d o s t a v e к K R O N Č E V I Č E V I O P A Z K I O I S T R S K I H G O V O R I H V zvezi z Logar jevo študijo Slovenski gooori o Istri in njih geneza (SR X I I I . 1961/62, 88—97) je Nikola Rončevic objavi l v pre j šn j i številki Slavist ične revi je (XV. 1967. 335—336) notico Dodatak študiji Tineta Logara >Slooenski go- oori p Istri«, v kateri opozar ja na Ribaričevo delo Razmještaj južnoslooenskili dijalekata na poluotoku Istri (SDZb IX, 1940, 1—207), ki ga T ine Logar pri svojem opisu ne upošteva. Ker j e Ribaričevo delo izšlo tik pred začetkom voj- ne. se zdi N. Rončeviču razumlj ivo, da ga j e le malokdo opazil. Vendar se mu zdi. da bi ga bilo treba vsekakor omeniti, zato j e to storil on, in sicer iz treli razlogov (navajam okra jšano) : 1. Ker j e to obsežno delo, ki se ozira tudi na slovenske govore. 1. Ker j e bilo napisano dolgo pred objavo in so ga mnogi lingvisti lahko spoznali še v rokopisu — med temi naj bi bil Malecki . 3. Ker j e Ribar ič deset let služboval v Mariboru in bil pr i ja te l j Slovencev, misli, da •i po toj liniji . . . da je red da ga Slavist ična revi ja spomene«. Pr iznat i je treba, da Ribaričevo delo tudi za Slovence ni nepomembno, čeprav j e pravzaprav opis govoru Vodic, ki so (pretežno) štokavska naselbina v hrvaškem delu Cičar i je . V uvodnem poglavju se namreč dotika med drugim tudi slovenskih in prehodnih slovenskohrvaških govorov. Za nas j e pomemben zlasti zaradi zanimivih iu dobrih podatkov pri opisu tistih govorov, ki so na hrvaški strani, pa imajo slovensko osnovo (tj. buzetskega in slumskega). Da- našnja narodnostna meja namreč ne poteka povsem po narečni oz. jezikovni, tako da imamo nekatere kra je , ki imajo v osnovi slovenski govor, na hrvaški strani in deloma tudi obratno. O teh govorih pa v Logarjevi študij i seveda ni govora (poleg R ibar i ča jili je obravnaval še Malecki in v zadnjem času tudi P. Ivič). Razen tega je za nas pomembno Se gradivo o slovenskem vplivu na čakavske in štokavske istrske govore, a dobra j e tudi Ribar iceva razmejitev med čičkini dialektom in nareč jem po Brkinih (potrebni so bili le malenkostni popravki) . K poznavanju povsem slovenskih govorov Istre pa Ribaričev do- prinos ni pomemben. Le na dveh straneh in pol (7—9) j e nadrobl jenih nekuj opazk o f , polglasniku, sonantnem /, refleksih za t>. u, palatalnciu r in g, ki so podane nesistematično in večinoma brez razlage. Razlage, kolikor jih je in kolikor se t ičejo slovenščine, navadno niso posrečene, npr. govor po Brkinih in it predstavl ja nadal jevanje komenskega govora (tj. S trekl jevega Görzer Mit- tclkarstdialekt) , у prišteva k narečnim pojavom, ki tvori jo prehod k severni čakuvščini , iu tudi slovensko gradivo ni povsem zanesljivo, ker Ribar ič ni ločil dvojnih kvalitet v diftongih (oipru : џгјегпе) iu diftong uo (иэ) po Brkinih je slišal kot zelo ozek o. Pri opisu karakterist ičnih značilnosti slovenskih jugoza- 540 K Rončevičevi opazki o istrskih govorih (J. Rigler) hodnih dialektov — če ne upoštevamo prehodnih — torej R ibar ič ni pomem- ben. Bilo pa bi ga treba nava ja t i zaradi popolnosti. Kako j e bilo z uporab l j an jem Ribar ičevega dela, ko j e bilo še v rokopisu, j e težko reči. Tesnière v Atlas linguistique omen ja R ibar ičeve podatke in m e j a č ičkega dialekta proti govoru po Brkinih se na Tesnièrovi kart i u j ema z Riba- ricevim opisom. Nasprotno pa se ista me ja pri Maleckem ne u jema z Ribar i - čem. Tudi pri drugih stvareh ni mogoče opaziti kake odvisnosti Maleekega od Ribariča , tako da j e nekoliko preoster stavek, ki ga beremo pri N. Rončeviču: Pokojni R i b a r i č govorio je da je njegovu rukopisnu radn ju iniao u r u k a m a i Maleeki (sada takoder pokojni) te da se n j o m i poslužio, premda to Malecki ne spominje.c Ribar iču smo Slovenci nedvomno hvaležni za njegovo delo. zanimanje in še zlasti za njegovo znanstveno objektivnost , ki jo je v delu pokazal, čeprav se vidi, da mu j e bila pr i l jub l j ena ide ja o enem južnoslovanskem jeziku in narodu (prim. sir. 12). In čeprav samostojne ocene Ribar ičevo delo pri Slovencih ni doživelo, čisto mimo slovenske l ingvistike ni šlo. V č lanku O suponiranem slovenskem, brkinskem dialektu (Rocznik S lawis tyczny X X I , 1960. 27—35) sein Ribaričeve ugotovitve, kolikor se nanaša jo na severni del slovenskih istrskih govorov, upošteval, nekatere potrdil in druge korigiral ter omenil tudi Riba- ričevo vlogo pri določanju meje č ičkega dialekta v Tesnièrovem Atlasu. T o in še podatke za slumski in lmzetski govor sem upošteval tudi v knj igi Južnono- tranjski govori (zlasti na str. 1 0 — _ J• Rigler