PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
pnmorski
M	dnevnik
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) Tlx 460894 PD I
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIV. št. 46 (12.984)
Trst, sobota, 27. februarja 1988
V Erevanu se nadaljujejo demonstracije za priključitev avtonomnega okrožja
»Nagorni-Karabah, ne bomo te zapustili« Armenci preslišali poziv Gorbačova
Stavke in množični shodi v glavnem mestu Armenske SSR, ki ga obdajajo elitne motorizirane enote sovjetske vojske - Novinarji zahtevajo pravico do glasnosti v informaciji
MOSKVA — Nacionalistične demonstracije v Armenski SSR se nadaljujejo, kljub pozivu generalnega tajnika KPSZ Mihaila Gorbačova, naj se demonstranti pomirijo in naj žgoče vprašanje priključitve avtonomnega okrožja Nagorni-Karabah prepustijo Posebnemu planumu KP SZ. Mihail Gorbačov je o armenski aferi nastopil v prvi osebi in podpisal po-zjv, ki so ga prebrali na armenskem radiju in televiziji. Gorbačov je pozval Armence naj se »konstruktivno lotijo vprašanja«, ki ga bodo morali rešiti »v duhu ustaljene tradicije ter po narodnostnih načelih Leninove politike«. Neposlušnost Armencev, ki so Gorbačovu odgovorili z vzkliki »Nagorni-Karabah, ne bomo te zapustili«, bi lahko nedvomno prizadela ugled sovjetskega voditelja, ki je zgradil svoj mednarodni sloves na perestrojki in glasnosti.
Obe politični izbiri sta bili že večkrat deležni Kritik, armensko vprašanje pa je menda po Afganistanu najbolj zahteven vozel, ki ga bo moral Gorba-COv odmotati »v javnosti«. Zaenkrat je sila nelagod-110 zatišje nekoliko oškodovalo načelo glasnosti, saj Je.sovjetski tisk izredno skopo poročal o narodnostih zdrahah, ki tarejo Armensko in sosednjo Azer-“ajdžansko SSR. Razlog medrepubliškega trenja tiči T. avtonomnem okrožju Nagorni-Karabah, kjer je veglia prebivalstva Armencev, in ga Armenija zahteva Okraj se geografsko sicer nahaja v neposredni mižini armenske republike, okoli in okoli pa ga obdaja azerbajdžansko ozemlje. (V Azerbajdžanski SSR ® nahaja tudi avtonomna socialistična republika ahičevan, ki meji z Armensko SSR in Turčijo, spa-
da pa pod krajevno in politično upravo Azerbajd-žanske SSR).
Globoki nadornostni čut Armencev je zdaj izbruhnil — nedvomno tudi prav po zaslugi glasnosti — v glavnem mestu Erevanu, pa tudi v drugih manjših središčih, celo v najbolj zakotnih goratih predelih, kot trdijo armenski disidenti. Približno milijon Armencev naj bi se včeraj zbralo v Erevanu, iz improviziranih govorniških odrov pa so voditelji »uporniških komitejev« vabili demonstrante, naj ostanejo na ulicah, dokler ne bodo »dobili« Nagorni-Karabah. V odprtem nesoglasju z Moskvo so tudi novinarji armenske televizij e, ki so prostovoljno dali na razpolago svoje tehnične- strukture demonstrantom, in so zagrozili s stavko, če jim ne bodo iz Moskve omogočili novinarsko kritje uporov.
Demonstracije naj bi potekale v »najlepšem redu«, trdijo uradna poročila, v odprtem nasprotju z izjavami, ki jih je predsinočnjim dal član tajništva KP SZ Dolgih. V intervjuju za televizijo je namreč izjavil, da je bilo v okraju Nagorni-Karabah »žal nekaj žrtev«. Ozračje je vsekakor napeto, če ne drugega zaradi nezaželjene družbe elitnih motoriziranih vojaških enot, ki so že drugo noč prespali v neposredni bližini Erevana. Obdani z vojaško stražo, ki sicer še ni posegla, so demonstranti menda še vedno trdno prepričani o svoji pravici, do zahteve po okraju Nagorni-Karabah. V Erevanu, kjer se je razvilo jedro demonstracije, je mirno. V prehrambeni industriji poteka delo nemoteno, prav tako so zagotovili dobavo živil in drugih osnovnih. Reden je tudi avto-
busni promet in dobava električnega toka. Stavke so namreč omejene na področja, ki niso življenjskega pomena.
Iz Armenske SSR je protest že prodrl do Moskve, kjer je bila včeraj na obisku pesnica Silva Kaputik-jan, članica ljudskega komiteja na čelu armenskih demonstracij. V Moskvo je prišla kot glasnik Gibanja za narodno samoodločbo Armencev, po nepotrjenih vesteh pa bi jo lahko že danes sprejel Mihail Gorbačov. Armenske denomstracije je spremljala vrsta sorodnih solidarnostnih akcij Armencev, ki žive raztreseni po Evropi. V Parizu se je nekaj sto Armencev zbralo pred sovjetsko ambasado, veleposlanik pa jih ni hotel sprejeti.
Dva dni brez časopisov
RIM — Sindikat novinarjev (FNSI) je proglasil 48-urno stavko novinarjev, tako da ne bo jutri in pojutrišnjem izšel noben dnevnik. Sindikat hoče s to stavkovno akcijo protestirati proti založnikom, ki na razgovorih za obnovitev delovne pogodbe novinarjev niso še pokazali konkretne volje za stvarni potek pogajanj.
Prihodnja številka Primorskega dnevnika bo izšla v torek, 1. marca. V ponedeljek pa ne bo televizijskih in radijskih poročil.
Shultzev obisk v znamenju hudega nasilja
JERUZALEM — Obisk ameriškega državnega sekretarja Georgea Shullza v Izraelu poteka v znamenju nasilja in velikih neredov. Ponovno so padle štiri žrtve med Palestinci. Med ubitimi sta tudi neki 14-letni deček, ki so ga ubili na področju Gaze, in neka 55-let-na ženska, ki je zaradi poškodb umrla v bolnišnici v Nablusu.
Prav grozljive pa so bile podobe, ki jih je včeraj predvajala italijanska državna televizija. Štirje izraelski vojaki so na okruten način mučili dva Palestinca, višek okrutnosti pa so nedvomno dosegli s tem, da so enemu od Palestincev skušali s kamnom zlomiti roko. Izraelske oblasti so sicer že včeraj sporočile, da so vse štiri vojake zaprli in da jim bo sodilo vojaško sodišče, toda to verjetno ne bo dosti prispevalo k temu, da bi se vse bolj negativna slika Izraela v očeh širše svetovne javnosti spremenila.
Po vseh teh podobah in stalnih poročilih o vse ostrejših spopadih na zasedenih arabskih ozemljih se zdijo skoraj paradoksalna prizadevanja politikov, ki ponujajo take ali drugačne načrte za mirno rešitev.
Zato je skoraj razumljivo, da Shultz s pogovori z vedno bolj sprtimi izraelskimi politiki in s televizijskimi pozivi Palestincem ni prepričal obeh sprtih strani, da je ameriški mirovni načrt najprimernejši za rešitev palestinskega vprašanja. Podobne vesti pa lahko pričakujemo tudi iz Damaska, kamor bo Shultz prispel danes.
Nove telefonske številke Primorskega dnevnika
Jutri, 28. februarja, bodo zamenjali telefonsko centralo Primorskega dnevnika in Založništva tržaškega tiska. Upamo, da bodo tako odpadle težave, ki so nam že nalj časa povzročale velike skrbi, faj se je včasih dogajalo, da je bilo uredništvo Primorskega dnevnika praktično odrezano od syeta. Nove telefonske številke, ki t1« objavljamo spodaj, stopijo v Veljavo v ponedeljek, 29. februarja 1988.
Primorski dnevnik	7796600
A9encija Alpe-Adria	7796600
Ekspedit	7796610
Mali oglasi	7796611
videoest	7796622
Graiicenter	7796633
knjižne izdaje	7796644
Knjigovodstvo	7796655
Distribucija listov	7796666
import-export	7796677
Publiest	7796688
Direkcija ZTT	7796699
Uspeh jugoslovanske diplomacije ob zadnjih manjšinskih zapletih
S kompromisnim dokumentom se je končala ministrska konferenca balkanskih držav
DEJAN VERČIČ
BEOGRAD — Včeraj, nekaj minut po poldnevu, se je s sprejemom skupne izjave končal sestanek zunanjih ministrov balkanskih držav: Albanije, Bolgarije, Grčije, Romunije, Turčije in gostiteljice - Jugoslavije. Slednji so se voditelji vseh balkanskih diplomacij zahvalili za diplomatsko spretnost, da je sestanek uspešno spravila pod streho. Mogoče je reči, da je jugoslovanski zunanji minister Budimir Lončar uspel združiti ogenj in vodo.
To pa nikakor ni bilo lahko. Ko so zjutraj ob deveti uri delegacije vstopile v dvorano in bi se zaključno srečanje moralo začeti, so lahko novi-
Jutri ob 9. uri v Gorici deželna skupščina slovenskih socialistov
NA 8. STRANI
narji, ki so v sosednji dvorani spremljali dogajanje po notranji televiziji, videli namesto zaključka šele začetek sporazumevanj. Po dvajsetih minutah so vodje jugoslovanske, albanske in romunske delegacije zapustili dvorano. Vrnili so se čez pol ure, začetka pa še vedno ni bilo. Prišel je s skoraj dvourno zamudo.
Kot smo izvedeli je problem bil v tem, da so Romuni vztrajali, naj se v končno sporočilo vnese, da se bodo v kratkem sestali šefi držav ali vlad balkanskih držav. Albanci pa so hoteli bolj zavezujoče stališče do narodnih manjšin.
Po vseh teh zapletih je predsedujoči, jugoslovanski zunanji minister le uspel otvoriti zaključno zasedanje, izraziti svoje zadovoljstvo s potekom sestanka. Potem je povedal, da so se zunanji ministri balkanskih držav sporazumeli o končnem skupnem sporočilu in slednjega razglasil za sprejetega. Toda temu je nasprotoval albanski zunanji minister. Zahteval je, naj se zadnja, veljavna varianta sporočila prebere. Lončar je to storil. Ugotovili so, da angleški in francoski tekst nista identična in ju uskladili.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Intervju albanskega ministra
BEOGRAD — Ob končanem srečanju zunanjih ministrov balkanskih držav pa je dal albanskim novinarjem daljši intervju njihov zunanji minister Reis Malile, ki ga tu objavljamo v okrnjeni obliki: »Elementi, ki vnašajo na Balkan razdor, se morajo postopoma odstraniti. Tako, da bodo manjšine in narodnosti uživale popolne pravice na temelju zakonov držav v katerih živijo, in da bodo'postale faktor prijateljstva in sodelovanja med državami. Na Balkanu je problem manjšin zelo velik. S tem seveda mislim tudi na Albance, ki živijo v Jugoslaviji. Ker ste vsi Albanci, izkoriščam to priložnost: prosimo vas, da našim bratom prenesete te naše želje, iskrene želje, naj bi oni živeli s perspektivo za prihodnost.
y celoti gledano, smo s tem sestankom zadovoljni. Zdaj je temeljno in glavno, da realiziramo ta stališča in predloge, kajti to kar smo storili, je le majhen korak. Počakati moramo na rezultate, in če bo do njih prišlo, ne bo izostala naša načelna volja, da bi se ponovno sestali. Ne želimo, da bi to danes ostala le formalnost. Na nas pa je, da se borimo, da to ne ostane le na papirju.«
D. V.
Dvojezičnost v Bujah
l»nS5J*ENA BANKA HRVATSKE
£ovRsnuT'“K‘
UNITA D’AFFARI - BUIE
33760-621-21-827100 J^d,
del libretto di risparmio
A Buje, d™..
VeS!0EM Ai"
tssk Ai»
__iWiri«óeSl titolar» '
ftsS-
Stanje - Saldo din ..
(Potpis ulagafia — Firma del depositante)
*?Vajati a^u)e sKušajo krajevna družbenopolitična telesa na vseh ravneh dosledno I^0 . voiezičnost. Tudi krajevne podružnice Reške banke (v Bujah, Umagu in 'gradu) poslujejo dvojezično in ponujajo strankam dvojezične obrazce.
H
(Žig i paraf banke inicijatora) (Timbro e firma della cassa)
(Žig i paraf banke izvrSioca) (Timbro e firma della cassa)
NA 2. STRANI
Mateji Svet srebro v
Posebej za Primorski dnevnik JOŽE DEKLEVA
NAKISKA — »Presrečna sem, da je tekma mimo. Nimam pa še pravega občutka uspeha in sreče, saj tudi še nimam okoli vratu srebrne olimpijske kolajne,« je najprej izjavila na cilju olimpijskega slaloma za ženske v Na-kiski Mateja Svet, ki je tako uspešno končala izredno dramatičen slalom za olimpijske kolajne v ženski konkurenci.
Mateja Svet je bila zjutraj pred tekmo še nekoliko živčna. Kako tudi ne, saj jo je čakala zadnja olimpijska preizkušnja. Zato tekmovalki, ki je na lanskem svetovnem prvenstvu v Crans Montani osvojila tri kolajne, tu pa je bila doslej še praznih rok, ni moglo biti posebno lahko pri srcu.
»Toda na start sem šla čisto neobremenjena. Pozabila sem na obe olimpijski tekmi tukaj v Nakiski, na tistih
osem stotink sekunde, ki so me v veleslalomu ločile od kolajne, pozabila na svoje navijače, na prijatelje smučanja doma, na starše. Pred seboj sem
slalomu
imela samo štart, tekmo, željo, da bi jo čim bolje končala.«
Mateja Svet si je na prvi progi zagotovila tretje mesto, zlasti odlično je obvladala tehnično najbolj zahtevni del proge, na položnejšem pa je bila za spoznanje počasnejša kot slovita Švicarka Vreni Schneider in Švedinja Camilla Nilsson, ki prav tako tekmuje na Elanovih smučeh, kot naša šampionka. Toda prav Švedinja je postala žrtev druge proge in je izpadla iz konkurence.
Zanimivo pa je, da je šlo Mateji nekoliko slabše na drugi progi, ki jo je postavil glavni trener jugoslovanske ženske reprezentance Jože Drobnič. »Na tej progi sem naredila tudi nekaj napak, vendar ne bistvenih. Nisem pa marala tudi preveč tvegati, ker se je pač ponudila možnost za kolajno,« je pripovedovala na cilju srečna tekmovalka, ki je osvojila srebrno kolajno.
NADALJEVANJE NA 10. STRANI
V Bujah dvojezičnost ni le prazno geslo
BUJE — Občina Buje je m£d narodnostno mešanimi občinami SR Hrvatske gotovo tista, ki najbolj dosledno izvaja pravice italijanske narodnostne skupnosti. Res je, da so tukaj Italijani od vedno homogena in močna družbena skupnost, res pa je tudi, da so krajevna upravna in politična telesa od vedno občutljiva za vprašanja sožitja in manjšinskih pravic. Dvojezičnost ni tukaj samo pravno in politično geslo, ampak konkretna vsakdanja praksa. Gotovo ni vse zlato, kar se sveti (dvojezičnost je zelo pomembna, še zdaleč pa ne rešuje številnih odprtih problemov manjšine), tudi zato, ker se izvajanje zakonov, kot se vedno in povsod dogaja, srečuje z vsakovrstnimi praktičnimi težavami. Zakone izvajajo vedno ljudje, zato je od njihove dovzetnosti in dobre volje odvisno marsikaj.
Če naše kratko novinarsko potovanje po Bujščini ocenjujemo le iz estetskega zornega kota, to se pravi na podlagi javnih napisov, lahko brez težav rečemo, da je položaj res zelo dober. Cestni napisi, ki padejo najprej v oči, so večinoma dvojezični (v hrvaščini in v italijanščini), nekaj pa jih je tudi takih, ki so enojezični (samo v hrvaščini), posebno na stranskih in poljskih cestah. Napisi na javnih stavbah so vsi, v kolikor smo lahko osebno preverili, dosledno dvojezični. Občina je Assemblea comunale, sodišče je Tribunale, šola (tudi hrvaška) je scuola itd. Javni uradi poslujejo vsi brez izjem dvojezično. Na bujski glavni pošti ob mojem obisku niso sicer imeli dvojezičnih obrazcev, odgovorni pa nam je potrdil pa so le začasno ostali brez njih ter da bo v kratkem vse urejeno. Uradniki za okenci govorijo vsi tudi italijansko. Isto velja tudi za bujsko in umaško podružnico Reške banke.
V Bujah, Umagu in Novigradu je večina javnih napisov dvojezičnih, pri čemer pa daleč prednjačijo Buje. Na bujskem trgu in na bližnjih ulicah smo tako na oko prešteli 39 dvojezičnih napisov na skupnih 57. Zanimivo je, da so najbolj dosledni izvajalci dvojezičnosti zasebni obrtniki (brivci, čevljarji, zlatarji itd.), manj dosledna pa so v^čja podjetja in organizacije združenega dela, posebno tiste, ki imajo svoj osrednji sedež na Reki, Pulju ali v Zagrebu. In to kljub temu da statut občinske skupnosti Buje formalno obvezuje vse samoupravne skupnosti v občini, da na vseh ravneh poslujejo dvojezično. Obrtniki so morda občutljivejši za dvojezičnost, ker so v glavnem domačini. Povedali pa so nam, da se tudi priseljenci po navadi dobro prilagajajo razmeram in pokažejo pozornost do narodno mešanega okolja.
Iz radovednosti smo obiskali tudi bujsko cerkev in nekatere cerkve bližnjih vasi. Duhovniki, ki so v veliki večini hrvaške narodnosti, v glavnem stremijo po dvejezičnosti, kar velja, kot so nam povedali, tudi za liturgijo. Neuradne objave (vabila za maše in raznovrstna obvestila) so razobešene v glavnem v obeh jezikih, v bujski cerkvi pa je bilo edino uradno obvestilo (v našem primeru je šlo za oklice) napisano samo v hrvaščini. Napisi na nagrobnih spomenikih in na pokopališčih v bujskem okraju pa so v glavnem v italijanščini, kar jasno priča o zgodovinski zakoreninjenosti italijanske skupnosti, ki se je in se še danes v teh krajih (npr. z razliko od Kopršči-ne) bavi s kmetijstvom. Od tod tudi dokaj gosta naseljenost italijanske skupnosti v notranjosti bujske občine, ki je šele v zadnjih letih razvila svoje turistične zmogljivosti.
SANDOR TENCE
Po poskusu odstranitve komandanta panamskih oboroženih sil Noriege
Odstavljen dosedanji predsednik Delvalle Manuel Palma novi panamski predsednik
Eric Delvalle
Antonio Noriega
PANAMA — Panama ima v osebi dosedanjega ministra za šolstvo Manuela Solisa Palme novega predsednika. Do imenovanja je prišlo na dokaj nenavaden način in praktično po nekakšnem vojaškem udaru, ki pa je potekal povsem brez uporabe sile in seveda brez žrtev.
Pobudnik vsega tega pa je bil dosedanji panamski predsednik Eric Delvalle, ki je v četrtek zvečer po televiziji sporočil, da je odstavil generala Antonia Noriego s položaja komandanta panamskih oboroženih sil in na njegovo mesto imenoval dosedanjega pomočnika polkovnika Justinesa, ki pa je imenovanje zavrnil. Toda do odstavitve sploh ni prišlo in ostalo je le pri poskusu, saj je vojska enotno podprla svojega komandanta, ki je tako še enkrat dokazal, da je dejansko prvi človek Paname. Zadeva se je hitro
končala v skupščini, ki je odstavila predsednika Delvalleja.
Medtem so vojaške enote obkolile Delvallejevo hišo in bivšega predsednika zaprle skupaj z družino in še nekaterimi prijatelji. Vse je potekalo povsem mirno in vojska pri tem ni imela nobenih težav. Delvalleja so popolnoma izolirali in mu niso dovolili nobenih stikov z javnostjo.
Novi panamski predsednik Manuel Soliš Palma je star 61 let in je po poklicu ekonomist. Po volitvah leta 1984 je zapustil vrste opozicije in se pridružil vladni stranki, kjer je dobil funkcijo ministra za izobraževanje. Takoj po zaprisegi je Palma izjavil, da bo Panama še naprej vodila politiko neuvrščenosti in si prizadevala za pravico do samoodločbe narodov. Palma naj bi ostal na položaju panamskega predsednika do maja prihodnjega leta, ko bodo splošne volitve.
Spor med KPI in redakcijo Unità zaradi objave Cardievega članka
RIM — Med Unità in vodstvom KPI je izbruhnila vojna. Včeraj je tajnik partije Natta ponovil kritično oceno o sklepu redakcije, da objavi sporni članek Umberta Cardie o Gramsciju in Togliattiju, istočasno pa je podčrtal, da je vodstvo stranke imelo že nekaj časa na dnevnem redu vprašanje odnosov s strankarskim glasilom, ki je bilo deležno hudih kritik. Avtonomija, pravi Natta, ne pomeni še ločenost. Partija in njeno glasilo morata imeti skupno linijo. Gre za načelo, s katerim se strinja velika večina časnikarjev Unità, ki se istočasno zavedajo, da je kritika vodstva zelo stroga, še zlasti glede na način, kako so jo izrazili, ni pa nobenega dvoma, da je v redakciji marsikatera neskladnost.
Mnogi časnikarji Unità so mnenja, da sta vodstvo komunističnega dnevnika, pa tudi partija pogrešili, ker nista preverili Cardiev članek. Zelo ostro je protestiral sodirektor Fabio Mussi, ki sploh ni vedel za Cardiev članek, saj so ga objavili brez njegove vednosti. Na zatožni klopi je torej direktor Chiaromonte, proti kateremu je v vodstvu nastopil tudi Giorgio Napolitano, ki je pred časom podprl njegovo kandidaturo za direktorja partijskega glasila. Direktorju očitajo, da je način, s katerim urejuje pisma uredništvu, dokaj svojevrsten, že zlasti kar zadeva pisma, ki jih objavlja
in prav posebno odgovore, ki jih včasih daje na nekatere dopise.
»Primer Cardia« je torej izbil sodu dno. Položaj pa je bil kritičen že nekaj časa. Sedaj bo treba rešiti sporno vprašanje avtonomije strankarskega glasila. V prihodnjih dneh bo o tem vprašanju sestanek med vodstvom časopisa in tajništvom stranke, da bi se odločili za rešitev, ki po eni strani ne bi okrnila avtonomije časnikarjev, po drugi pa ne bi šla proti partijski liniji.
Medtem se nadaljuje polemika med socialisti in komunisti o soodgovornosti Togliattija pri zločinih stalinizma, pa tudi glede odnosov z Gramscijem. Namestnik tajnika PSI Claudio Martelli je bil v svojem posegu na shodu o sovjetski perestrojki zelo grob: Togliatti je bil 40 let nesporni voditelj KPI, 30 let pa je bil soodgovoren za stalinistične zločine v Italiji in v Evropi. Žrtve stalinizma pa so bili z Gramscijem tudi vsi ustanovitelji KPI, Bordiga, Tasca, Terracini, pa še Leonetti, Lavazzoli in Silone. KPI je takoj odgovorila in zelo trdo. Martellijeve trditve, pravi Gianni Pellicani v imenu tajništva KPI, ne dopuščajo nobenega pogovora, še manj pa zgodovinskega, kulturnega in političnega soočanja. Gre za obuditev starih metod iz leta 1948, ko je bila KPI pod udarom. Kdor se spušča v take trditve, pravi Pellicani, hoče doseči razbitje levice.
G. R.
Napovedali so stavko zrezka
RIM — Prepoved uporabe hormonov za hitrejšo rejo živine bo še naprej burila duhove v Italiji. Združenje odjemalcev je proglasilo za torek 1. marca t.i. »stavko zrezka«, ko naj bi italijanski kupci na ta dan kupili le meso italijanskega porekla. Generalni tajnik združenja predelovalcev mesa Cimaschi trdi, da je ta stavka popolnoma nesmiselna, saj je še vedno v veljavi v vseh državah članicah EGS prepoved uporabe estrogenov za rejo živine.
Minister za zdravstvo Donat Cattin je predlagal, da bi prepovedali za tri mesece uvoz vsakega mesa iz držav EGS. Ta predlog pa je zval novi val polemik, saj je nesmiselno prepovedati uvoz vsega mesa, če že itak italijanski zakon prepoveduje uvoz mesa, ki je umetno »napihnjeno«. V tem trenutku bi bilo gotovo bolj potrebno, da bi ojačili nadzor na mejah s številnejšo specializirano veterinarsko službo.
Program v Palarocku in klavrno sojenje festivalu
SANREMO — Palarock je sinoči zadal smrtni udarec lahkoglasbeni tradiciji gledališča Ariston, saj se je izkazalo, da je še tako plastični in vlažni (zgradili so aa na plaži) šotor, pravi biser letošnje sanrem-ske ponudbe. Dobršen del zasluge gre seveda izrednim organizacijskim talentom Carla Massarinija in njegovih sodelavcev, ki so popestrili tretji sanremski večer s prisotnostjo pravih glasbenih mitov. Prispel je George Harrison, ki se mu bo jutri pridružila druga četrtina Beatlesov Paul McCartney, s helikopterjem je priletel Jon Bon Jovi, priskakljala je Beiinda Car-lysle (bivša Go-Go Girl), prisopihal je Joe Cocker, zapeli so norve-žani A-Ha, s presenetljivo globokim glasom pa se jim je pridružil Rick Astley. Izrednih gostov je bilo še nekaj, Palarock Badila je bil deležen celo neposrednega televizij-
skega mostu z Avstralijo, na oder pa je skočil še Beppe Grillo, ki je začasno zapustil tegobe Aristona in se sprostil pred vzklikajočim občinstvom najstnikov.
Pravi sanremski festival, ki se bo zaključil danes po sedemurnem glasbenotelevizijskem maratonu, pa se je še vedno odvijal v bleščeči dvorani gledališča Ariston, kjer so sinoči poskrbeli za še posebno klavrn večer. Na sporedu je bilo sicer tudi osmero finalistov Novih ponudb, ki jih nikakor ne smemo zvezati v sveženj z Biscardovim »porcesom festivalu«. Proces je bil klavrn, pa čeprav so se ga udeležili, kot branilci ali tožilci, pošteni predstavniki italijanskega tiska. Na zatožni klopi so sedeli »bigi«, škoda da ni nihče pomisli, da bi jim lahko Biscardi delal dobro družbo.
Direktor javnih gradenj Di Palma zbežal v Švico
DOMODOSSOLA (NOVARA) — Švicarska obmejna straža je aretirala 61-letnega generalnega direktorja javnih gradenj Gabrieleja Di Palmo, 47-letnega upravnega direktorja podjetja Poscio, Gian Carla Scalabrina in 23-letnega Giuseppeja Alberta, ki je uslužbenec istega podjetja. Trojica je namreč ilegalno prekoračila italijansko-švicarsko državno mejo v Ponte Ribellasca.
Švicarska policija je aretirala tudi 63-letnega inženirja in direktorja podjetja Poscio, Guida Alberta ter 41-letnega direktorja prevoznega odseka v istem podjetju Giuseppeja Rossa, ki sta čakala trojico na švicarskem ozemlju. Včeraj so vsem petim aretirancem plačali kavcijo in so sedaj na prostosti.
Jože Smole zahteval pojasnila o novem vojaškem letalu
BEOGRAD — Predsedstvu SFR Jugoslavije so predali pismo predsednika republiške konference SZDL Slovenije Jožeta Smoleta, v katerem zahteva popolnejše podatke o projektu proizvodnje jugoslovanskega nadzvočnega letala. To je na zasedanju predsedstva ZK SZDL Jugoslavije dejal predsednik Milojko Drulo-vič, ki so mu pismo tudi izročili.
Jože Smole v pismu med drugim pravi, da so se zaradi nepopolnih informacij v javnosti pojavile razne govorice o ogromnih stroških tega projekta. Zato je predlagal, da se od pristojnih zveznih organov zahteva popolna informacija o projektu izdelave tega leta. (dd)
• Konec balkanske konference
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Nato pa je turški zunanji minister predlagal, naj bi združili odstavka o humanitarnem aspektu sodelovanja na Balkanu in o pomenu manjšin. Tako bi poudarili njuno povezanost. Takoj za tem pa je albanski minister predlagal, da če se odstavka združita, naj-se v delu o manjšinah zamenja-formulacija, da je bil izražen pogled, da so narodne manjšine pomembne, z bolj obvezujočo formulacijo. Zatem je Lončar pozval turškega in albanskega kolega, naj pripombi umakneta in oba sta to storila.
Tako končno skupno poročilo vsebuje načelen sporazum o periodičnih srečanjih, tako da se bodo sestali v Sofiji v drugipolovici letošnjega leta visoki vladni predstavniki, ki naj bi o tej možnosti razpravljali; tri priporočila (naj se sestanejo ministri za gospodarstvo ali zunanjo trgovino v Turčiji in prometni ministri v Jugoslaviji, oboji še letos in naj bo srečanje o možnosti industrijskega sodelovanja in prenosa tehnologije v Romuniji); predlog naj se letos sestanejo v Bolgariji vladni strokovnjaki za zaščito okolja in »podčrtan pomen« o ustanovitvi raziskovalnega inštituta za balkansko ekonomsko sodelovanje, ki naj bi bil v Atenah v prvi polovici prihodnjega leta.
Manjšine so v sporočilu v tistem delu, v katerem sta ob njih še dva nesprejeta predloga: o Balkanu kot območju brez jedrskega in kemičnega orožja in o srečanju šefov vlad ali držav. Tako ostaja le: »Izraženo je bilo stališče, da naj bi bile narodne manjšine v balkanskih državah faktor kohezivnosti, stabilnosti, prijateljskih odnosov in sodelovanja.«
V vojnem arhivu SFRJ ugotovili kako so ponaredili »brzojavko«
BEOGRAD — V arhivu oboroženih sil SFRJ ne obstaja ne izvirnik in ne kopija »brzojavke« z vsebino, ki je bila objavljena v zahodnonemškem Spieglu. Ta arhiv takega dokumenta tudi nikoli ni imel. Ugotovili so, da pa je bil eden od dokumentov uporabljen za ponaredek iz Spiegla. To je v razgovoru z novinarko Tanjuga izjavil načelnik vojnogzgodovinskega inštituta polkovnik Cekula Joksimovič. Povod za razgovor je bilo zanimanje v domači in tuji javnosti glede dokumenta iz leta 1942, ki naj bi bremenil Kurta Waldheima.
Polkovnik Jaksimovič je tudi dejal, da je decembra lani in januarja letos veliko raziskovalcev želelo videti izvirne dokumente, ki se nanašajo na operaciji »Trio« in »Foča«, na operacijo na Kozari, bitko na Sutjeskiin umik nemške skupine armad skozi Jugoslavijo. V teh operacijah je sodeloval tudu poročnik Waldheim, ki je bil takrat oficir za zvezo in -obveščevalni oficir, ki je imel določeno vlogo tudi v
izdajanju raznih ukazov, zapovedi, na-redb, poročil in drugih vojaško političnih ukrepov na jugoslovanskem bojišču.
V zadnjem času so v nekaterih sredstvih javnega obveščanja omenjali tudi arhiv oboroženih sil kot možni prostor hranjenja domnevnega izvirnika objavljene »brzojavke« številka 1100 odposlane 22. junija, leta 1942, ki je bremenila poročnika Waldheima za transport 4224 ujetnikov s Kozare.
S tem v zvezi je polkovnik Jaksimovič dejal, da so z natančnim pregledom dokumentov, v arhivu, ki se nanašajo na navedeno obdobje ugotovili, da ne obstaja ne izvirnik ne kopija te brzojavke. Ugotovili pa so, da je eden od raziskovalcev, ki je januarja letos obiskal arhiv zadržal izvirnik brzojavke, ki se začne s številko 1100 in je bila poslana 7. julija 1942, vsebina pa je povsem drugačna od objavljene v Spieglu. S pomočjo tega dokumenta je bil torej narejen ponaredek, (dd)
Protestno pismo slovenskih pisateljev zveznemu predsedniku
LJUBLJANA — Ob sporočilu predsedstva SFRJ o vse pogostejših grobih napadih na JLA in SLO je je Društvo pisateljev Slovenije, republike iz katere so ti napadi ravno najpogosteje prihajali, poslalo odprto pismo najvišjemu državnemu organu Jugoslavije. Predstavniki tega društva so včeraj pismo izročili tudi ljubljanskim dopisnikom jugoslovanskih časopisov in RTV postaj.
Kolektivnemu vodji države slovenski pisatelji zamerijo predvsem ton, za katerega menijo, da odstopa od »našega vse bolj demokratičnega ozračja«. Avtorji pisma ocenjujejo, da je državno predsedstvo s tem sodnim organom sugeriralo, naj izrečejo obtožbe za inkriminirane članke v Mladini in Teleksu, ki so, kot kaže, novice, ki te dni prihajajo iz različnih koncev države, povsod povzročile negodovanje in obsodbo družbenopolitičnih organizacij, borcev, uradnih organov, raznih inštitucij in javnega mnenja v celoti. Navkljub temu pisci to ocenjujejo »kot pritisk na sodne organe in na neodvisnost sodišč«, (dd)
Razprava se na Koroškem nadaljuje
Konstruktiven predlog ZSO o dvojezičnem šolstvu
CELOVEC — Razprava o dvojezičnem šolstvu na Koroškem se nadaljuje. Kot je znano, so se SPOE, OEVP in FP na strankarskem vrhu 18. novembra 1987 zedinile za ločitveni modei. Toda skoraj hkrati so na Dunaju in v Celovcu izdelali spet nove modele, ki pa jim je skupna namera ločitev. O tem bodo že v kratkem sklepali tudi v parlamentu.
Tudi o tem iniciativnem predlogu diskusija še ni zaključena. Vrstijo se kritike, predvsem tiste, ki mu odrekajo strokovnost. Pa tudi z druge strani je predlog deležen obsodbe, saj je KHD na tiskovni konferenci zagrozil celo s »šolskimi stavkami« za primer uresničtive iniciativnega predloga. KHD je namreč predlog vse premil, ker ne določa, da bi moral biti učitelj neprijavljenih učencev samo enojezičen in ker ne zmanjšuje področja, na katerem bi bil možen dvojezičen pouk.
Toda ostanimo pri konstruktivnih prizadevanjih: Zveza slovenskih organizacij je v koordinacijskem odboru predložila osnutek, ki predvideva na vsem dvojezičnem predelu Koroške dvojezične ljudske in glavne šole. Pouk na predšolski in prvih štirih šolskih stopnjah naj bi se odvijal dvojezično za vse učence, tako da bi se vsi naučili obeh jezikov. Od 5. šolske stopnje dalje pa bi bil pouk v nemščini, toda slovenščina bi bila obvezen predmet za
Predsednik ZSO Feliks Wieser Vse. Le na posebno željo staršev bi bilo možno otroka odjaviti od dvojezičnega pouka. Slovenščina pa bi ostala tudi za te otroke obvezni predmet.
To so le najvažnejše točke predloga ZSO, o katerem se bosta morali domeniti osrednji organizaciji, nato pa bo potrebna široka razprava tudi s politično pristojnimi na zvezni ravni.
Sežansko kulturnoumetniško društvo jo je počastilo s proslavo
Ob 100-letnici rojstva Jožeta Pahorja
Na Obali obširna razprava o pravicah manjšine
KOPER — Na obalnem območju se je že dodobra začela javna razprava o položaju in uresničevanju posebnih pravic pripadnikov italijanske narodnosti. Socialistična zveza je omenjeno razpravo široko zastavila, saj skorajda ne mine dan, ko ne bi ta ali oni forum, ta ali oni organ obravnaval temeljnih vprašanj narodnosti. Razpravo naj bi sklenili meseca junija, do takrat pa naj bi poiskali kar se da več možnosti za odpravljanje slabosti in neurejenosti na tem področju.
Da je nalog veliko, je najbolje pokazala javna tribuna, ki so jo januarja izpeljali v Kopru. Na današnjem sestanku komisije za narodnosti pri obalni konferenci SZDL pa so člani te komisije najprej sprejeli izredno kratek program dela. Prva naloga iz tega programa zahteva popolno angažiranje članov te komisije pri pričujoči javni razpravi, druga pa predvideva, da bodo program lahko dopolnili s sklepi, ugotovitvami in zaključki iz te iste javne razprave.
Kot pomoč v razpravi veljajo trije temeljni dokumenti - poročilo »ugotovitve« stališča in sklepi, ki jih je sprejela skupščina SRS 12. februarja 1986, teže in smernice, ki jih je sprejela Unija Italijanov Istre in Reke novembra 1985 (gre za tiste teze, o katerih so največ govorili prav na januarski javni tribuni v Kopru), in dokumente, ki nastajajo v posameznih sredinah.
Na današnji seji komisije za narodnosti pri obalni konferenci SZDL so tudi sprejeli pobudo, namenjeno Predvsem italijanskim skupnostim, da bi se pripadniki narodnosti vključili v razpravo o ustavnih amandmajih, seveda najbolj pri tistih poglavjih, ki zadevajo vprašanja pravic narodnosti.
V razpravo se je že vključil tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja iz Kopra, ki med drugim spre-mlja tudi področje uresničevanja pravic pripadnikov narodnosti v združenem delu. Ker so pred časom na Obali ugotovili, da je za dvojezičnost v tukajšnjih organizacijah združenega dela slabo poskrbljeno, so le-te zavezali, da v enem letu uredijo vsaj svoje samoupravne splošne akte. Jeseni lani je tako družbeni Pravobranilec samoupravljanja v 56 organizacijah preverjal, kako zago-|avljajo dvojezičnost, odgovorilo mu je le 44 organizacij, od teh je le 30 ozdov v splošnih aktih uredilo zagotavljanje dvojezičnosti, niti ena organizacija pa ni navedla, da bi te akte prevedla v italijanščino. Seveda je res tudi to, da se pri prevajanju soočajo s težavami, kajti gre za poseben jezik s področja samoupravljanja, za katerega bi bilo potrebno v italijaščini potrebno izdelati enot-ho terminologijo, prav zaradi tega enotnega prevajalskega pristopa so ha Obali že predlagali, da bi bilo treba ustanoviti skupen - obalni. Prevajalski center.
Na seji komisije za narodnosti v Kopru so tudi ocenili, da je gradivo. Pripravljeno za sejo piranske občinske skupščine zelo dobro in da bi Ihhko bilo osnova za izdelavo Podobnega gradiva tudi v drugih oveh občinah. Zanimiv je predvsem hlen, ki predlaga, da bi morali že **laj misliti na popis prebivalstva v letu 1991 in pri popisu bolj upošte-vati pogovorni jezik prebivalstva.
BORIS ŠULIGOJ
SEŽANA Dne 20. februarja je minilo 100 let, odkar se je v Sežani, v skromni hišici v Gradišču rodil Jože Pahor, slovenski pisatelj, učitelj in borec za narodnostne pravice. Na slovesnosti v osnovni šoli Srečka Kosovela v Sežani je o življenjski poti in delu tega velikega humanista, plodovitega pisatelja in družbenega delavca spregovoril slavnostni govornik Pavel Škrinjar. Po končani ljudski šoli je sin dninarja in snažilke obiskoval učiteljišče v Kopru, kjer je maturiral 1906 leta. Najprej je poučeval v Orleku, kjer je tudi ustanovil prosvetno društvo, od leta 1909 do 1923 pa je poučeval v Sežani. Tu je ustanovil podružnico Ljudskega odra in kmetijsko zadrugo, vodil pa je pevski zbor in telovadil pri Sokolu. To izpričuje, da si je vseskozi prizadeval za dvig kulturne in narodnostne ravni Kraševcev. Slovenske učitelje je usmerjal v socialistične vzgojitelje. Leta 1923 so ga aretirali. Zatem je postal tajnik Zveze slovenskih društev in urednik Učiteljskega lista. Leta 1927 je zbežal v Jugoslavijo in se tu pridružil napre-demu učiteljskemu gibanju. Pahor je bil tudi ploden pisatelj. Prve zgodbe je objavljal že v letih 1916-1919. V Trstu je 1923 leta izšel njegov roman Medvladje, ki je verna podoba življenja Primorcev med 1. sv. vojno in neposredno po njej. Napisal je tudi roman Serenissimo, socialistično dramo Viničarji, povest Otrok črnega rodu, zgodovinski roman Matija Gorjan, roman Pot desetega brata, potopis Hodil po zemlji sem naši, drami Čas je dozorel, Semena v kamenju, črtico Mla-
dost na Krasu in drugo. Jože Pahor je umrl 1. 9. 1964 v Ljubljani.
Odlomkom črtice Mladost na Krasu so lahko obiskovalci proslave prisluhnili. Poleg tega pa je v kulturnem programu nastopil tudi ženski pevski zbor pod vodstvom Evgena Prinčiča, mladi sežanski literati Maja Razbor-šek, Magda Svetina, David Terčon in Aldo Žerjal pa so recitirali svoje pesmi. Skupina za izrazni ples Mehki čevlji je odplesala ples Pomlad na glasbo A. Vivaldija.
O delu in življenju kulturnoumet-niškega društva, ki nosi pisateljevo ime, je spregovorila predsednica Mirjana Stopar. Med drugimi je poudarila ponos in zagnanost društva, ko se lahko ponašajo z uspehi kot so: sprejem njihovega člana v društvo slovenskih likovnih ustvarjalcev, izid pesniške zbirke mladega literata in prodor literarne besede v vodilna literarna glasila na Slovenskem, nastop skupine za izrazni ples v Cankarjevem domu v Ljubljani, kjer so doživeli javno pohvalo in drugo.
»To je veliko in hkrati malo, če ostane za zaprtimi vrati v lastni hiši. O vseh sadovih uma, čustva, volje, življenjske radosti pa tudi nemoči bi moralo vedeti več ljudi. Zato si vedno znova zastavljamo cilj, da bi pridobili več ljudi. Še posebej mladih«, je dejala Stoparjeva in nadaljevala o težavah društva. »Že več kot 15 let si prizadevamo pomladiti ženski pevski zbor, govorimo o ustanovitvi mešanega zbora, vedno znova ustanavljamo lutkovno skupino, z vedno večjo muko pridobivamo ljubitelje - ustvarjalce dramske umetnosti. Zato smo to-
Počutijo se odmaknjeni pri pomembnih odločitvah okolja
IZOLA SIS za prosveto in kulturo pripadnikov italijanske narodnosti praviloma skličejo kot četrti zbor občinske skupščine le enkrat letno. Sklic tega zbora se »pokriva« z vsakoletno obravnavo poročila o problematiki, s katero se v vsakdanjem življenju in delovanju srečujejo pripadniki italijanske narodnosti. Predstavniki SIS menijo, da je enkratni »enak opravni« nastop na občinski skiupščini premalo in bi morali sodelovati pri vseh pomembnejših vprašanjih in odločitvah razvoja občine.
To je le eden od predlogov, ki jih zajema letošnje poročilo o problematiki italijanske narodnostne skupnosti v izolski občini. V poročilu je navedenih še vrsta drugih vprašanj, ki sicer vsako leto premlevajo, vendar za njihovo dokončno odločitev ponavadi splahni volja prizadetih in odgovornih ali pa je pomanjkanje denarja izgovor, da se reševanje problemov odlaša.
Med temi »odprtimi« vprašanji sodijo neurejeni prostori sedeža skupnosti SIS-za prosveto in kulturo pripadnikov italijanske narodnosti. Slabo ogrevani in vlažni kletni prostori v Besen-ghijevi palači z dotrajano električno in vodovodno inštalacijo brez urejenih sanitarij predstavljajo veliko oviro za normalno delovanje SIS-a, hkrati pa so tudi dober izgovor za pičlo udeležbo pri akcijah, ki jih SIS pripravlja. Še posebej v delovanje pritegnejo mlade po končanem obveznem šolanju, kajti prostor namenjen mladini nima niti enega kosa opreme.
I. U.
liko bolj veseli, ko vznikne kaj novega - izrazni ples naprimer ali živahna literarna dejavnost ali pa se ponudijo mlade tovarišice v vrtcu, da bodo ustanovile lutkovno sekcijo. V teh skupinah je naš pomladek, tu so predvsem mladi ljubitelji kulture, ki veliko obetajo. Kdor si krči pot, mora premagovati ovire. Poleg omenjenih težav se srečujemo še s pomanjkanjem prostora in denarja.« Spregovorila je tudi o kulturnem domu, ki ga v Sežani gradijo ter izrekla vsem dosedanjim in sedanjim članom društva, še posebej predsednikom in vsem, ki so v tem času od ustanovitve KUD leta 1975 dobili priznanja in nagrade, pohvalo in zahvalo za njihov prispevek h kulturnemu vzdušju Sežane.
Po proslavi, na kateri je sceno oblikoval mladi pesnik David Terčon, so se kulturniki udeležili družabnega srečanja in se še marsikaj lepega pogovorili o kulturi v sežanski metropo-
—oks—
Na portoroški plaži vendarle nov
tobogan
PORTOROŽ — Tisto, česar niso mogli v Portorožu narediti pred štirimi leti, naj bi zgradili letos - velik tobogan na portoroški plaži, ki zaradi nekoliko drugačne izvedbe rečejo tudi Ačqua-gun. Delavci piranskega komunalnega podjetja, ki so upravljalci osrednjega portoroškega kopališča in nosilci naložbe, zdaj že zbirajo ponudbe za izvedbo gladbenih del.
Štiri izvajalske organizacije so za gradbena in obrtniška dela ponudila ceno med 105 in 128 milijoni dinarjev. Glavni del tobogana pa izdeluje ljubljanska Športoprema, ki se je obveza-, la, da bo tobogan izdelala in postavila do meseca maja. Gre za šest metrov visok objekt (torej meter višji od današnjega tobogana, ki ga bodo morali zaradi dotrajanosti odstraniti), postavljen tik ob obali v plitvem morju na portoroški plaži. Dva plastična korita (eno ravno drugo spiralno zavito, dolgo 35 metrov) pa bosta vodila proti kopnemu in se končala v bazenu ovalne oblike, ki ga bodo morali zgraditi na tej plaži. Pri tem acquagunu je pomembno predvsem, da mora biti višina vodne gladine, kamor se izteče korito, zmeraj ista. Zaradi plimovanja je to v morju nemogoče doseči in so zato prisiljeni zgraditi bazen, v katerem bo voda globoka približno 130 centimetrov, torej bo spust zanimiv tudi za neplavalce.
Poleg stroškov za gradbena dela, bi morali za samo opremo, se pravi tobogan, odšteti približno sto milijonov dinarjev. Ker pa tega denarja pri komunalnem podjetju Piran nimajo, so se s Športnopremo iz Ljubljane dogovorili, da ji bodo določeno obdobje pač plačevali nekakšno najemnino, s čimer bodo postopoma izplačali objekt.
V komunalnem podjetju Piran ocenjujejo, da gre za donosno naložbo, saj menda drugod po Istri s takimi acqua-guni dobro služijo, za vsak spust je bilo treba lani v Istri odšteti po sto in celo več dinarjev. Letos bo cena toliko višja. Računajo, da bi se naložba morala izplačati v treh letih.
Najbolj zanimivo je, da zdaj, ko že dobro delujejo podobni tobogani drugod ob naši obali, tudi v piranski občini ni več posebnih zapletov, oziroma pomislekov. Pred štirimi leti je bilo namreč nešteto ovir, zadržkov in nasprotovanj - nekateri so nasprotovali zaradi »neprimerne« lokacije, drugi so se sklicevali na nevarnost takega tobogana. Nosilci naložbe pa v resnici zagotavljajo, da bo novi portoroški tobogan celo varnejši od starega. Ob njem naj bi ves čas pazil kopališki delavec. Acquagun bo nedvomno obogatil ponudbo na portoroškem kopališču. Seveda bi bil objekt še zanimivejši, če bi ga tudi osvetlili in poleti tako ponudili še zanimivo večerno zabavo.
B.Š.
KULTURNI DOM V GORICI — 28. FEBRUARJA 1988
DEŽELNA KONFERENCA SLOVENSKIH SOCIALISTOV
Prireja Slovenska komisija pri PSI.
Zasedanje se bo pričelo ob 9. uri - udeleži se ga lahko vsakdo. Zaključek zasedanja predviden do 13. ure.
Vabljeni zlasti člani, volivci in simpatizerji socialistične stranke.
»Jaz sem Anne.« Če bi bilo odvisno od Anne, bi se Pogovor tu končal, toda Gail ji je imela očitno še dosti Povedati. Izjavila je, da je v trgovini pri »Giorgiu« videla Prekrasno krilo, iz belega usnja in čisto mehko, ter da ima-vt,V trgovini tudi izredne škornje. Na Anne so naredila tis imena trgovin, v katerih je kupovala, zato ji je poveda-pa za čevlje, ki jih je opazila na zgornjem koncu ulice, rerešetali sta Beatle, Elvisa, jazz in končali pri šolah.
»Prihodnje leto grem na Westlake.« To je povedala popolnoma neprizadeto. Anne so se razširile oči.
„ »Res? Jaz tudi!« Poleg njune starosti je bilo to že drugo recno naključje. Odkrito ji je zaupala, da je imela mono-ukleozo in nato še obdobje živžne anoreksije, kot posledi-vsega tega pa je izgubila leto dni šolanja. Skomignila je 2 Nroeni in dodala, da je stara petnajst let in da je eno leto pstala, Anne pa se je zdelo, da je sreča osebno prvič Prikorakala v njeno življenje.
Tudi sama je bila do konca iskrena z njo, zaupala ji je stvari, ki jih ni nameravala izdati nikomur, kot na primer o otroku, ki se mu je morala odpovedati, pa tudi o marsičem drugem je lahko prvič sproščeno spregovorila. »Tudi jaz sem izostala leto dni iz šole in zaostala.«
»Fantastično!« Gail je bila vsa navdušena, Anne pa se je srečno nasmejala. Nihče ni še nikoli tako odgovoril na njene besede in takoj je vedela, da ji je to dekle všeč. Bila je zrela za prijateljico, poleg tega pa se je naveličala vsak dan sama poležavati okoli Thayerjevega bazena. Morda bi se ji Gail lahko kdaj pridružila. »Kaj pa si počela, ko si pustila šolo?« Gail je bila vsa očarana nad dogodivščinimi svoje nove prijateljice, Anne pa se je naredila neprizadeto.
»Za nekaj časa sem šla na Haight-Ashbury.«
Gail je razširila oči. »Res? Si jemala mamila?«
Anne se je kratek hipec obotavljala, nato pa odkimala. »To ni nič posebnega.« Kako dobro je vedela, da ni tako, zavedala pa se je tudi cene, ki jo je trba za to plačati; dekle pred njo očitno ni vedelo ničesar o življenju. Videti je bilo čisto in urejeno in čedno in lepo oblečeno in malce razvajeno. Nekateri ljudje bi ji rekli »židovska ameriška princeska«; v Anne se je zbudilo zanimanje zanjo. Vse njene sošolke s stare šole so bile tako nezanimive in praktično nobena ni spregovorila z njo niti besedice, odkar se je vrnila s Haighta, ta deklica pa jim sploh ni bila podobna. Imela je okus in čedno zunanjost in očitno močno osebnost; obe hkrati sta začutili, da se privlačita. Ob koncu kosila sta se že kraljevsko zabavali in hihitali in glavni natakar jima je
pošiljal grozeče poglede, ker sta zavzemali kar dve mizi pred restavracijo; Gail se je končno domislila, da bi se skupaj sprehodili nazaj po Rodeo Drivu.
»Če hočeš, ti bom pokazala škornje pri Giorgiu,« Na Anne je naredilo velik vtis, ko je odkrila, da ima dekle v tej trgovini odprt račun in da se vsi trudijo okoli nje, da bi ji kaj prodali. Kadar se je v tovrstnih trgovinah pojavila mladina, so se je trgovci najraje hitro odkrižali, toda ne Gail. Vsi so jo klicali po imenu, še Anne so ponudili kokakolo. Dekleti sta se odlično zabavali, čeprav je Gail na koncu ugotovila, da ji škornji navsezadnje le niso tako strašansko všeč, in hihitaje odšli.
»Pokazala ti bom trgovino, kjer sem videla lepe čevlje.« Tako dobro se ni zabavala že leta, morda celo sploh še nikoli. Z Gail sta se odlično ujeli in ker nista imeli drugih opravil, sta preživeli prečudovito popoldne. »Tvoja mama gotovo veliko kupuje pri Giorgiu, da so tako prijazni s tabo.«
Gail je utihnila in se za kratek čas zastrmela predse, potem pa dvignila pogled k Anne. »Moja mama je umrla za rakom pred dvema letoma. Stara je bila osemintrideset let.« Njene besede so tako pretresle Anne, da se je samo nemo zastrmela v prijateljico.
Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni
Pred ponedeljkovima sejama obeh skupščin
V Nabrežini in v Miljah morda odločilni trenutki
Po odobritvi odloka o neobdavčenem bencinu
Za način razdeljevanja bonov počakati na navodila iz Rima
V	ponedeljek se sestaneta občinska sveta v Nabrežini in v Miljah na sejah, ki sta vsaka po svoje izredno pomembni: devinsko-nabrežinska skupščina naj bi izglasovala letošnji proračun, miljska pa poskusila nadaljevati že nekaj mesecev paralizirano upravno delo. Toda v obeh primerih je povsem nemogoče napovedati, kako se bosta seji dejansko iztekli, ker so pač odnosi med političnimi silami še nejasni, tudi po vrsti dvostranskih in večstranskih srečanj med njimi iz preteklih dni.
V	Nabrežini ostajajo stališča strank večine tudi po sredinem srečanju med krajevnimi tajništvi SSk, KD in PSI (pridružil se je tudi član pokrajinskega tajništva Seghene) nespremenjena: socialisti zahtevajo jamstva, da bo Caldi zamenjal na županskem mestu Brezigarja in se pri tem sklicujejo na dogovor iz leta 1985, demokristjani in Slovenska skupnost pa zatrjujejo, da je treba najprej odobriti proračun, nato pa naj odstopi ves občinski odbor, da se izvede temeljito programsko-politično preverjanje. Možno je, da pride na pobudo PSI še do novega srečanja v zadnjem trenutku, ki naj bi omogočilo, da se koalicija predstavi složno na ponedeljkovi seji, kar se sicer, če kdo ne popusti, ne zdi zelo verjetno.
V	Miljah je položaj prav tako nejasen, tudi po skrajnem poskusu KPI, da bi krajevne demokristjane in socialiste pregovorila o potrebi vsaj zasilnega sporazuma, ki naj bi omogočil nadaljevanje rednega upravljanja Občine. Srečanji iz preteklega tedna nista premaknili situacije z mrtve točke. V občinskem svetu si torej ostajata nasproti številčno enaki fronti: na eni strani komunistična Lista Frausin z neodvisnim socialistom Russignanom, na drugi pa KD, PSI, PSDI, PRI, Lista za Milje in MSI. PSI baje namerava v ponedeljek ponoviti predlog o oblikovanju laično-socialističnega odbora, h kateremu naj bi pristopili tudi neodvisni kandidati iz vrst Liste Frausin in KD, kar pa so bili komunisti zavrnili s tehničnimi in političnimi argumenti že pred nekaj meseci. Po vsem videzu ostaja torej položaj povsem blokiran in že diši po predčasnih volitvah.
Tudi v Trstu bo torej mogoče do konca leta 1991 kupiti neobdavčeni bencin, vendar stvar ne bo stekla čez noč, saj bo potrebno počakati na ministrski odlok o izvajanju tega
bonov
so z navdušenjem sprejeli zlasti tržaški črpalkarji, katerih vrste so se v zadnjih dvajsetih letih krepko skrčile. V tržaški pokrajini je sedaj le 85 bencinskih,črpalk, in še te komaj životarijo. Letna izguba zaradi izredno omejene prodaje bencina znaša namreč kar 70 milijard lir. Večji del te vsote pa se redno steka v blagajne bencinskih črpalk onstran meje, saj je jugoslovanski bencin veliko cenejši od italijanskega. Koliko bomo z novim odlokom odšteli za liter bencina? Cena bo po vsej verjetnosti ista kot na Goriškem, se pravi 505 lir (to je 850 lir manj kot doslej), letno pa naj bi vozniki dobili bone za 840 litrov bencina oziroma za 620 litrov neobdavčenega bencina, glede na to, ali je pogonska moč njihovega vozila večja ali manjša od 11 konjskih sil. Kot rečeno, bo treba sedaj počakati na pravila, po katerih bodo vozniki dobili bencinske bone. Zaenkrat vemo le, da jih bo deležen le en družinski član in da bo tržaška Trgovinska zbornica čimprej izdelala lestvice. Ob tem se bo opirala na splošne družinske razmere in na višino letnih osebnih dohodkov. Zbornica bo nadalje odprla več tako imenovanih zbirnih mest, kjer bodo zbirali podatke o prebivalstvu, pri čemer ji bodo pomagali rajonski sveti in družba
ukrepa, s časom pa bo kriterije za porazdeljevanje voznikom verjetno določila Trgovinska zbornica. Zakonski odlok o neobdavčenih kontingentih t
ACI. Če bo zbiranje podatkov steklo brez težav, bomo mogoče že junija vedeli za podrobnosti.
Težko pričakovani zakonski odlok je torej končno mimo, afere in zdrahe okrog njega pa se šele dobro začenjajo. Kot smo že včeraj poročali, si "očetovstvo" odloka lasti zlasti Lista za Trst v imenu "svojega poslanca Camberja in ob podpori socialistov. Včeraj so za to nalašč sklicali tiskovno konferenco, na kateri je Camber še enkratt izpel svoje zasluge. Med drugim je poudaril, da so za njegov amandma v zbornični komisiji strnjeno glasovali socialisti, medtem ko so se proti izrekli demokristjani in komunisti. Skratka, če že imamo brezcarinski bencin, se moramo zahvaliti Camberju in njegovim, pa čeprav so skoraj vsi tržaški gospodarstveniki prepričani, da je to sad skupnega dela vseh tržaških predstavnikov v Rimu. Na včerajšnji konferenci pa so socialisti in LpT tudi sklenili, da je sedaj vsaka polemika odveč in da se zato ne nameravajo prepuščati praznim govoricam, češ da se je vsakdo odločil za izbiro, ki jo narekujejo posamezni politični programi.
Tudi komunisti so negativno ocenili zadržanje socialistov in demagoško Camberjevo obnašanje. Menijo namreč, da je povsem neumestno iskati zasluge za delo, ki so ga tudi druge politične stranke gradile več let in v korist celotne tržaške skupnosti. O pomenu že sprejetih in novih zakonskih določil, ki odpirajo razvojne možnosti za Trst in vso deželo, začenši z ovrednotenjem njene mednarodne vloge, pa bodo komunisti razpravljali prihodnji ponedeljek na javni manifestaciji, ki se je bo udeležil tudi načelnik poslancev KPI v proračunski komisiji poslanske zbornice Sergio Garavini.
pismi uredništvu
Po včerajšnjem podpisu protokola
Sola zaradi učencev ali učenci zaradi šole?
Spoštovano uredništvo,
Primorski dnevnik je 16. t. m. objavil pismo prokuratorja Fabia Petraccija, pravnega poverjenika g. Dunje Čuk-Ten-ze, v katerem je bila izražena zahteva, da se objavi popravek, da gmenjena gospa učiteljica ni bila kazensko premeščena iz Šempolaja v Dolino. Omenjeni zahtevi je Primorski dnevhik ustregel, zato se nam zdi potrebno, da se vsi (ne samo starši) zamislimo nad neljubim dogodkom, ki je prizadel dve naši šoli.
Dolinski starši se moramo prizadeti učiteljici tudi opravičiti, ker pač nismo vedeli, da za šolnike ni kazenskega postopka in kazenske premestitve. In ker ni predviden, učiteljica Dunja Čuk-Tenze torej ni bila kazensko premeščena. Tudi o poklicnih sposobnostih omenjene učiteljice dolinski starši ne moremo soditi. O tem lahko sodijo šempolajski starši, ki so dolgo časa vztrajno zahtevali od pristojnih šolskih organov, da preverijo delo omenjene učiteljice. Morda so imeli kakšen tehten razlog, ker drugače šolsko skrbništvo ne bi - na osnovi inšpekcije - odredilo, da si sredi šolskega leta zamenjata mesti omenjena učiteljica iz Šempolaja in učiteljica iz Doline.
Kot je znano, se je na odločen protest dolinskih staršev -otroci pet dni niso šli k pouku - učiteljica, ki je od začetka šolskega leta poučevala na naši šoli, vrnila v Dolino. Šem-polaj je dobil suplentko, mesto pa je izgubila popoldanska učiteljica v Dolini, ki je tudi bila suplentka. Na njenem mestu je ostala g. Dunja Čuk-Tenze. Tudi sedaj nam ni dano, da bi presojali delo omenjene učiteljice, ker je v dobrem mesecu od nastavitve, poučevala le nekaj dni, saj je bila vmes stavka, ali pa je bila učiteljica v bolniški blagajni. Nadomešča jo seveda suplentka.
Pri vsem tem bi radi poudarili sledeče:
- Ne vemo, s kakšno motivacijo je po inšpekciji in protestih šempolajskih staršev bila omenjena učiteljica premeščena. Verjetno je bil razlog resen, če se je skrbništvo odločilo z neobičajnim nujnim postopkom zamenjati učiteljici sredi šolskega leta, v nasprotju z določili ministrskih okrožnic.
- G. Dunja Čuk-Tenze si z grožnjami o sodnem postopku brez dvoma ne bo pridobila simpatij dolinskih staršev. Pa tudi s svojim dosedanjim delom ne kaže, da si bo pridobila zaupanje novega delovnega okolja. Že prve dni je prišla z zamudo, ni predstavila programa dodatnih dejavnosti, nato pa še dolga bolezenska odsotnost. Te izjave lahko s pričami potrdimo na sodišču, če bo do postopka prišlo. Saj ima vsako početje opravičilo, dejstvo pa je, da pouk ne poteka v normalnih pogojih.
Zdi se nam, da so bili pri vsem tem pravzaprav kaznovani otroci. Izgubili so itak maloštevilne dneve pouka, didaktična učinkovitost se z razcefranostjo dela brez dvoma ne izboljšuje. Vseeno pa smo se starši veliko naučili. Naučili smo se, da postopki in merila dela v šolskem sistemu niso
sorodni postopkom v drugih delovnih okoljih, v katera večina staršev spadamo. To smo vzeli na znanje,'ker nas sili, da veliko bolj sledimo dogajanju na šolah, saj nam one konec koncev vzgajajo naše otroke in jih dobro ali slabo pripravljajo za življenje. Zato bomo veliko hitreje reagirali na nedoslednosti, kot smo doslej.
O vsej tej zadevi pa bi se morali zamisliti vsi merodajni faktorji, saj se menda vsi zavedamo, da je za narodno skupnost največje bogastvo in investicija v mladini. Zato ni vseeno ne kdo, ne kako jo vzgaja za življenje. Saj je šola zaradi učencev, ne pa učenci zaradi šolskih struktur! Če pa se motimo, prosimo za odgovor.
Predsednik zbora staršev o. š. Prežihov Voranc v Dolini
Vojteh Lovriha
Sinhrotron in mi
Spoštovani odgovorni urednik,
pišem Vam v zvezi s srečanjem, ki ga je 18. februarja v Centru z a znanstvene raziskave organizirala Kraška gorska skupnost, in sicer o vprašanju lokalizacije sinhrotrona. Prvič sem opazil na nekem našem zborovanju zbranih toliko pomembnih političnih predstavnikov i% vse dežele. Tu so bili Biasutti, Carbone, Romeo, Rinaldi, Anzelotti, da o naših niti ne govorim, da ne bi bilo naštevanje predolgo.
To pomeni, da posvečajo oblasti temu projektu največjo važnost, in ker se dobro zavedajo, da nam morajo pobrati najvrednejše kar imamo, zemljo, kar je Biasutti tudi izrecno povedal, so nam voljne ta trenutek dati kaj v zameno. Dejal bi, da je srečanje za nas izzvenelo pozitivno, ker so naši predstavniki nastopili kot en mož, ne glede na politično barvo kože. Vendar je nevarnost v tipični značilnosti naše tukajšnje politike, ki se glasi nekako po principu: ko kaj rabim od tebe, ti v zameno obljubim vse. Ko pa tisto stvar od tebe dobim, pozabi name in na moje obljube!
Biti moramo realisti: prej naj nam dajo to, kar so tam svečano obljubili, se pravi zaščitni zakon. Potem se bomo pomenkovali o našem prelepem koščku zemlje pri Bazovici. Zavedati se moramo namreč dveh stvari: če jih je volja, nam lahko zaščitni zakon dajo po hitrem postopku v dveh tednih, boj za tisti košček zemlje pa je lahko še dolg! Naša večinska politika dejansko deluje na ta način. Italijani so narod, ki niso vajeni govorice »načel«, medtem ko so že z materinim mlekom pili govorico »do ut des«.
Če nam bi stvari uspelo postaviti na takšen način, potem mislim, da bi lahko začeli govoriti o nekem političnem zorenju pri zamejskih Slovencih. Zrel politik namreč ne določa samo tega, kar sam želi dobiti, ampak je sposoben tudi »določiti«, kako se bo vedel njegov sogovornik.
Najlepše Vas pozdravljam
Aleš Lokar
Na sedežu tržaške pokrajinske uprave v Palači Gaiatti sta včeraj predstavnika italijanske vlade in Mednarodne pomorske organizacije (IMO) slovesno podpisala protokol za ustanovitev Mednarodne pomorske akademije oziroma Višje mednarodne šole za pomorsko tehnologijo v Trstu. Italijansko vlado je zastopal opolnomočeni minister Mario Foresti, IMO pa njen generalni tajnik Srivastava.
Učne programe in druge značilnosti mednarodne šole, za ustanovitev katere sta dali pobudo tržaška Pokrajina in Univerza, bosta sporazumno določali italijanska vlada in IMO. Prva se je s podpisom protokola obvezala, da bo redno razpisovala določeno število štipendij za mlade iz držav v razvoju, druga pa, da bo tržaško pomorsko akademijo vsestransko podpirala na mednarodni ravni. Pristaviti velja, da bi ta šola v skladu z nedavno odobrenim sklepom tržaškega pokrajinskega sveta morala imeti svoj sedež v paviljonu T bivše umobolnice pri Sv. Ivanu.
Pred slovesnostjo v Palači Gaiatti je opolnomočenega ministra Forestija in generalnega tajnika Srivastavo na tržaškem županstvu sprejel župan Staffieri, same slovesnosti pa so se udeležili predsednik Pokrajine Locchi, pokrajinski odbornik Bonat (njemu, ki je po poklicu ladijski kapitan, gre baje največ zaslug za pobudo), rektor tržaške Univerze Fusaroli, devinski princ Thurn und Taxis, poveljnik pristaniške kapitanerije Itri in drugi. Vsi so v svojih nagovorih podčrtali velik pomen, ki ga bo imela Mednarodna pomorska akademija za pretok znanja s Severa na Jug in torej za zbliževanje med njima in za utrjevanje miru v svetu. Poudarili so nadalje vse važnejšo vlogo, ki jo Trst pridobiva na področju mednarodnega sodelovanja.
Na sliki: generalni tajnik IMO Srivastava (levo) in opolnomočeni minister Foresti (desno) podpisujeta protokol.
V našem mestu bo dobila sedež Mednarodna pomorska akademija
Tudi tržaško šolstvo se vse bolj zaveda pomena vzgoje za razvoj
Benny Nata: važno je ekonomsko osamiti Južnoafriško republiko
Osnutek Konvencije o pravicah otroštva, ki ga je pripravila nalašč za to ustanovljena delovna skupina pri Organizaciji združenih narodov, lahko nudi hvaležno izhodišče za spoznavanje zapletene problematike razvitosti in nerazvitosti ter mednarodnega sodelovanja za razvoj. Italijanski odbor Sklada združenih narodov za pomoč otrokom (UNICEF) je zato predlagal, naj šole v šolskem letu 1987-88 uporabljajo ta osnutek, ki ga bo Generalna skupščina OZN predvidoma obravnavala čez leto dni, kot glavno učno sredstvo pri vzgoji za razvoj. To je bil tudi glavni cilj, ki si ga je zastavil tržaški pokrajinski odbor UNICEF s priredbo dvodnevnega 1. pokrajinskega srečanja o vzgoji za razvoj, ki se je včeraj končalo v Oficirskem krožku pri tržaškem vojaškem poveljstvu.
Nekaj koristnih napotkov za delo v šoli je včerajšnjim udeležencem posredoval osnovnošolski ravnatelj Primo Marinelli iz Ferrare, ki je govoril na temo: »Mednarodna konvencija o pravicah otroštva kot vzgojno sredstvo«. Njegova izvajanja so bila pretežno teoretske narave, prav zato pa sta jih učinkovito dopolnjevali naslednji dve predavanji, ki sta bili izrazito izkustveno usmerjeni. Predavala sta psihologinja Maria Luisa Corridoni iz Firenc, ki je govorila o svojih desetletnih izkušnjah na področju vzgoje za razvoj, in srednješolski profesor Antonio Zanella iz Pordenona, ki je s pomočjo svojih dijakov prikazal, kako so v razredu opravili »potovanje okrog človeka«.
Kaj pa v Trstu? Kaj delajo tržaške šole na področju vzgoje za razvoj? Predsednica pokrajinskega odbora UNICEF Dorita Chersevani nam je povedala, da je tudi tu mogoče zapaziti postopno prebujanje. S privoljenjem oziroma ob podpori šolskega skrbika je bilo sklenjeno, naj zavodski referenti za zdravstveno vzgojo prevzamejo tudi skrb za vzgojo za razvoj. »Poleg tega je naš pokrajinski odbor stopil v stik z več kot 40 zavodi na Tržaškem,« je pristavila Chersevanijeva, »da bi propagiral predlog vsedržavnega odbora UNICEF glede vzgojne uporabe osnutka Konvencije o pravicah otroštva. Na splošno smo naleteli na dober odziv, kot dokazuje tudi številna udeležba na sedanjem srečanju. Kaj se bo iz vsega tega izcimilo, pa bomo lahko ugotovili čez kak mesec, ko se bodo v Gorici zbrali pokrajinski odbori UNICEF iz severo-vzhodnih dežel Italije.«
Dvodnevnega srečanja so se udeležili tudi nekateri ravnatelji in profesorji slovenskih šol na Tržaškem. Med njimi je bila tudi ravnateljica liceja »France Prešeren« Laura Abrami, ki nam je takole povedala: »Vprašanje razvoja ne more biti poseben učni predmet, saj zajema vsa področja in torej tudi vse učne predmete. Šolniki si moramo prizadevati, da bi prevevalo ves vzgojni proces. Dejstvo, da takšna gledanja zdaj prodirajo v celotno tržaško šolstvo, je po mojem zelo pomembno in pozitivno tudi zato, ker bi lahko pripomoglo k izboljšanju odnosov med narodoma, ki živita-na tem območju.«
Po koncu študentskega zborovanja proti rasni diskriminaciji smo se preteklo sredo pogovarjali s predstavnikom afriške organizacije ANC v Italiji, Bennijem Natom, ki je bil njen glavni gost. Povedal nam je, da že tri leta živi v Italiji z namenom, da bi skušal vplivati na italijansko vlado in javnost, da bi zavzele bolj odločno stališče do južnoafriške rasistične vlade.
»Gospod Nato, ravno danes smo izvedeli, da je Bothova vlada ukinila delovanje 17 organizacij, ki se bojujejo proti apartheidu. Kaj se v Južni Afriki dogaja?«
»V državi je v teku revolucija, zapostavljeni črni del prebivalstva se vedno bolj zaveda nečloveške situacije, v kateri mora živeti in se zato odločneje in bolj organizirano upira krivicam. Glejte, za črnce je ena sama bolnišnica v vsej državi, nimajo volilne pravice, obiskujejo lahko samo posebne šole, kjer jih vzgojitelji vzgajajo za sužnje, ne morejo si sami izbirati poklica, so slabo plačani in še in še je podobnih primerov. Lahko bi vam jih našteval v nedogled. Tega nevzdržnega stanja pa so se v zadnjih letih zavedeli tudi nekateri belci (v glavnem študentje), ki se skupno s črnimi vrstniki potegujejo za ukinitev rasističnega režima. Tega nezadovoljstva se Bothova vlada boji in zato veča pritisk na prebivalstvo, ki se ji upira. Tako si razlagam tudi ukinitev organizacij.«
»Bitka za odpravo adpartheida se odvija v Južni Afriki in vi, ki si prizadevate, da bi to dosegli, ste se odločili za delovanje izven meja
vaše države. Je sensibilizacija svetovnega javnega mnenja za vas res tako pomembna?«
»Za naš boj je življenjske važnosti, da je svet obveščen o grozotah, ki se pri nas dogajajo. Želeli bi si, da bi ljudje, ki živijo v demokratičih državah še glasneje zahtevali od lastnih vlad, da politično in ekonomsko osamijo južnoafriško državo. 94 ameriških podjetij je že zapustilo državo, hoteli bi, da bi to storila še ostala podjetja. Potrebno pa je tudi, da demokratične države čimprej ukinejo diplomatske odnose z rasistično republiko.«
»Ali popolna izolacija ne bi pomenila hudega udarca predvsem za revnejši del prebivalstva, za črnce?«
»Moje ljudstvo je preživelo že dosti težkih izkušenj. Prav imate, tudi tokrat bi se vsa teža zgrnila na črnce. Toda moč belopolte oblasti je predvsem v trdni ekonomiji, ki se je razvila na račun izkoriščanja cenene delovne sile. Mislimo, da je Ahilova peta južnoafriške rasistične vlade ravno ekonomija. Zato smo pozvali razviti svet k bojkotu njenih proizvodov. Vidite, naveličani smo živeti v suženjstvu, želimo si svobode, zato smo pripravljeni prestati še kakšno hudo preizkušnjo.«
Za konec smo Bennya Nata vprašali, če je še daleč trenutek, ko bo lahko njegovo ljudstvo svobodno živelo na lastni zemlji. Odgovoril nam je, da zgodovina Afrike še ni bila napisana. Napisali jo bodo mladi, ki se danes borijo za odpravo apartheida in za novo demokratično in pluralistično Južno Afriko, (kp)
Po mnenju tržaških socialistov
Potrebna je vsestranska posodobitev pristanišča
Na četrtkovem zasedanju med drugimi točkami
Tudi zgoniški občinski svet odobril proračun za leto 1988
Tržaško pristanišče je treba organizacijsko in tehnološko posodobiti, ga me-nežersko upravljati v okviru širše strategije, pri kateri morajo sodelovati vse krajevne uprave in druge pristojne ustanove. Le pod tem pogojem bo lahko mirno gledalo na svojo prihodnost še posebej na obdobje po letu 1992, ko bo začel veljati isti normativ za vsa pristanišča držav Evropske gospodarske skupnosti.
Tako menijo tržaški socialisti, ki so vprašanju tržaškega pristanišča v teh dneh posvetili poseben sestanek. Sestanka sta se med drugimi udeležila Alessandro Perelli, ki je član upravnega sveta in izvršnega odbora Avtonomne pristaniške ustanove, in član strankinega pokrajinskega izvršnega odbora Eraldo Cecchini.
»Pomanjkanje "podjetniške miselnosti" je eden izmed bistvenih vzrokov za nezadovoljive rezultate, ki jih je doseglo dosedanje upravljanje pristanišča,« je med drugim povedal Perelli. »Stvari je še poslabšala neusklajenost programov, ki si jih zastavljajo in jih izvajajo Pristaniška ustanova na eni strani ter druge ustanove in uprave na drugi strani, med temi predvsem Občina Trst. Spričo vsega tega je neresno skrivati se za številkami bilance, ki je res izenačena, a to zaradi tega, ker državni in deželni prispevki pokrivajo približno dve tretjini tekočih stroškov,« je pristavil Perelli.
Cecchini je v svojem posegu posvetil posebno pozornost ukrepom, ki bi jih morale sprejeti pristaniška in druge ustanove, da bi pristanišču omogočile večjo učinkovitost. »Med cilji, ki jih je treba čim prej uresničiti,« je dejal Cecchini, »velja posebej omeniti znižanje stroškov, večstransko specializacijo osebja in zmanjšanje njegovega števila, poenotenje cen, večjo prisotnost zasebnikov in predvsem vse večjo integracijo Družbe pristaniških delavcev v vodenje in upravljanje samega pristanišča.«
Na sestanku so udeleženci med drugim sklenili, da ustanovijo komisijo, ki se bo v okviru pokrajinske federacije PSI ukvarjala z vprašanji tržaškega pristanišča. Le-to po mnenju socialistov ostaja bistven element za gospodarsko rast tržaške pokrajine.
Zgoniški občinski svet je v četrtek odobril proračun za finančno leto 1988 z glasovi napredne liste, medtem ko se je Slovenska skupnost vzdržala. Proračunski dokument, ki ga je župan Miloš Budin podrobno predstavil že na zadnji seji, je — vsaj kar zadeva tekoče poslovanje pod silo razmer nekoliko okrnjen, saj vedno skromnejši državni prispevek za kritje primanjkljaja .komaj pokriva stroške za osebje in amortizacijo posojil. Tako ostaja za razne storitve vse premalo sredstev, ki se stekajo, v blagajno s skromnimi občinskimi pristojbinami. Kljub temu pa so osnovne socialne storitve ostale neokrnjene in ne bodo trpele zaradi perečega finančnega položaja krajevnih uprav. Proračun vsebuje tudi široko paleto investicij, ki bi jih bilo treba uresničiti, vendar je njihova realizacija vezana na dodelitev prispevka pristojnih javnih ustanov.
Načelnik svetovalske manjšine Srečko Gruden je v razpravi dejal, da je proračun preveč napihnjen in kot tak neuresničljiv. Priznal je upravi, da je opravila veliko dela, vendar pa so po mnenju njegove skupine bile storjene tudi napake, kot na primer lokacija občinske knjižnice in telovadnice ter namera, da se uredi enoteka. Za javne posege naj bi sestavili prioritetno lestvico in bolje vzdrževali ceste. Davek za smetarsko službo naj bi bil previsok. Občina naj bi namestila dvojezične smerokaze tudi ob hitri cesti in naj bi poskrbela za popravilo cerkvenih poslopij, kot je to storila za zvonove v zgoniškem zvoniku. Končno je Gruden zahteval, naj se vključijo v proračun sredstva za dvojezično poslovanje.
Po posegu načelnika svetovalske večine Žarka Šuca, ki je ugotovil, da proračun v mejah finančnih zmogljivosti verno uokvirja potrebe krajevnega prebivalstva, je župan v repliki podrobneje pojasnil posamezne izbire in argumentirano ovrgel nekatere Grudnove trditve. Proračun je realističen, vendar pa tudi odraža politično voljo in iznaša potrebe, ki zaradi preskromnega priliva sredstev niso vse uresničljive. Enološki center bo neke vrste izložba kraških vin, v njem pa bodo vzporedno potekale tudi kulturne prireditve. Popravljanje cerkvenih poslopij, ki so škofijska last, ni v pristojnosti občinske uprave, ki pa si prizadeva, da bi pristojne ustanove dodelile potrebne prispevke za obnovo. Glede smerokazov je v teku politični pritisk, da bi vsa toponomastika v občini postala dvojezična. Kar zadeva izvajanje člena 60 delovne pogodbe o dvojezični dokladi pa občina nadaljuje z akcijo, da bi država priznala tudi finančno kritje.
Zatem je občinski svet določil odškodnino upraviteljem in jim določil prispevke, ki jih morajo zasebniki odšteti, da krijejo po zakonu določenih 36 odstotkov stroškov. S prihodnjim šolskim letom se bo tako mesečnina za refekcijo šolskih otrok povišala za pet tisoč lir. Pregledali in dopolnili so tudi seznam članov občinske prostovoljne gasilske službe, ki šteje 55 članov.
Na začetku seje je župan Budin izrekel podžupanu Štreklju sožalje ob smrti očeta, zaslužnega dolgoletnega občinskega uslužbenca. V priporočilih je našel prostor problem vodovodne napeljave na pokopališče v Samatorci, proučili pa naj bi tudi možnost električne napeljave na obe pokopališči. (B. S.)
Alternativna zelena lista o narodnostnem vprašanju
Trst in njegova prihodnost
Zadovoljstvo dijakov nad uspehom nabiralne akcije
»Zdi se nam, da je večina Tržačanov (Italijanov, Slovencev, pripadnikov drugih narodnosti) povsem sita nepotrebne in nazadnjaške razprave o dvojezičnosti, ki je očitno predmet preštevilnih političnih in pristranskih špekulacij. Ali ne bi tega vendarle doumeli in skušali vsi skupaj narediti nekaj korakov naprej?«
Tako se končuje dolgo pismo, ki ga je poslal predstavnik Zelene liste Maurizio Bekar našemu uredništvu in ki je prispevek te organizacije k razpravi ° nacionalnem problemu v Trstu. V svojem pismu Bekar izhaja iz ugotovitve,- da je primer Sama Pahorja že spet opozoril na zaostren problem odnosov med Slovenci in Italijani. »Ni mogoče, da bi vselej trpeli vsiljena nasprotovanja ob tem vprašanju, ki naj bi ga rešili le, če bi osvojili eno ali drugo nacionalistično stališče.« Bekar opozarja, da je po mnenju zelenih država dolžna sprejeti zaščitni zakon. Vendar bi ta moral biti le tehnično sredstvo za ovrednotenje manjšinskega jezika in kulture in za preprečevanje, kolikor je to mogoče, odmiranja »različnosti« (ki bi jo morali vsi dojemati kot naravno stimulacijo in kulturno bogastvo). Doslej pa je bil zaščitni zakon le sredstvo, »ki sta se ga levica in desnica posluževali v volilni kampanji kot edini argument, da bi strnili svoje volilne rezervoarje. Še manj sprejemljivo pa je, da prenapetost spreminja to vprašanje v provokacijo tako z italijanske kot s slovenske strani in krepi obstojoče nacionalizme m vzajemno nezaupanje.«
Gre za anahronizem, ki odvrača od stvarnih problemov mesta, kot so zaposlitev, stanovanje, socialno in zdravstveno skrbstvo itd. »Trst je mesto,« Poudarjajo zeleni, »ki mora šele najti svojo vlogo, ki naj nudi možnost dela m blagostanja vsem, manjšinam in večini, se pravi vsem Tržačanom, ki tu živijo.« Prav zato po mnenju zelenih nima smisla, da bi 40 let po koncu voj-
ne nadaljevali z razpravljanjem o istih temah: Slovenci in Italijani, Trst in Tito, dvojezičnost, foibe, fašistično dvajsetletje itd. Gre za slepo ulico, iz katere ni izhoda.
Kakšna je torej rešitev? Po mnenju zelenih ni več mogoče zapravljati energij z nepotrebnim in absurdnim prepiranjem, pač pa je treba napeti vse sile, da zgradimo Trst, ki se bo končno zazrl v prihodnost. V takem mestu bi se položaj korenito spremenil, tako ambiciozen načrt pa potrebuje prispevek vseh. V takem mestu bi se nasprotja ublažila in bi zginila, ker nacionalizem ne bi imel več prostora v Trstu, ki bi bil mesto evropskega duha in mednarodne razsežnosti. Pa tudi tisti nacionalisti, ki bi še ostali, ne bi mogli pljuvati v krožnik, ki bi tudi njim nudil tako bogat obed.
Zato je po mnenju zelenih najboljša zaščita Slovencev prav, da se z njimi ne bi nihče »ukvarjal« in da bi tako prihranjene energije vsi vložili v gradnjo nove prihodnosti.
* * *
Do tu, sicer v izčrpnem povzetku, pismo zelenih. Njihovo razmišljanje je nedvomno dobronamerno (in to je razvidno že iz začetka, ko pravijo, da je država dolžna zaščititi Slovence) in
odraža stisko ljudi, ki se čutijo vklenjene v njim tuje spone preteklosti, ki bi radi nekaj pozitivnega gradili v Trstu, vendar jim nacionalna nestrpnost onemogoča vsakršno delo. Taka stiska in najbrž zeleni niso edini, ki jo občutijo — je tudi odraz dejstva, da sodijo v generacijo, ki ni več obremenjena s kompleksi preteklosti, ki ni doživljala hudih vojnih in povojnih spopadov in napetosti.
Vendar je predlog, s katerim bi po njihovem presegli sedanje stanje, v bistvu le vabilo k odmišljanju preteklosti, k odstranjevanju nerazčiščenih problemov, k pozabljanju. Izkušnja pa je pokazala, da preteklosti ni mogoče enostavno odmisliti, kot da je ne bi bilo. Treba jo je preseči z razčišče-njem, z razjasnitvijo. Sicer se lahko vrne kot bumerang^ in te onesposobi, zastre in onemogoči pogled v prihodnost. Trst mora gledati naprej, zato pa mora razvozlati temeljne vozle svoje preteklosti, predvsem pa mora rešiti nacionalno vprašanje in priznati enakopravnost Slovencev. Pri tem pa je seveda nujno potrebna strpnost, pripravljenost na soočanje in dialog, odprava predsodkov, ki jih imajo vse komponente.
Uredništvo
Kot je bilo dogovorjeno s predstavniki Primorskega dnevnika, smo se predstavniki slovenskih višjih šol s Tržaškega sestali, da bi razpravljali o uporabi denarja iz sklada za uveljavljenje slovenščine. Med zborovanjem je bilo predlagano marsikaj zanimivega, splošno mnenje pa je bilo, da je poleg drugega karseda koristno tiskati brošuro oziroma knjigo, ki bi govorila ravno o boju, ki ga vodimo Slovenci v Italiji že vrsto let za dosego pravic svojega jezika. Menimo namreč, da je seznanjenje večinskega naroda z življenjskostjo narodne skupnosti skorajda dolžnost za vsako manjšino. V teku tedna se bomo še enkrat sestali, da bomo jasneje začrtali smernice te pobude.
Poleg tega pa hočemo izraziti vse naše zadoščenje in zadovoljstvo ob uspehu pobude za nabiranje denarja, potrebnega za vodenje učinkovitega boja za uveljavljanje slovenščine. Upamo, da se bo vse to nadaljevalo še naprej, saj se zavedamo, da je finančna plat zelo važen dejavnik v naših prizadevanjih.
Dijaki slovenskih višjih šol na Tržaškem
Za uveljavljanje slovenskega jezika so včeraj prispevali:
Justina Bizjak 20.000 lir (in ne 10.000 kot pomotoma objavljeno 26. 2.), družini Maver in Jerman 20.000, Albin in Irene Danieli 100.000, Anita Pelan
20.000,	Zora Škrk 20.000, Božič-Kante
10.000,	Ema Škrk 10.000, Marija Škrk 10.000, Albina Cocevari 5.000, Angela Škrk 10.000, Mara Škrk 10.000, Marica Markuža 10.000, Slavko Švara 10.000, Borghesi 10.000, Danica Škrk 10.000, Franc Šturm 10.000, Štefanija Sever 10.000, družina Košuta (Križ 38) 10.000, Nevja in Klavdija Žerjal 20.000, Stanislav Kodrič 10.000, Zorko Tavčar 50.000, Karlo Kokelj 10.000, Angel Škrk 10.000, Radoš in Boris Možina 30.000,
Knjiga o dvojici slikarjev
V časnikarskem krožku sošinoči predstavili lepo biografsko knjigo tržaških slikarjev Vittoria Bergagne in Romana Rossinija (s podnaslovom Postimpresio-nizem v Trstu), ki jo je izdala založba LINT s pomočjo tržaške hranilnice CRT. Avtorica knjige je mlada Alessandra Agnelli, ki je s tem delom tudi diplomirala na tržaški Univerzi. To je že tretja biografska knjiga (po tistih o Arturu Fittkeju in Marcellu Dodovichu), ki je izšla v isti zbirki potem, ko je nastala kot diplomska naloga. Roberto Curci, avtor Dodovicheve biografije, je pohvalil delo Agnellijeve, ki je pravzaprav prvi poskus resnega in temeljitega študija o umetniškem delu dveh sicer pri Tržačanih zelo priljubljenih slikarjev. Bergagna in Rossinija ponavadi istovetimo, ker sta umetnika živela in ustvarjala skupaj, čeprav so bili njuni umetniški prijemi različni: Bergagni je odločnejši in kritič-nejši, Rossini pa je v svojih slikah liričnejši in bolj meditativen.
Odkrili so ga na openski ielezniški postaji
Mlad Zambijec tihotapil poldrugi kilogram heroina
Na openski železniški postaj: n}ejni policijski .agenti in f s‘ražniki ponovno odkrili večje n® mamila, ki ga je tuj državljč ''jjhotapiti v Italijo. »Kurir« je >1 26-letni Zambijec, ki je n “Orient express« stopil v Istamb 9b.m®jni policisti so po zad ^usnjah vedno na preži in še ]
lsb ni bil povsem brezhiben. 9a povabili v carinske prostore J® finančni stražniki pregledi
bro\vn sugar, ki bi na črnem al okrog 160 milijonov lir.
ženski ranjeni v prometni nesreči Pn Bazovici
nie Cer®i ob 14. uri so v katinarski bol-iz in 1 sPrejeli 63-letno Danielo Macchiò 1- Gruden 17 v Bazovici in njeno 52-
letno znanko Ado Proietto iz Palerma. Ženski sta se ranili v prometni neseči, do katere je prišlo na Cesti za Bazovico. Macchiojeva je s svojim fiatom 125 peljala po Cesti za Bazovico proti domu, ko je nekaj metrov po hudem dvojnem ovinku iz še nejasnih razlogov izgubila oblast nad volanom in zavozila s ceste. Avto se je prevrnil na streho in po nekaj metrih zdrknil v grapo, kjer je - še vedno na strehi - končno obstal.
V sprejemnem listu so zdravniki zapisali, da si je Proiettova zlomila desno roko in verjetno tudi levo zapestje, poleg tega pa je utrpela udarce in rane po ušesu in drugih delih telesa. Sprejeli so jo na ortopedski oddelek, ozdravela pa naj bi v dvajsetih dneh. Voznica avtomobila je imela več sreče in se je le lažje potolkla, tako da bo okrevala v nekaj dneh.
■ Trideset dni se bo moral zdraviti
73-letni Rodolfo Roiaz z Reške ceste 366, ki je včeraj zjutraj bil žrtev prometne nesreče. Ko je okrog 10.30 hotel na prehodu za pešce prečkati Ulico Carducci, ga je z motorjem suzuki podrl 26-letni Carlo Valente iz Ul. Pit-toni 1. V nesreči si je Roiaz zlomil ključnico in komolec.
Preiskovalci domnevajo, da gre za samomor
V plovnem kanalu pri Žavljah našli truplo utopljene ženske
V plovnem kanalu blizu skladišča Frigomar pri Žavljah so včeraj popoldne našli potopljen avto, v katerem je bilo truplo ženske. Avto so okrog 14. ure zagledali delavci podjetja Nuova Omin, ki za družbo Sogem gradi nov pomol za navtične priveze. Dviganje starega fiata 850 je bilo precej težavno in je trajalo dve dobri uri. Ko so gasilci s kleščami odprli avtomobil, so pod prednjim sedežem našli truplo ženske srednjih let. Ženska je bila zanemarjeno oblečena in pri sebi ni imela nikakršnih dokumentov. V avtu pa so agenti našli prometno karto, naslovljeno na 45-letno Mario Martinolli, rojeno pri Novari in bivajočo na Božjem polju 10. Ker je bila navidezna starost utopljenke okrog 45 let, so preiskovalci sklepali, da je bila prav ta lastnica avtomobila. Zvečer so s pomočjo slike, ki jo hranijo na kvesturi, potrdili istovetnost pokojnice.
Vzroke smrti bo potrdila le obdukcija. Prvi pregled zdravnika Rdečega
križa ni odkril znakov nasilne smrti, tako da preiskovalci za zdaj izključujejo možnost umora. Zato pa je toliko verjetnejša hipoteza, da je ženska napravila samomor. Kraj, kjer so našli avtomobil, je namreč zelo odročen. Zaradi tega ne verjamejo, da se je Martinollijeva slučajno peljala mimo in po nesreči zdrknila s pomola v morje. Čeprav so avto našli šele včeraj popoldne, sklepajo, da je bilo truplo že od prejšnjega večera v morju.
Malemu Gianpieru ne gre na bolje
Zdravstveno stanje sedemletnega Gianpiera Lesizza iz Špetra se je včeraj poslabšalo, tako da so ga zdravniki otroške bolnišnice premestili v oddelek za oživljanje. Tam imajo ustrezno aparaturo, ki bo malčku pomagala pri dihanju. Gianpiera so predvčerajšnjim prepeljali iz domačega Špetra v Trst s helikopterjem družbe Elifriulia. Zaradi posledic hudega želodčnega in črevesnega vnetja je deček že bil v reaktivni komi, ena ledvica pa mu ni več delovala.
Rožica in Fani 20.000, Mira Suman
10.000,	Paola Lovrenčič Sancin 20.000, Kmečka zveza 205.000, Edvin Forčič
20.000,	Gojmir Demšar 10.000, družina Čač 30.000, Alma, Stojan in Aleksander Pertot 20.000, O. Regent 10.000, M. in B. Stanič 10.000, Maria G. Trobec Bole 20.000, Alma Trobec Pappalardo
50.000,
Z zgoraj navedenimi prispevki smo dosegli skupno vsoto 8.601.000 lir.
Člani izvolili nov odbor
Občni zbor Skupine 85
V poslopju naselja »Villaggio del fanciullo« na Opčinah je včeraj zvečer bil redni občini zbor Skupine 85, na katerem so izvolili člane novega odbora. Srečanje se je pričelo z izčrpnim poročilom predsednika skupine Pavleta Merkuja. V svojem govoru je Merku spomnil člane na najpomembnejše etape delovanja Skupine 85 v zadnjih treh letih, posebno poglavje pa je posvetil načrtom za bodočnost.
Predsednik je poudaril, da je število članov naraslo (trenutno jih je okrog 150) in da je Skupina 85 s svojimi pobudami pritegnila v našem mestu zanimanje širše publike ter si kot pravno priznano združenje pridobila tudi finančno podporo Pokrajine. Eden najresnejših problemov, ki jih Skupina 85 trenutno še ni mogla rešiti, pa je poza ar-
Merkù je nato podal smernice za bodoče delovanje. Novoizvoljeni odbor bo v naslednjih dveh letih uresničil nekaj zanimivih zamisli in priredil vrsto kulturnih srečanj, kot bo na primer štiridnevna informativna prireditev posvečena J. Kugyju ali predavanja o manjšinski problematiki, na kateri bodo spregovorili predstavniki iz Slovenije, Italije in Avstrije. Ob koncu je predsednik napovedal, da bo v kratkem izšel bilten Skupine 85 v slovenskem in italijanskem jeziku.
Po odobritvi blagajniškega poročila Adriana Dugulina so prisotni člani izvolili nov odbor. V njem so: Adriano Dugulin, Boris Kuret, Pavle Merkù, Fabio Nieder, Livio Poldini, Stelio Spadaro in Ivan Verč. V nadzorni odbor pa o bili izvoljeni Fabio Marchetti, Julia Marini Slataper in Sergio Zucca.
manjkanje primernih prostorov hiv in knjižnico.
Ob težki izgubi Miroslava Štreklja izrekajo svojcem občuteno sožalje
uradniki zavarovalnice Lloyd Adriatico z Opčin in iz Sesljana
Ob težki izgubi Slavka Štreklja izreka prizadeti ženi Marici in sinovoma Borisu in Aleksu iskreno sožalje Mario Čuk z družino
Globoko ganjena ob nenadni izgubi dragega Slavka Štreklja izrekata iskreno sožalje družini
Nataša in Boris Pegan
SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE
Komorni oder Primož Kozak
AFERA
Režija: Dušan Jovanovič Premiera:
v torek, 1. marca, ob 20.30
Ponovitve:
v sredo, 2. marca, ob 20.30 v četrtek, 3. marca, ob 20.30
KD I. GRBEC - Škedenj SKD TABOR - Opčine KD PROSEK-KONTOVEL in KD RDEČA ZVEZDA - Salež
priredijo
DANES, 27. t. m., ob 20.30 v Kulturnem centru A. Ukmar-Miro pri Domju
3. Srečanje ženskih zborov
"Zapojmo si pesem veselo“
Sodelujejo: ŽPZ Prosek-Kontovel, ŽPZ Tabor, ŽPZ Rdeča zvezda in ŽPZ I. Grbec.
Vabljeni!
gledališča
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 BECKETT KONCERT. Besedilo: Samuel Beckett; izbor in interpretacija: Vittorio Franceschi. Režija Marco Sciaccaluga. V abonmaju odrezek št. 8. 50-odstotni popust za abonente. Prodaja vstopnic pri osrednji blaqajni v Pasaži Protti.
VERDI
Operna sezona 1987/88.
Nocoj ob 20.00 premiera Arrigove opere VRNITEV CASANOVE. Dirigent Rey-nald Giovaninetti, režiser Giulio Chaza-lettes.
LA CONTRADA
TEATRO CRISTALLO
Danes ob 16.30 in 20.30 bo na sporedu Flaianovo delo MELAMPO. Režija Massimo De Rossi. Odrezek št. 6. Prodaja vstopnic pri Utatu, Pasaža Protti 2 in v gledališču Cristallo eno uro pred pričetkom programa.
V torek, 1. marca, ob 9. in 11. uri bo gledališče Teatro Viaggio iz Bergama uprizorilo RACCONTI za vrtce in prve razrede osnovnih šol. V sredo in četrtek ob 10. uri pa bodo predstavili SCRICK ža osnovne in srednje šole.
koncerti
Società dei concerti
Tržaško koncertno društvo
V ponedeljek, 7. marca., ob 20.30 bo v gledališču. Rossetti na sporedu koncert baritonista T. Hampsona.
VERDI
Jutri, 28. t. m. ob 11. uri bo v mali dvorani gledališča Verdi (Ul. S. Carlo 2) NEDELJSKI KONCERT. Dirigent Severino Zannerini bo s svojim ansamblom izvajal skladbe Mendelssohna, Čajkovskega, Arenskega in Lutaslavskega. Vstopnice so na prodaj danes pri blagajni gledališča po 5.000 lir.
razstave
V	Mestni galeriji v Piranu je odprta velika retrospektivna razstava del akademskega kiparja Janeza LENASSIJA.
V	galeriji Loža v Kopru je odprta razstava prekmurskih slikarjev Nikolaja Beerà, Sandija Červeka, Marjana Gumilarja, Zdenka Huzjana in Franca Mesariča.
V	galeriji Malcanton, Ul. Malcanton 14/A, razstavlja do 7. marca slikar ŽELJKO BUBALO.
V	galeriji Tommaseo, Ul. del Monte 2/1, bo danes ob 18.00 otvoritev razstave Maurizia BONORA.
V	knjižnici Naravoslovnega srednješolskega centra v Novi Gorici je odprta razstava grafik in knjižnih ilustracij Klavdija Palčiča. Razstava bo trajala do 12. marca.
V	prvem preddverju Cankarjevega doma v Ljubljani bodo v torek, 1. marca ób 17. uri otvorili razstavo likovnih del Pier Paola Pasolinijà.
V	Juliefs romm v Ul. della Guardia 16 razstavlja Carlo FONTANA.
V	Mali galeriji v Sežani bodo v četrtek, 3. marca ob 18.00 otvorili razstavo slikarke Stanke JENKO.
razna obvestila
KD Slovan - Padriče vabi člane na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v torek, 1 . marca, ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih Gozdne zadruge. Dnevni red: predsedniško poročilo, tajniško poročilo, blagajniško poročilo, poročilo nadzornega odbora, razrešnica staremu odboru, volitve in razno.
Nadzorni odbor KD Vesna sporoča, da bo prva seja društvenega koordinacijskega odbora v ponedeljek, 29. februarja ob 20.00 v Domu A. Sirka v Križu. Seja je. odprta vsem članom, ki jim je društvo pri srcu.
SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE
Ivan Cankar
Kralj na Betajnovi
Režija: Mario Uršič Danes, 27. t. m., ob 14. uri
kino
ARISTON - 16.00, 22.00 Una fiamma nel mio cuore, □
NAZIONALE IV - 16.60, 22.00 Roxanne, kom., ZDA 1987; r. F. Schepisi; i. S. Martin, D. Hannah.
EXCELSIOR II - 17.30, 22.00 Ti presento un'amica, kom., It. 1987; r. F. Massaro; i. Giuliana De Sio, Michele Placido.
EXCELSIOR I - 17.00, 22.15 La visione del Sabba, dram., It. 1987 r. Marco Bellocchio; i. Beatrice Dalle, Omero Anto-nutti, Daniel Ezralolow.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 I vizi segreti degli italiani, □.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 The principal - Una classe violenta, dram., ZDA 1988; r. C. Caini i. J. Belushi, L. Grosset Jr.
FENICE - 16.00, 22.15 Dragnet - La retata, kom., ZDA 1987; r. T. Mankiewcz; i. D. Aykroyd, T. Hanks.
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Attrazione fatale, r. Adrian Lyne; i. Michael Douglas, Glenn Close, □.
MIGNON - 16.00, 22.00 Lilly e il vagabondo, ris., ZDA 1955; r. Č. Geronimi, W. Jackson, H. Luske.
EDEN - 15.30, 22.00 La casa del piacere bestiale, porn.,
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 American college, kom., ZDA; r. N. Black, i. S. Kristel.
VITTORIO VENETO 16.30, 22.10 II segreto del mio successo, kom., ZDA 1987; r. H. Ross; i. M. J. Fox, H. Slater.
CAPITOL - 16.00, 22.00 Biancaneve e i 7 nani, ris. 1937, 83’; prod. Walt Disney.
LUMIERE FICE - 16.30, 22.00 Affittasi ladra, kom., ZDA 1987; r. H. Wilson; i. W. Goldberg, B. Goldthwait.
ALCIONE - 15.30, 21.30 L'ultimo imperatore, pust., ZDA, 1987, r. B. Bertolucci, i. J. Lone, J. Chen, P. OToole.
RADIO - 15.30, 21.30 Giarettiera nera, porn., □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
šolske vesti
Ravnateljstva slovenskih višjih srednjih šol J. Stefan, A. M. Slomšek, Ž. Zois in F. Prešeren sporočajo, da bodo jutri, 28. t. m„ od 8. do 20. ure in v ponedeljek, 29. 2., od 8. do 13.30 na posameznih šolah volitve v šolske zborne organe. Priporoča se polnoštevilna udeležba staršev, učnega in neučnega osebja ter dijakov. .
razne prireditve
MePZ Sv. Jernej priredi ob prazniku slovenske kulture, Prešernovem dnevu, danes, 27. t. m., ob 20. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah VEČER SLOVENSKE PESMI. Sodelujejo: dekliška skupina Vesela pomlad, MePZ Mačkolje, priložnostni govor Jelka Cvelbar, skupina mladih z nizom Prešernovih ljubezenskih pesmi, Ljuba Berce-Košuta z dvema samospevoma ob klavirski spremljavi Andreja Pegana in MepZ Sv. Jernej. Povezoval bo Andrej Štekar.
Vabimo te na DRUŽABNO SREČANJE , ki bo danes, 27. t. m., ob 17. uri v Slovenskem dijaškem domu v Trstu, Ul. Ginnastica 72, tel. 573141 oz. 42 . Na sporedu bo nastop dijakov slovenskega učiteljišča A. M. Slomšek in koncert skupine The hard knobs. Sledila bo družabnost.
Osnovna šola O. Župančič pri Sv. Ivanu vabi na proslavo ob DNEVU SLOVENSKE KULTURE, ki bo danes, 27. t. m., ob 11. uri v šolskih prostorih.
KD Kraški dom vabi jutri, 28. t. m„ ob 18.30 v občinsko telovadnico v Repen na KULTURNI VEČER. Predstavila se vam bo domača dramska skupina z lepljenko »Vaški vrtiljak«. Režija: Drago Gorup.
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom -jutri, 28. t. m., ob 17. uri gostuje amaterski oder J. Štoka z veseloigro Atilija Kralja »Kdo je na vrsti« v režiji Igorja Malalana. Vabljeni!
KD Primorsko praznuje DAN SLOVENSKE KULTURE s petjem in glasbo mladih in najmlajših. Pridite jutri, 28. t. m., ob 17. uri v Srenjsko hišo v Mačkolje.
Zaradi nepredvidenih organizacijskih zapletljajev bo revija otroških pevskih zborov VESELO ZAPOJMO, ki jo prireja KD V. Vodnik iz Doline, teden kasneje, in sicer v nedeljo, 6. marca 1988, ob 18. uri v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Vabljeni!
Društvo slovenskih izobražencev v
Trstu, Donizettijeva 3 priredi v ponedeljek, 29. t. m„ ob 20.30 predavanje na temo CERKEV IN DRŽAVA. Predaval bo pravnik Franc Miklavčič iz Ljubljane.
KD F. Prešeren prireja ob Dnevu slovenske kulture SKLICUJEM ZBOROVANJE - večer slovenskih šansonov. Izvaja igralka Ljubljanske drame J. Mrzel, pri klavirju spremlja B. Lesjak (produkcija Cankarjev dom Ljubljana 1987). V petek, 4. marca, ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 27. februarja
GABRIJEL
Sonce vzide ob 6.48 in zatone ob 17.47 - Dolžina dneva 10.59 - Luna vzide ob 12.21 in zatone ob 4.28.
Jutri, NEDELJA, 28. februarja
ROMAN
PLIMOVANJE DANES: ob 01.32 .najnižje 8 cm, ob 05.58 najvišje 18 cm, ob 13.28 najnižje -42 cm, ob 20.44 najvišje 27 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 5,8 stopinje, zračni tlak 1004,2 mb ustaljen, veter 34 kilometrov na uro severo-zahodnik, vlaga 37-odstotna, nebo rahlo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 9,7 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILA STA SE: Enrico Palermo, Matteo Bari,
UMRLI SO: 66-letni Rossini Rosin, 91-letna Luigia Donda, 23-letni Fabrizio Marzari, 90-letna Olga Longo, 58-letni Ennio Corvi, 76-letni Giustino Raccar, 84-letni Costantino Luci, 55-letni Antonio Sinico, 72-letni Ermenegildo Di Valentin, 74-letni Casimiro Parcori, 77-letna Rosa Saravalle, 83-letna Pierina Furlan
OKLICI: uradnik Marino Diirr in univerzitetna študentka Ilaria Tomasi, inženir Fortunato Giardina in univerzitetna študentka Donatella Messina, delavec Walter Cravagna in prodajalka Manuela Fornasaro, uradnik Eugenio Truppa in otroška negovalka Cristina Budal, tehnik Tullio Simonetti in uradnica Franca Messineo, uradnik Salvatore Noè in uradnica Luisa Pozza, mehanik Bruno Spangaro in uradnica Anna Adam, delavec Mauro Turio in čistilka Barbara Spada, zdravnik Annibaie Versari in učiteljica Patrizia Musco, uradnik Bruno Debelli in bolničarka Cristina Bernetti, trgovski potnik Mauro Menegotti in frizerka Elena Mora, uradnik Salvatore del Rosso in uradnica Anna Maria D’Aurizio, uradnik Fulvio Jurincich in učiteljica Elena Škabar, mesar Vincenzo Lopiccolo in gospodinja Wally Grbac, radiotehnik Giampaolo Zanus in trgovka Roberta Pison, trgovec Alessandro Veglia in delavka Arianna Crecich, finančni stražnik Roberto Rosi in tekstilna obrtnica Patrizia Portesi, karabinjer Roberto Caceffo in delavka Maura Degani, agent javne varnosti Stefano Visintini in delavka Barbara Paravano, zidar Antonio Muto in prodajalka Mirella Muskovic, glasbenik Mario Massimo Cogno in učiteljica Francesca Di Campo, raprezrentant Giorgio Škabar in uradnica Sara Košuta, romanist Mladen Kožul in univerzitetna študentka Martina Fryda Kaurimsky.
ZA VAŠO POROKO ...
»FOTOGRAFIJA« EGON
Oglasite se pravočasno Telefon 766-649 TRST, Ul. Oriani 2 (Barriera)
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 22., do sobote,
27. februarja 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Trg Ospedale 8, Ul. dell'Istria 35, Mi-ramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
OPČINE - dr. LONGO (422923) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Ospedale 8, Ul. dell'Istria 35, Mi-ramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Lanjo Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 (ZAVLJE).
OPČINE - dr. LONGO (tel. 422923) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
OPČINE - dr. LONGO (tel. 422923) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
izleti
Slovenska zamejska skavtska organizacija sporoča, da je odhod za smučarski izlet na Zoncolan jutri, 28. t. m.,: ob 6. uri s Fóro Ulpiano, ob 6.20 s križišča na Opčinah, nasproti bencinske črpalke, ob 6.45 iz Devina, na avtocesti nasproti motela Agip. Prihod predviden za 21. uro.
KD Rdeča zvezda organizira 13. marca smučarski izlet v Sappado, cena 12.500 lir. Vpisovanje pri Robertu Kanteju - tel. 229432.
Združenje bivših političnih deportirancev v nacistična taborišča ANED -Trst priredi izlet v Salzburg in Linz (Avstrija) z ogledom koncentracijskega taborišča v Mauthausnu od 13. do 15. maja t. 1. Vpisovanje pri ANED, Ul. F. Crispi, tel. 730306, ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 12. ure ter od 17. do 19. ure.
Zveza žena občine Dolina obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet na Brione 12. marca. Vpisovanje in informacije pri Tatjani v gostilni Dolina pri občini tel. 228497 ali 232223, cena 70.000 lir.
Mladinska skupina P. Tomažič obvešča, da je še nekaj prostih mest za ekskurzijo v evropski parlament v Strasbourg (Francija) od 6. do 9. marca. Za vse informacije in vpisovanja tel. na ZSKD (tel. 767303) v uradnih urah.
Sekcija VZPI-ANPI Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič obvešča vse izletnike s TPPZ P. Tomažič od 23. do 27. marca 1988 po sledeh prekomorskih brigad, naj poravnajo potne stroške v celoti do 6. marca 1988. V nedeljo, 13. marca, ob 10. uri bomo na sestanku v Bazoviškem partizanskem domu udeležencem razdelili programe in dodelili številke ležišč v trajektu Slavija.
Danes praznujeta v Ricmanjih zlato poroko
MARJO in AMALIJA KURET
Ob tem lepem jubileju jima voščita še na mnoga skupna leta
hčeri Dorka in Dina z družinama.
Danes praznuje 50. rojstni dan
ALBIN ANTONIČ
Še na mnoga zdrava leta mu želijo žena, mama, tašča, sestre, bratje z družinami in drugo sorodstvo.
mali oglasi
OSMICO je odprl Diko Žerjal v Borštu na št. 74.
V	KRIŽU na št. 422 je odprl osmico Boris Košuta. Toči belo in črno vino.
OSMICO ima odprto Lupine v Praprotu. Toči belo vino in teran.
OSMICO so odprli pri Menigu - Štivan št. 23. Točijo belo in črno vino.
OSMICO ima odprto Sonja Štrajn v Mačkoljah - Križpot. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Josip Berdon - Pulje pri Domju pod Logom.
PRILETNI UPOKOJENEC išče stalno hišno pomočnico v starosti 60-65 let za kuhanje in vsa ostala manjša hišna dela. Nudi plačo, hrano in sobo v udobnem stanovanju. Tel. 380810 v večernih urah.
20-LETNA knjigovodkinja s trimesečno prakso v uradu, z B vozniškim dovoljenjem, dobrim znanjem angleščine in nemščine ter z diplomo operaterja in programerja cobol išče katerokoli zaposlitev. Tel. 226564.
DERMATOLOG dr. Majda Cossutta sporoča, da je nova telefonska številka ambulante 362985 (ali 361286). Sprejema vsak dan po dogovoru.
VAJENCA z znanjem slovenščine zaposli trgovina jestvin v Gorici. Zglasiti se v trgovini Semolič v Raštelu št. 49.
ZADRUŽNI CENTER za socialno dejavnost Trst, Ul. Cicerone 8/B (Patronat INAC), išče sodelavce/ke za nego in pomoč oskrbovancev na domu. Prošnje naj interesenti dostavijo osebno v jutranjih urah (z izjemo sobote) od 9. do 12. ure.
UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije vseh predmetov za nižje šole ter italijanščine in latinščine za višje srednje šole. Tel. 229145 od 9. do 10. ure.
IŠČEM delo kot hišna pomočnica enkrat ali dvakrat tedensko. Tel. na št. 57640.
PRODAM lesene sode velikosti 700 1 in 100 1. Za informacije tel. 750286.
PRODAM seno v balah. Tel. 228547 in 226113.
PRODAM hišo z gostilno v bližini Trsta. Tel. na št. 212197 od 11. do 13. ure.
PRODAM ford sierra 3 volumi, po ugodni ceni. Tel. 220722.
PRODAM fiat 500 L. Cena po dogovoru. Tel. 227497 po 19.30.
PRODAM motorni kopač in kosilnico, primerna za manjše njive ali za obdelavo zemlje med trtami. Tel. 815824.
PODARIM nemškega ovčarja, starega eno leto. Tel. 0481/489530.
4-ČLANSKA profesorjeva družina išče 3-sobno opremljeno ali delno opremljeno stanovanje ali hišo na Krasu ali v okolici Trsta. Tel. na št. 291217.
ŠTEDILNIK bele barve št. 6 za centralno kurjavo, malo rabljen, zamenjam za manjšega navadnega ali za voz drvi. T el. 226560 ob 'uri kosila.
DRVA za kurjavo prodajamo po 15.000 lir stot. Tel. 421508 po 20. uri.
TOVORNJAK Volkswagen, nosilnost 1 tona v dobrem stanju prodam. Tel. 421508 po 20. uri.
PRODAJAM tobakarno s hišo vred v Ricmanjih. Tel. 280853.
TRADICIONALNA KITAJSKA MEDICINA v Novi Gorici. Tel. 003865/26478.
V	PONEDELJEK, 22. t. m., popoldne se je izgubil v okolici Brišč - Križa majhen črn psiček pasme yorkshaire. Najditelj naj telefonira na št. 220454 -NAGRADA.
Ameriški dolar............. 1233.—
Nemška marka ............. 734,- -
Francoski frank........... 216.
Holandski florint ......... 653.—
Belgijski frank........... 34.—
Funt šterling...........    2190.--
Irski šterling............. 1930.—
Danska krona.............. 189.
Grška drahma ............. 8.—
Kanadski dolar ............ 950.—
čestitke
Danes praznuje 82 let MARIO MONTAGNA. Še mnogo zdravih let mu želi sin z družino.
Pred 50 leti sta si pred oltarjem AMALIJA in MARJO KURET ljubezen in zvestobo obljubila in vse do današnjih dni jo ohranila. Z njima se veselita zlate poroke ter jima želita še veliko razumevanja družini Sancin in Fa-bris.
___________prispevki_________________
Peter Ferluga daruje 10.000 lir za Zvezo vojnih invalidov NOV.
Ob plačilu članarine sta darovala za Društvo slovenskih upokojencev Nives Šuligoj 7.000 lir ter Justina Daneu 7.000 lir.
V	spomin na Iginia Bogatea, Iva Ten-ceja in Angela Sedmaka darujeta Fani in Ciril Sedmak 15.000 lir za MPZ Vesna.
Namesto cvetja na grob Angela Sedmaka darujejo Rožina, Irma in Albin Tence 30.000 lir za MPZ Vesna in 30.000 lir za vzdrževanje Ljudskega doma v Križu.
V	spomin na Iginia Bogatea daruje teta Tončka 20.000 lir za ŠD Mladina.
V	spomin na Cecilijo Košuta, Angelo Košuta in Nado Ferfoljo darujeta Ciril in Fani 15.000 lir za dekliški zbor Vesna.
V	spomin na starše daruje Marjetica Grilanc z družino 20.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
Namesto cvetja na grob pok. Angela Sedmaka daruje Angela Stefančiča 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Ob obletnici smrti padlega brata Vojka darujeta Karmelo in Silva Sedmak
20.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Ob 4. obletnici smrti pok. Josipa Cibi-ca daruje žena Tončka (Križ 283) 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na pok. Iginia Bogatea darujeta Srečko Orel z družino 30.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Križ ter Vojko Bogateč (Izola) 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Namesto cvetja na grob Angela Sedmaka darujeta Angelo in Majda 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Ob 1. obletnici smrti dragega brata Alojzija daruje sestra Marija 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Boršta in Zabrežca in 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Ob 33. obletnici smrti drage matere Marije daruje hči Marija 30.000 lir za cerkev na Repentabru.
V	spomin na Ignacija Oto daruje N. K.
10.000	lir za KD V. Vodnik.
Namesto cvetja na grob Dane Martel-lani vd. Nitsch daruje Liana Kriščak
20.000	lir za TFS Stu ledi.
V	spomin na Marico Antončič-Trobec daruje Marija Bukavec z družino 30.000 lir za popravilo cerkve na Proseku.
V	spomin na Marico Antoni-Trobec daruje Andrej Blažina (Gabrovec) 25.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Marico Antoni-Trobec daruje župnija Prosek 50.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Ob drugi obletnici smrti drage Barbare se je spominjata nono in nona in darujeta 20.000 lir za Glasbeno matico.
Ob drugi obletnici smrti drage Barbare Opeke darujejo starši 100.000 lir za Glasbeno matico.
Ob drugi- obletnici smrti drage Barbare Opeke darujejo sorodniki 50.000 lir za Glasbeno matico.
V	spomin na Marico Trobec darujeta Vojka in Ivan Ukmar 20.000 lir za ŠD Primorje.
Namesto cvetja na grob Damjana Ma-verja darujeta Alma in Marjo Ota 20.000 lir za KD F. Prešeren.
V	spomin na Zdravka Pregarca ob 18. obletnici smrti darujejo Pregarčevi 20.000 lir za Glasbeno matico.
V	spomin na Iginia Bogatea darujeta teta Danica in bratranec Zlatan 20.000 lir za Ljudski dom in 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na Nado Ronzani daruje Danila Bogateč 15.000 lir za KD Vesna.
Japonski jen............... 8.—
Švicarski frank ........... 894.—
Avstrijski šiling............. 104.—
Norveška krona ............ 192.—
Švedska krona................. 204.—
Portugalski eskudo......... 8.—
Španska peseta ............ 10.—
Avstralski dolar .......... 850.—
Debeli dinar................... 0,80
Drobni dinar................... 0,80
dHIi/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Telef.: Sedež 040/67001 DVjIIVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
DjiAžbj
POSEBNE KNJIŽNE PONUDBE
S POPUSTI OD 1 0% DO 50%
Dobite jih od 1. do 19. marca v TRŽAŠKI KNJIGARNI
26. 2. 1988
menjalnica
Clint Eastwood za in pred kamero
Igralec in režiser Clint Eastwood se bo v petek izkazal v policijskem filmu, ki je bil deležen italijanskega prevoda »Coraggio... fatti ammazzare« (1983). Na sporedu bo ob 20.30 na Italial
sobota 20.30 RAI 2
Non si uccidono cosi anche i (dram.)
nedelja 21.30 Rete 4 Un provinciale à New York (kom.) ponedeljek 20.30 RAI 1 Ad ogni costo (dram.) torek 20.30 RAI 2 Rio Lobo (vestern) torek 21.20 RAI 3 Prova d'orchestra (kom.) sreda 20.30 RAI 3 Gente comune (dram.) četrtek Rete 4
La lunga ombra gialla (krim.) petek 20.30 RAI 1
La grande guerra (vojni) petek 22.20 RTV-LJ
Disciplina brez milosti (dram.)
cavalli?
glasba
sobota 16.25 RAI 3
Mednarodni natečaj Maria Callas sobota 20.30 RAI 1 38. sanremski festival sreda 15.00 RAI 2 D.O.C.: Joe Cocker petek 14.15 RAI 1
Discoring: festival v Sanremu
šport
sreda 20.00 TV-Kp Nogomet: Bayern-Real Madrid sreda 20.40 RAI 1 Nogomet: Verona-Werder Brema četrtek 20.15 TV-Kp in 23.45 RAI 2 Košarka: Tracer-Maccabi petek 22.45 TV-Kp Boks: SZ-ZDA
ali
ponedeljek 22.40 Canale 5 Skrivnosti noči torek 21.30 Canale 5
Nastop skupine Rdeče armade
Si
	
11
........: :
r^N,
I .Fir

il
■Hilli
ili
RAI 1__________________________
8.30	Izobraževalna oddaja: Con licenza dell'autore...
9.00	Tečaj francoščine
9.30	Nadaljevanka: L'ultima cabriolet
10.35	Nanizanka: I magnifici sei
11.00	Rubrika: Sobotni sejem
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Sobotni sejem (2. del)
12.30	Rubrika o zdravstvu: Check up
13.30	Dnevnik
14.00	Aktualno: Prizma
14.45	Šport: odbojka
16.30	Rubrika: Speciale Parlamento
17.00	Otroška oddaja: Il sabato dello Zecchino
18.05	Nabožna oddaja
18.20	Variete: Buona fortuna
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	38. festival italijanske popevke -Sanremo (neposredni prenos iz gledališča Ariston v Sanremu, l.del)
22.45	Dnevnik
22.55	Drugi del festivala (prenos iz Sanrema)
0.45 Dnevnik - zadnje vesti
0.55 38. festival v Sanremu (3. del)
RAI 2
8.00	Inf. oddaja: Week-end
8.30	Risanke
9.00	Izobr. odd.: Težavna leta...
9.30	Aktualno: Evropski dnevi
10.00	Nanizanka: Silas
10.25	Film: Frou-Frou (dram., It. 1955, r. Augusto Genina)
11.15	Dnevnik - kratke vesti
12.15	Rubrika: Spremenljivo jasno
13.00	Dnevnik in športne vesti
13.35	Spremenljivo jasno (2. del)
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Spremenljivo jasno (3. del)
15.15	Šport
15.45	Rubrika: Rosa & Chic
16.45	Napoved TV sporedov
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Košarka
18.15	ZOI: moški slalom - l.tek
19.45	Dnevnik
20.15	Dnevnik - športne vesti
20.30	Film: Non si uccidono cosi anche i cavalli? (dram., ZDA 1971, r. Sidney Pollack, i. Jane Fonda)
22.30	Dnevnik - nocoj
22.35	Dok.: Dnevi in zgodovina
23.20	Šport: ZOI - dnevni pregled
RAI 3________________________
12.00	Aktualno: Magazine 3
14.00	Deželne vesti
14.30	Dok.: La macchina del tempo
15.25	Carosello carosello
16.25	Mednarodni natečaj Maria Cal-las - Voci nuove per la lirica (prenos iz gledališča San Carlo v Neaplju)
17.30	Športni dnevnik: ZOI - smučarski tek na 50 km neposredni prenos iz Calgaryja
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.50	Ekološki tednik: Verdeazzurro -Ljudje in okolje (pripravil Ennio Mastrostefano)
20.30	Športna oddaja: Domani si gioca (vodi Gianni Mina)
21.20	ZOI - moški slalom, 2. tek (neposredni prenos iz Calgaryja)
22.20	Dnevnik - zadnje vesti
22.35	Informativna oddaja: 20 anni prima - Schegge
22Ž55 Filmske novosti
23.00	Aktualna oddaja : Fuori orario (pripravila Romano Frassa in Enrico Ghezzi)
RTV Ljubljana_________________
8.05	Otroška oddaja: Zvezdica zaspanka (2.del)
8.20	Mladinska oddaja: Pamet je boljša kot žamet - Kako umijemo vodo
9.15	Nadaljevanka: Zlato jabolko in devet pavinj (pon. 1. dela)
9.45	Pisani svet
10.45	Ta čudoviti notni svet
11.45	Aktualno
12.25	Inf. odd.: Jubilejna Teveteka (pon. 8. oddaje)
14.00	Videostrani
16.05	Film: Modra črta (kanadski film)
17.00	Dnevni pregled z ZOI
17.30	F.Milčinski: Zvezdica zaspanka
17.55	Risanka
18.05	ZOI 88 - olimpijski studio, nato moški slalom, 1. tek
19.30	Dnevnik, vreme
20.20	Križ kraž, žrebanje 3x3
21.25	ZOI 88 - moški slalom, 2. tek
22.20	Dnevnik
22.35	Nadaljevanka: Vrnitev v paradiž
23.20	Dok.: Kulturni center Atene 00.00 ZOI 88 - dnevni pregled 00.30 Videostrani
TV Koper
13.00	TV novice
13.15	Dnevni pregled ZOI
13.45	Hokej: CSSR-Finska (pon.), nato biatlon 4 x 7,5 km (ponovitev)
16.15	Šport: smučarski tek na 50 km moški (nep. prenos)
18.15	Šport: moški slalom, 1. tek (neposredni prenos)
19.00	Sport: smučarski tek na 50 km (neposredni prenos)
20.15	TVD Vsedanes
20.30	Šport: štirisedežni bob moški, 2. tek (posnetek)
21.15	Šport: moški slalom, 2.tek (neposredni prenos)
22.15	Šport: hokej, SZ-ZRN (posnetek iz Calgaryja)
I::!!::::	:::::	::::::::::::::::::		:::::
	:::::			
ZASEBNE POSTAJ E
CANALE 5____________
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
8.20	Rubrika: News
10.00	Nanizanka: Arcibaldo
10.30	Kvizi: Cantando cantando, 11.30 Tuttinfa-miglia, 12.40 II pranzo è servito
13.30	Nanizanka: I Jefferson
14.00	Film: La mia signora (kom., It. 1964, r. T. Brass, M. Bolognini in L. Comencini, i. Solva-na Mangano, Alberto Sordi)
16.00	Film: Il brigante Musolino (dram., It. 1950, r. Mario Camerini, i. Amedeo Nazzari)
18.15	Nanizanki: Webster,
18.45	Love Boat
19.45	Kviz: Tra moglie e marito
20.30	Variete: Raffaella Carré Show
23.00	Nanizanke: Top Secret, 24.00 Fifty Fifty,
1.00	Gli intoccabili,
2.00	Bonanza
RETEQUATTRO
8.15	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: Questi pazzi, pazzi italiani (glas., It. 1965, r. Tullio Piacen-
tini, i. Fred Bongusto, Petula Clark)
11.00	Nanizanke: Štrega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Nell,
12.30	Vicini troppo vicini
13.00	Otroški spored: Ciao Ciao, vmes risanke Hello Špank, Occhi di Gatto, Isidoro
14.30	Nanizanka: Detective per amore
15.30	Film: I verdi pascoli del Wyoming (kom., ZDA 1948, r. Louis King, i. Peggv Cum-mings, Charles Co-burn)
17.15	Nan.: Yellow Rose
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle coppie
19.30	Informativna oddaja: Dovere di cronaca
20.30	Film: La dominatrice del destino (glas., ZDA 1951, r. Walter Lang, i. Susan Hayward, Rory Calhoun)
22.45	Filmske novosti
23.15	Rubrika iz Parlamenta
0.10 Informativna oddaja:
Dovere di cronaca
1.10	Nanizanki: Switch,
2.00	II Santo
ITALIA 1___________
8.30	Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari,
9.30	Wonder Woman,
10.30	Kung Fu, 11.30 Agenzia Rockford,
12.30	Charlie s Angels
13.30	Športne vesti
15.00	Nanizanka: Chips
16.00	Otroški spored: Bim bum barn, vmes risanke Candy, Denni, Sui monti con Annette
18.00	Variete: Musica è!
19.00	Nan.: Starsky e Hutch
20.00	Risanki: Piccola bianca Sibert, 20.15 Maple Town
20.30	Film: Fango, sudore e polvere da sparo (vestern, ZDA 1971, r. Dick Richards, i. Gary Gri-mes, Bo Hopkins)
22.20	Športna oddaja: Su-perstars of wrestling
23.00	Sport: boks
23.45	Šport: Grand prix
0.45 Film: Rapporto al capo della polizia (krim., ZDA 1974, r. Milion Katselas, i. Michael Moriarty)
TELEPADOVA
14.15	Nanizanka: Ai confini della notte
16.30	Nanizanka: Orazio
17.00	Risanke: Flash Gordon, Ken il guerriero, Mazinga, Giatrus, Masters
19.30	Nanizanka: New York New York
20.30	Nadaljevanka: Venti di guerra
22.30	Kviz: Colpo grosso speciale
24.00	Aktualna oddaja: Profondo News
1.00	Film
TELEFRIULI_________
14.30	Rubrika:	Sodobni
umetniki
15.00	Risanke
15.30	Dražba
16.00	Šport: rugby
17.15	Nan.: Sam & Sally
18.15	Nadaljevanka: Canne al vento
19.0Ó Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: La vita comincia a 40 anni
20.30	Koncert
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Film: Savage (krim., ZDA 1973, r. Steven Spielberg, i. Martin Landu, Barbara Bain)
1.15	Informativna oddaja: News dal Mondo
TELEQUATTRO
itali jamska TELEVIZIJA_L______________
RAI 1________________________
9.00	Dokumentarec: Quarkov svet (vodi Piero Angela)
10.00	Ekološka oddaja: Zelena linija
11.00	Maša
11.55	Izobraževalna oddaja: Besede in življenje - Vesti
12.15	Ekološka oddaja: Zelena linija (2. del)
13.00	Dnevnik - ob enih
13.30	Dnevnik - vesti
13.55	Kviz: Toto TV (vodita Maria Giovanna Elmi in Paolo Valenti)
14.00	Variete: Domenica in... (spored Giannija Boncompagnija in Irene Ghergo, vodi Lino Banfi, športne kronike Paola Valentija)
14.20	Športne vesti
15.50	Športne vesti
16.50	Športne vesti
18.25	Športna rubrika: 90. minuta
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	Film: Io sto con gli ippopotami (pust., It. 1979, r. Italo Zingarelli, L Terence Hill, Bud Spencer)
22.20	Športna nedelja, vmes dnevni pregled ZOI
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2_________________________
8.00	Informativna oddaja: Week-end - razmišljanja in utrinki
8.30	Zabavna oddaja: Patatrac, vmes risanka, nanizanka in igre
10.30	Nanizanka: Mr. Belvedere -Week end perduto
11.00	Film: Michael Shayne e l'uomo che non voleva morire (krim., ZDA 1942, r. Herbert I. Leeds, i. Lloyd Nolan, Marjiorie Weaver, Henry Wilcoxon)
12.30	Variete: Piccoli e grandi fans (1. del)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.20	Dnevnik - športne vesti
13.30	Piccoli e grandi fans (2. del)
15.40	Športna oddaja: Studio e Stadio,
vmes motokros
17.10	Variete: Chi tiriamo in ballo
19.35	Vreme in dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Variete: Cinema che follia!
22.15	Dnevnik - nocoj
22.30	Aktualno: Moda
23.00	Nabožna oddaja
23.30	Dokumentarec: Mednarodna panorama
RAI 3________________________
3.50	Dnevnik - nedelja
10.45	Šport: atletika - italijansko prvenstvo (prenos iz Rima)
11.45	Film: Una bionda in Paradiso (kom., ZDA 1941, r. Roy Del Ruth, i. Roland Young, Joan Blondell)
13.10	Aktualno: Pubblimania (pripravila Romano Frassa in Enrico Ghezzi)
14.00	Deželne vesti
14.10	Variete: Va' pensiero
17.05	Film: Moby Dick, la balena bianca (pust., ZDA 1956, r. John Huston, i. Gregory Peck, Orson Welles, Richard Basehart)
19.00	Vreme, dnevnik, nato športna oddaja Domenica gol
19.30	Deželne vesti
19.40	Deželne športne vesti
20.00	Rubrika: 20 let prej
21.45	Aktualno: Hellzapoppin (pripravila P. Gazzara in M.Giammuso)
22.25	Filmske novosti
22.30	Dnevnik
22.45	Deželne športne vesti - nogomet, prvenstvena tekma
RTV Ljubljana________________
9.10	Otroška oddaja: Živ-žav
10.05	Nanizanka: Grizli Adams (4.del)
10.30	Nadaljevanka: Vrnitev v Paradiž (18. del, pon.)
11.15	Glasbena oddaja: Ansambel Zrelo klasje
11.45	ZOI 88 - dnevni pregled
12.00	Kmet. odd.: Ljudje in zemlja
13.15	Dokumentarna oddaja: Obmejne slike - Goričko
14.30	Glasbena oddaja; 2x3x3
15.05	Videostrani
15.45	Olimpijski studio
15.50	Nadaljevanka: Kako zelena je bila moja dolina ( 4. del)
16.35	Informativna oddaja: Prisluhnimo tišini
17.15	Film: Konopljica
18.45	Risanka
19.00	Vreme, TV mernik in TV okno 19.18 Zrno, dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Ljubezen nam je vsem v pogubo ( I. Tavčar -J.Gala, l.del)
21.05	ZOI 88: Olimpijski studio, nato rubrika Zdravo
00.45 Dnevni pregled
TV Koper__________________
10.00	Hokej: SZ-Švedska (ponov.), nato skoki na 70-metrski skakalnici, hokej, B3-A3 in umetnostno drsanje - ženske prosto (posnetek)
18.00	Hokej: ZRN-Švedska (neposred-
ni prenos)
20.30 Šport: štiri in trisedežni bob, 4. tek (posnetek)
22.00 Šport: hokej, Finska-SZ (neposredni prenos)
CANALE5
8.30	Nabožna oddaja
9.30	Rubrika: Qui casa
10.00	Nanizanka: Fifty Fifty
11.00	Aktualna oddaja: Il Girasole
11.30	Nanizanki: I cinque del quinto piano, 12.00 Love Boat
13.00	Glasbena oddaja: Su-perclassifica Show
14.00	Variete: La Giostra
14.50	Rubrika: Forum
15.20	Kviza: OK Bimbi, 16.00
Parole d'oro
17.15	Film: I ladri (kom., It. 1959, r. Lucio Fulci, i. Totò, Giovanna Ralli)
19.05	Nanizanka: Casa Via-nello
19.35	Kviz: Tra moglie e marito vip
20.30	Film: Harry & Son (dram., ZDA 1983, r. Paul Newman, i. Paul Newman, Robby Ben-son, Joanne Wood-ward)
22.40	Aktualno: Nonosolo-moda
23.25	Nanizanke: Me Grader e Loud, 0.25 Gli intoccabili, 1.25 Bonanza
RETEQUATTRO
8.00	Nabožna oddaja
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.30 Dokumentarna oddaja: Big Bang
10.20	Aktualno: Predsedniške volitve v ZDA
11.20	Aktualno: Občan in oblast
12.00	Rubrika iz parlamenta
13.00	Informativna oddaja: Dovere di cronaca
14.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Hello Špank, Occhi di Gatto, Isidoro
15.30	Nanizanke: Il principe delle stelle, 16.30 Ghostbusters, 17.00 Boomer, cane intelligente, 17.30 Truck Driver
18.30	Šport: golf
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Aktualno: Tv Tivù
21.30	Film: Un provinciale a New York (kom., ZDA 1970, r. Arthur Hiller, i. Jack Lemmon, Sandy Dennis)
23.25 Nanizanke: Spencer, 0.15 Switch, 1.05 II Santo, 1.55 Shannon.
ITALIA 1__________
8.30 Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Il giro del mondo di Willy Fog, Lovely Sara, Ewoks
10.30 Nanizanke: Gemelli Edison, 11.00 Mani-mal, 12.00 Automan
13.00	Športni tednik: Grand Prix
14.00	Film: Il suo nome è Donna Rosa (kom., It. 1969, r. Ettore Fizza-rotti, i. Al Bano, Romina Power, Dolores Pa-lumbo)
16.00	Nanizanka: Legmen
17.00	Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Candy Candy, Jem, Sui monti con Annette
18.30	Risanke: Foofur Su-perstar, 19.00 Lady Lovely, 19.30 Denni, 20.00 I Puffi
20.30	Variete: Drive In
22.15 Variete: Provini
23.00	Boks: Julio Gervacio -Bernardo Pinango
0.35 Nanizanke: M.A.S.H, 1.05 Alfred Hitchcock presenta, 1.35 Ai confini della realtà
TELEPADOVA
14.00 Film: Sogni ad occhi aperti (kom., ZDA 1951, r. Arthur Lubin, i. Phillis Avery, D. McGravin)
16.30	Nanizanki: New York New York, 17.30 Premiata agenzia Whit-ney
18.30	Dokumentarec: Italia 7 per la vita
19.30	Aktualno: Vesti iz ZDA
20.30	Film: Black out in autostrada (dram., It. 1978, r. Luigi Comen-cini, i. Alberto Sordi, Ugo Tognazzi)
22.30	Rubrika: Fuori gioco
23.30	Šport: Fuorigioco
23.45	Nanizanki: Marshall
of Sladetown, 0.45 Mod Squad
TELEFRIULI_________
12.45	Ekološka rubrika: Zelena dežela
13.15	Variete: Buinesere Fri-ul
15.45	Rubriki: Večerjajmo skupaj, 17.15 Župan in njegovi ljudje
19.00	Športne vesti
20.00	Dokumentarec
21.00	Film: Qualcosa di biondo (kom., It. 1984, r. Maurizio Ponzi, i. Sop-hia Loren, Phillippe Noiret)
23.00	Športne vesti
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEQUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Zadnje vesti in športni pregled
				
RAI 1
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: La duchessa di Duke Street
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nan.: Mistero in galleria
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Pronto... è la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto... è la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Quarkov svet
15.00	Rubrika iz Parlamenta
15.30	Športne vesti
16.00	Otroška oddaja: Big!
17.35	Izobraževalna oddaja: Beseda in življenje - Korenine
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: Ieri, Goggi e domani
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Ad ogni costo (dram., It. 1967, r. Giuliano Montaldo, i. Edward G. Robinson, Janet Le-igh, Klaus Kinski)
22.30	Dnevnik
22.40	Filmske novosti
22.45	Aktualno: Speciale TG1
24.00	Dnevnik in vreme
RAI 2
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.05	Dokumentarec: Srednji vek
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno è...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Mezzogiorno è... (2. del)
13.40	Nadaljevanka: Quando si ama
14.30	Dnevnik in športne vesti
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nanizanka: Lassie
16.30	Kviz: Farfadè
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Dok.: Il piacere di conoscere
17.45	Rubrika: Spaziolibero
18.05	Aktualno: Come noi
18.30	Dnevnik in športne vesti
18.45	Nan.: Un giustiziere a New York
19.45	Dnevnik in športne vesti
20.30	Nadaljevanka: Capitol
21.30	Inf. oddaja: Mixer cultura
22.20	Dnevnik - kratke vesti
22.30	Variete: Indietro tutta!
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Film: I recuperanti (dram., It. 1969, r. Ermanno Olmi)
RAI 3
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje z znanostjo in družbo
14.00	Deželne vesti
14.30	Mladinska oddaja: Jeans 2
15.30	Izobraževalna oddaja: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna rubrika: Fuoricampo (vodi Fulvio Stinchelli)
17.30	Športni dnevnik: Derby (vodi Aldo Biscardi)
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo (pripravil Gigi Grillo)
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
20.00	Informativna oddaja: La vecchia fattoria
20.30	Nanizanka: Bronk (i. Jack Palan-ce)
21.20	Aktualno: Un giorno in Pretura
22.05	Dnevnik - zadnje vesti
22.15	Športna oddaja: Ponedeljkov proces (pripravil Aldo Biscardi)
23.45	Dnevnik - zadnje vesti
RTV Ljubljana
10.00	Mozaik in Zrcalo tedna
10.15	Aktualna oddaja: Naš utrip
10.30	Film: Lovec (dram., ZDA 1980, r. Buzz Kulik, i. Steve McQueen, Eli Wallach, Kathryn Harrold, Ben Johnson)
15.25	Video strani in Mozaik (ponovitev)
15.40	Informativna oddaja: Zrcalo tedna
15.55	Aktualna oddaja: Naš utrip
16.10	Nadaljevanka: Zlato jabolko in devet pavic (2. del nadaljevanke TV Sarajevo)
16.40	ZOI 88 - olimpijski studio (pogovor o ZOI)
17.10	ZOI 88 - posnetek zaključka
18.45	Risanka
19.00	Vreme, Obzornik, Zrno
19.30	Dnevnik in vremenska napoved
20.05	Nadaljevanka: Bratranec iz Amerike (It., r. Giacomo Battiato - Corrado Augias, i. Brad Davis, Tony Lo Bianco, Vincent Spano, Delia Boccardo)
21.35	Aktualna oddaja: Omizje
23.35	Video strani
TV Koper_____________________
13.30	Odprta meja in TVD Novice
13.40	Športne vesti
14.00	Hokej: Finska-SZ (ponovitev, iz Calgaryja)
16.00	Dnevnik
16.10	Smučarski tek: proga na 15 km
(prenos iz Calgaryja)
17.00	Športni spektakel
18.45	Dnevnik
18.55	Športne vesti
19.30	Športna oddaja: Juke Box
20.00	Informativna oddaja o političnih dogodkih
20.30	Umetnostno drsanje (posnetek iz Calgaryja)
22.30	Dnevnik
22.40	Športne vesti
23.00	Šport: Speciale Calgary
RETEQUATTRO
CANALE 5____________
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
9.00	Nanizanki: Arcibaldo,
9.30	General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando cantando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 Il pranzo è servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Nessuno resta solo (dram., ZDA 1955, r. Stanley Kramer, i. Frank Sinatra')
17.15	Nanizanka: Alice
17.45	Kviz: Doppio slalom
18.15	Nanizanke: Webster,
18.45	I cinque del quinto piano, 19.15 I Robinson
19.45	Kviz: Tra moglie e marito
20.30	Film: Bluff - Storie di truffe e di imbroglioni (kom., It. 1976, r. Sergio Corbucci, i. Adriano Celentano)
22.40	Aktualno: Skrivnosti noči - New York
23.25	Variete: Maurizio Costanzo show - Night
0.40 Filmska rubrika: Première
0.50 Nanizanki: Gli intoccabili, 1.50Bonanza
8.30 Nanizanka: La grande vallata
9.15 Film: Il vuoto (dram., It. 1967, r. Piero Viva-relli, i. V. Venantini, Elsa Daviel)
11.00	Nanizanke: Stregua per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Nell, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Hello Špank, Lady Oscar, Isidoro
14.30	Nadaljevanke: La valle dei pini, 15.30 Così gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, 17.15 Febbre d'amore
18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Il prigioniero della miniera (vestern, ZDA 1954, r. Henry Hathaway, i. Gary Cooper, Susan Hayward)
22.25 Aktualno: Občan in oblast
23.10 Film: 38. parallelo missione compiuta (vojni, ZDA 1959, r. Lewis Mi-lestone, i. Gregory Peck, George Pep-pard)
1.05 Nanizanki: Switch, 1.55 II santo.
ITALIA 1____________
8.30 Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.25 Wonder Woman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlie’s Angels,
13.20	Arnold 13.50 Variete: Smile
14.20 Nanizanki: Casa Kea-ton, 14.50 Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Candy Candy, Ghostbusters, Family
18.00	Nanizanki: Hazzard, 19.00 Starsky e Hutch
20.00	TV film: Balliamo e cantiamo con Licia Hilary, 1. nadaljevanje
20.30	Aktualno: W Sanremo (vodi Red Ronnie)
22.30	Variete: Matrjoška
24.00	Glasbena oddaja: Rock a mezzanotte
1.00 Nanizanki: M.A.S.H., 1.30 Ai confini della realtà
TELEPADOVA
14.15 Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 Dancing Days 16.30 Nanizanka: Orazio 17.00 Risanke: Giatrus, 17.30 Ken il guerriero, 18.00
Bravestar, 18.30 Moby Dick, 19.00 Rambo
19.30	Nanizanka: New York New York
20.30	Film: Il maestro di nuoto (kom., Fr. 1978, r. in i. J. L. Trintignant)
22.30	Kviz: Colpo grosso
23.30	Šport: ameriški football
1.00	Film: Settimo cavalleria (vestern, ZDA 1956, r. Joseph H. Lewis, i. Barbara Hale, Ran-dolph Scott)
TELEFRIULI_________
13.00	Nadaljevanka: Amor gitano
14.30	Risanke
15.30	Glasbena oddaja: Music box
18.15	Nadaljevanka: Edera
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Športni ponedeljek
21.00	Šport: košarka A2, Fantoni-Segafredo
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEQUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
23.45	Dogodki in odmevi





ITALIJANSKA	TELEVIZIJA			
RAI 1		RAI 2		RAI 3
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: La duchessa di Duke Street
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nan.: Mistero in galleria
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Pronto... è la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto... è la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Quarkov svet
15.00	Aktualno: Italijanske kronike
15.30	Dnevnik - kronike
16.00	Otroška oddaja: Big!
17.35	Rubrika: Spaziolibero
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: Ieri, Goggi, domani
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Aktualno: Il caso
21.45 Glasbena oddaja: Un canto per la libertà 22.55 Dnevnik
23.05	Nanizanka: Le avventure di Sherlock Holmes
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.15 Inf. oddaja: La medicina conquistata
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.05	Tečaj angleščine
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55 Variete: Mezzogiorno è...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.40 Nadaljevanka: Quando si ama
14.30	Dnevnik in športne vesti
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nanizanka: Lessie
16.30	Kviz: Farfadè
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Rubrika: V prijetnem počutju
18.00	Nan.: Il brivido dell'imprevisto
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45 Nan.: Un giustiziere a New York
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: Rio Lobo (vestern, ZDA 1970, r. Howard Hawks, i. John Wayne, Jorge Rivero)
22.20 Dnevnik - kratke vesti
22.30	Variete: Indietro tutta!
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
0.05 Film: Boudu salvato dalle acque (dram., Fr. 1932, r. Jean Renoir, i. Michel Simon, Charles Granvel)
14.30	Mladinska oddaja: Jeans 2
15.30	Izobraževalna oddaja: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih' nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna rubrika: Fuoricampo (vodi Fulvio Stinchelli)
17.30	Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi)
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo (vodi Folco Quilici)
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Rubrika: 20 let prej
19.55 Informativna oddaja: Handicap -Rekreacije je konec (pripravil A. Amoroso)
20.25 Šport: nogomet, pokal pokalov Rovaniemi-Marsiglia
21.15 Dnevnik - vesti
21.20 Film: Prova d'orchestra (kom., It. 1979, r. Federico Fellini, i. Bal-duin Baas, Clara Colosimo, Giovanni Javarone)
0.10 Dnevnik - zadnje vesti
RTV Ljubljana_________________
10.00	TV Mozaik. Šolska TV: Kemija -kemijski laboratorij, Fizika - razvoj mehanike (Sonce toplo greje in pomaga rožam, da cveto. Če sedimo na soncu porjavimo. Sonce je pravi čarodej, saj zna tudi beliti! Poskus bo vodil Saša Glažar)
11.00	Tečaj angleščine
16.25 Video strani
16.40	Mozaik - Šolska TV (pon.)
17.40	Mladinska oddaja: Pamet je boljša kot žamet - Sonce je čarodej
17.45	Mladinska oddaja: Ex Libris
18.45	Risanka
19.00	Vreme in Obzornik
19.13 TV Okno in Zrno
19.30 Dnevnik in vremenska napoved
20.05	TV drama: Kmetič (Veroslav in Jovan Rančič, TV Novi Sad, r. J. Rančič, i. Dragomir Felba, Dušan Janičijevič, 1. del)
21.10 Kulturni tednik: Osmi dan
21.50	Dnevnik
22.05	Video godba
22.50	Video strani
TV Koper____________________
13.00	Odprta meja in TVD Novice 13.40 Športne vesti
14.00	Šport: Umetnostno drsanje (ponovitev, iz Calgaryja)
16.00	Dnevnik
16.10 Športni spektakel
18.45 Dnevnik
18.55 Športne vesti
19.30	Športna oddaja: Juke Box
20.00	Nogomet: Young Boys-Ajax Amsterdam (četrtfinale za Pokal pokalov, neposredni prenos iz Berna)
22.00	Dnevnik
22.10 Športne vesti
22.30	Športni spektakel
CANALE 5____________
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20 Risanke
9.00	Nanizanki: Arcibaldo, 9.30 General Hospital
10.30	Kviz: Cantando cantando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 Il pranzo è servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00 Film: Prigioniero della paura (dram., ZDA 1957, r. Robert Mulli-gan, i. Anthony Per-kins, Karl Malden)
17.15	Nanizanka: Alice
17.45	Kviz: Doppio slalom
18.15	Nan.: Webster, 18.45 I cinque del quinto piano, 19.151 Robinson
19.45	Kviz: Tra moglie e marito
20.30	Nadaljevanka: Dallas
21.30	II grande spettacolo dell’Armata Rossa -folklora
23.15	Variete: Maurizio Costanzo show
0.30 Rubrika: Première
0.40 Nanizanki: Gli intoccabili, 1.40 Bonanza
RETEQUATTRO
9.15	Film: Violenza sul lago (dram., It. 1954, r. Leonardo Cortese, i. Virna Lisi, Erno Crisa)
11.00	Nan.: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Nell, 12.30 Vicinitroppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Hello Špank, Occhi di gatto, Isidoro
14.30	Nadaljevanke: La valle dei pini, 15.30 Così gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, 17.15 Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest le vie, 18.45 Gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Okinawa (vojni, ZDA 1950, r. Lewis mi-lestone, i. Richard Widmark)
22.35 Film: Ultima notte a Warlock (vestern, ZDA 1959, r. Edward Dmyt-ryk, i. Henry Fonda, Anthony Quinn)
1.00 Nanizanki: Switch, 1.50 II Santo
ITALIA 1___________
8.30 Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.25 Wonder Woman, 10.20 Kung Fu, 11.20
Agenzia Rockford,
12.20	Charlie's Angels,
13.20	Arnold
13.50 Variete: Smile
14.20 Nanizanki: Casa Kea-ton, 14.50 Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Candy Candy, Den-ni, Annette
18.00	Nanizanki: Hazzard, 19.00 Starsky e Hutch
20.00	Risanki: Piccola bianca Sibert, 20.15 Maple Town
20.30	Nanizanka: I ragazzi della 3. C
21.30	Variete: Candid Camera Show
22.30	Film: Empire strikes back (fant., ZDA 1980, r. Irvin Kershner, i. Harrison Ford, Carrie Fisher, Mark Hamill)
0.55 Nanizanki: M.A.S.H., 1.25 Ai confini della realta
TELEPADOVA
11.30	Nadaljevanki: Dancing Days, 12.30 Una vita da vivere
13.30	Risanke
14.15 Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 Dancing Days
16.30	Nanizanka: Orazio
17.00 Risanke
19.30	Nanizanka: New York New York
20.30	Film: Il tifoso, l'arbitro e il calciatore (kom., It. 1983, r. Pier Francesco Pingitore, i. Alvaro Vitali, Pippo Franco)
22.30	Kviz: Colpo grosso
23.30	Šport: nogomet
1.00 Film: La vendetta di Frankenstein (srh., VB. 1958, i. Peter Cushing, Eunice Gayson)
TELEFRIULI
15.00	Dražba
15.30	Risanke
16.00	Glasbena oddaja: Music box
17.15	Dokumentarna oddaja: I mari dell'uomo
18.15	Nad.: Edera
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Športna rubrika
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Nadaljevanka: A passo di fuga
0.30 Informativna oddaja: News dal mondo
TELEQUATTRO
I.?"
*»i - "
= -■ _‘ii| .id
■Ili
IUps«.
inr
i...s»
I - - ::
"=11



o
Q)
o.
£
1
a
■S
£

u
I
o O) 'o
III
g> § in
as |.
o. O c ra ? fC 3 c I S * ra -g £
-f ^ o
f ! Ì S-is §p



;

;

C
hf


....
m. -
rrs
-1 « 1-	Z <\	s	KATE		:lev	IZI	JA	■III	:::::::::: lil lil ■i	i! Il I»
RAI 1					RAI 2				RAI 3	
7.15	Informativna oddaja: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: La duchessa di Duke Street
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nanizanka: Mistero in galleria
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Pronto... è la Rai?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Pronto... è la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Quarkov svet
15.00	Inf. oddaja: Scuola aperta
16.00	Otroška oddaja: Big!
17.55	Rubrika: Danes v Parlamentu
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: Ieri, Goggi, domani
19.40	Almanah in vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.40	Šport: nogometni pokal UEFA, Verona-Werder Brema (neposredni prenos)
22.30	Dnevnik
22.40	Filmske novosti
22.45	Variete: Biberon
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.05	Izobr. oddaja: Umetniki ...
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno è...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.40	Nanizanka: Quando si ama
14.30	Dnevnik, nato športna rubrika
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nanizanka: Lasie
16.30	Kviz: Farfadé
17.05	Rubrika: Il piacere di abitare
17.45	Rubrika: Spaziolibero
18.05	Nan.: Il brivido dell'imprevisto
18.30	Dnevnik in športne vesti
18.55	Šport: nogomet Atalanta-Spor-ting Lisbona (iz Bergama)
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Film: Appuntamento con una ragazza che si sente sola (kom, ZDA 1971, r. Peter Hyams)
22.20	Dnevnik - kratke vesti
22.30	Variete: Indietro tutta!
23.30	Dnevnik, nato (24.00) film: Tormenti (dram., ZDA 1981, r. Donald Shebib)
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje s filmom doma, vmes film Guardie e ladri (kom., It. 1951, r. Stefano Vanzina, i. Totò, Aldo Fabriži)
14.00	Deželne vesti
14.30	Mladinska oddaja: Jeans 2
15.30	Izobraževalna oddaja: S.O.S.
16.00	Športna rubrika: Fuoricampo (vodi Fulvio Stinchelli)
17.30	Športni dnevnik: Derby (vodi Aldo Biscardi)
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo (pripravil Gigi Grillo)
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Rubrika: 20 let prej
20.00	Dok. oddaja: La vecchia fattoria
20.30	Film: Gente comune (dram., ZDA 1981, r. Robert Redford, i. Donald Sutherland, Mary Tyler Moore, Timothy Hutton, 1. del)
21.30	Dnevnik - večerne vesti
21.35	Film: Gente comune (2. del)
22.35	Dok. oddaja: Samarkanda
23.35	Dnevnik - zadnje vesti
RTV Ljubljana__________________
10.00	TV Mozaik. TV drama
11.00	Kulturni tednik: Osmi dan (oddaja o kulturi)
11.40	Informativna oddaja: Mostovi
15.45	Video strani. Mozaik (pon.)
16.00	Mozaik. Kulturni tednik: Osmi dan
16.40	Informativna oddaja: Mostovi
17.10	Tečaj angleščine
17.35	Otroška oddaja: Medvedov go-drnjavček (1. del)
17.50	Otroška predstava: Cyrano De Bergerac (2. del)
18.15	Izobraževalna oddaja: Pokaži mi, kako
18.45	Risanka
19.00	Vreme in obzornik
19.18 Zrno
19.30	Dnevnik in vremenska napoved
20.05	Film: Ulica črnih hiš (dram., Fr. 1982, r. Euzhan Palca, i. Garry Cadenat, Darling Legitimus, Do-uta Seck)
21.45	Emotion Fugitives - Pavel Šivic
22.10	Dnevnik
22.25	Mednarodna obzorja
23.05	Video strani
TV Koper__________
13.00	Odprta meja in TVD Novice
13.40	Športne vesti
14.00	Nogomet - pregled
14.30	Nogomet: Steaua-Glasgow Ran-gers (četrtfinale za Pokal pokalov, neposredni prenos iz Buka-
rešte)
16.30	Dnevnik
16.40	Športni spektakel
18.45	Dnevnik
18.55	Športne vesti
19.30	Športna oddaja: Juke Box
20.00	Nogomet: Bayern-Real Madrid (četrtfinale za Pokal pokalov, neposredni prenos iz Miinchna)
22.15	Dnevnik
22.25	Športne vesti
22.45	Nogomet: Verona-Werder Brema (četrtfinale za Pokal pokalov, posnetek iz Verone)
	:::::::::::::	:::=				iiiiiii		iiiiiiih	:::::::::	"""	iiii!!!!!!!	iiiiiii!!	iiii!	iiii!	sii:	iiiiii	iiii	iiiiiii	iiiiiiiiiiii	llllllllllllllli	iiii			
			sinili!	IIII	!!!!!•	iiii;	m	iiii!!!	iiiiiii	lllllllll	lllllllll	ilillll	iiiiiinii;	lllllllll	Hill	iiii!	(i!!!	iiii		IHilil		iiiiiiiiiiii!!	lili		lilliiillliiiiiiiii iiiiiii
CANALE 5____________
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
8.20	Informativna oddaja: News
9.00	Nanizanki: Arcibaldo,
9.30	General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando cantando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 Il pranzo è servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: La ruota di scorta della signora Blos-som (kom., VB. 1968, r. Joe McGrath, i. Shir-ley macLaine, Richard Attenborough)
17.15	Nan.: Alice
17.45	Kviz: Doppio Slalom
18.15	Nanizanki: Il mio amico Webster, 18.451 cinque del quinto piano
19.15	Nanizanaka: I Robinson
19.45	Kviz: Tra pioglie e marito
20.30	Film: Laguna Blu (pust., ZDA 1980, r. Randall Kleiser, i. Bro-oke Shields, Christopher Atkins)
22.30	Nanizanka: Casa Via-nello
23.15	Variete: Maurizio Costanzo show
1.00	Rubrika: Première
1.10	Nanizanki: Gli intoccabili, 2.10 Bonanza
RETEQUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: Marakatumba ma
non è una rumba (kom., It. 1949, r. Enzo Trapani, i. Renato Ras-cel, Paolo Stoppa)
11.00	Nan.: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno 12.00 La piccola grande Nell, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Hello Špank, Lady Oscar, Isidoro
14.30	Nadaljevanke: La valle dei pini, 15.30 Così gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani,
17.15	Febbre d’amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Kviz: O.K. il prezzo è giusto
22.35	Film: Tutta una vita (dram., Fr. 1975, r. Claude Lelouch, i. Marthe Keller, Andre Dussol-lier)
Ó.40 Nanizanki: Switch,
1.30	II Santo.
ITALIA 1___________
8.30	Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari,
9.25	Wonder Woman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlie's Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Nanizanki: Casa Kea-ton, 14.50 Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Candy Candy, Ghostbusters, Family
18.00	Nanizanki: Hazzard,
19.00	Starsky e Hutch
20.00	Nan.: Balliamo e cantiamo con Licia
20.30	Nan.: Supercar
21.30	Nan.:A-Team
22.30	Filmski tednik
23.30	Film: Chiedo asilo (kom., It. 1979, r. Marco Ferri, i. Roberto Benigni, Chiara Moretto)
1.30	Nanizanka: M.A.S.H.
TELEPAPOVA
11.30	Nadaljevanki: Dancing Days, 12.30 Una vita da vivere
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanka: Ai confini della notte
15.00	Nanizanka: Dancing Days
16.30	Nanizanka: Orazio
17.00	Risanke
19.30	Nanizanka: New York New York
20.30	Film: Da uomo a uomo (vestern, It. 1967, r. Giulio Petroni, i. Lee Van Cleef, J. Philip Law)
23.00	Kviz: Colpo grosso
24.00	Šport: tenis
1.30	Nanizanka: Mod Squ-ad
TELEFRIULI__________
12.50	Dnevnik
13.00	Dokumentarna oddaja: Lepa Italija
13.30	Nad.: Amor gitano
14.30	Dražba
15.30	Risanke
16.00	Glasbena oddaja: Music box
18.15	Nadaljevanka: Edera
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Rubrika: Zdravstvo danes
20.30	Variete: Al Paradise
22.00	Nadaljevanka: Si è giovani šolo due volte
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEQUATTRO



RAI 2
RAI 1__________________________
7.15	Inf. odd.: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: La duchessa di Duke Street
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nan.: Mistero in galleria
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Pronto... è la Rai?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Pronto... è la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Quarkov svet
15.00	Rubrika: Primissima
15.30	Aktualno: Italijanska kronika
16.00	Otroška oddaja: Big! in risanke
17.35	Rubrika: Spaziolibero
17.55	Rubrika: Danes v Parlamentu
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: Ieri, Goggi, domani
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Johnny l'indiano bianco (pust., ZDA 1958, r. Herschel Da-ugherty, i. Fess Parker)
22.05	Dnevnik
22.15	Rubrika: Politična tribuna
22.55	Inf. oddaja: Eventi
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.05	Dok.: Obdelovanje keramike
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno è...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.40	Nanizanka: Quando si ama
14.35	Športna oddaja: Oggi sport
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nanizanka: Lassie
16.30	Kviz: Farfadè
17.05	Rubrika: Il piacere di vivere
18.00	Nan.: Il brivido dell'imprevisto
18.30	Dnevnik in športne vesti
18.45	Nan.: Il giustiziere a New York
19.30	Horoskop, dnevnik, vreme, šport
20.30	Film za TV: Piazza Navona
21.50	Nan.: Alfred Hitchcock presenta
- La finestra socchiusa
22.20	Dnevnik - kratke vesti
22.30	Variete: Indietro tutta!
23.30	Dnevnik
23.45	Šport: košarka Tracer-Maccabi 0.40 Film: Il viaggiatore nel tempo
(fant., ZDA 1982, r. Tom Kennedy, i. Ben Murphy)
RAI 3________________________
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje z umetnostjo
14.30	Mladinska oddaja: Jeans 2
15.30	Izobr. oddaja: S.O.S. 011/8819 -Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna rubrika: Fuoricampo
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Rubrika: 20 let prej
20.00	Inf. oddaja: Handicap - Rekreacije je konec
20.30	Aktualno: Scenarij - Politika kot spektakel
21.25	Film: Impiccalo più in alto (vestern, ZDA 1968, r. Ted Post, i. Clint Eastwood, Inger Stevens, 1. del)
22.20	Dnevnik
22.25	Film: Impiccalo più in alto (2. del)
23.20	Filmske novosti
23.25	E)ok. oddaja: A proposito di star 0.20 Dnevnik - zadnje vesti
RTV Ljubljana__________________
10.00	XV Mozaik. Šolska TV: Glasbena vzgoja, Zapisi za mlade - Borut Lesjak, Kulturna dediščina -Dunajski Bidermajer
11.00	Film: Ljubezen ni nikoli nema (dram., ZDA 1985, r. Joseph Sar-gent, i. Mare Winningham, Phyl-lis Frelich, Ed Waterstreet)
16.15	Video strani
16.30	Mozaik. Šolska TV (pon.)
17.30	Otroška oddaja: Pisma iz TV klobuka
18.15	Slovenski ljudski plesi: Gorenjska (ponovitev serije 24 oddaj, ki jih je ljubljanska televizija od leta 1979 do danes)
18.45	Risanka
19.00	Vreme in Obzornik
19.13 TV okno in Zrno
19.30	Dnevnik in vremenska napoved
20.05	Tednik
21.10	Nadaljevanka: Na robu teme (6. in zadnji del)
22.10	Dnevnik
22.25	Informativna oddaja: Jubilejna teveteka
23.05	Video strani
TV Koper_____________________
13.00	Odprta meja in TVD Novice
13.40	Športne vesti
14.00	Nogomet: Bordeaux-P.S.V. Eindhoven (četrtfinale za Pokal pokalov, iz Bordeauxa)
16.00	Dnevnik
16.10	Košarka: Real Madrid-Cibona (finale za Koračev pokal)
18.15	Nogomet - pregled
18.45	Dnevnik
18.55	Športne vesti
19.30	Športna oddaja: Juke Box
20.15	Košarka: Tracer-Maccabi Tel Aviv (Pokal prvakov, iz Milana)
22.15	Dnevnik
22.25	Športne vesti
22.45	Nogomet: Benfica-Anderlecht (četrtfinale za Pokal pokalov, iz Lizbone)
			
	
■III
CANALE 5___________
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
8.20	Informativna oddaja: News
9.00	Nanizanki: Arcibaldo,
9.30	General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando cantando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 Il pranzo è servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: E il vento disperse la nebbia (dram., ZDA 1962, r. John Frankenheimer, i. Warren Beatty, Èva Marie Saint)
17.15	Nanizanka: Alice
17.45	Kviz: Doppio Slalom
18.15	Nanizanke: Webster,
18.45	I cinque del quinto piano, 19.15 I Robinson
19.45	Kviza: Tra moglie e marito, 20.30 Telemike
23.15	Variete: Maurizio Costanzo show
0.30 Rubrika: Première
0.40 Nanizanki: Gli intoccabili, 1.40Bonanza
____RETEQUATTRO
9.15	Film: Quattro notti con Alba (vojni, It. 1962, r. Luigi Filippo D'Amico)
11.00	Nan.: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Nell, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Hallo Špank, Occhi di gatto, Isidoro
14.30	Nadaljevanke: La valle dei pini, 15.30 Così gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani,
17.15	Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle coppie
19.30	Nanizanki: Quincy,
20.30	Arsenio Lupin
21.35	Film: La lunga ombra gialla (krim., ZDA 1958, r. Jack Lee Thompson, i. Gregojry Peck, Anne Heywoo'd)
23.30	Šport: golf
0.30 Nanizanki: Switch,
1.20	II Santo
ITALIA 1__________
8.30	Nanizanki: L'uomo da sei milioni di dollari,
9.25	Wonder Woman
10.20	Nanizanki: Kung Fu,
11.20	Agenzia Rock-ford
12.20	Nanizanki: Charlie's
13.50
14.20	Nanizanki: Casa Kea-ton, 14.50 Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Candy Candy, Den-ni, Annette
18.00	Nanizanki: Hazzard,
19.00	Starsky e Hutch
20.00	Risanki: Piccola bianca Sibert, 20.15 Maple town
20.30	Film: College (kom., It. 1984, r. Castellano e Pipolo, i. Federica Moro, Christian Vadim)
22.20	Dokumentarna oddaja: Jonathan
23.20	Nanizanke: Hardcas-tle and McCormick, 0.20 M.A.S.H., 0.50 La strana coppia, 1.20 Alfred Hitchcock presenta, 1.50 Ai confini della realtà
TELEPADOVA
11.30	Nadaljevanki: Dancing Days, 12.30 Una vita da vivere
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 Dancing Days
Angels, 13.20 Arnold Variete: Smile
16.30	Nanizanka: Orazio
17.00	Risanke:. Flash Gordon, 18.00 Moby Dick,
19.00	Masters
19.30	Nanizanka: New York New York
20.30	Film: A caccia di spie (krim., VB. 1965, r. Val Guest, i. David Niven)
22.45	Kviz: Colpo grosso
23.45	Šport: boks
0.45 Košarka: A2 Fantoni-Segafredo
TELEFRIULI
13.00	Rubrika: Zdravstvo danes
13.30	Nadaljevanka: Amor gitano
14.30	Dražba
15.30	Risanke
16.00	Glasbena oddaja: Music Box
17.00	Nadaljevanka: Eneide
18.15	Nadaljevanka: Edera
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka:	Corpo
speciale Sandbaggers
20.30	Variete: Buinesere Fri-ul
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Rubrika
1.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEQUATTRO
,..	=■ i
.%..:
m _
-
ii




11
< S (V -2
ZJ *
X" ^ I
r
i
s
o
&5
oc
O
'i' 111	- I
lil r|
lili

il 1


sai...;
..........
;!« tSa
;...m
......is..m
II1ISH...

■»•(II

p®
, HI > > m i ■	!»■ 				
RAI 1		RAI 2		RAI 3
7.15 9.35
10.30
10.40
11.30
12.00
12.05
13.30
13.55
14.00
14.15
15.00
16.00
17.55 18.00
18.05
19.40
20.30
22.40
22.50
24.00
0.15
Inf. oddaja: Uno Mattina Nanizanka: La duchessa di Duke Street Dnevnik
Rubrika: Okrog nas Nan.: Mistero in galleria Dnevnik - kratke vesti Variete: Pronto... è la Rai? Dnevnik
Dnevnik - tri minute...
Pronto... è la Rai? (2. del) Glasbena oddaja: Discoring Dokumentarec: Obletnice Otroška oddaja: Big! in risanke Rubrika: Danes v Parlamentu Dnevnik - kratke vesti Variete: Ieri, Goggi, domani Almanah in vreme in dnevnik Film: La grande guerra (vojni, It. 1959, r. Mario Monicelli, i. Vittorio Gassman, Alberto Sordi, Silvana Mangano)
Dnevnik
Inf. oddaja: Palazzi (1. del) Dnevnik - zadnje vesti Dok. oddaja: La medicina conquistata
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja .
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.05	Tečaj angleščine
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55 Variete: Mezzogiorno è...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Mezzogiorno è... (2. del)
13.40 Nadaljevanka: Quando si ama
14.30	Dnevnik
14.35 Športna rubrika: Oggi sport
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nan.: Lassie, nato kviz Farfadè
17.05	Oddaja o zdravju in estetiki
18.30	Dnevnik in športne vesti
18.45 Nan.: Un giustiziere a New York
19.30	Horoskop, vreme in dnevnik 20.15 Dnevnik - športne vesti
20.30	Kviz: Conto su di te
21.50 Nanizanka: A. Hitchcock - La medicina è giusta 22.20 Dnevnik - kratke vesti
22.30	Variete: Indietro tutta!
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Film: I diavoli verdi di Monte-cassino (vojni, ZRN 1958, r. Ha-rold Reini)
12.00	Dokumentarna oddaja: Gino Severini
12.55 Šport: smučanje
14.00	Deželne vesti
14.30	Mladinska oddaja: Jeans 2
15.30	Izobr. oddaja: S.O.S. 011/8819 -Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna rubrika: Fuoricampo (vodi Fulvio Stinchelli)
17.30	Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi)
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo (vodi Folco Quilici)
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Rubrika: 20 let prej
20.00	Izobr. oddaja: Le terre del Drago - Il guardiano della foresta
20.30	Aktualno: Vroča linija (vodi Giuliano Ferrara, 1. del)
22.00	Dnevnik - vesti
22.05 Aktualno: Vroča linija (2. del)
23.15 Variete: Pubblimania 0.05 Dnevnik - zadnje vesti
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ji::::::::::::::::::::::::::::::::::::::)
___________________________________________•
RTV Ljubljana
10.00	TV Mozaik. Tednik
11.00	Mednarodna obzorja
11.40 Film: Noč preplaha (dram., ZDA 1975, r. Joseph Sargent, i. Vic Morrow, Cliff de Young, Michael Constantine)
16.10 Video strani
16.25 TV Mozaik. Tednik (pon.)
17.35 Nadaljevanka: V znamenju dvojčkov (1. del)
17.50 Nadaljevanka: Grizli Adams (5. del)
18.15 Dokumentarec: Sen o Javi
18.45 Risanka
19.00	Vreme in Obzornik
19.13 TV Okno in Zrno
19.30 Dnevnik in vremenska napoved
19.59 Zrcalo tedna
20.20	Nadaljevanka: Sever in Jug (23. del)
21.15 Dokumentarec: Zmagoslavje Zahodne civilizacije
22.05 Dnevnik
22.20	Film: Disciplina brez milosti (dram., ZDA 1982, r.' Franc Rod-dam, i. David Keith, Robert Prosky, G. D. Spradin)
16.10 Športni spektakel
18.45	Dnevnik 18.55 Športne vesti
19.30 Športna oddaja: Juke Box
20.15	Košarka: Partizan-Barcelona (Pokal prvakov, posnetek iz Beograda)
22.15	Dnevnik 22.25 Športne vesti
22.45	Boks: SZ-ZDA, začetniki
TV Koper
13.00	Odprta meja in TVD Novice 13.40 Športne vesti
14.00	Nogomet: Espanol-Vitkovice (četrtfinale za pokal UEFA, posnetek iz Barcelone)
16.00	Dnevnik
ZASEBN	m.	m	D STA J E	:::::::				i::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::!::?	“
CANALE5			RETEQUATTRO			ITALIA 1	15.00 Nadaljevanka: Dancing Days		
r
p;:;:::
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
8.20	Inf. oddaja: News
9.00	Nanizanki: Arcibaldo, 9.30 General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando cantando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 Il pranzo è servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00 Film: La rivolta (kom., ZDA 1950, r. Richard Brooks, i. Cary Grant, Josè Ferrer)
17.15	Nanizanka: Alice
17.45	Kviz: Doppio slalom
18.15	Nanizanke: Webster, 18.45 I cinque del quin to piano, 19.151 Robinson
19.45	Kviz: Tra moglie e marito
20.30	Film: Segni particolari - bellissimo (kom., It. 1984, r. Castellano e Pipolo, i. Adriano Ce-lentano, Federica Moro, Simona Mariani)
22.30	Variete: Maurizio Costanzo Show
0.30 Rubrika: Première 0.40 Nanizanki: Gli intoccabili, 1.40 Bonanza
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: I due sergenti (kom., It. 1936, r. Enrico Guazzoni, i. Antonio Centa, Mino Doro)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Nell, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Hallo Špank, Lady Oscar, Isidoro
14.30	Nadaljevanke: La valle dei pini, 15.30 Così gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, 17.15 Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Dok.: Big Bang
21.30	Film: Anno 2670 ultimo atto (fant., ZDA 1973, r. Jack Lee Thompson, i. Roddy McDowall, Claude Akins)
22.55 Aktualno: Predsedniške volitve v ZDA 0.10 Rubrika: Cinema & Co.
0.40 Nanizanki: Switch, 1.30 Il Santo
sei milioni di dollari, 9.25 Wonder Woman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlie's Angels,
13.20	Arnold 13.50 Variete: Smile
14.20 Nanizanki: Casa Kea-ton, 14.50 Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Candy Candy, Ghostbusters, Family
18.00	Nanizanke: Hazzard,
19.00	Starsky e Hutch,
20.00	Balliamo e cantiamo con Licia
20.30 Film: Coraggio... fatti ammazzare (krim., ZDA 1983, r. Clint Eas-twood, i. Clint Eastwo-od, Sandra Locke) 22.40 Film: La macchina nera (fant., ZDA 1976, r. Elliot Silverstein)
0.30 Nanizanke: M.A.S.H.,
1.00	Alfred Hitchcock presenta, 1.30 Ai confini della realtà.
17.00	Risanke
19.30	Nanizanka: New York New York
20.30	Film: Un rebus per l'assassino (dram., ZDA 1973, r. Herbert Ross, i. Richard Benjamin, Dyan Cannon)
23.00	Kviz: Colpo grosso
24.00	Šport: košarka 1.30 Nan.: Mod Squad
TELEFRIULI
TELEPADOVA
13.30
14.30
15.30 16.00
17.00
19.00
19.30
21.30 22.00
22.30
23.00
23.30
24.00
11.30	Nadaljevanki: Dancing Days, 12.30 Una vita da vivere
13.30	Risanke
14.15 Nanizanka: New York New York
TELEQUATTRO
Nad.: Amor gitano
Dražba
Risanke
Glasbena oddaja: Music Box
Nadaljevanki: Eneide, 18.15 Edera Dnevnik
Rubrike: Dan za dnem, 20.00 Zelena dežela, 20.30 Večerjajmo skupaj
Športne vesti
Aktualno
Dnevnik
Rubrika: Dan za dnem Dražba
Informativna oddaja: News dal mondo
OSEBNOSTI:
□	27. 2. 1953 je v Sovodnjah umrl pesnik in pisatelj, likovnik, prevajalec in literarni zgodovinar Peter Butkovič-Domen, ki se je rodil 22. 2. 1888 prav tako v Sovodnjah.
□	29. 2. 1920 se je v Podnanosu rodil partizanski poveljnik in narodni heroj Janko Premrl-Vojko, ki je padel 22. 2. 1943 na Brinovem griču pri Črnem vrhu.
Tedenski pregovor:
Skodrani lasje, skodrana pamet.
(nemški)
/	"tl ■ ■ .	................... .........
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	DVORANI SLOVENSKE FILHARMONIJE' nocoj, 27. 2., ob 19.30: v sodelovanju s Slovensko pevsko zvezo pri ZKOS - koncert Akademskega komormega zbora Collegium musicum iz Beograda, solisti Svetlana Bojčevič - sopran, Aleksandra Ivanovič - mezzosopran, Aleksandar Manevski - bas, Vukašin Savič - bas, Biljana Radovanovič - klavir, Predrag Stefanovič - klarinet, dir. Darinka Matič-Marovič (Caplet, Britten, Erič, Kuljerič, Galenovič, Nikolovski).
V	OKROGLI DVORANI v ponedeljek, 29. 2., ob 20. uri: Pesem je ženska - izvajajo Vita Mavrič, Milan Ferlež in Silvo Stingi. Šansone je na besedila Janeza Menarta, Kajetana Koviča, Frana Milčinskega, Milana Jesiha, Ervina Fritza, Saše Vegri, Franceta Jamnika in Heinricha Heineja uglasbil Urban Koder.
V	VELIKI DVORANI v sredo, 2. 3., ob 19.30: klavirski recital Dubravke Tomšič-Srebotnjak (Beethoven, Debussy).
V	VELIKI DVORANI v četrtek, 3. 3., ob 19.30: koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, solist Ivan Monigetti - violončelo, dir Uroš Lajovic (Škerjanc, Čajkovski, Dvoržak; ponovitev 4. 3.).
NOVA GORICA
Kulturni dom
V	VELIKI DVORANI v torek, 1. 3., ob 20.15: koncert Simfoničnega orkestra iz Brna, solist František Novotny - violina, dir. Petr Vronsky (Mozart, Mendelssohn, Dvoržak).
VIDEM
Auditorium Zanon
Nocoj, 27. 2., ob 21. uri: nastopa Henry Threadgill Quartett.
Palamostre
V	ponedeljek, 29. 2., ob 21. uri: klavirski koncert Alda Ciccolini-ja (Debussy, Ravel).
BENETKE
Cerkev Pietà
V	ponedeljek, 29. 2., ob 20.30: koncert ansambla Schola Venetia-na della Pietà.
Gledališče La Fenice
V petek, 4. 3., ob 20. uri: opera I quattro rusteghi (Ermanno Wolf Ferrari), dir. Evelino Pidi, rež. Gianfranco De Bosio.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	MALI DVORANI nocoj, 27. 2., ob 22. uri: Pokojna gospejina mama (G. Feydeau), rež. Vinko Mòderndorfer, avtor songov Ervin Fritz, glasba Borut Lesjak (ponovitvi 28. 2. in 6. 3. ob 20. uri).
V	VELIKI DVORANI v nedeljo, 28. 2., .ob 16. uri: opera Boris Godunov (Modest Musorgski), dir. Lovrenc Arnič (ponovitev 29. 2. °b 18. uri).
V	OKROGLI DVORANI v petek, 4. 3., ob 22. uri: premierska predstava Chopin v besedi in glasbi, nastopata Lenča Ferenčak in pianist Hinko Haas - Lenča Ferenčak bo interpretirala nekaj izmed redkih ohranjenih Chopinovih pisem George Sandovi in prijateljem, klavirski opus, ki bo dopolnjeval dramski nastop, časovno ustreza nastanku pisem (ponovitvi 16. in 31. 3. ob 20. uri).
Drama SNG Ljubljana
Nocoj, 27. 2:, ob 19.30: Malomeščanska svatba (Bertold Brecht), rež. Edvard Miler.
V	četrtek, 3. 3., ob 19.30: Antigona (Dominik Smole), rež. Meta Hočevar.
V	petek, 4. 3., ob 19.30: Arzenik in stare čipke (Joseph Kessel-ring), rež. Meta Hočevar.
Mala Drama
Nocoj, 27. 2., ob 20. uri: Swann (Marcel Proust-Lojze Rozman), rež. Lojze Rozman.
V	četrtek, 3. 3., ob 20. uri: Doktor Roman (Milan Kleč), rež. Matjaž Zupančič.
V	petek, 4. 3., ob 20. uri: enodejanska burka Triko (Milan Jesih), rež. Jurij Souček.
MGL Ljubljana
Nocoj, 27. 2., ob 19.30: Otrok, družina, družba (Alenka Goljev-šček), rež. Zvone Šedlbauer.
V	četrtek, 3. 3., ob 17. uri: Faustove improvizacije Bojana Štiha (Bojan Štih-Tone Partljič), rež. Vesna Arhar.
Lutkovno gledališče
V	VELIKI DVORANI danes, 27. 2., ob 11. in 17. uri: Sapramiška (Svetlana Makarovič), rež. Nace Simončič.
V	KULTURNICI (na Židovski stezi 1) v torek, 1. 3., ob 17. uri: Kužek in muca (Josef Čapek-Karel Makonj), rež. Matjaž Loboda.
V	VELIKI DVORANI v petek, 4. 3., ob 17. uri: predpremierska predstava Petnajst (Ivan Predmersky), rež. Uroš Trefalt (ponovitev 5. 3. ob 11. in 17. uri).
• Lutkovno gledališče Ljubljana opozarja obiskovalce predstave, da je zaradi koncepta predstave za vsako ponovitev v prodaji samo 60 vstopnic. Pretežni del predstave se namreč odigrava na odru, kamor igralcem sledijo le otroci. Starši jih medtem počakajo v dvorani. Predstava je namenjena otrokom od 7. leta dalje.
NOVA GORICA
PDG Nova Gorica
V	SOLKANU v četrtek, 3. 3., ob 20. uri: Vojvodinja Malfijska (John Webster), rež. Zvone Šedlbauer (ponovitev 4. 3.).
VIDEM
Auditorium Zanon
V	petek, 4. 3., ob 21. uri: v okviru predstav Teatro Contatto - Il desiderio preso per la coda (Picasso), rež. Mario Martone (ponovitvi 5. in 6. 3.).
Palamostre
Nocoj, 27. 2., ob 20.45: Colpo grosso (Marc Perrier), rež. Franco Gervasio.
V	četrtek, 3. 3., ob 20.45: Filumena Marturano (Eduardo De Filippo), rež. Egisto Marcucci, nastopata Valeria Monconi in Massimo de Francovich (ponovitev 4. 3.).
BENETKE
Gledališče Ridotto
Nocoj, 27. 2., ob 21. uri: Poroka gospoda Mississipija (Friedrich Diirenmatt), rež. Marco Parodi (ponovitev 28. 2. ob 16. uri).
V	četrtek, 3. 3., ob 21. uri: Capitan Fracassa (Teophile Gautier), rež. Augusto Zucchi (ponovitev 4. 3.).
Gledališče Goldoni
Nocoj, 27. 2., ob 20.30: La coscienza di Zeno (Italo Svevo), rež. Egisto Marcucci, nastopa Giulio Bosetti (ponovitev 28. 2. ob 16. uri).
razstave
BENETKE
□	DOŽEVA PALAČA: Zakladi Evrazije (vsak dan 9-19, ob ponedeljkih zaprto, do 29. 2.).
□	PALAČA FORTUNY: Ted Victoria - Opere di luce (vsak dan 9-19, ob ponedeljkih zaprto).
VIDEM
□	MUSEO DI STORIA NATURALE (Ul. Grazzano 1 - Palača Giacomelli): Razstava o gozdovih, človeku in okolju v F-JK (vsak dan 9-12 in 15-18, ob ponedeljkih zaprto, do konca marca).
□	CENTRO FRIULANO ARTI PLASTICHE (Ul. Beato Odorico): razstavljajo tržaški likovniki Bessarione, Cej, Chersicola, Cisco, Conestabo, Dimini, Ducaton, Ellis, Mari, Stok in Zuljan (vsak dan 17-19.30, ob sobotah 10-12 in 17-19.30, ob nedeljah in praznikih zaprto, do 10. 3.).
TRBIŽ
□	OBČINSKA GALERIJA (Ul. Kugg): Od konstruktivizma do sistematične umetnosti 1918-1985 (vsak dan 16-19, do 29. 2.).
LJUBLJANA
□	.MESTNA GALERIJA (Mestni trg 5 - tel. 061/212896): razstava študentov Akademije za likovno umetnost Ljubljana'(vsak dan 10-18, ob nedeljah 10-13, ob ponedeljkih zaprto, od 22. 2. do 22. 3.).
□	NARODNI MUZEJ (Trg herojev 1 - tel. 061/218886): Antični portret v Jugoslaviji (vsak dan 10-18, ob nedeljah 10-13, ob ponedeljkih zaprto, do 28. 2.).
□	MODERNA GALERIJA (Tomšičeva 14 - tel. 061/214106): razstava skulptur Franceta Goršeta (vsak dan 10-18, ob nedeljah 10-13, ob ponedeljkih zaprto, do 28. 2.) in izbor iz retrospektiv Otona Pollaka (do 6. 3.).
□	MALA GALERIJA (Titova 11 - tel. 061/214106): razstava grafik Danila Večiča (vsak dan 10-18, ob nedeljah 10-13, ob ponedeljkih zaprto, do 28. 2.).
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik: 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček in (7.40) pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki (pon.); 8.40 Za vsakogar nekaj; 9.00 Telovadba za vsak dan; 9.20 Turistični napotki; 9.40 Misel dneva; 10.00 Pregled deželnega tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Sobotni zbornik: Človek in okolje;
13.20	Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Oddaja iz Kanalske doline: Bom naredu stazice; 14.40 Glasbene skice; 15.00 Zabavna oddaja: Drugi program (vodi Peter Cvelbar); 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: z mednarodnega violinskega tekmovanja Rodolfo Lipizer - violinisti Lenuta Ciulei Atanasiu, Jurij Bražinski in Ara Malikian s simfoničnim orkestrom Duna iz Budimpešte (dir. Janos Kralik); 18.00 Radijski kabaret: Oprosti, ne juriš? ali prebiranje vsakdana (satirični kabaret Borisa Kobala in Sergeja Verča); 18.30 Povejmo glasbo: V ritmu jazza; 19.20 Zaključek.
Radio Ljubljana
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00, 24.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika) 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Pogovor s poslušalci; 9.35 Danes smo izbrali; 10.05 Sobotna matineja; 11.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom; 11.20 Glasba; 11.35 Naši poslušalci čestitajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Glasbena panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak; 16.30 S poti po Jugoslaviji; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Suita iz baleta: Pulcinella (Igor Stravinski); 18.30 S knjižnega trga; 19.35 Lahko noč, otroci;
19.45	Z ansamblom Greentown jazz band; 20.00 Radio na obisku; 22.20 Od tod do polnoči; 23.05 Literarni nokturno; 0.05 Nočni spored.
Radio Koper (slovenski spored)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik;
6.45	Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Poročila in dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Kruh in sol radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
16.30	Primorski dnevnik; 17.15 Zamejska reportaža; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Dajmo naši; 19.00 Zaključek sporedov, nato prenos Radia Ljubljana.
Radio Koper (italijanski spored)
6.15, 8.30, 10.30, 13,30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Glasba; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši;
8.15	Horoskop; 8.40 Po vašem izboru; 9.32 Dragi Luciano; 10.05 Glasba; 10.10 Mavrica; 10.35 Vstop prost; 11.00 Po istrskih uličicah;
11.40	Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Srečanje; 14.35 Glasbena oddaja; 14.45 Pregled in napoved športnih dogodkov;
15.45	Sobotni spored; 20.00 Nočni spored.
Radio Opčine
10.00	Pet Shop Show z lestvico najpopularnejših slovenskih melodij; 14.00 Okno na Benečijo (pon.); 15.00 Glasba po željah; 17.30 Kje, kaj, kako, zakaj; 19.00 Listam po časopisih; 20.00 V soboto zvečer, nato Nočni glasbeni program.
filmske premiere
eva fornazarič
tu in tam
Bleščeča polomija Miss Arizona
čudoviti svet orglanja
Spretni kuharji dobro vedo, da sicer lahko zmešamo kaviar s krompirjem, zelje s šampanjcem, jajca z jastogom, ■led bo najbrž slikovita, glede okusa in uspeha pa bo rezultat tvegan do trenutka, ko ga bomo pokusili. Podobno se dogaja tudi izurjenim režiserjem (Pal Sandor), ki so v loncu, v katerem se je kuhala zgodovinska mineštra, zmetali sam vrh italijanskih igralcev (Marcello Mastroianni), višek Fassbin-derove zapuščine (Hanna Schigulla), Italijansko in madžarsko produkcijo, Princa (Urbana Barberinija) in plesalko (Alessandra Martines). Ko so to impozantno enolončnico zlili v krožnik, Pa se je izkazalo, da je kljub bleščeči Predstavitvi sila dolgočasna hrana.
»Miss Arizona« je bil slavni nočni lokal in kabaret v Budimpešti. Vojna vihra ga je odpihala in z njim tudi vse umetnike, ki so zasloveli v njegovih dvoranah. Med temi sta bila tudi Mitri in Sandor Rosznyai, ki sta se ljubila, zapuščala, varala in združevala po cudni filmski .logiki. Miss Arizona zmede gledalca že v prvem polčasu, *aj se na ekranu prepleta nešteto nedorečenih življenjskih zgodb. Kdo je Rovinar? Zakaj se vanj zaljubi žena J/osznyaiovega sina? Koga ljubi Mitzi? Mar je res prevarala moža in zakaj?
°dobna vprašanja bi lahko naštevali v nedogled, saj prav v vsesplošni zmešnjavi tiči osnovna hiba filma, ki 9a je režiral sicer solidni madžarski Mojster.
Morda so producenti zahtevali od tfiga preveč. Sandor se seveda ni od-ekel načrtu, ki ga ni zmogel, zato je Prepustil igralcem nalogo, naj si poznajo kot znajo. Schigullova in Mas-roianni pa sta dovolj zvita lisjaka, da r ®..se pred kamerami izkazala, kljub
Marcello Mastroianni in Hanna Schygulla sta Sandor in Mitzi Rosznyai
Kadar stopimo v veliko dvorano Cankarjevega doma, nas na desni strani pozdravijo mogočne piščali veličastnih orgel. Srebrne, večje in manjše, vzbujajo občudovanje in spoštovanje. V vsem umetniškem in tehničnem bogastvu izstopajo prav orgle, kot ena največjih in najlepših pridobitev slovenske kulture. To so prve slovenske koncertne orgle, postavljene v posvetno, koncertno dvorano. Po kulturnem svetu na vzhodu in zahodu že več kot stoletje postavljajo orgle v konservatorije in akademije, poročne dvorane in drugod. Otvoritev simpozija, kongresa ali razstave s krajšim orgelskim uvodom ali zaključkom je pri nas vznemirljiva novost, ki je drugod že dolgo del utečenega kulturnega dogajanja.
Spoštovanje, ki nas prevzame ob pogledu na orgle, je docela upravičeno, saj so orgle (še danes jih imenujejo kraljico glasbil) največje in najzapletenejše glasbilo, kar jih je človekovo mojstrstvo ustvarilo. Pri izdelavi večjih orgel je potrebno sodelovanje najrazličnejših znanstvenikov, kot so arhitekti, fiziki, akustiki in elektroniki. Nekoč so glasbilo izdelovali v obrtniških delavnicah, sedaj pa to počenjajo v pravih tovarnah. Od vsega začetka pa velja pravilo, da morajo orgle v danem prostoru najlepše peti. Z razliko od klavirja, ki gre v vsak prostor, so vsake orgle unikat, zgrajen za konkretno dvorano. Glasbilo mora nazadnje imeti najlepši ton, kajti prav lepota tona je končni cilj.
Orgle so nastale v Grčiji v letih pred našim štetjem, kot posveten instrument pa so jih za zabavo uporabljali tudi Rimljani. Bizantinski cesar Konstantin je s sorazmerno velikimi orglami obdaril vladarja Pipina Malega. Z nastopom pravoslavja ob cerkvenem razkolu začnejo na vzhodu peti v cerkvah brez kakršnekoli instrumentalne spremljave. Na vzhodu tako orgle ne pridejo v poštev, zato pa se bogato razvijejo v zahodni Evropi, kjer postanejo v cerkvah nepogrešljivo glasbilo. V prejšnjem stoletju začnejo graditi orgle tudi v koncertne dvorane in tako začnejo po svetu, poleg violinistov in pianistov, gostovati tudi koncertni organisti. Skladatelji pa pišejo nove koncertne skladbe za orgle.
Vsake orgle imajo piščalje, igralno mizo, prenose od tipk do piščali in mehovje. Piščali so velike in majhne, kovinske in lesene, postavljene pokončno ali vodoravno (španske trobente), odprte ali pokrite. Vsaka razlika v materialu, velikosti in obliki daje drugačen ton. Piščali ene barvitosti imenujemo register. Orgle v Cankarjevem domu imajo 73 registrov in spadajo med večje orgle v svetu. Piščali teh orgel so razdeljene po štirih klaviaturah in po pedalai klaviaturi, na katero igramo z nogami. Prva klaviatura ali pedal ima nemško, bachov-sko barvitost, druga staro francosko, tretja je kopija orgel stolnice v Piranu, registri četrtega manuala pa dopolnjujejo prve tri. V prvi manual so vključene tudi španske trobente, ki vodoravno kot fanfare štrlijo iz orgelskega ohišja.
Ob koncertih, ki jih bodo letos v rednem programu Cankarjevega doma poleg slovenskega glasbenika Berganta izvajali organisti iz Milana, Hamburga, Poljske, Budimpešte in Prage, se je prejšnji teden začel še nov niz koncertov, posvečen temu veličastnemu glasbilu. Pod naslovom Čudoviti svet orglanja se bodo poleg orgel zvrstile še violine in trobente. Ob izbranih skladbah in diapozitivih se bo s tem posebnim in kar se da dostopnim glasbenim svetom lahko vsakdo seznanil. Prvi koncert iz tega niza je bil v ponedeljek, 22. 2., z nastopom milanskega organista Luigija Toje. Čudoviti svet orglanja pa bo v kratkem predstavila organistka Rose Kirn iz Hamburga.
Programska seja pokrajinskega odbora SKGZ
Razprava o ekoloških vprašanjih in o dokladi za dvojezičnost
Pokrajinski odbor SKGZ za Goriško, kot se po novem imenuje dosedanji teritorialni odbor, se je te dni sestal pod vostvom predsednika Mirka Primožiča. Slo je za programnsko sejo, na kateri so razpravljali o smernicah delovanja v novi mandatni dobi, niso pa niti prezrli nekaterih aktualnih vprašanj, ki se postavljajo v naši pokrajinski stvarnosti.
Dvoje problemov je -med drugim osredotočilo pozornost članov odbora. Predvsem so proučili stanje v zvezi s problemom uničevanja odpadkov v pokrajini in nevarnostjo povečanja go-riškega upepeljevalnika, ki je kot znano nameščen v neposredni bližini Sovodenj. Pokrajinski odbor SKGZ je zato izrekel vso podporo akcijam sovodenj ske občinske uprave in tamkajšnjega prebivalstva, ki se bori za pravico do zdravega okolja in proti onesnaževanju. Odbor je ugotovil, da vprašanje ne zadeva samo Sovodenj, ampak da gre za problem širšega območja, ki zadeva vso Goriško. Zadevo bo treba rešiti na najboljši način, s tem da se upoštevajo posledice, ki jo namestitev takega objekta ima na okolje in ljudi, ki živijo v bližini.
Zelo aktualno je tudi vprašanje do-
klade o dvojezičnosti, ki jo predvideva zadnja delovna pogodba za uslužbence krajevnih uprav. Prav v sredo smo objavili vest, da je Pokrajinski nadzorni odbor za Goriško razveljavil sklep Občine Sovodnje, ki je svojim uslužbencem priznala pravico do doklade. SKGZ je vzela na znanje to stališče nadzornega odbora, nikakor pa ne
soglaša z njim in meni, da imajo zainteresirani uslužbenci slovenskih občin pravico do doklade za dvojezično poslovanje.
Na isti seji so nato razpravljali o smernicah delovanja v novi mandatni dobi, ki jih označuje težnja po utrjevanju slovenske stvarnosti, delovanja in prisotnosti v goriškem prostoru.
Možnosti za ponovno odprtje goriškega skladišča družbe AGIP
Odobritev zakona o prosti coni za goriško pokrajino ter o kontingentih goriva za Tržaško in Videmsko bi utegnila ugodno vplivati tudi na rešitev krize v skladišču družbe AGIP, ki so ga pred nekaj tedni zaprli, delavce pa premestili v razne, tudi zelo oddaljene obrate na jugu države. Skozi goriško skladišče AGIP (v Ulici Trivigiano v Štandrežu) naj bi namreč šli tudi kontingenti goriva proste cone namenjeni prebivalstvu na Tržaškem in v obmejnih občinah videmske pokrajine. Razmere so torej danes bistveno drugačne od tistih proti koncu lanskega leta in ki so bile v osnovi sklepa o zaprtju skladišča, ki so ga sprejeli pri družbi Agip. Na te nove možnosti je pred kratkim opozoril predsednik Goriške trgovinske zbornice dr. Bevilacqua in odgovorne funkcionarje povabil, naj ponovno preučijo zadevo! Ker bodo v goriškem skladišču manipulirali znatno večje količine goriva, bodo namesto odpustov, morali nujno pomisliti na zaposlovanje dodatnih delavcev.
Drevi v Doberdobu ponovitev poeme Srce mi drugo ustvari
Nocoj ob 20.30 bo v župnijski dvorani v Doberdobu ponovitev gledališke poeme »Srce mi drugo ustvari«. Kot znano, je bila omenjena odrska postavitev prvič izvedena na osrednji Prešernovi proslavi v Kulturnem domu v Gorici.
Scenarij in režijo je prispeval Janez Povše, sceno pa Silvan Bevčar. Nastopajo Barbara Rustja, Alenka Florenin, Dušan Košuta, Iztok Devetak, Adrijana Furlan, Laura Furlan in Vesna Češčut.
Jutri dopoldne s pričetkom ob 9. uri
V Kulturnem domu deželna skupščina slovenskih socialistov
Potreba, ki je izšla iz junijskega sestanka v Medji vasi - takrat so se slovenski socialisti distancirali od volilnega zavezništva med PSI in Listo za Trst - se bo uresničila jutri, ko bo v Kulturnem domu v Gorici deželna konferenca slovenskih socialistov. Slovenski člani PSI so namreč v Medji vasi izrazili potrebo po organiziranosti na deželni ravni, kar bi jim nedvomno povečalo prodornost in izboljšalo njihovo delo.
Na jutrišnjo konferenco so se slovenski socialisti temeljito pripravili in so določili, da bo uvodno politično poročilo podal Filibert Benedetič. Političnemu poročilu bodo sledila poročila, ki so jih za tržaško pokrajino pripravili Igor Tuta, za goriško Jože^Cej za videmsko pokrajino pa Viljem Còrno. Naslednja točka dnevnega reda je pozdrav gostov, nakar se bo pričela diskusija o poročilih in o številnih aktualnih vprašanjih naše skupnosti.
Za jutrišnjo konferenco vlada veliko pričakovanje, saj pomeni kvaliteten skok v delovanju slovenskih članov socialistične stranke. Svojo prisotnost sta zagotovila poslanec Gabriele Ren-zulli in deželni tajnik PSI Ferruccio Saro. Konferenca seveda ni namenjena zgolj članom PSI, saj organizatorji vabijo tudi simpatizerje in volivce socialistične stranke.
Kot znano se je PSI na zadnjih političnih volitvah precej okrepila, število njenih volivcev v Gorici pa se je celo podvojilo, tako da je za Krščansko demokracijo PSI druga največja stranka v mestu. Nedvomno bo imela jutrišnja konferenca velik pomen tudi v odnosu na izredno pomembne junijske upravne volitve, ko bo kandidiralo tudi več
slovenskih članov PSI. V Furlaniji-Ju-lijski krajini bodo namreč deželne in ponekod tudi pokrajinske in občinske volitve.
Odbor za proslavo 40-letnice Ustave
Ob 40-letnici republiške Ustave so tudi na Prefekturi v Gorici osnovali poseben odbor za proslavljanje pomembne obletnice. Odbor naj bi koordiniral razne pobude, katerih namen je osvetliti in poudariti duh in pomen ustavne listine. Predvidoma bodo priredili vrsto predavanj po šolah in manifestacijo širšega značaja v avditoriju.
V Gradišču priprave na deželno šesto razstavo in pokušnjo medu
V deželni enoteki La Serenissima so se sinoči začele priprave na skorajšnjo razstavo in pokušnjo medu. Razstava, ki je deželnega značaja, bo od 4. do 6. marca letos, torej ob koncu prihodnjega tedna. Strokovnjaki, včlanjeni v vsedržavno zvezo ocenjevalcev medu, so se sinoči lotili nelahkega opravila pokušnje in ocene poslanih vzorcev, ki bodo razstavljeni na letošnji, že šesti prireditvi in ki bodo nato tudi v prodaji, skozi vse leto. Seveda velja to za vrste medu, ki jim bo komisija prisodila največ točk.
Sinoči so v enoteki pripravili tudi gastronomski večer, pri čemer so, razumljivo, ponudili predvsem jedi pripravljene z medom.
Pripravljen načrt za ureditev namakalnega omrežja v Štandrežu
Goriški občinski odbor se je te dni sestal in pripravil med drugim tudi dnevni red seje občinskega sveta, ki bo v ponedeljek, 29. t. m. Med številnimi vprašanji, ki so bila predmet razprave, velja omeniti tudi načrt za ureditev namaklnega sistema na območju Standreža. Načrt sicer še ne bo na dnevnem redu občinskega sveta, kajti prej se mora o njem izreči rajonski svet v Štandrežu. Napeljava vode in ureditev namakalnega omrežja bi po sedanjih izračunih veljala okrog 565 milijonov lir. O tem vprašanju je govor že kar lepo število let. Ob tem velja omeniti, da so že pred časom iz Goriškega sklada namenili za izvedbo načrta precejšnji znesek, vendar so ta denar nato, ker ni bil uporabljen, namenili za druge posege. Končno se je zadeva, kakor izhaja iz poročila za tisk, premaknila z mrtve točke in, tudi upoštevajoč, da predvideni strošek ni pretirano visok, obstaja danes možnost, da bi načrt že v doglednem času pričeli tudi izvajati.
Občinski odbor je na seji odobril tudi načrt za popravilo poslopja otroških jasli, v Drevoredu Virgilio. Strošek znaša 460 milijonov lir.
Šesto razstavo in pokušnjo medu je pripravila Deželna Enoteka La Serenissima, v sodelovanju z Avtonomno letoviščarsko ustanovo za Gradišče in Redipuglio ter pokrajinskim konzorcijem čebelarjev.
Danes vsedržavna stavka na šolah SSŠ se ni pridružil
Konfederalni sidikati CGIL-CISL-UIL so za danes oklicali vsedržavno stavko na šolah. Kolikšen odziv bo imela protestna akcija, ni znano. Stavki se niso pridružili člani odborov COBAS, ki že dalj časa izvajajo bojkot ocenjevanj in ki mislijo s tem nadaljevati in ki so včeraj izdali poročilo, v katerem kritizirajo oklic stavke s strani CGIL-CISL-UIL.
Tako o stanju na italijanskih šolah. Kakor smo pred dnevi že poročali, se Sindikat slovenske šole ni pridružil vsedržavni stavki in bi se torej morala šolska dejavnost danes na slovenskih šolah redno odvijati.
Prispevki v Sklad
V Sklad za uveljavljanje slovenščine smo v zadnjih dneh prejeli še nekaj prispevkov. Dorica Makuc je prispevala 10 tisoč lir, Silvija Stantič 20 tisoč lir.
pismo uredništvu
Na zavodu Žiga Zois čakajo na ureditev laboratorija
Prejeli smo s prošnjo za objavo, pismo dijakov zavoda Žiga Zois, ki že več kakor eno leto čakajo, da jim na šoli, v Ulici Morelli, usposobijo kabinet za pouk blagoznanstva in kemije. Pismo objavljamo v celoti.
'Novembra 1986 se je naša šola preselila iz Ulice Alviano v Ul. Morelli. To nam je onemogočilo uporabo laboratorija, ki je za naš program blagoznanstva in kemije bistvene važnosti. Pred selitvijo smo se posluževali tistega, ki je v lasti učiteljišča Simon Gregorčič, sedaj pa nam oddaljenost naših šol to preprečuje.
Že takrat smo vložili prošnjo na Pokrajino za namestitev opreme in priključitev vode in plina, toda odgovora ni bilo. V začetku šolskega leta 1987/88 smo ponovno predočili Pokrajini naš hud problem z upanjem, da bo kaj konkretnega napravljeno. Obljubili so nam, da bodo zadevo uredili čim prej in da bo laboratorij uporaben takoj po novem letu.
Tudi ta obljuba se ni uresničila, zato smo 23. januarja organizirali protestno akcijo. Istega dne je Pokrajina poslala dva uslužbenca, da bi začela z delom, zato je akcija odpadla. Upali smo, da bo laboratorij končno postavljen in uporaben, TODA...
Po mesecu dni smo se dijaki spet sestali in organizirali nov protest. V sredo, 24. februarja, smo na Pokrajini enotno zahtevali razčiščenje proble-
ma. Pogovorili smo se z inženirjem Fi-nochiarom. "Obljubil" nam je, da nam bo v čim krajšem času uredil zadevo. V nasprotnem primeru se bo naš protest zaostril."
Dijaki DTTZ Žiga Zois
Obsojen (pogojno) mladenič ki je oropal znanca v Ronkah
Na eno leto in osem mesecev zapora in na plačilo globe, je bil včeraj obsojen 19-letni Mauro Marchesi iz Tržiča, ki je od svojega ronskega znanca, z grožnjo, da ga bo sicer namlatil, zahteval denar. Grožnjo je Marchesi tudi uresničil in Paolu Papi primazal krepko zaušnico. Dogodek se je pripetil v sredo, okrog polnoči pred barom Manuel v Ronkah. Nesporazum
OBVESTILO BODOČIM NEVESTAM
Danes, 27. februarja, ob 15.30 bo trgovina
La Rosa
poročne obleke
predstavila
MODNO REVIJO POROČNIH OBLEK 1988
v svojih poslovnih prostorih
RONKE - Ul. Stagni 15 - Tel. 0481/777575
naj bi se pričel že v lokalu, kjer naj bi Papa bil pripravljen celo plačati pijačo. Na ulici, kamor je Marchesi povabil znanca, pa so prišle na dan prave namere.
Na včerajšnji kazenski obravnavi, ki je bila po hitrem postopku, je obtoženec dejanje priznal. Ker doslej še ni bil kaznovan, so mu bile priznane olajševalne okoliščine in je kazen pogojna. Sodišče je odredilo tudi njegovo takojšnjo izpustitev.
V Gradišču danes srečanje žensk
Na pobudo pokrajinske federacije KPI in komisije za vprašanja žensk, bo danes v Gradišču srečanje žensk, včlanjenih v KPI. Razpravljale bodo o prisotnosti, delu in ovrednotenju žensk v družbeni stvarnosti na Goriškem.
Srečanje bo ob 16. uri v ljudskem domu v Gradišču (Casa del popolo).
KD JEZERO DOBERDOB
Danes, 27. februarja, ob 20.30 v župnijski dvorani v Doberdobu
DAN SLOVENSKE KULTURE
Sodelujejo člani Gledališke skupine Gorica in moškega pevskega zbora Jezero.
Vsi so člani Gledališke skupine Gorica. Pri predstavi »Srce mi drugo ustvari« nastopajo tudi pevci moškega zbora Jezero iz Doberdoba pod vodstvom Ivana Klanjščka. Pevci se bodo tako predstavili neposredno domačemu občinstvu s predstavo, ki je doživela v krstni izvedbi velik odziv in dolg aplavz.
Na Bukovju danes sklepna prireditev
V novih prostorih društvenega središča na Bukovju se z gostovanjem harmonikarjev ansambla Syntesis iz Trsta in nastopom članov moškega pevskega zbora KD Skala iz Gabrij, zaključuje splet prireditev ob odprtju središča in v počastitev dneva slovenske kulture. Osrednja prireditev je bila v nedeljo, 21. t. m. popoldne.
Nocojšnji koncert harmonikarjev in pevcev bo ob 20.30.
izleti
SPD Gorica priredi 6. marca avtobusni smučarski izlet na Monte Elmo nad Sex-tenom. Prijave do 2. marca v trgovini Bavcon.
Društvo slovenskih upokojencev prireja 8. marca na dan žena avtobusni izlet v Koprščino z obiskom etnografskega muzeja pri Piranu in kosilom v gostilni Parangal v Izoli. Vpis do zasedbe mest v ponedeljek 29. februarja in torek 1. marca od 10. do 12. ure na sedežu društva in pri poverjenikih.
razna obvestila
Mladinski odsek KD Sovodnje prireja plesne tečaje: začetnega za otroke, nadaljevalnega, tečaj za odrasle. Prijave in pojasnila pri Ivani Butkovič (tel. 882105) in Katarini Kovic (tel. 882421).
Plesni tečaj bo marca in aprila v Kulturnem domu v Gorici. Prijave do 4. marca v uradih ZSKD, Ul. Croce 3, tel. 84495.
Vrhovske žene pripravljajo skupno večerjo in družabnost ob prazniku žena. Družabnost bo 5. marca ob 19.30 v Kulturnem in športnem središču Danica. Prijave sprejemajo v trgovini Frandolič ter Irena Černič in Boža Devetak.
KD Oton Župančič vabi v soboto, 5. marca, na družabnost ob dnevu žena, ki bo s pričetkom job 20. uri v domu Andreja Budala v Štandrežu. Prijave zbira Marta, tel. 21407.
Sovodenjske žene vabijo na družabnost in večerjo ob 8. marcu. Družabnost bo 5. marca v gostilni Pri Francetu. Prijave pri Ivanki Cotič (Klanec) in Mariji Tomšič (Vas).
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Attrazione fatale«.
Prepovedan mladini pod 14. letom. VERDI 18.00-22.00 »Dirty Dancing (Balli proibiti).
VITTORIA 17.00-22.00 »Balle spaziali«.
Tržič
EXCELSIOR 18.00-22.00 »Balle spaziali«-COMUNALE 18.00-22.00 »Ultimo minuti«. Režija Pupi Avari.
Nova Gorica
SOČA Ob 18.00 in 20.00 »Ime rože«. Ob ,22. uri »Sova s pogledom«. Nočni kino.
DESKLE 19.30 »Vohuni kot midva«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Villa San Giusto, Korzo Italia 242 tel. 84606.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Občinska lekarna, Ul. Terenziana zb tel. 44387.
POGREBI
Danes v Gorici od 8. uri Emilio Furlani iz mrliške veže bolnišnice sv. Justa na glavno pokopališče, ob 9.30 Giuseppina Màrchi iz Ulice Vittorio Veneto 174 na glavno pokopališče.
Berite
»Novi Matajur«
Blagovna menjava po avtonomnih računih je lani dosegla 859,5 milijard lir
Na prvem mestu stroji in izdelki kemične industrije
Junija ponovno konjski športi Tekmovanje bo na letališču
Blagovna menjava med Italijo in Jugoslavijo, v okviru avtonomnih računov je v lanskem letu znašala 859,5 milijarde lir , ali nekaj nad 336 milijard lir več kakor leto poprej. Delna odprava omejitev na jugoslovanski strani, je imela kajpak zelo ugodne posledice. Lani dosežena vrednost blagovne menjave se namreč močno približuje vrednosti, ki je bila dosežena leta 1984.
Omenjene številke, skoraj 860 milijard lir, se seveda nanašajo na vrednost blagovne menjave po obeh avtonomnih računih. Tako izhaja iz poročila Goriške trgovinske zbornice, ki navaja tudi vrsto analitičnih podatkov.
Predvsem velja opozoriti na določeno neuravnovešenost med uvozom in izvozom. Uvoz (iz Jugoslavije) je za kakih 12 odstotkov večji od izvoza. Iz Jugoslavije smo uvozili za 448,7 milijarde lir, izvoz pa je znašal 410, 8 milijarde lir. Podatek se seveda nanaša na promet po obeh računih. Na Goriškem in Videmskem smo od omenjene vrednosti uspeli realizirati približno tretjino. Vrednost blagovne menjave je znašala 272, 3 milijarde lir.
Za 143 milijard lir je bilo uvoza, nekaj nad 129 milijard lir pa odpade na Izvoz. Vrednost blagovne menjave je na Tržaškem znašala 587,2 milijard in sicer 305,6 na področju uvoza in 281,6 na področju izvoza.
Na Goriškem in Videmskem se je obseg blagovne menjave (v odnosu na leto 1986) povečal za 56,5 odstotkov, na Tržaškem pa kar za okrog 68 odstotkov.
Katere so bile glavne postavke v uvozu in katere v izvozu ? Na področju uvoza je na prvem mestu meso, oziroma živina, sledi les, izdelki mehanične industrije in kemijski proizvodi. Povečanje na področju izvoza so zabe-
ležili predvsem na področju kovinske industrije (večji za 121 odstotkov) in kemije (porast za 60 odstotkov). Vrednost izvoženega blaga (izdelki kovinske in mehanične industrije in kemične) dosega kar 73 odstotkov celotnega izvoza po malobmejnem sporazumu.
Kaj smo največ uvozili, oziroma izvozili na Goriškem, v okviru avtonomnega računa lani?
Pri uvozu so na prvem mestu izdelki kovinske in kovinsko predelovalne industrije (34 milijard lir), sledi les in lesni izdelki (28,7 milijarde lir), kmetijski pridelki in agroživilski izdelki (24,2) meso in živina (23,6), kemični izdelki (13,8), rudnine in kamen (9,3), papir, celuloza in podobni izdelki (3,9) itd.
Na zadnjem zasedanju upravnega odbora goriške KZE je - bil med drugim govor o stanju psihiatričnih služb na Goriškem. Izhodiščna ugotovitev je bila, da je kljub številnim objektivnim težavam pri uresničevanju reforme psihiatrične oskrbe v teku vrsta posegov, s katerimi nameravajo izboljšati stanje na tem področju. Pred kratkim so ustanovili tehnično-funkcionalni odbor, kot določajo zadevni deželni predpisi. Sestavljajo ga primariji in drugi psihiatrični operaterji, vloga novega odbora pa naj bi bila v načrtovanju in koordiniranju tako terapevtskih in rehabilitacijskih kot tudi preventivnih dejavnosti. Poleg tega je zaključe-
V	izvozu so daleč na prvem mestu izdelki kemične industrije (50 milijard lir), izdelki kovinske in mehanične industrije (44,3), živila (9,3), tekstilni izdelki in oblačila (8,4), rudnine in kamnine (8,1), papir in papirnati izdelki (2,8), kože in usnje (2,2) itd.
Obračun lanske blagovne menjave ocenjujejo kot zelo ugoden, čeprav obstaja določeno neravnovesje, v korist Jugoslavije in je uvoz višji od izvoza.
V	poročilu Trgovinske zbornice je podčrtana potreba po sprostitvi določenih predpisov, po skrčenju terminov za izdajanje soglasij in po skrčenju plačilnih rokov. Taki ukrepi bi nedvomno še pospešili blagovno menjavo na obmejnih področjih.
na obnova poslopja za rehabilitacijo v Ul. Vittorio Veneto, kar bo omogočalo vnaprej boljšo oskrbo odpuščenim pacientom pri vključevanju v zunanji svet. S tem v zvezi so tudi pozitivno ocenili delovanje zadruge II Cammino, ki skrbi za zaposlovanje mladih umskih bolnikov.
Na zasedanju so z zadovoljstvom vzeli na znanje, da je prišlo do sporazuma o sodelovanju med Goriško hranilnico in KZE. Hranilnica'bo upravljala blagajno zdravstvene ustanove, med drugim pa bo uslužbencem KZE nudila vrsto ugodnosti pri bančnih storitvah.
Odbor KZE je tudi imenoval svoja predstavnika v Združenje prostovoljnih krvodajalcev. Izbrana sta bila prof. Silvano Bancheri, ki vodi transfuzijski center v splošni bolnišnici v Gorici in dr. Michele Milazzo iz Krmina.
Sicer pa je bil o krvodajalstvu govor pred kratkim, na srečanju med predstavniki upravnega odbora KZE in predsedniki krvodajalskih združenj v goriški pokrajini. Krvodajalstvo je na Goriškem dokaj razširjeno in ima za seboj bogato tradicijo. Z boljšo organiziranostjo in predvsem s trdnejšo zaslombo pri javni zdravstveni službi, bi bilo mogoče doseči še boljše rezultate, so ugotovili na omenjenem sestanku. Po količini darovane krvi so člani sekcij združenj, ki delujejo v naši pokrajini pri samem vrhu lestvice, posamezne sekcije pa še posebej izstopajo.
Prve dni junija, točneje 3., 4. in 5. junija, bodo v Gorici ponovno priredili veliko manifestacijo konjskih športov za nagrado mesta Gorice. Po lanskih prvih izkušnjah, naj bi letošnja manifestacija zadobila zares vsedržavni in, v kolikor bo mogoče, tudi mednarodni značaj s sodelovanjem konjenikov iz dežel območja Alpe - Jadran. Manifestacijo so predstavili na tiskovni konferenci, ki jo je imel poveljnik mehanizirane brigade "Gorizia" general Umberto Sampieri, skupaj s sodelavci. Štab te vojaške enote je namreč soorganizator prireditve, s katero na-, meravajo letos počastiti tudi 70-letni-co italijanske zmage v prvi svetovni vojni. Prav z ozirom na obletnico, se bosta v Trstu in Vittoriu Venetu, odvijali še vzporedni manifestaciji v konjskih športih.
Po dosedanjih ocenah, bo na prireditvi sodelovalo okrog 150 konjenikov, ki se bodo pomerili v raznih disciplinah. Tekmovalne steze in vse, kar je za tako manifestacijo potrebno, pa bodo uredili na mirenskem letališču. Tu bodo zgradili tudi tribune za 1500
Pred okroglimi petdesetimi leti sta 76-letna_Peter Lutman in Roža Zavadlav iz Štandreža stopila v zakonski stan. Obletnico poroke sta zakonca proslavljala pred tednom dni, v domači hiši.
Med kratkim obiskom pri Benedi-kovih, Petrov oče se je namreč imenoval Benedik, zato jih po domače tako imenujejo, sta nam slavljenca s kančkom ponosa povedala, da so se ob jubileju doma zbrali vsi njihovi najdražji: sinovi Peter, Jožef in Dušan ter hčerka Duška, tri neveste, zet in osem vnukov.
Skupna pot zakoncev Lutman iz Štandreža je bila podobna življenju drugih rojakov, trdo delo na poljih in nizki zaslužki so le delno pokrpali te-
gledalcev, hleve za konje, higienske naprave, postavili kioske za hrano in pijačo itd. Tekmovanja se bodo odvijala vse tri dni. Za obiskovalce bodo poleg tega pripravili vrsto vzporednih prireditev, od nastopov akrobatskih (padalskih) skupin, do raznih natečajev itd.
Med organizatorji manifestacije je tudi goriška Občina in razne druge ustanove, ki so že lani pristopile k pobudi in jo tudi finančno podprle. Namen pobude je, poleg tekmovalnega in športnega dela, kakor so na tiskovni konferenci posebej poudarili, tudi nadaljevanje procesa socializacije in integracije krajevnega prebivalstva in vojske.
Glede tega je bilo posebej na Goriškem v zadnjem času napravljeno marsikaj. V Gorici, Krminu in drugih krajih, kjer je prisotnost vojske precejšnja. V Verdijevem gledališču so redno gledališke in druge predstave za vojake. Te dni pa se v raznih krajih vrstijo nastopi glasbenih skupin, športna tekmovanja itd. Zaključni večer bo, kakor napovedujejo, sredi aprila v Gorici.
zave vsakdana. »Kljub temu«, pravi Peter Lutman, »smo bili kot etnična skupnost takrat bolj močni, saj smo imeli svojo zemljo, ki nam je sicer dajala skromen zaslužek, bili pa smo ponosni na svoje delo.« Peter se z žalostjo spominja gradnje itelikih objektov, ki so vztrajno krčili zemljo štandreš-kim kmetom.
Peter sicer pravi, da so ga moči že precej zapustile, čeprav je videti še čil in zdrav, in da se zato v zadnjih letih vse teže ukvarja z delom na njivi. Kljub vsemu pa imata Peter in Roža prijetno jesen življenja, saj so jim otroci in vnuki vselej ob strani, obljubili pa so, da bodo zlatoporočencema čez 10 let priredili še večje slavje.
Desetletnica sklenitve pobratenja med Škofjo Loko in Sovodnjami
V Škofji Loki bo 4. aprila slovesnost ob 10-letnici pobratenja z občino So-vodnje. Povratna slovesnost bo nato, 18. junija, v Sovodnjah, oziroma na Vrhu.
O tem so se pogovarjali na zadnji seji med občinsko upravo v Sovodnjah in predstavniki kulturnih in športnih društev, kjer so se dogovorili tudi za okvirni program prve prireditve.
Škofjo Loko bodo 4. aprila obiskali kotalkarji ŠKD Vipava in imeli tudi nastop. Prav tako bo v Škofji Loki nastopil eden od zborov, ki delujejo na območju sovodenjske občine. Ožja izbira je padla na dva zbora: na moški zbor KD Skala in na pevski zbor Rupa-Peč. Odločitev bodo sporočili že v kratkem.
Na omenjeni seji, ki jo je vodil župan Vid Primožič, so se domenili tudi, da bo občina poskrbela za avtobusni prevoz udeležencev in nastopajočih na slovesnosti v Škofji Loki.
Upravni odbor KZE razpravljal o izboljšanju psihiatrične službe
Sporazum z Goriško hranilnico
Praznik pri Benedikovih v Štandrežu Zlata poroka Petra in Rože Lutman
S.' v
Jutri v tržiški občini posvetovalni referendum
Za ali proti gradnji termocentrale - velikanke
V	Tržiču se bo jutri odvijal posvetovalni referendum o energetskih vprašanjih, točneje o možnosti namestitve nove termoelektrarne in problemih, ki jih ustvarja delovanje sedanje. Glasovanje bo potekalo v 20 volilnih sedežih, ki so jih namestili na županstvu in po raznih šolskih stavbah. Sedeže bodo odprli jutri zjutraj ob 9. uri, glasovanje pa se bo zaključilo že zvečer ob 21. uri. Volilnih upravičencev je nekaj čez 24 tisoč.
Občani Tržiča bodo odgovarjali na sledeči vprašanji:
-	Občina Tržič, na območju katere že deluje termocentrala z zmogljivostjo 960 MW, ki povzroča onesnaževanje okolja, smatra, da je s tem objektom že močno obremenjena. Občinski svet nasprotuje načrtu, da bi Tržič postal center za proizvodnjo električne energije v deželnem okviru, ker bi to utegnilo zmanjšati ali povsem izničiti možnosti alternativnega razvoja krajevnega gospodarstva (pristanišče, industrija, obrtništvo, turizem).
Soglašate z zavrnitvijo možnosti postavitve nove termocentrale v Tržiču?
-	Soglašate s potrebo, da se na obstoječih °bjektih centrale izvede popolna sanacija in io na osnovi načrta, ki ga je glede varstva okolja izdelala ustanova ENEL in ki se upošteva pri gradnji novih central?
V	bistvu, kdor noče, da bi pri Tržiču namestili novo veliko termoelektrarno, bo na prvo vprašanje odgovoril z DA, kdor pa soglaša z namestitvijo novega objekta pri Tržiču, bo na glasovnici prečrtal NE. Isto velja za drugo vprašanje, pri katerem pa je pričakovati skoraj soglasno odločitev za DA, saj je težko misliti, da bi kdo bil za °kuževanje okolja in proti sanaciji sedanje termocentrale. Pravzaprav je podoben izid predviden tudi pri prvem vprašanju. V vseh dosedanjih Podobnih posvetovalnih referendumih po Italiji le krajevno prebivalstvo vedno zavrnilo velike energetske objekte, ki po eni strani prinašajo ne-kuj denarja in delovnih mest, po drugi pa dokaj-Snie probleme v zvezi z okoljem in, kar še poseb-u° zanima zainteresirane, z zdravjem prebival-
Tudi v Tržiču se je občinski svet že pred leti enoglasno izrekel proti gradnji nove termoelektrarne. Prav tako je velika večina v občinskem
svetu podprla posvetovalni referendum, ki naj bi prebivalcem dal možnost, da na politično pomemben način izrečejo svoje mnenje o možnosti novega objekta, proti kateremu je že dalj časa slišati razne oblike protestov in nasprotovanj.
Vendar ob tem navideznem soglasju v nasprotovanju novi elektrarni je v zadnjem času prišlo v Tržiču do delitve mnenj, tako da sta se, v grobih obrisih, ustvarila dva tabora. Na eni strani so zagovorniki referenduma, ki nočejo nove elektrarne in zahtevajo, da se delujočo preuredi in sanira, tako da se, kar se da, omejijo kvarni učinki, ki jih ima na okolje. To stališče so zavzele vse stranke v občinskem svetu, razne družbene sile in organizacije ter združenja varstvenikov narave.
Po drugi strani so se pred nekaj tedni dvignili tudi kritični glasovi, ki nasprotujejo posvetovalnemu referendumu. Predvsem je to nasprotovanje prišlo do izraza v stališčih dveh sindikal-
nih zvez CGIL in CISL, ki sta odkrito pozvali občane naj z neudeležbo bojkotirajo neumestni referendum. S sindikalnima zveza je pritegnilo tudi Združenje industrijcev in združenje ACLI, medtem ko je stališče tretje zveze UIL manj jasno opredeljeno, vendar naklonejno glasovanju na referendumu.
Nasprotniki referenduma so predvsem očitali občinski upravi neumestnost sklica ljudskega posvetovanja v trenutku, ko še niso jasni načrti in jamstva, ki jih daje družba ENEL, in se torej občani ne morejo povsem zavestno izreči o teh vprašanjih. Nadalje kritizirajo dejstvo, da se bo referendum odvijal le v Tržiču in ne v okoliških občinah, ki so zaradi okuževanja širšega območja prav tako zainteresirane za vprašanje. Sklic referenduma označujejo kot zgolj demagoško potezo z vnaprej znanim izidom, ki pa naj bi bil osnovan zgolj na emotivnosti ih ne na trezni oceni razpoložljivih podatkov in dejanskega stanja.
V bistvu pa nasprotniki referenduma, mimo teh kritik, ne prikrivajo pozitivnega gledanja na možnost namestitve nove termoelektrarne, seveda ob zadostitvi varnostnim predpisom in drugim pogojem za omejitev okuževanja. V prid novemu energetskemu objektu naj bi govorili podatki o zaposlitvi: investicija 2.350 milijard, kolikor bi stala (po izračunu iz januarja 1986, danes torej že precej več) nova elektrarna, naj bi v času gradnje (predvidevajo 6-7 let) zagotovila delo okrog tisoč osebam, njeno delovanje pa bi zaposlovalo nekaj sto delavcev in tehnikov.
Kdor nasprotuje novemu objektu pa postavlja v dvom te številke. Predvsem bi morali z novo elektrarno zapreti sedanjo, ki je skoraj dotrajana, tako da ne bi pridobili dosti novih delovnih mest. Vprašanje je tudi, koliko bi bilo tržiške delovne sile, koliko pa zaposlitev osebja iz drugih krajev. Glavni razlog za nasprotje pa je v tem, da bi delovanje velikega energetskega objekta, z vsemi posledicami na okolje in drugimi težavami, okrnilo ali celo za vedno preprečilo druge dejavnosti, predvsem možnost turističnega razvoja tržiškega območja, s tem povezanih obrtniških in drugih dejavnosti, ki so med drugim omenjene tudi v prvem vprašanju referenduma.
Vprašanje torej presega zgolj namestitev "nadležnega" energetskega objekta in pogojuje tudi usmeritev, ki naj bi jo gospodarstvo tržiškega območja imelo v bodoče. Razumljivo je zato, da je razprava okrog referenduma in povezanih problemov bila do zadnjega dokaj živahna in mestoma polemična.
Sedaj bodo imeli besedo občani s svojimi odločitvami (ali pa z neodločanjem). Že jutri zvečer, ko bodo znani podatki o udeležbi in v ponedeljek, ko bodo objavili izide glasovanja, se bodo predvidoma pričele razprave o tolmačenju voliv-nega izida. Že sedaj se nekateri sprašujejo, kaj bi pomenila množična neudeležba na voliščih in ugotavljajo, da bi to neizbežno pomenilo zeleno luč za namestitev nove elektrarne. Prav ob tej ugotovitvi je na svoji zadnji seji občinski svet v Tržiču skoraj soglasno (proti je bil en svetovalec KD) pozval občane naj se udeležijo referenduma in naj torej izkoristijo demokratično obliko posvetovanja, da izrazijo svoje mnenje.
Biatlon: štafeta 4x7,5 km
Italija osvojila bronasto kolajno
CALGARY Passlerjev bron ni bil izjema, ki potrjuje pravilo, ampak očitno sad načrtnega dela in priprav. Italijanska štafeta 4x7,5 km v sestavi Kiem, Taschler, Passler in Zingerle je namreč osvojila odlično tretje mesto za favoriti Sovjeti, ki so očitno v biatlonu nepremagljivi, in Zahodnimi Nemci, ki so jih prehiteli le za nekaj sekund.
Presenetljivo je najbolje začela Avstrija, vendar so Sovjeti takoj uveljavili »svojo diktaturo«. Po prvi menjavi so takoj prevzeli vodstvo, katerega niso več izpustili. Zahodni Nemci so osvojili rutinsko kolajno, Italijani pa se morajo za svoj bron zahvaliti predvsem »bronastemu« Passlerju.
KONČNI VRSTNI RED: 1. SZ 1.22'30"; 2. ZRN 1.23’37"4; 3. Italija 1'23'41 "5; 4. Avstrija 1.24'17"6; 5. NDR 1.24'28"4; 6. Norveška 1.25'57" itd.
Vodstvo Thomasove (ZDA) v umetnostnem drsanju
CALGARY — Po včerajšnjem kratkem programu ženskega umetnostnega drsanja vodi Američanka Debi Thomas pred Vzhodno Nemko Katarino Witt in Kanadčanko Elisabeth Manley. Po predvidevanjih se torej nadaljuje oster boj med Thomasovo in Wittovo, kateri ločuje le 0,2 točke. Prosti program bo na sporedu danes.
VRSTNI RED: 1. Thomas (ZDA) 0,2 točke; 2. Witt (NDR) 0,4; 3. Manley (Kan.) 1,2; 4. Ito (Jap.) 1,6; 5. Kadavy (ZDA) 2,0; 6. Trenary (ZDA) 2,4 itd.
Danes vse oči uprte v Tombo
CALGARY Zdaj pa smo res tik pred končnim ciljem. Z današnjim moškim slalomom na pobočju gore Alien, bo smučina Nakiske, ki nam je po tolikih tekmah že postala domača, prešla povsem v zgodovino, saj tu verjetno ne bo več svetovnih tekem. Toda olimpijska mrzlica pred tako pomembno tekmo ob koncu zadnjega tekmovalnega tedna, še ni polegla. Ugibanj in napovedi o naslednikih dvojčkov Mahre, ki sta na sarajevski Bjelašnici osvojila zlato in srebrno kolajno, ni konec, kot tudi ne obžalovanja, da je Bojanu Križaju, ki je bil tedaj šesti, poškodba preprečila nastop v Calgaryju.
Kakšno je vzdušje v taboru italijanskih alpskih smučarjev? Izredno, evforično. Glavni trener Sepp Messner skuša pomiriti v prvi vrsti svoje sodelavce Gustava Thoenija, Tullia Gabri-ellija in Tina Pietrogiovanno, potem pa seveda tudi smučarje, ki bodo danes nastopili. Na seznamu so Toetsch, ki je bil v Sarajevu kot najboljši Italijan šesti, Gerosa, Camozzi in seveda Alberto Tomba.
Bivši trener italijanskih smučarjev Mario Cotelli, ki calgarske igre spremlja kot reporter koprske televizije, je pred veleslalomskim nastopom dejal: »Če Tomba zmaga tudi na olimpijskih igrah, kjer se bo boril sam proti najboljšim na svetu, bo končni dokaz, da je res velik«.
»Tako je«, pravi simpatični Bolonj-čan, ki se je takoj priljubil s svojim odprtim značajem, pripravljenostjo, da brez pomišljanja odgovori na vsako vprašanje, »po mojstrko odpeljanem prvem teku in solidnem nastopu v drugem, res lahko rečem, da sem velik smučar«. In še: »Kličejo me z najrazličnejšimi vzdevki kot Tomba - bomba in ne vem kaj so si še vsega izmislili. Šele včeraj, dan po zmagi, ko sem se zbudil, mi je postalo jasno, da sem olimpijski prvak. Televizijski in radijski intervjuji so bili napornejši od tekme same, pa še slavja, stiskanja rok, vse to te izniči«. In vendar tudi po dveh dneh še ne more pozabiti na ve-
leslalomsko zmago: »Ko sem se v drugem teku pognal na progo, sem bil sproščen, Camozzi je bil tedaj tretji. Tudi če bi zavozil s proge, bi se nam kolajna ne mogla izmuzniti. Bilo je fantastično«.
Tako ostaja tudi po dveh dneh Alberto Tomba nesporni protagonist, skoraj nihče ni povzel in komentiral vesti, da je bil za novega trenerja smukačev po odstranitvi Sperottija imenovan Helmut Plank, ki je bil na innsbruških igrah pred dvanajstimi leti 3. v_ smuku za kaizerjem Klammer-jem in Švicarjem Russijem.
Kolajne pa bodo danes podelili tudi v tekih na 50 km, kjer Italijani veliko upanja polagajo v Maurilia De Zolta, svetovnega prvaka na tej razdalji. Glavni nasprotniki bodo Sovjeti in Skandinavci, ki še iščejo uteho za dosedanja razočaranja. Jugoslavijo bosta zastopala Grajf in Kršinar.
Na sporedu bodo nadalje skoki za kombinacijo (70 m) ter hitrostni tek na 1.500 m (ženske), kjer se bo pomerila tudi Jugoslovanka Bibija Kerla. Zaključilo se bo tudi tekmovanje v umetnostnem drsanju.
SAŠA RUDOLF
CALGARY Srhljiva smrt je predvčerajšnjim prizadela beli cirkus. Med prvim in drugim spustim moškega veleslaloma, katerega je premočno osvojil Alberto Tomba, je umrl eden izmed zdravnikov avstrijske smučarske reprezentance, 47-letni Joerg Oberhammer. Med smučanjem je trčil v nekega drugega smučarja, tako da ga je vrglo pod teptalec za sneg. Zdravnik je bil na mestu mrtev. Direktni priči tragedije sta bila švicarska smučarja Zurbriggen in Hangl, ki se, še pod šokom, ni udeležil drugega spusta.
Mateja
NADALJEVANJE S 1. STRANI Jugoslovanski tabor je bil po končanem olimpijskem slalomu razigran, presrečen, kar je razumljivo, saj je celotna ekipa že težko pričakovala kolajno.
»Pričakoval sem kolajno v veleslalomu, sedaj pa jo je Mateja dobila v slalomu, in to še srebrno. Vsi smo že nestrpno pričakovali to kolajno, zato je bilo v reprezentanci že nekaj živčnosti. Res, da je Švedinja Camilla izpadla, vendar je treba včasih računati tudi
na nekaj sreče,« je izjavil po tekmi trener Drobnič.
Direktor Jugoslovanskih alpskih reprezentanc Tone Vogrinec je bil še nekaj časa po tekmi ves iz sebe: »To je bil slalom za infarkt,« je pripovedoval. »Nisem bil čisto prepričan, da bo Mateja kos tako težki psihični preizkušnji, zato sem toliko bolj zadovoljen,« je dodal Vogrinec, ki je Mateji Svet še včeraj obljubil, da jo bo poslal za teden dni na izlet na Havaje, če bo osvojila kolajno.
»Res sem presrečna. To je težko opisati. Kljub vsemu pa sem le smučarka, čeprav bi me vi novinarji radi naredili za zvezdo. Skromna sem in taka bom tudi ostala. Pred tekmo sem se najbolj bala Mateje in Chiriste. Toda šlo mi je odlično,« je izjavila zmagovalka včerajšnjega slaloma, Švicarka Vreni Schneider.
VRSTNI RED: 1. Schneider (Švi.) 1’36"69; 2. Svet (Jug.) 1’38"37; 3. Kin-shofer-Guetlein (ZRN) 1'38"40; 4. Steiner (Av.) 1’38"77; 5. Fernandez-Ochoa (Šp.) 139"44; 6. Ladstaetter (Av.) 1'39"59; 7. Magoni-Sforza (It.) 1'39"76; 8. Tlalka-Mogore (Fr.) 1’39"86; 9. Dežman (Jug.) 1'40"21; 10. Maier (Av.) 1'40"54.
spored
16.00 štirisedežni bob, 1. in 2. vožnja; 16.30 smučarski tek na 50 km (moški); 18.30 moški slalom; 21.00 hokej na ledu Kanada-ČSSR; 21.30 skoki za nordijsko kombinacijo (70 m); 1.00 hitrostno drsanje, 1.500 m ženske; 1.30 umetnostno drsanje, prosti program ženske.
danes po TV
TV2 18.15 moški slalom, 1. tek;
23.20	dnevni pregled.
TV3 17.30 smučarski tek na 50 km;
21.20	moški slalom, prenos 2. teka. TV LJ 18.05 slalom za moške, 1.
tek; 21.25 slalom za moške, 2. tek; 00.00 dnevni pregled.
TV KP 13.15 pregled olimpiade; 13.45 hokej: ČSSR-Finska (ponov.); biatlon 4x7,5 km (ponovitev); 16.15 smučarski tek na 50 km moški (neposredni prenos); 18.15 slalom za moške, 1. tek, neposredni prenos; 19.00 smučarski tek na 50 km, neposredni prenos; 20.30 štirisedežni bob, 2. tek, posnetek; 21.15 slalom za moške, 2. tek, neposredni prenos; 22.15 hokej SZ-ZRN, posnetek.
Urnik je po italijanskem času, možne pa so spremembe.
Sov. zveza
NDR
Finska
Švica
Avstrija
Švedska
ZRN
ZDA
Nizozemska
Italija
Francija
Norveška
Jugoslavija
Kanada
ČSSR
Japonska
KOLAJNE
10 7 4 3 3 3 2 2 1 1 1 0 0 0 0 0
MAREC 88
Certificati di Credito del Tesoro — petletni
•	CCT se lahko podpišejo pri okencih zavoda Banca d’Italia ali pri drugih bankah po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnekoli provizije.
•	Kupon je polletni; prvi kupon, ki znaša 5,80%, zapade 1.9. 1988.
•	Naslednji kuponi bodo enaki doprinosu BOT na 12 mesecev bruto plus premija. Ta znaša 0,30 točke.
•	V primeru, da se preseže znesek podpisanih efektov bo povpraševanje porazdeljeno.
•	Imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto unovčijo.
V podpis od 1. do 4. marca
Emisijska cena	Rok	Efektivni letni donos
bruto	neto
Košarka: 1. jugoslovanska liga
Smelt Olimpija doma proti Zadru
LJUBLJANA — V 18. kolu prve jugoslovanske košarkarske lige bo ljubljanska Smelt Olimpija igrala proti Zadru. Srečanje v Tivoliju bo za Vilfana in tovariše izredno pomembno, saj se prvenstvo preveša v sklepno fazo in vsaka tekma dobiva poseben pomen pred začetkom play-offa.
Ljubljančani imajo proti Zadrčanom možnost, da pospravijo 11. prvenstveno zmago, s čimer bi obdržali 3. mesto na skupni razpredelnici. Od drugih današnjih srečanj velja omeniti zlasti spopad v Beogradu, kjer bo Crvena zvezda igrala proti vodeči Jugoplasti-ki. Na drugi včerajšnji prvenstveni tekmi je domača Cibona tesno premagala Bosno s 102:96 (47:50).
SPORED: Crvena zvezda - Jugoplas-tika, Borac - Šibenka, Smelt Olimpija -Zadar, Partizan - IMT Beograd (srečanje bo jutri), Budučnost - MZT Skopje.
LESTVICA: Jugoplastika 34, Cibona 28, Smelt Olimpija 20, Zadar in Partizan 18, Crvena zvezda in IMT Beograd 16, Šibenka in Bosna 14, Borac in Budučnost 10, MZT Skopje 8.
Košarka: danes v A-2 ligi
Standa - Sharp
BOLOGNA — V anticipiranem srečanju 6. povratnega kola italijanske košarkarske A-2 lige bo danes v Reggio Calabrii srečanje med domačo Stando in Sharpom iz Mon-tecatinija. Obe peterki zasedata gornji del lestvice in se potegujeta za napredovanje v višjo ligo.
Drugi polčas med Stando in Sharpom bi morala neposredno prenašati italijanska televizija, in sicer ob 17.10 na drugem sporedu, zaradi stavke novinarjev pa verjetno prenosa ne bo.
Glede jutrišnjega kola v prvi italijanski ligi, bo posebej zanimivo v Milanu, kjer bo drugouvrščeni Tracer sprejel v goste vodeči Divarese. Od ostalih srečanj velja povedati, da bo Dalipagičev in Radovanovičev Hitachi gostoval v Brescii.
V prvenstvu A-2 lige bo v Vidmu deželni derbi med Fantonijem in Segafredom. Za Goričane bo to že eno odločilnih srečanj v zvezi z bojem za obstanek v ligi.
Tržaški Stefanel (B-l liga) bo gostoval pri tretjeuvršče-nem Fantiju.
Italijanska košarkarska zveza je javila, da so spremenili datuma polfinalnih srečanj za italijanski pokal. Tekma med Snaiderom in Enichemom bo v sredo, 2. marca; dan kasneje pa se bosta srečala Fantoni in Divarese.
Spored A-l lige (18.30): Tracer - Divarese, Scavolini -Allibert, Enichem - Neutroroberts, Brescia - Hitachi, Snai-dero - Benetton, Arexons - San Benedetto, Dietor - Wiiber, Bancoroma - Irge.
Spored A-2 lige (18.30): Facar - Yoga, Jolly - Riunite, Spondilatte - Biklin, Alno - Annabella, Maltinti - Sabelli, Cuki - Dentigomma, Fantoni - Segafredo.
Seja vsedržavnega nogometnega sveta
Tretji tujec v A ligi?
RIM — Vsedržavni svet nogometne federacije je na včerajšnji seji razpravljal o možnosti, da bi v prihodnjem nogometnem prvenstvu A lige nastopili s tremi tujci. Čeprav bodo o tem dokončno sklepali danes, vse kaže, da bo vsedržavni svet le sprejel predloge predsednikov največjih italijanskih klubov, ki se ogrevajo za tretjega tujca.
O tem je na včerajšnji tiskovni konferenci govoril predsednik nogometne zveze Antonio Matarrese, ki je izrazil prepričanje, čeprav se sam s to rešitvijo ne strinja, da bo svet odobril prihod tretjega tujega nogometaša.
Vprašanje zase pa predstavlja predlog, s katerim naj bi tudi v B ligi lahko nastopali tuji nogometaši (po 1). Po vsej verjetnosti, tako je pritrdil Matarrese, tega predloga ne bodo sprejeli.
Danes Trofeja Pantalica
SIRACUSA — Nad 200 kolesarjev iz devetih italijanskih in dvanajstih tujih ekip bo danes sodelovalo na 12. Trofeji Pantalica, 171 km dolgi dirki po Siciliji, ki se bo sklenila v Fioridii. Med nastopajočimi ne bo Giuseppa Saronnija, ki je bil dokaj polemičen do organizatorjev kolesarske dirke po Siciliji.
Mundial 90: skrb deželnega odbora
Na včerajšnji seji odbora Dežele Furlanije-Julijske krajine so vzeli v pretres vprašanje svetovnega nogometnega prvenstva, ki bo čez dve leti v Italiji (ena od kvalifikacijskih skupin bo igrala tudi v Vidmu). V ta namen bodo ustanovili posebno družbo, ki bo skrbela za turistično in vsestransko valorizacijo naše dežele.
Kasparov proti newyorškim otrokom
NEW YORK — Pred kratkim je svetovni šahovski prvak Garri Kasparov v ne-wyorskem revnem predelu Bronx odigral simultanko proti petdesetim krajevnim Učencem. Prvak je oddal nekak remijev, žel pa je izredno navdušenje med temi najmlajšimi šahisti. Po osvojitvi svetovnega naslova ni Kasparov odigral »pravih« turnirjev, temveč le simultanke ter ekshibicijske partije	(AP)
Jutri v Podkloštru in Ravasclettu
Smučarski tekmi SK Devin in SPDT
V Podkloštru (Avstrija) in Ravasclettu bosta jutri smučarski tekmovanji, ki jih prirejata SK Devin ob sodelovanju SK Snežnik iz Ilirske Bistrice oz. Slovensko planinsko društvo iz Trsta. Da sta obe tekmovanji istega dne, pa gre vzroke iskati v nerazpoložljivosti prog, saj je v tem času veliko podobnih tekmovanj.
PREHODNI POKAL PRIJATELJSTVA TREH DEŽEL
Veleslaloma v Podkloštru, ki bo veljalo za Prehodni pokal prijatelj-stav treh dežel, se bo udeležilo nad 340 smučarjev. Iz zamejstva bodo nastopili predstavniki društev Breg in Devin, največ pa bo tekmovalcev iz Slovenije. Tekmovanje se bo začelo ob 10. uri s Startom mlajših cicibanov in cicibanov, za njimi pa bodo na progo odšli ostali smučarji,
razdeljeni v 10 starostnih kategorij. Prvi trije uvrščeni v vsaki kategoriji bodo dobili medalje; prvouvršče-no društvo pa si bo zagotovilo prehodni pokal, ki po 3 zmagah ostane v trajni lasti.
22. ZIMSKE ŠPORTNE IGRE
Veleslalomsko tekmovanje v Ravasclettu (proga Pascut) se bo začelo ob 10. uri s Startom najmlajših, katerim bodo sledili ostali, razdeljeni v 9 starostnih kategorij. Nastopilo bo 130 smučark in smučarjev, članov tržaškega SPD, ŠD Breg, SPDG ter ŠD Mladina. Kolajne bodo podelili trem najboljšim v vsaki kategoriji z izjemo baby-sprintov. V tej kategoriji bodo prav vsi prejeli spominske značke. Najboljši trije uvrščeni na absolutni lestvici (moški in ženske) ter najboljša društva bodo dobili pokale.
Namizni tenis: v ženski A ligi
Kras Globtrade v Coccagliu
Na mladinskih igrah
Veneto najuspešnejši
BERGAMO — V Bergamu so se včeraj zaključile 19. zimske mladinske igre, na katerih so se najbolje izkazali tekmovalci iz dežele Veneto, ki so osvojili 10 zlatih odličij. Ostale dežele so se tako uvrstile: Tridentinska Gornje Poadižje (6 zlatih medalj), Piemonte (3), Lombardija (2), Furlanija-Julijska krajina, Emilia Romagna in Lacij
Zmagovalka iz naše dežele je Vi-demčanka Stefania Traverso, ki je zlato odličje osvojila v hitrostnem drsanju.
Dirka tris
BOLOGNA — Zmagovita kombinacija dirke tris je ta teden 14-8-19. Dobitnikov je bilo 518, prejeli pa bodo Po 1.996.552 lir.
SPDT
obvešča, da je odhod avtobusa v Ravas-cletto jutri ob priliki Zimskih športnih iger ob 6.30 izpred tržaške sodne palače (Foro Ulpiano).
ZSŠDI
obvešča, da je plavalni tečaj v Lipici Prekinjen do 8. marca.
Uspelo predavanje Viktorja Koširja 0 slovenskih gorah
V četrtek zvečer je bilo v Gregorčičevi dvorani v Trstu v okviru preda-vateljske sezone SPDT predavanje Viktorja Koširja z Jesenic na temo »Slovenske gore v sliki, glasbi in poe-m«. Prikazu, ki je bil opremljen z barvnimi diapozitivi, je sledila polna dvorana, bilo pa je vsestransko posebno, rekli bi kar imenitno, tako da 9a je še enkrat ponovil, ker ni bil posebno dolg!
Občni zbor pobratenega društva pD Integral
Pred kratkim je bil v Ljubljani redni občni zbor planinskega društva Integ-ral, ki se je pred leti pobratilo s SPDT ‘n te zveze pestro vzdržuje še sedaj, yedstavnika SPDT Ervin Gombač in V-arko Vechiett sta v svojem pozdrav-nem posegu poudarila pomen teh vfzi tostran in onstran meje ter si obenem zaželeli, da bi se te veze še naprej vzpostavljale tako zgledno.
Kras Globtrade čaka še zadnja tekma pred zaključkom prvega dela prvenstva za državni naslov. Prvoligaši-ce odhajajo na gostovanje v Coccaglio (torej ne bodo igrale v Zgoniku, kot smo zadnjič napačno poročali), da se pomerijo z enim glavnih favoritov. Prevladuje mnenje, da se bo tekma v najboljšem primeru končala z rezultatom 4:3 za gostiteljice.
V ekipi Coccaglia so zbrane namreč elitne predstavnice italijanskega namiznega tenisa: Licia Vignola, državna podprvakinja, 17-letna Alessia Arisi iz Lombardije, četrta na vsedržavni lestvici, ki je osvojila tudi naslov evropske podprvakinje med naraščajnicami, in Anna Corbetta, ki zaseda sedmo mesto na italijanski lestvici.
Ob navedbi sijajnih podatkov o nasprotnikovi ekipi ne smemo pozabiti, da imamo v naši izkušeno in zanesljivo Branko Batinič, ki bo prišla v Coccaglio iz Verone, kjer vodi priprave italijanske reprezentance za evropsko prvenstvo, Sonjo Milič, ki igra že 18. leto namizni tenis, Damjano Sedmak, ki zopet prehaja v formo, in Tanjo Ukmar, ki se je dobro vpeljala v aktivno igro na zadnji prvenstveni tekmi v Zgoniku. Coccaglio je doslej izgubil le
Na pohodu na Stol nagrajena Peter Milič in Danilo Šavron
Prejšnji konec tedna je bil tradicionalni pohod na Stol, ki je bil tudi tokrat navdušujoč in množičen. Kot vedno se ga je tudi tokrat udeležilo množično zastopstvo SPDT (kakih 20 planincev), dva pa sta bila tudi nagrajena za večkratno udeležbo. To sta navdušena planinca Peter Milič in Danilo Šavron.
Messner zavrnil olimpijsko kolajno
Najbolj znani svetovni alpinist Re-inhold Messner, ki je osvojil vseh štirinajst osemtisočakov, je pred dnevi zavrnil olimpijsko zlato kolajno, ki so mu jo podelili na zadnji seji mednarodnega olimpijskega odbora, ki se je pred dnevi sestal v Calgaryju, zaradi alpinističnih zaslug. Messner je na-
dve tekmi, in sicer s Quattromori in Surgelati Arena, ki sta na lestvici pred njim. »Realno so boljši«, je izjavil trener Šercer, »v Coccaglio se gremo borit z vsemi močmi.«
ŽENSKA B LIGA
Obe ekipi Krasa Globtrade igrata v gosteh. Ekipa A (Alenka Obad, Ksenija Marušič, Tanja Ravbar) se bo v Boc-nu pomerila z Recoarom, ekipa B (Ele-na Colja, Katja Čok, Martina Ravbar) pa se bo srečala Lana Tischtennis.
Starejša ekipa je okrnjena, saj bo kapetanka Nataša Škrk zaradi službenih obveznosti ostala doma. Upati pa je, da bo do tekme okrevala Obadova. Recoaro je na lestvici takoj za Krasom Globtrade. Na papirju sta si postavi enakovredni, psihološki handicap za naše predstavlja nastop v gosteh. Kra-sovke namreč odhajajo na pot brez trenerja in se bodo morale znajti same s popotonico navdil, ki jih je dal trener Šercer pred odhodom. Da bi preprečile, da bi Recoaro prevzel njihovo mesto na lestvici, bodo morala stisniti zobe in pametno igrati. Z isto popotnico bo mlajša ekipa igrala v Lani. Lana Tischtennis ima rahlo prednost na les-
mreč izjavil, da ne more sprejeti tega sicer zelo prestižnega olimpijskega odličja, ker meni, da je alpinizem rekreativna in ne tekmovalna dejavnost. Dodal je še, da je prav iz tega razloga proti vsem tekmovanjem v gorah.
Spet za sledovih jetija
Znani angleški alpinist Chris Bo-nington je pred kratkim dejal: »Jeti ni pošast iz Lochnessa. Tibetanske šerpe .vedo, da obstaja, zato ga bom našel!« In prav zato se bo Bonington aprila skupno s štirimi alpinisti odpavil v Himalajo, lijer so bo podal za njegovimi sledovi. Bonington je še dodal, da ne morejo biti naključni veliki sledovi v snegu, ki so jih v Himalaji še prevečkrat videli in da slednji ne more/e biti sad halucinacij ali fantazije.
Invazija na Everest
Najvišji vrh na svetu Mount Everest bo letošnjo spomladansko sezono doživel pravo invazijo. Odprava, ki šteje
tvici pred Krasom Globtrade B, zato lahko zaupamo, da si bodo krasovke z zmago nad bocensko ekipo popravile mesto na lestvici. Še posebno se lahko zanašamo na Martino Ravbar, ki je doslej osvojila največ točk.
MOŠKA C LIGA
Moška ekipa v C ligi (Matjaž Šercer, Edi Bole, Igor Milič) bo jutri odigrala sedmo kolo doma z ekipo Mezzo Lombardo, ki ima isto število dobljenih tekem kot Kras Globtrade, vendar ima boljšo razliko v točkah. Nedvomno bodo fantje naredili vse, da razliko povečajo.
MOŠKA D-l LIGA
Ekipa moške D-l lige, v odsotnosti kapetana Roberta Miliča in z mlajšima igralcema Janom Godničem in Žarkom Počkajem ter Igorjem Colja, igra danes v Trstu s Chiadinom. Tržaška ekipa zaseda solidno četrto mesto, medtem ko je našim uspelo zmagati le enkrat in so na predzadnjem mestu. Najstarejši med našimi, Igor Colja, se bo moral pošteno potruditi in dati zgled mlajšema Godniču in Počkaju, za katerega je to prva tekma v ligi.
(J.J.)
252 ljudi iz Kitajske, Nepala in Japonske, naj bi z uspešnim vzponom na vrh proslavila 30. obletnico kitajske planinske zveze (CMA) in 15-letnico nepalske planinske zveze NMA. Glede na protokol, ki so ga podpisali februarja lani v Pekingu, bo odprava iz treh držav začela s plezanjem iz dveh različnih smeri. Gre za vzporedni vzpon z ledenika Rongbuk (kitajska stran) in z ledenika Kumbu na nepalski strani. Vrh načrtujejo doseči hkrati, in sicer 5. maja.
Poskrbeli bodo tudi za televizijski prenos preko satelita. Japonska družba Nippon Tevelision Network bo krila stroške, televizijska ekipa in skupina novinarjev pa bosta skupno šteli 59 ljudi. Nepalski del odprave ima v svoji sestavi kar osmerico tistih, ki so že kdaj stali na najvišji točki. Med njimi so tudi Sundare Sherpa (bil je že štirikrat na Everestu), Ang Rita in Pertemba, ki sta stala že po trikrat. Generalni tajnik kitajske planinske zveze Wang Feng Tonga je izjavil, da je le deset odstotkov možnosti, da se ekipi srečata na vrhu.
_____________iz planinskega sveta
m
iiiilii
;
DANES
SOBOTA, 27. FEBRUARJA 1988
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
20.30 v Trstu, šola Suvich: Farco Meblo - Capellari Verona
MOŠKA C-l LIGA
20.30	v Štandrežu: Val - Inter 1904
MOŠKA C-2 LIGA
18.30	v Fiume Venetu, Trg Marconi: Bo Frost - Bor Cunja Avtoprevoz; 20.30 v Gorici, Drevored 20. septembra: Olympia
-	Futura Torriana
ŽENSKA C-2 LIGA
18.00	na Opčinah: Sloga Koimpex -Cordenons; 20.00 v Sovodnjah: Agorest -Fincantieri
MOŠKA D LIGA
17.30	v Trstu, šola Morpurgo: Pallavolo TS - Soča Sobema; 18.00 v Prati, Ul. Martiri della Libertà: Prata - Naš prapor IMSA; 20.30 na Opčinah: Sloga - Libertas Martignacco
ŽENSKA D LIGA
18.00 v Čenti, Ul. Sottocolle Verzan: Tar-cento - Breg Agrar; 20.30 v Ločniku, Ul. Venier: Mossa - Kontovel Electronic Shop
1. MOŠKA DIVIZIJA
19.00	v Trstu, na 1. maju: Bor - Prima Scuola
1.	ŽENSKA.DIVIZIJA
15.30	v Trstu, šola Volta: DLF - Sloga Koimpex
2.	ŽENSKA DIVIZIJA
15.30	v Trstu, šola Zandonai: Club Altura - Bor Friulexport; 17.30 v Nabrežini: Sokol Indules - Kontovel Electronic Shop
KOŠARKA
PROMOCIJSKA LIGA
18.30	v Gorici, na Rojcah: Goriziana -Dom Gometal; 17.30 v Miljah: Radiograf
-	Polet.
1. MOŠKA DIVIZIJA
15.30	na Proseku: Kontovel - Bor Hotel Daneu.
DRŽAVNI KADETI
20.00	v Nabrežini: Jadran Farco - Bor Adriaimpex.
DEŽELNI KADETI
17.30	v Trstu, šola Rismondo: Ricreatori - Bor Indules.
NARAŠČAJNIKI
15.00	na Proseku: Kontovel Kronos -Santos; 16.00 v Dolini: Breg - Bor Indules; 18.00 v Repnu: Polet - Tecnoluce.
DEČKI
17.00	v Trstu, »1. maj«: Bor Indules -Kontovel Kronos; 16.30 v Gradišču: Itala
-	Dom.
PROPAGANDA
15.00	v Trstu, »1. maj«: Bor - Stefanel.
NOGOMET
NAJMLAJŠI
15.30	v San Giovanni al Natisone: Na-tisone - Juventina Ass. Carnica; 16.30 na Proseku: Primorje - Zaule Rabuiese.
CICIBANI
15.30	v Dolini: Breg Best - S. Giovanni; 15.30 na Proseku: Primorje - Campanelle; 15.45 v Bazovici: Zarja Adriaimpex - Altura.
MLAJŠI CICIBANI
15.00	v Bazovici: Zarja Adriaimpex -Ponziana A.
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA A LIGA
20.30	v Coccagliu: Coccaglio - Kras Globtrade.
ŽENSKA B LIGA
18.00	v Bocnu: Recoaro - Kras Globtrade A; 18.00 v Lani: Lana Tischtennis -Kras Globtrade B.
MOŠKA D-l LIGA
18.00 na Chiadinu: Chiadino - Kras Globtrade.
JUTRI
NEDELJA, 28. FEBRUARJA 1988
KOŠARKA
MOŠKA B-2 LIGA
18.00	v Trstu, športna palača: Jadran -Ferrara.
MOŠKA D LIGA
11.00	v Trstu, šola Suvich: Bor Radenska - Roncade.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
10.30	v Trstu, šola Da Vinci: Ferrrovia-rio - Kontovel Electronic Shop; 11.00 v Trstu, Ul. della Valle: Barcolana - Breg Adriatherm.
1. MOŠKA DIVIZIJA 11.00 v Dolini: Breg - Inter Milje; 15.00 v Nabrežini: Sokol - Basket TS A.
ODBOJKA
2. ŽENSKA DIVIZIJA
9.30 v Trstu, šola Galilei: Prevenire -Sloga; 9.45 v Dolini: Breg - Le Volpi
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
15.00 na Proseku: Primorje - Sangiorgi-na.
2.	AMATERSKA LIGA
15.00 pri Briščkih (Ervatti): Edile Adriatica - Vesna; 15.00 pri Domiu: Campi Elisi - Zarja; 15.00 v Repnu: Kras - Zaule Rabuiese.
3.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Doberdobu: Mladost - Herma-da; 15.00 v Dolini: Breg - S. Vito; 15.00 v Nabrežini: Euforia - Gaja; 15.00 v Štandrežu: Juventina - San Lorenzo; 15.00 v Zagraju: Sagrado - Sovodnje; 15.00 v Trebčah: Primorec - Architrave.
NARAŠČAJNIKI
8.45 pri Sv. Sergiju: S. Sergio - Breq Best; 11.45 na Opčinah (Ul. Agiini): Opi-cina - Vesna; 12.15 pri Domiu: Domio -Primorje.
NAJMLAJŠI
12.15 v Dolini: Breg Best - S. Andrea.
ZAČETNIKI
9.00	v Dolini: Breg Best - Opicina; 9.00 na Proseku: Primorje - Vivai Busà B; 10.30 v Bazovici: Zarja Adriaimpex - Son-cini A.
NAMIZNI TENIS
MOŠKA C LIGA
10.00 v Zgoniku: Kras Globtrade -Mezzo Lombardo.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 300.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000,- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500.- din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.-din, letno 75.000,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
H
ZTT
Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
27. februarja 1988
Košarka: jutri v Trstu (18.00) v moški B-2 ligi
Jadran proti vodilni Ferrari za točki in tudi za spektakel
Ko so Jadranovi košarkarji v prvem delu lige dosegli zmago sredi Ferrare, smo zapisali, da je bil to podvig vreden nekdanjih gusarskih napadov na bogate španske galeje. »Gusarji« bodo tokrat pričakali estensijev brod kar na Tortugi, oz. v dvorani tržaške športne palače. Zna se, da je Sassolijevo moštvo v očeh vseh poznavalcev in izvedencev prvi favorit za napredovanje v višjo ligo. V Ferrari tudi sami priznavajo, da bi bil katerikoli drugačen razplet pravi polom, glede na finančne naložbe košarkarskega kluba za čimprejšnjo vrnitev v elitnejše tekmovalne range.
Tako se Ferrara čvrsto oklepa vrha razpredelnice in vodi s štirimi točkami prednosti nad drugouvrščenim Jadranom, ki se številnim neprepričljivim
nastopom navkljub vseeno vzpenja proti vrhu. Naši vrli »modri bojevniki« so doslej igrali bolj spremenljivo kot konstantno, najbolj problematično pa je bilo prav na tistih tekmah, za katere bi človek že vnaprej dejal, da so gola formalnost.
Košarkarji in vodstvo Ine iz Ferrare imajo verjetno vse dobre namene, da porušijo tržaško gusarsko utrdbo in še neprizanesljivo maščujejo Brumnovi posadki za pikro šalo iz meglene no-vemberske sobotne noči.
V preteklem kolu se je Ferrara pomerila z Imolo v domači areni in je, vsaj sodeč po končnem izidu (107:104), z veliko muko odpravila nasprotnike, ki se opotekajo v kalnih vodah na dnu. To seveda spet ne pomeni, da so
Sassolijevi fantje zašli v krizo, saj so občasna nihanja v učinkovitosti povsem naravna stvar. Mi, ki redno spremljamo dejavnost jadranovcev, to prav dobro vemo.
V našem taboru je zaenkrat vse v redu, tako z zdravstvenega kot s psihičnega stališča. Jadranovci so za ustrezno pripravo na »tekmo leta« odigrali trening tekmo z goriškim Segaf-redom in ker vemo, da se fantje lotevajo težjih poslov z več kot ustreznim pristopom, sploh ne dvomimo, da bomo jutri gledali predstavo na visoki kakovostni ravni, pa ne glede na končni izid.
Srečanje med Jadranom in postavo Ina Ferrara bo jutri, v tržaški športni palači, s pričetkom ob 18. uri.
(Cancia)
Košarka: jutri v moški D ligi
Težka naloga za borovce
Po neposrečenem gostovanju v Miane bodo košarkarji Bora Radenske spet zaigrali na domačem terenu. V goste bodo namreč sprejeli solidno postavo Ron-cade, ki zaseda četrto mesto. Zaradi sproščanja živčne napetosti v vseh dosedanjih srečanjih, še posebno pa na navedenem gostovanju, so borovci dobili vrsto opominov, tako da bodo morali jutri in v nadaljnjih tekmah brzdati svoj temperament, če nočejo utrpeti hujših sankcij. Proti Roncadam bo trener Vatovec lahko razvrstil vse standardne igralce z izjemo Andreja Pierija, ki bo odslej »nastopal z dresom« italijanske mornarice. Med tednom so naši fantje odigrali trening tekmo s tretjeligašem Don Boscom in prikazali zelo dobro igro.
Srečanje Bor Radenska - Roncade bo jutri, v telovadnici Suvich (Ul. Giulia), s pričetkom ob 11. uri. (Cancia)
Alpe-Adria: selekcija ZSŠDI izločena
DON BOSCO - ZSŠDI 86:80 (39:37)
ZSŠDI: Arena 5 (1:2), Bajc 16 (3:4), Oberdan 7 (1:3), Šuligoj, Krasna 2cŠkerk 10 (2:2), Stanissa 2, Paulina 18 (2:2), Ažman 9 (1:1), Smotlak 11 (1:2). TRI TOČKE: Bajc 1.
_ V drugi polfinalni tekmi prve skupine turnirja Alpe-Adria je reprezentanca ZSŠDI zasluženo zgubila z Don Boscom, ki je verjetno najboljša kadetska ekipa v Trstu, in se tako poslovila od turnirja. Naši so zopet pokazali bledo igro predvsem v obrambi in, čeprav so v drugem polčasu vodili z desetimi točkami prednosti, jim ni uspelo, da bi bili zbrani do konca tekme. Takoj pa so popustili, ko so nasprotniki spremenili obrambo in prešli iz conske v agresivno obrambo.
(L. Furlan)
Odbojka: drevi F ar c o Meblo v ženski B ligi
Naše z okrnjeno postavo
Drevi prihaja v goste Farcu Meblu vodilni Capellari iz Verone, ki ima po presenetljivem prvem porazu s Torrionejemm sredi Ravene samo dve točki prednosti pred nevarno Nerveso. Tretjeuvrščeni Cus iz Padove, ki je doslej zbral 22 točk, pa bržkone ni več nevaren za mesti na vrhu lestvice. Izid iz Ravene je za Farco Meblo kar dvakrat neugoden: prvič odlične odbojkarice iz Verone si za vsako ceno ne morejo privoščiti drugi zaporedni spodrsljaj, drugič, ker je po tem nepričakovanem in še toliko bolj uspešnem nastopu Torrione prehitel naše zastopnice na lestvici in jih potisnil na nehvaležno 9. mesto, , ki neposredno pelje v nižjo ligo. Glede na nastali položaj prav gotovo ni potrebno posebej poudarjati, da se bo Capellari vrgel v boj s podvojeno močjo, saj mora zmagati za vsako ceno. Verjetno bodo nasprotnice igrale pod izrednim psihičnim pristiskom, kar lahko naše odbojkarice lahko skrbno izkoristijo, saj res nimajo kaj izgubiti, kljub temu da bodo morale iz že dobro znanih razlogov močno okrnjene. Pred tednom so. v Moglianu Venetu pokazale in tudi dokazale, da
lahko zelo dobro zaigrajo tudi v postavi, s kakršno bodo morale drevi na igrišče.
Če bodo zaigrale od samega začetka pa do zadnjega sodnikovega žvižga tako motivirano in zavzeto kot pred tednom, bodo morale gostje igrati dokaj dobro za osvojitev predragocenega izkupička. Točki sta seveda prepotrebni obema še-sterkama. Neprijetne trenutke je Capellari doživljal na lastni koži že v prvem neposrednem obračunu sredi Verone, ko je sicer zmagal s 3:1 (četrti niz se je končal na razliko 17:15), naše odbojkarice pa so že bile že na pragu velikega presenečenja, da ne rečemo podviga. Drevi bo Farco Meblo igral brez kapetana Cirile Kralj in Žerjalove, po operaciji in mesečnem odmoru je pričela spet trenirati Marina Knez, ki bo kmalu povsem nared.
DANAŠNJI SPORED
Farco Meblo - Capellari Verona, Volpe Cor-nuda Fiesso Umbertiano - Mogliano Veneto, Ga-ierhof Trento - Solvay Ferrara, Adamoli Mantova - Randi Sangiorgina, CUS Padova - Torrione Ravenna, Nervesa - Conegliano Veneto.
Košarka: v promocijski ligi
Vrsta zanimivih tekem
V 16. kolu tržaškega promocijskega prvenstva bodo tokrat na sporedu zelo zanimiva srečanja. Polet in Kontovel Electronic Shop bosta odigrala skoroda odločilni tekmi za obstanek v ligi. Kontovelci bodo gostovali pri Ferroviariu in Lukšovi fantje imajo stvarne možnosti, da nadaljujejo z nadoknadenjem zamujenega v prvem delu. Polet bo igral na domačih tleh, proti veteranom miljskega CGI. Po medli predstavi v zadnjem spopadu s Poletom bodo košarkarji Brega Adriatherm skušali popraviti slab vtis z uspešno igro proti Barcolani. (Cancia)
Domovci bodo drevi gostovali pri ekipi Goriziane, ki je v prejšnjčm kolu v Gradežu klonila proti močni istoimenski ekipi. Semoličevi varovanci so drevišnjega nasprotnika premagali že v prvem delu prvenstva, toda zmaga ni bila prav najlažja. Res je, da niso bili domovci na začetku prvenstva v najboljši formi, kljub temu pa Goriziane ne gre podcenjevati.
Domovci bodo nastopili v nekoliko okrnjeni postavi. Naši so v prešnjem kolu dosegli kar 114 košev, kar zgovorno priča o razpoloženosti strelcev. Zmaga domovcev je prepotrebna, saj bi z dvema novima točkama utrdili dober izhodiščni položaj za nadaljevanje prvenstva. Drevišnje srečanje med Goriziano in Domom bo v telovadnici na Rojcah s pričetkom ob 18.30. (mč)
Rokomet: na sredo, 2.3.
Preložili današnjo tekmo krasovcev
Krašovci bi morali danes v tržaški športni palači odigrati svojo doslej najvažnejšo tekmo proti moštvu Cividina.
V primeru zmage bi se namreč naši znašli sami na vrhu končne lestvice letošnjega prvenstva D lige in bi si tako priborili napredovanje v C ligo.
Današnje srečanje pa so, zaradi tehničnih težav, preložili na sredo, 2. marca ob 20. uri vedno v tržaški športni palači.
Torej naši rokometaši bodo imeli še nekaj dni časa, da se še temeljiteje pripravijo za ta velik dvoboj.
Odbojka: drevi v moški C-l ligi
Priložnost za Štandrežce
V moški odbojkarski C-2 ligi
Pod vrhom vse bolj razburljivo
Odbojkarji Vala iz Štandreža so izbojevali zadnji dve prvenstveni točki 16. januarja, oziroma v 10. kolu, ko so pred domačimi gledalci premagali tržaški CUS s 3:0. Potem se je za varovance trenerja Brožiča zvrstilo kar pet zaporednih porazov. Vsekakor pa ne gre pozabiti, da so imeli Štandrežci precej neugoden prvenstveni spored. Za nameček pa tudi pri našem moškem tretjeligašu ni šlo brez poškodb.
V 16. kolu prihaja v goste kot po naročilu tržaški Inter 1904, ki je povsem odpisan iz prvenstva C-l lige, saj je po petnajstih prvenstvenih nastopih še vedno brez točk in skromnim zadoščenjem, šestimi zmaganimi seti. S tem delnim uspehom se Tržačani lahko »ponašajo« tudi v srečanju z Valom, ker se je prvi neposredni obračun v telovadnici šole Suvich v Trstu končal s 3:1. Prvo tekmo so odigrali 29. novembra lani in domačini so
osvojili prvi set, a potem so bili v preostalih treh povsem brez moči. Šester-ka iz Štandreža je tudi- tokrat nesporen favorit, pa čeprav bo morala nastopiti brez poškodovanega Allescha, ki je še vedno poškodovan. Nekaj težav so valovci imeli tudi med tednom, a poškodbe, ki bi Stančiču in mlademu Prinčiču preprečile nastop v tem izredno važnem srečanju, niso bile resnejše. Kljub neugodnim razpletom v zadnjih kolih je Val še vedno na spodbudnem 7. mestu, pa čeprav ga je CUS prehitel (zaradi boljšega količnika v nizih) in tržaški Ferroalluminio dohitel, saj imajo vse tri šesterke 12 točk. Ker pa je drevi v Trstu derbi med tema dvema šesterkama, ima Val enkratno priložnost, da se enega tekmeca iznebi. Če hočejo Štandrežci tudi drugič premagati Inter 1904, ne smejo nasprotnika podcenjevati.
Prvenstvo moške C-2 lige postaja vse bolj zanimivo, kljub temu da je prvo mesto že oddano še nepremaganemu moštvu Anchor Fix Vivilu. Omeniti moramo, da so odbojkarji iz Ville Vicentine v zaostali tekmi 14. kola premagali Libertas iz Saci-leja s 3:2 in imajo po 15. kolu nenadomestljivo prednost 8 točk pred neposrednima tekmecema Montalbo in Fincantieri iz Tržiča. Za mesto pod vrhom, sta še vedno v boju naša dva zastopnika - Olympia iz Gorice z 20 točkami in Bor Cunja Avtopre-voz, ki jih ima 2 manj. Drevi pa imata naši šesterki možnost, da dosedanji izkupiček povečata še za dve točki, saj Futura Torri-ana iz Gradišča ne bi smela mešati štren Špacapanu in tovarišem sredi Gorice, borovci lahko zmagajo na gostovanju v Fiume Venetu. Goričani imajo z drevišnjim nasprotnikom odprt račun - ker so prvič izgubili s 3:1, Tržačani pa so drevišnjega tekmeca premagali z istim izidom.
V ženski C-2 ligi bosta obe naši šesterki igrali doma. Zastopnice Sloge Koimpex bodo gostile Cordenons, Agorest iz Gorice pa Fincantieri iz Tržiča, ki deli prvo mesto na lestvici z Itas iz Fiume Veneta. Glede na nasprotnice čaka težja naloga Goričanke kot varovanke trenerja Peterlina. Žal bosta tudi to pot odsotni dve standardni igralki Sloge Koimpex Vidalijeva in Sosičeva, tako da se obeta na Opčinah precej izenačen boj za točki s Cordenonsom, ki ima po petnajstih tekmah 2 točki manj od gostiteljic. Te naše napovedi pa seveda lahko razpleti na
igrišču povsem demantirajo, ker prednost domačega terena bržkone ni nezanemarljiva. Če pogledamo lestvico je Libertas iz Martignacca v srečanju s Slogo favorit, ker ima 4 točke več. V prednosti so tudi glede na prvi neposredni obračun, saj so zmagali s 3:0, a v povratnem srečanju ni rečeno, da bo tako, ker je prednost domačega terena lahko precejšnja, ki lahko postavi na glavo marsikatero napoved.
Verjetno moralni doping Soče Sobema po zmagi v derbiju s Slogo ne bo dovolj za drugi zaporedni uspeh v srečanju s Palla-volom iz Trsta. Tržaška šesterka je mlada in pod vodstvom izkušenega Ražmana igra vse bolje. Po vsej verjetnosti bo Prata di Pordenone premočen nasprotnik za mlade zastopnike Našega praporja Sirion, ki se otepa skupaj s Sočo Sobema spodnjega dela lestvice.
Od naših šesterk bosta v 16. kolu igrala samo Breg Agrar in Kontovel Electronic Shop. Odbojkarice Sokola Indules pa bodo drevi počivale. Dolinčanke odhajajo na zahtevno gostovanje v Tarčent k CSI, ki je v 13. nastopih zbral 18 točk, gostiteljice, ki so igrale tekmo več, imajo 10 točk. V prvem srečanju doma je Breg Agrar izgubil s 3:1. Kontovelke so v prvem obračunu slavile s 3:0 z Mosso in imajo enkratno priložnost, da spravijo na kolena tega tekmeca tudi v povratnem obračunu, saj je s 4 točkami na zadnjem mestu na lestvici.
Nogomet: v amaterskih prvenstvih čakajo naše ekipe težke preizkušnje
Amaterska nogometna prvenstva se bodo jutri nadaljevala v 1. in 2. ligi s tekmami 22. kola. V 3. amaterski ligi bodo igrali v skupini I pari 20. kola, v skupini M in L pa 19. kola.
1.	AMATERSKA LIGA Primorje - Sangiorgina
Prosečani bodo spet skušali izkoristiti prednost domačega igrišča, kjer letos igrajo mnogo bolj prepričljivo kot v gosteh, saj je Primorje od 18 osvojenih točk kar 13 zbralo doma. Naloga proseške enajsterice vsekakor ne bo lahka, ker je Sangiorgina izkušena enajsterica in ima dolgoletno nogometno tradicijo. Tokrat vsekakor ima Primorje rahlo prednost, ker gostje bodo morali na igrišče v okrnjeni postavi zaradi izključitve D. Odorica in Marsona, ki je prav v prvem srečanju s Primorjem bil uspešen z 11-metrov-ke.
2.	AMATERSKA LIGA Edile Adriatica - Vesna
To bo gotovo osrednja tekma kola, saj si ekipi trenutno delita tretje mesto na začasni lestvici. Zanimivost tega srečanja predstavlja dejstvo, da so Tržačani svoj zadnji poraz doživeli prav v dvoboju v Križu z Vesno. Odtlej imajo pozitivno serijo, ki traja že trinajst kol. Zaradi tega so za jutrišnji dvoboj optimistično razpoloženi. Tudi v taboru Vesne ne obupajo. Po dveh tednih prisiljenega počitka zaradi izključitve se bosta v nedeljo vrnila Fabio Candotti in Picchieri. Poleg tega pa naj omenimo še pomembno slovesnost, ki bo jutri v vrstah Vesne. Roberto Candotti, 22-letni napadalec kriške enajsterice, bo jutri igral stoto prvenstveno tekmo v članski ekipi Vesne, pri kateri je krstni nastop opravil v sezoni 81/82.
Campi Elisi - Zarja
Tudi ta dvoboj bo zelo napet, saj se ekipi borita za obstanek v ligi. Tržačani kot zarjani so dobro začeli, nato pa popustili in v povratnem delu prvenstva dobesedno razočarali. V zadnjih šestih nastopih so izbojevali le tri remije. Tudi Zarja v zadnjih tekmah ni blestela.
Kras - Zaule Rabuiese
Jutrišnji nasprotnik ima le točko več od Krasa, čeprav je ekipa iz Žavelj solidno igrala v prvem delu prvenstva, saj je zbrala 17 točk. V nadaljevanju pa je zašla v krizo. Sicer tudi ekipa Krasa vsaj po prikazani igri v zadnjih nastopih, ni zadovoljila. Zato se obeta verjetno precej oster boj za točke. Večjo možnost vsekakor ima Kras, ki igra na domačih tleh.
3.	AMATERSKA LIGA Breg - S. Vito
Navijači Brega so za jutri optimistično razpoleženi, saj so »plavi« že v prvem delu prvenstva z visokim 3:0 premagali Tržačane. Tudi tokrat ne bi smeli imeti težav.
Euforia - Gaja
Tudi gajevci so v tem dvoboju nesporni favoriti. Nasprotnik, ki je na repu lestvice, je šele prejšnjo nedeljo po trinajstih zaporednih porazih prišel do tretje prvenstvene točke. Če poleg tega dodamo še, da je Euforia v osemnajstih odigranih tekmah dala le 12 in prejela kar 47 golov, pričakujemo prepričljivo zmago Gaje.
Primorec - Architrave
Trebencem pa pride v goste ekipa, ki vodi na lestvici. Tržačani v 18 nastopih niso še izgubili in le trikrat
prepustili točko nasprotniku. Zato mislimo, da bi remi predstavljal za Primorec nadvse pozitiven nastop.
Juventina - San Lorenzo
Štandrežci se bodo jutri pomerili s solidno postavo San Lorenzo, ki je trenutno na petem mestu razpredelnice. »Belordeči« morajo štartati na zmago, saj si še posebej na domačem igrišču ne smejo dovoliti nepotrebnih spodrsljajev.
Sagrado - Sovodnje
Na gostovanju v Sagradu je naloga naših nogometašev skoraj brezupna, saj so v zadnjih tekmah igrali res katastrofalno. Upati je, da se bodo Sovo-denjci v teh nastopih, ki še manjkajo do konca prvenstva, le nekoliko opomogli.
Mladost - Hermada
V Doberdobu bo osrednje srečanje tega kola, saj si bosta stala nasproti ekipi, ki sta na drugem mestu lestvice. Mlada kraška enajsterica ima torej jutri krasno priložnost, da v primeru zmage izloči iz tega boja Hermado.