mnenja oziroma svote spomine na tiste dni — na trenutke, ki so jih doživljali! Najpre| sem na delovnem mestu obiskal tovariša ADOLFA HERTIŠA, ki |e že leta 1946 pričel delati na izgradn|! tovarne. Ko sem mu povedal za ka| gre je povedal takole: »Prišel sem v podjetje leta 1946. Takrat sem delal na anti-korozijskih delih — to je na zaščitnih premazih raznih konstrukcij. živo ml |e v spominu to kako sva delala skupaj z JANKOM ŽURANOM. ki |e danes skladiščnik v skladišču TOZD tovarne glinice. Kakšna je razlika v delu takrat In danes, predvsem kar se tiče varstva pri delu, saj sva se takrat kratko-malo sprehajala po raznih konstrukcijah. Ja, ja. danes |e to vse drugače In mnogi še vedno noče|o vedeti kaj se pravi varstvo pri delu. Po odsluženju kadrovskega roka v JLA sem se vrnil in delal kot transportni delavec. Bil sem v raznih skupinah, k|er je pač takrat bila potreba, saj je bila montaža. Seveda sem ponosen ker sem sodeloval tudi pri prižigu prvih dvajsetih peči v elektrolizi — hala A, sa| se je prav takrat odprla nova e-poha tudi za ptu|sko občino, za nerazvito območje. Moja na|-večja želja je, da bi se nekateri obrati modernizirali In. da bi tudi sam lahko čimveč doprinesel prav tako kot v času gradnje In montaže.« Povemo na| še to, da |e tov. Adolf sodeloval tudi v raznih samoupravnih organih In, da |e marljiv ter vesten delavec. Tovarišica JOŽEFA FIRBAS (v glinici |o vsi dobro poznamo kot Pepco), je v začetku, ko sem povedal ka| bi se rad pogovarjal z njo, bila malce iznenađena, sa| je dejala, da |e to že dolgo let In, da se mora spomniti tistih dni izgradnje. Ko je pobrskala malce po svojih spominih |e delala: »V podjetje sem prišla leta 1949. Takratne moje želje so bile različne, kar je tudi razuml|lvo. saj se vsak želi člmboll usposobiti in, da se pozneje tudi po tem ceni n|egovo delo. Imela sem kra|-šo prekinitev, nakar sem se ponovno zaposlila leta 1952. Seveda sem resnično ponosna, da sem ena Izmed tistih, ki so pomagali pri gradn|l naše tovarne. Delala sem na raznih področ|ih, tako v planskem oddelku, v prometu, v laboratoriju, telefonski centrali, v takratni stanovanjski skupnosti, bila sem tudi tajnica takratnega direktorja tovariša Stoparja. Vsekakor mi je v spominu čas, ki sem ga preživela kot delavka v izolaterski skupini, kar ml pomeni doprinos pri gradnji. Od leta 1960 delam v današnji TOZD tovarna glinice. kako delo opravljam pa veste.« Tovarišica Pepca je s tem končala |az pa se še nisem zadovoljil z vsemi odgovori. In ker zaradi skromnosti ni hotela povedati ka| več o sebi. mi naj bralci oprostijo, če dodam še nekaj vrstic. Vsi, ki z njo delamo že vrsto let. vemo, da |e bila večkrat aktivna v samoupravnih organih od takratnega upravnega odbora. DS pa do današnje tajnice ogranov samoupravljanja. kjer marljivo ter odgovorno opravlja svo|e delo. Eden Izmed tistih, ki so prav tako marljivo pomagali graditi našo današnjo tovarno |e bil tudi naš znani »Pišta« ali bolje rečeno STEFAN DONČEC preddelavec v glinici — beli del. Povedal |e takole: »Kot mnogi drugi sem tudi |az prišel v podjetje leta 1949. Na|pre| sem se zaposlil v mizarski delavnici, pozneje pa je potreba narekovala nova dela in sem se tako vključil v montažo. Pomagal sem z ostalimi sodelavci pri montaži dekompozerjev, kalcinacl|sklh peči in ostalih pogonskih naprav v glinici, delal pa sem skupa| s tovarišem Stankom Kovačecom, ki še danes aktivno dela v TOZD glinice ter z nekaterimi že umrlimi tovariši, kot so Lašič, Hertiš, Ljubo Komel ter še nekateri drugi. Kako smo takrat delali? Bil sem eden Izmed tistih, ki |e prvi spustil lug za proizvodnjo glinice, nosil pa sem tudi hidrat za cepivo v dekompozerjih, vendar takrat na takozvanih »tragah«. kot jih poznalo še vedno na kmetih ko betonirajo. Težki so bili takrat dnevi In časi, toda povem lahko, da sem ponosen, saj nas je takratno tovarištvo se kako povezalo In utrdilo. In kako bi si želel, da bi tudi naši današnji novi delavci spoštovali naše minulo delo in. da bi nas posnemali, čeprav Imamo danes dosti bolj ugodne pogoje za varno In nemoteno delo.« In, če spet pristavim svo| lonček, naj povem to, kar je »Pišta« zamolčal, da je bil večkrat a-ktlvno vključen v delo samoupravnih organov, da |e bil predsednik v raznih organih samoupravljanja (komisije In odbori), da je zvest in aktiven član ZKS In kar je najbolj značilno, da kljub svoji bolezni (ki je pred sodelavci ne želi pokazati) izredno pridno opravila svo|e delo, kar je tudi eden izmed vzrokov. da je med svolimi delavci Izredno priljubljen, sa| je ob vsakem času pripravljen pomagati tako z nasveti, kot tudi z osebno pomoč|o pri fizičnem delu. Od našega sodelavca Stanka Perka, sem dobil zapis pogovora med njim In tovarišem SREĆKOM PREMUŽIČEM iz anodne mase. Seveda sem želel, da bi tovariš Perko obiskal še nekatere delavce v TOZD tovarne a-luminija. bodisi predelava ali proizvodnja, vendar sem žal dobil le ta zapis: »V podjetje sem prišel že v času izgradnje, vendar sem pozneje odšel na odslužen|e vojaškega roka v JLA. Po vrnitvi sem se ponovno zaposlil v TGA (izgradnja tovarne anodne mase).« Povdaril je, da |e že leta 1953 pomagal graditi tovarno In tako smatra, da je v njej tudi njegov delež. Rekel |e, da je ponosen in srečen, da |e dočakal tak jubilej kot je 25 let obratovanja in, da mu prav zato ni niti malo žal vseh tistih ur in trenutkov, ki jih |e vložil v času gradn|e. Kot ostali tudi on želi, da bi čimprel prišlo do modernizacije nekaterih obratov (gradnja nove elektrolize) — kajti tradicija proizvajalcev aluminija na dravskem pol|u se mora nadaljevati In to vseboll u-spešno. O aktivnosti tovariša Srečka bi lahko govorili na dolgo In široko, predvsem tisti, ki smo z njim skupaj delali v sindikatih In samoupravnih organih ter v KS. Toda, če že kaj govorimo o aktivnostih, potem na| bo ocena za njihovo delo prav n|lhova aktivnost. To pa res velja za prav vse, ki smo jih lahko omenili v tej mini anketi ali bol|e rečeno v prazničnem mini intervjuju. Mnogo je še takih, ki bi jih lahko obiskali, da bi nam povedali svoje vtise. Mnogi bi lahko povedali morda še ka| več. Morda bi moj zapis bil še popolne|ši, če bi hoteli vsi, ki sem jih obiskal in prosil za njihov prispevek, povedati svoje spomine, bodisi take ali drugačne iz časov izgradnje, vendar so nekateri smo’rali, da njihove !z|ave niso potrebne oziroma, da ne želijo biti predmet v glasilu, da bi |ih pozneje sodelavci ogovarjali. Smatram, da temu ne bi bilo tako, sa| bi prav s svolimi izjavami in opisi spominov na tiste čase lahko našim današn|lm generacijam razkrili marsikaj. Ker me je krepko pestil čas za ta zapis, mi ni bilo možno obiskati še mnogih naših sodelavcev In sodelavk, ki bi bili pripravljeni tudi kaj več povedati o svojih doživljajih v tistih časih, ko se je dejansko kovala oziroma gradila naša današn|ost. Mnoga Imena so Izostala nezapisana ob četrtstoletnlcl obratovanja, vendar sem prepričan, da mi bodo vsi oprostili, kajti zares težko |e poiskati vse in lih tudi predstaviti. Njihovo delo pa zato ni niti najmanj man| cenjeno, kot tistih s katerimi smo kraml|all, saj so doprinesli enak (če ne morda celo večji delež pri gradnji) doprinos za današnjico. Mo| zapis ob prazniku. je namenjen želji, da bi ob tem našem skupnem |ublle|u o-budili spomine na tiste dni Izgradnje. da bi enako skupno sodelovali na vseh področllh v vseh TOZD In DSSS, ter. da bi nam naši skupni rezultati tudi nekaj pomenili. Srčne ter zares Iskrene čestitke vsem tistim, ki so pomagali graditi našo tovarno. Srčna nva-la vsem, ki so kakorkoli doprinesli svoj delež v tej tovarni in zares prijetno praznovanje našega jubileja. Na|večja In na|bol| Iskrena čestitka ob našem jubileju pa bo vsekakor naša skupna prizadevnost, za bodoče še večje uspehe na področju proizvodnje kot tudi na področ|u samoupravnih odnosov. Franc MEŠKO Gradnja glinice aluminij m V letu 1968 smo zamenjali živosrebrne usmernike s silicijevimi in s tem smo izboljšali izkoristek usmerjanja Živosrebrni usmerniki Silicijevi usmerniki Š kompenzacijsko napravo letno prihranimo milijardo starih din Iz skladišča aluminija Elektroliza A nekoč 'Elektroliza A Od leta 1970 do leta 1976 smo imeli v pogonu 12 poskusnih peči na pred-pečeno anodo Elektroliza A danes Peč v elektrolizi A Elektroliza B leta 1964 Elektroliza B danes Trboveljska livarna Iz livarne v Trbovljah aluminij 9 Zgodovinski pregled TGA skozi 25 let V Kidričevem proizvajamo aluminij že 25 let. Zgodovinski razvoj tovarne je pa še nekoliko daljši. Tovarno glinice je na tem območju začel graditi nemški trust Vereinigte Aluminium Werke med drugo svetovno vojno in sicer že leta 1942. Tovarna je bila locirana na tem mestu zaradi primernega terena, ravnine, ki ni primerna za gojenje poljskih kultur, medtem ko je teren primeren glede na obtežbo objektov. Pri lokaciji se je računalo na surovinsko bazo in sicer na madžarske boksite in premog iz Zasavja, kar vse je» možno dovažati po železnici. Teren je bil pripravljen za gradnjo tovarne glinice z letno kapaciteto od 160 do 180.000 ton. Zaradi kritičnega stanja nemške industrije se je pričela gradnja objektov za kapaciteto 90.000 ton glinice. V letu 1945 je bilo dograjenih cca 70% objektov, opreme je pa bilo dobavljeno približno 5 %. Od leta 1945 se investicijska dela niso nadaljevala. Po boksitnem sporazumu z Madžarsko leta 1947 se je predvidela tudi gradnja lastne tovarne aluminija — elektrolize v Kidričevem; od leta 1950 do leta 1952 pa zgraditev tovarne glinice, vendar je prišlo do prekinitve tega sporazuma. Kljub temu se je delo na gradbišču intenzivno nadaljevalo: dograjevala se je tovarna glinice s kapaciteto 45.000 ton in tovarna aluminija s kapaciteto 15.000 ton surovega'aluminija. Vzporedno z gradnjo tovarne se je začela gradnja stanovanjskih blokov v naselju, samskih domov in restavracije. Po sprejemu zakona o predaji državnih gospodarskih podjetij v upravljanje delovnim kolektivom, se je že v času gradnje uveljavljalo delavsko samoupravljanje, prvi delavski svet je bil izvoljen že poleti 1950. leta. Od leta 1954 dalje nastopi obdobje redne proizvodnje. V letu 1955 je že bilo proizvedeno preko 8.000 ton aluminija in 33.600 ton glinice. Proizvodnja je postopoma vsako leto rastla. Leta 1958 so bile dosežene v proizvodnji optimalne kapacitete; istega leta pa je pričela obratovati tudi takrat najbolj avtomatizirana tovarna pri nas,, t. j. tovarna anodné mase: V tem letu je bilo proizvedeno 16.800 ton aluminija in 43.700 ton glinice. Nadaljnje razdobje in sicer od leta 1960 lahko označimo kot razdobje izpopolnjevanja tehnološkega procesa brez sprememb obstoječih o-snovnih sredstev in priprava na pričetek gradnje druge faze. Izboljšave — tako imenovana normalizacija — v tehnološkem postopku zvišajo proizvodnjo v tovarni glinice za 27% v tovarni aluminija pa 17 %. Stolpni postopek proizvodnje glinice — primaren le za eksploatacijo slabših vrst boksitov se je izkazal kot neekonomičen in ni zagotavljal možnosti uspešnega vključevanja v svetovni trg. Tudi proizvodnja aluminija v obstoječih elektrolitskih pečeh je razmeroma draga. Vse to je privedlo do sklepa, da je prišlo do odločitve za izgradnjo II faze glinice s katero se je povečala proizvodnja za 100% ob zamenjavi stolpnega postopka z avtomatiziranim Bayerjevim postopkom, Nadalje je bilo sklenjeno, da je pristopiti h gradnji nove elektrolize v tovarni aluminija z modernejšimi elektrolitskimi pečmi, sedanja hala B. Razdobje od leta 1961 do 1964 označujemo l