Štev. 191.
POLITIČEN
SLOVENSKI NAROD.
Leto XXXII
Uredništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2.
(vbod čez dvoriiče nad Mikamo). Z urednikom je mogoče govoriti le od
10.-12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega tele/ona iter. 7*.
V lijubljatli, v torek, 23. avgusta 1904.
Izhaja vsak dan, iivzemsi nedelje in praznike', ob polu 6. un popoldne. — Velja po pošti prejeman: sa celo leto 26 K, xa polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2K 20 h. Vupravništvu prejeman: xa celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec i K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej.
Upravnlitvo je v Kopitarjevih ulicah štev. i.
Viprejema naročnino, Inserate in reklamacije. —
I n ■ e r a 11 se računajo enostopna petitvrsta (dolžina ra milimetrov) za enkral 13 ta, za dvakrat 11 h, aa trikrat
9 ta, za več kol trikrat 8 ta. T reklamnih noticah stane enostopna f armondvrita M ta. — Pri večkratnem objavljenja primeren popasl.
Vprarniikega telefona iter. z88.
■ST"
Krošnjami z odpadki.
. Glasilo slovenskih liberalcev je priobčilo sineči sledeče zdihovanje »obupanih jeseniških katoličanov« :
»Pravoslaven duhovnik mudil Be je pre tekle dni na HruBici pti Jesenicah. 11 srca nam je žal, da nismo poprej vedeli, da pride t« gosped duhovnik na Jescnice, ker nameravamo ie dlje časa umakniti se rimskemu hujskanju in pristopati k pravoslavni cerkvi. Vsak, kdor pozna sedanje razmere na Jesenicah, se tudi našemu obupanju ne bode čudil. Krvoločna Nerona Zabukovec in Za-bret ne n irujeta in tudi ne bost?, dokler bosta na Jesenicah. Ali naj radi teh Jesenice zapustimo ? To bi bilo neumno I Tedaj proč od njih in tja, kjer najdemo Izveličarja. Onemu vrlemu pravoslavnemu gospodu duhovniku, kateri morebiti že danes daleč, daleč od nas biva, kličemo : „Gospod, vrnite se skoro na Jesenice, akoravno morda nismo vredni, da stopite pod našo streho. Ampak recite nam samo besedo in zopet bodemo v Bogu oživeli in Vi nas boste rešili tega zemeljskega pogubljenja! Gospod Anton Bonaventura, kmalu boste uživali sad jeseniških duhovnikov.«
Človeku bi se res smilili ti »obupani katoličani«, ako jih ne bi poznal. To so ljudje, ki so plačani od »S c h u 1-vereina«, od»Siidmarke« in od »Gustav Adolfvereina«. Častivci pruskih mark, politični pristaši v s e n e m -ške stranke — to so krošnjarji za odpad.
Liberalizem daje v svoji koruptnosti zatočišče vsem tem elementom. Podoben je judovskemu krošnjarju, ki ima v zalegi različno blago. Da le spravi ljudi od katolicizma, drugo mu ja vseeno. Najprej je kroš-njaril s suhim brezboštvom : » L i b e r a -1 i b m u s g e f a 11 i g ? « Pa na to se mu je vsedla le »inteligenca«, zdravo ljudstvo hoče imeti kaj pozit vnega. Zato je pa liberalec vzel iz krošnje drugi »artikel«: »Pro-testantismus g e f a 11 i g ? « Roba e bila tako Blaba, da je moral krošnjar še
po 100 do 200 mark vsakemu na vrh pla: čat>, da jo je vzel in sprejel kot »čistievangelij«. Pa z Wolfovo slavo sa je tudi Luthrova zvezda utrnila. Sicer slovenski liberalci zdaj iš3ejo mladeničev, da bi jih izobrazili za lu-teranske pastorje, a med slovanskim naro« dom taka strar nikdar ne bo vlekla. Zato je krešnjar posegel v svojo torbo in privlekel novo robo: »Izvolite pravo-slavja?« A tudi ta roba mu bo ostala
'	v
v zalogi I Naj le zaveže svojo krošnjo!
Res sramotno je za naš narod, da se taka neznaSajnost, tako neumno slepljenje še more razvijati v njem. A krivda je pri onih, ki so izdali svoje ljudstvo, ki so se mu odtujili po veri in po vzgoji in za kratko dobo političnega vpliva, kolikor ga še imajo nji hove osebicp, zanašajo razkol in verski boj v naše ljudstvo. To je najstrupenejši sad liberalne slovensko-nemške zveze.
Doklej boste še načelovali, dr. Tavčar, takemu listu, kot je „Slov. Narod0 ?
Vi krošnjarite zdaj z odpadom. A zapomnite si, da krepka dreveBa rastejo le iz zdravega sadu, ne pa iz — odpadkov!
Nemški katoliški
shod.
i.
R e z n o , 21. avgusta.
Pred 55. leti se je sešlo tu v prvih dneh oktobra 1849 leta 131 delegatov »Katoliškega društva za Nemčijo«, 21 zastopnikov »Društva za versko proBtost in ustavno monarhijo na Bavarskem« in nekaj sto drugih gostov. Tem pomembnejši je torej letošnji shod nemških katolikov v Reznu, ker doka zuje velikanske uspehe katolikov v Nemčiji, ki bo se vzdramili iz mrtvila k odločnosti in delu, ko je vsak posameznik, bogat ali reven, postal agitator vzvišene, pravične stvari in ko je inteligenca stopila na delo za povzdigo katoliškega ljudstva v Nemčiji. Katoličanstvo na Nemškem je tako
poBtalo moč. Ka~dane8 odločno in jaBno govori, ga tudi nasprotnik resno posluša. Pcekrasno harmonijo v tej organizaciji mora občudovati tudi neprijatelj. Povzroča jo enaka ljubezen do žrtev, do dela vseh posameznih članov mogočne organizacije. Domišljavosti tu ni, le značajno delo velja. Tako je n. pr. pri letošnjem shodu mladi grcf Arco hotel postati »imeniten", vjel sa je na liberalne limanice in — nekoliko po-zabavljal pripravam za katoliški shod, katere se mu niao zdele primerne grefovskim nje govim intencijam. Ostal je sam, tudi katoliško nemško plemstvo ga je pustilo na cedilu in celo knez Th.urn Taxis, ki ima tu svojo rezidenco, ae udeležuje shoda ter je dal na razpolago vse krasne Bvoje vrtove za okrašenje prostorov. Tudi visoke cerkvene dostojanstvenike so hoteli spraviti v nasprotstvo z gibanjem katoliških množic. Eaodušno no na spletke odgovorili s tem, da bo prišli na shod. Tisoč in tisoč žuljavih rok navdušeno pozdravlja ta može, ki v apostolskem svojem poklicu nastopajo na strani onih, ki trpe .... O monakovskem nadškofu pl. b t e i n u so pisali liberalni listi z vso go tovostjo, da ga ne bo. Danes je tu. Mavzo čen je tudi papežev nuncij msgr. C a p u t o, nadškof Dvornik iz Zadra, avstrijski voj. ikof Belopotoczky, sedmograškiškof M a y 1 a t h , škof D a n e 1 1 y iz Dublina, škof H e n 1 e iz Pasave. Tu so d e p u t a -oije katolikov iz Anglije in Francije, tudi mnogo avstrijskih in ogrskih katoličanov je tu. Katoliški Alzačani in Lotaringijci bodo te dni imeli celo svoje zborovanje.
Triindvajset posebnih vlakov je prišlo danes zjutraj. Ves teden so še prihajali gostje. Število gostov cenijo do 3 5.000. Zanimivo je opazovati posamezne odbore, kako vse točno izvršujejo. A o tem o priliki. Vse mestno prebivalstvo tekmuje v razobešanju zastav, okrašenju hiš. Katoliška zavest vkatoliških mestih se v Nemčiji ne skriva sramežljivo v kot. V to vrsto zavednih katoliških mest se je sijajno postavilo Rezno a svojimi približno 48 000 prebivalci. Frankfurtarskih zastav tu nočejo poznati. Priznati se mora, da ondi, kjer je prava katoliška zavest, je tudi pravičnost.
G. dr. T r i 11 e r , ki se je v »Narodu« v tistem trenotku, ko je napadal dvornega svetnika g. S u k 1 j e j a , tako b a b a 1 s svojo strankarsko nezanesljivostjo, bi skoro gotovo videl v teh možeh samo „renegate", a to so možje, ki so se otresli prihulienosti in ki bo iz skrivališč za gostilniškimi mizami stopili na cesto brez strahu izražujoč resnico. In med temi so tudi trije T r i 11 e r j i , kakor zapazim v zspisniku udeležnikov, celo — dr. Triller iz E chs atta.
In še nekai, o čemer si katoliški Avstrijci pri svojih katoliških shodih še nikdar sanjali nismo: Na državnih poslopjih vihrajo zastave. Tako je odredilo ministrstvo za notranje posle!
Velikanske množice se bližajo slavnostnemu prostoru. Vsak reditelj je na svojem mestu. Noben reditelj ne pije. Doslej so za zborovanje nemških katolikov v vsakem kraju zgradili nalašč v ta namen zborovalno dvorano. Sedaj pa je tvrdka titromeyer v Konstancu postavila velikansko, krasno zbo* rovalno dvorano, katero bode mogoče prevažati v razn« mesta V tej res impozantni zgradbi je 6000 sedežev v parterju, 400 za dame na galeriji, za sedeži v parterju pa še par tis ofi stojišč. V notranjosti dvorane ni nobenega stebra. Veljala je ta dvorana 18 000 mark, postavili bo jo pa v desetih dneh. Kljub tako ogromni dvorani pa zborujejo istočasno doSle množca še v petih drugih velikih dvoranah v mestu. O teh zborovanjih in o raznih za nas poučnih pojavih o priliki še sporočim. Vsem, ki bo tu nastopili, vidi se, da v resnici ljubijo svoj narod, zakaj bi se torej ne učili od njih v dobro našega naroda, da tudi on vzmore to, kar morejo tujci. Kar jo za nas, vzemimo ; kar ni za nas, lavrzimo. Učimo se od tujcev stmo dobrega, nikdar pa ne naj-podlejše stvari — izdajstva proti svojemu narodu, ki nikjer tako ne cvete, kakor pri nas!
Kaj pa delavstvo na shodu nemških katolikov? Ta armada je prihitela in z nad 300 društvi danes dopo-ludne stopila na ulico. V sprevodu je vihralo nad 280 zaBtav. Delavstvo se je postavilo v osmih skupinah, predno se je pričel pomikati sprevod točno ob naznanjenem času. Vsak od-
LISTEK.
Pismo s Kitajskega.
(Veselko Kovač, apost. misijonar.)
Tsinanfu, 7. avgusta 1904.
X.
'z j a danes prav kratko piimo . . .
Železnica Tsingtau Tsinanfu je dogo-tovljena. Dolga je 412 kilometrov. Stane približno 70 mil. mark. Na celi progi ni niti enega predora. Edine težkoče, ki so inženirjem glave belile, bile so reke in hudourniki. Dasi je večina teh rek in potokov večji del brez vode, vendar je te posušene hudournike težje premostiti, nego — recimo — Savo na Dolenjskem in Hrvaškem. Tukajšnje vode so namreč brez trdnih tal. Stebre za mestove bi bilo treba postaviti silno globoko v zemljo. A o hudih nalivih najmogočnejši kameniti stebli niso zanesljivi. Na nekaterih krajih so nalivi razrušili mostove že tretjič.
Pri otvoritvi celo proge v Tsinanfu se je na vsa usta hvalisalo — od Nemcev seveda — nemško kulturno delo. »Deutsche Kulturarbeit«, »deutsche Tatkralt*, »deutsche Technik«, »deutsches Kapital«, »deutsche Pienirarbeit*: s temi bombastičnimi izrazi
bile so pronicine \se govorance . . . Kdo bi jim zavidal to nedolžno veselje! Najmanj Slovan, ako pomisli na velikansko sibirsko železnico. Gorenji izrazi: kulturno delo, trdna volja, tehnika, kapital, pionirako delo, vsi ti mogočni izrazi pristojajo — v polnem obsegu svojega pomena ter s pridevkom »slovanski« — pač sibirski železnici!
Po novi progi vozita vsak dan dva vlaka. Brzovlak prevozi progo v enem dnevu: od sedmih zjutraj do pel devetih zvečer. Mešanec pa potrebuje dva dni. Promet baš ni, da bi se ga kapitalisti v Berolinu vese lili. Dahodki stroškov daleko ne pokrijejo. Bo li prihodnjost veselejša, se ne ve, Najbrž bo še slabša, ako Tsinanfu ne zvežejo s Tientsincm ali pa z južnimi pokrajinami. Kitajska vlada pa hoče z železnico tekmo vati ter promet kolikor mogoče speljati na svoj kanal, ki veže morje, oziroma luko Čelu, z glavnim mestom Santanga. Kanal — pravzaprav plovna reka — bode z železnico lahko prav uspešno tekmoval. Kitajec namreč ne pozna pregovora: Cas je denar. Sicer pa se bo blago tudi po reki prav hi tro provažalo. oirugo roke namreč prav pridno čistijo, da bodo po njem lahko plo vili plitki parebredi. Ako so ne posreči po-
daljšati železnice proti Tientsinu ali proti jugu, bode kanal železnici nevaren, morda smrtni sovražnik.
Na skorajšnjo podaljšanje proge pa, kakor se vidi, ne mislijo tako reBno. Vsi inženirji so se namreč vrnili v E»ropo. Kitajska vlada ima važne pomisleke. Dobro namreč ve, da je vsaka nova proga železnice, zidane s tujim kapitalom, trdna nit, ki ji veže roke in omejuje v zlati prostosti. Tudi Bedi na vplivnih mestih vse polno Japoncev, ki resno Bvarijo kitajsko merudajne kroge pred evropskimi podjetji . . .
Visok mandarin se je izrazil: »Da nam zidajo tujci železnice iz samega človekoljubja, ni verjetno. Ako pa jim to kaj nese, je boljše, da gre dobiček v naše blagajne. Kjer bo potrebno in koristno, bomo zidali železnice sami. Tuje pomoči no potrebujemo « Te pomenljive besede gotovo niso izraz samo zasebnega mnenja in prepričanja!
Prihodnjič pa o »zmagovitih« Japoncih par besedij.
Greh.
(Slika iz vlaka. — Spisal Jar. Vrchlicky, iz češčine preložil Fr. V.)
V železniškem vozu II. razreda sta mi sedeli nasproti dve deklici. Šli sta — kakor sem sklepal po črnih usnjatih mapah, ki sta ležali poleg njiju na sedežu — iz šole ali iz zavoda kam blizu Prage k staršem, ,ki so sa mudili v letovišču. Lapa otroka, tako med dvanajstimi in petnajstimi leti. Starejša je bila resna črnolaska, simpatičnih potez; sedela je mirno na svojem mestu, mlajša, koketna blondinka s topim noskom in porednimi očmi, se je pa neprestano vrtela in iskala zdaj česa v ročnem popotnem žepu, zdaj na mreži nad glavo, kjer sta ležala solnčnika. Doslej nista deklici izpregovorili nobene besede. Starejša je gledala z mirnostjo priletne mitere skozi okno v pokrajino, ne ravno slikovito, skozi katero je že stokrat potovala, mlajša se jo pa zaverovala popolnoma v svoje iskanje. Končno je izvlekla iz žepa dve pomaranči in ponudila jedno smehlaje svoji tovarišici. Ta jo je odklonila z resnim obrazom. Mlajše to ni motilo. Položila si jo je lno. pomarančo v narečje in začela lupiti drugo. Odstranila je z belimi prstki kožico in zasadila vrsto belih
delek je imel svojo godbo. Tudi dve vojaški godbi sta bili v sprevodu.
Tekom zborovanj, ki bodo trajala pet dni, izide 10krat slavnostna številka. Včeraj in danes je bilo zbrano tu tudi katoliško nemško dijaštvo. 42 akade-mičmh društev je zastopanih — doka?, ko liko je to resno gibanje imelo v kratkem času uspehov. Akademiki priredijo velik korzo po mestu. V torek zboruje tu katoliško ljudsko diuštvo za Nemčijo, sploh se vrše tu v teh dneh glavna zborovania vseh važnejših osredn|ih društev nemških katolikov, celo — abstinentje so naznanili svoje zborovanje. Tako delajo nemški katoliki vsako leto. Zberimo tudi mi S ovenci svoja osrednja društva na skupnih shodih vsako leto na drugem kraju slovenske domovine! Tako pregledamo medsebojno svoje moči in se kontroliramo. Tako delajo praktično katoliki v Nemčij', tako se združujejo v vedno trdnejšo talacgo in tako — zmagu jejo. Take resolucije enega katoliškega shodado druzega ne ostanejo samo na papirju.
Ivan b t e f e.
Rusko-japonska vojska.
Sedanja vojska je zlasti zato zanimiva, ker je prav gotovo, da ako doiive Rubi šo toliko porazov, je le to gotovo, da vsak ruski poraz bo podaljšal vcjsko. Rusija kot velevlast na nikak način ne more trpeti, da bi jo porazila mala Japonski. V tem smislu piše vse odločilno rusko časopisje. A čim-dalje traja vojska, tim večja je tudi nevarnost za mednarodne spore.
Zlasti je resen položaj na Kitajskem. Prihajajo poročila iz Sangaja in sploh iz Kitajske, da raste sovraštvo napram tujcem. Ako bo zopet izbruhnilo sovraštvo zoper belo pleme na Kitajskem, je gotovo, da bodo morale posredovati in miriti ter šftititi svoje podanike evropske velevlasti. Ker ruski ladji »Askold* in »Gromoboj« nočeta zapustiti Sangaia, postaja položaj vedno bolj kritičen in kitajska »nevtralne st« je ie v skrajni nevarnosti, da se popolnoma ne razbije.
A kakor hitro se začne kaka tretja dr-iava umešavati v boj, je svetovni mir v ne varnosti. Kajti med Anglijo in Japonsko obstoji dogovor, da če se tretia država vmeša v boj preti Japonski, tedaj Anglija pride Japoncem na pomoč z vso svojo silo. — Treba je t Tej le, da dobe Angleži in Japonci v kitajskem obnašamu povod, pa dobi Rusija na vrat še enega hu dega sovražnika. Ravno tako obstoji dogovor med Rusijo in Francijo, po katerem je Francija prisiljena pomagati Rusiji, ako se vojska razori. Bojišče v Rumenem morju utegne tako postati ognj šče. iz katerega se razširi poiar daleč naokoli. Od tod velika skrb za »nevtralnost".
Ruske ladje ▼ nevtralnih pristaniščih
Š a n g a j , 22 avgusta Neka japonska torpedovka je včeraj popoldne s polnim parom plula mimo Vuzuva. Sledil ji je ameriški rušilec torpedov »Channcty«. Japonska
zobkov v krvavo meso. Ali brzo je smešek iz obraza izginil, čelo se ji je nagrbančilo in hitro kakor blisk je letela načeta pomaranča skozi odprto okno. Deklica je segla po drugi. Pa gotovo jo je razjezila že prva nezgoda, druga pomaranča, na pol olupljena, je brzo sledila prvi.
»Ali Luizs, kaj pa delaš?«, se je odzvala s prijetnim altom črnolaska; »takole pomaranče venkaj metati, to je vendar gotovo pregrešno«.
»Ej kaj, prva je bila grenka in druga se je nerada lupila; kdo bi se s tem jezil, in kaj naj bi bilo na tem pregrešnega? Ti vendar morebiti ne veruješ, da je to greh _ delati vendar smem vse, kar hočem, kadar smem in morem. Ia tako bodem tudi delala«, je dodala z energičnim naglasom.
V tem trenutku je zapiskal vlak. Deklici sta bili na svoji postaji. Hitro sta pobrali solDČnika in mapi in izginili s stopnic
kakor sen.
Glejte, sem si mislil stisnjen v kotu sosednega, samo s polovično steno pregraje-ntga kupeja, to dekletce ne veruje v greh, delalo bode vedno, kar bo hotelo, — če bo
le smelo in moglo.
Kako širokovestna moralistinja je to! Kakšna bo šele njena bodočnost!
Danes še trga pomaranče, čez nekoliko let bode trgala srca sentimentalnih mladeničev in še čez nekoliko let eksistenco in ■rejo družin. In to bode delala mirno, kadar bo mogla — kajti to se sme delati, ker pieti temu ni nobenih paragrafov.
torpedovka se je ustavila ob pristanišču, ob katerem leii »Askold«. »Channoey« se je pripravil na boj in se je zasidral med pristaniščem in japonsko torpedovko. Taotaj je naprosi kitajske križarice naročiti dvema ameriškima rušilcema, da naj varujeta nev traliteto Kitajsko. V Uangaj došli parnik je prinesel poročilo, da je pri otoku Guetzlafu videl japonsko brodovje z zakritimi svetilkami. Ruski konzul je odklonil zapovedati »Askoldu« in »Gfozovemu«, da naj zapustita pristanišče. Taotaj je ameriškemu konzulu naznanil, da Kitajska ne more več ščititi tujih naselbin
b a n g a j, 22 avg. Člani tukajšnjih di plomatičnih zastopstev so danes dopoldne imeli dolgo posvetovanje v zadevi ruskih vojnih ladij »Askolda« in »Grozovega«, a niso sklenili nidesar. Taotaj je Rusom dovolil, da smejo ostati v pristanišAu do 23 t. m. opoldne. Ameriški admiral se je ponudil Rusom, da spremi ruski ladji tri milje daleč iz pristanišča, ker tako daleč je morje nevtralno, ker je Ae kitajsko.
b a n g a j, 22. avg. Taotaj je ruskemu konzulu zagrozi), da če ne bodo ruske ladje raz ^rožene, bo kitajska vlada sama zaukazala razoroženie. Ruski generalni konzul je od govoril: Ta zahteva je nespametna, ker krši ruske pravice v voiski.
London, 22. avg. Japonska je vladam naznanila, da ne bo trpsla, da bi ruske ladje v nevtralnih pristaniščih iskale in do bile varstva. Japonska se sklicuje na slučaj v meščanski vojski Zadinjenih držav, ko so ladjo »Fiorido«, last južnih držav, s silo iz-tirali iz nekega brazilskega pristanišča. Ja ponska je storila odločne korake, da s silo vzame iz šangajskega pristanišča ruski ladji »Askold« in „Grozovoj". Odposlala je v ts namen posebno brodovje.
London, 22. avg. Kakor poročajo »Time««, je sedem japonskih ladij vzelo v Ontavu zasidrano rusko ladjo. Angleški mornariški krogi so mnenja, da je s to zaplembo v kitajskih vodah Japonska zopet prekršila nevtralnost.
London, 22. avg. Kitajsko časopisje poživlja kitajskega podkralja v Nankinu, da naj odpošlje bojne ladje v Sangaj, s katerimi naj prisili Ruse, da se bodo podvrgli med narodnemu pravu. Rtzburjenje povečuje ša to, ker so se v šangajskem mornariškem oddelku spopadli, a ne hudo, ruski in japonski mornarji.
Berolin, 22. avgUBta. Glede zadeve ruskih ladij v Sangaju so tu popolnoma hladnokrvni. Nemčije ta zadeva prav nič re briga in naj jo rešijo med seboj Japonska, Kitajska in druge države, kakor hoftejo.
Obleganje trdnjave Port Artur.
O boju pred Port Arturjem prihajajo razna poročila A med seboj si nasprotujejo. Tako ni mogoče podati prave slike o bojih pred Port Arturjem. Ziačilno je molčanje japonskega brzojava v Tokiu, ki iako hitro poroča o vsakem ruskem porazu. Radovedna javnost je navezana zgolj na poročila iz Čifua in nekaj obvestil dobi tudi iz Peter burga čez Ljaojan. Razumno: niti Rusom in tudi ne Japoncem iz vojnih ozirov ne kaže soznanjati širšo javnost o tem, kar store njihove čete pri obleganju, oziroma pri ebrembi trdnjave. Ako bi svet takoj za znal za vsako podrobnost, zve to tudi pri sedanjih prometnih sredstvih, ko deluje brez žični brzojav, nasprotnik, injve uravnati svoj nastop.
Javnosti ni niti znano število posadke v Port Arturju. Canijo jo od 10 do 50 tisoč mož, znamenje, da so Rusi znali zakriti pravo število svoje portarturske posadke.
Kdaj so že Japonc pričakovali, da pade trdnjava. Z gotovostjo so v Čifu sodil1, da bo padla ie v nedeljo. A najnovejša poročila trde, da ni niti japonsko obleievalno topovje razpostavljeno tako, da bi moralo UBpešno obstreljavati ruske utrdbe in torej ni bil še mogoč pravi po teoriji označeni naskok.
Splošna sodba je: Japonci izven Volčje gore in Zelenega hriba niso dosegli znatnih uspehov, a utrdba St. 25, katero so baje zadnji čas zavzeli Japonci, ni velike važ nosti.
Rusi so se dobro pripravili za obrambo. Pred utrdbami so posekali vsa drevesa, tako da ruski topovi lahko obstreljavajo prodirajoče Japonce in jim povzročajo velikanske izgube.
Cifu, 22. avgusta. (Kor. ur.) Japonoi so pregnali Ruse iz Golobjega zaliva in so vze i utrdbe zapadno od brambne črte.
London, 22 avgusta. »Daily Telegraph« poroča iz Cfus, da Japonci noč in dan nadaljujejo napad na Port Artur in so se vzdržali na višinah, ki so jih vzeli Rusom.
Berolin, 22. avgusta. Nemški vojaški ataše polkovnik G a d k e brzojavlja iz Ljaojana »Tageblattu« : V petek so Japonci obstreljavali od solnčnega vzhoda do zahoda Port Artur. Obstreljavanje je bilo najhujše v sedanji vojski, a je bilo brezuspešno.
Peterburg, 22. avgusta. Poročnik Ljapunov je včeraj brzojavil carju: Po veijnik v Korzakovsk odposlanega oddelka poroča, da je danes zjutraj ob 7. uri so-
vražnik pričel obstreljavati Korzakovsk in je 2e poškodovanih več hiš. Ob 6. uri zjutruj se je približala na 7 km daljave neka sovražna ladja in do četrt na devet obstrelja-vala Korzakovsk.
London, 22. avgusta. Japonci nič na aapredujejo, odaar so zasedli Volčjo goro. Najmočnejše utrdbe št. 5 Japonci tudi z naj-hu|šimi navali ne morejo vzeti. Utrdba je zavarovana s podkopi in visokim z;dovjem.
Peterburg, 22. avgusta. Na progi Hajčen Port Artur so Japonci izpremenili širjavo proge. Vse zveze med Ljaojanom in Port Arturjem so pretrgane. V Peterburgu so mnenja, da bode došlo prvo poročilo o padcu Port Arturja iz C fua.
Vojska v Mandžuriji
Ie zadnj h poročil je sklepati, da bodo Japonci vseeno poskušali pričeti bitko in napasti Kuropatkina pri Ljaojanu, Bitke priča kujejo vsak dan. A tudi iz tega dela bojišča nimamo zanesljivih podatkov. Japonci trdovratno molče o svojih naklepih.
Prodiranje Japoncev jo bilo z ozirom na deževje nad vse težavno. Japonska armada prodira v obliki loka proti reki Ljao Mogoče, da ko to pišemo, že bijejo odločilno bitko pri Ljaojanu.
Peterburg, 23. avg. Iz Ljaojana poročajo: Kurokijeva armada utrjuje mesto in obrežje reke Tajtsibo.
London, 22 a»g. »Daily Telegr « poroča iz Kapantzeja : Dne 19 t. m. so se Japonci pribliiali na 5 km. ruskim utrdbam. U vzhoda in juga predirajo japonske čete. Vreme je zopet ugodno za kretanie čet.
London. 22. avgusta. Reuterjeva brz. posredovalnica port ča iz Ljaojana: Slir. japonske Čete prodirajo ob reki Ljao in so blizo Sinkanceja, kjer se izliva Tajt-siho v L;ao.
London, 22. avgusta. »Daili Mail« je dobil poročilo iz jaoonskega glavnega ta-oorišSa : Japonske četi prodirajo proti rus kim postojankam tiri Ljaojanu. — Odločilne bitke pričakujejo te dni.
Vojska na morju.
O zadnjih pomorskih bitkah so došla še sledeča poročila:
London, 22 avgusta. »Dai!y Chro-nicle« poroča iz Č fua ; Admiral Volomski brzojavlja, da je bil v zadnji bitki »Retvi-zan« zadet od enaist granat in uPalada« je dobila 15 lukenj. Števila mrtvih ni sporočil. Ranjenih je bilo 50 častnikov in 280 mož. Admiral poroča, da primanjkuje živil in streliva.
P rt e r b u r g , 22. avgUBta. Po poročilu »Novega Vremena« je bila pomorska bitka med vladivostoškim brodovjem in ad miralGm Kamimuro najdaljša in najhujša pomorska bitka Bedanje vojake. „Rosija« in »Gromoboj" sta izgubili 503 može.
„Rešitelnlj".
London, 22. avg. 11 Čifua poročajo : Kitajska vlada je ugodila Rusiji in bo za izgubo .Rešitelnega« Rusijo odškodovala. Ta-otajo bo degradiran. Kitajsko prebivalstvo je jako razburjeno in boje se nemirov.
Japonski in ruski vojaki
Japonski list „Dsi Dsi* odgovarja v nekem članku na vprašanje, zakaj pade več ruskih ko japonskih častnsov, sledeče: Japonski častniki stoje vedno bolj v varnih po zicijah, ruski pa so vedno v prvih vrstah. Japonski častn ki dajejo le povelja, izvršujejo jih pa podčastniki. Vsak japonski vojak ima pri sebi zemljevid, kompas in daljnogled. Tudi Japonci najbolj streljajo na čast nike. Japonski vojak vedno vpraša, zakaj je izdano kako povelje, dofiim ruski vojak tega nikdar ne ve. Ker so ruski častniki vedno v prvih vrstah, zato padajo tudi vedno med prvimi.
Japonske finance.
Grof Macukata, izvrsten vešiak na finančnem nolju je zatrjeval v nekem pogovoru, da fiaancijelna moč Japonske še ne bo kmalu izčrpana. Tudi niso v Tokiu v tem oziru ni3 vznemirjeni, ker so prepričani, da bodo japonska financijelna sredstva zadostovala tudi za dolgotrajno \ojsko.
Admiral Kamlmura.
Admiral Kamimuraje popolnoma japonsko odgojen mornar. — Vdeleiil se je tudi vstaSkih bojev, ki so zagotovili sedanjemu cesarju vlado.
Kamimura je bil eden prvih častnikov ustanovljene mornarice. Prvič sa je proslavil v kitajsko-japonski vojski, ko je poveljeval križarioi »Akiflušimi«. Odločil je namreč pomorsko bitko, v kateri so Japonci uničili kitajsko brodovje ter zaplenil kitajsko bojno ladjo »Tsaokian«. Pozneje je še uničil kitajsko brodovje stoječe pri Ktnču. Končno je še zmagal pri Vajhajvaju. V tej bitki so Japonci spoznali vrednost torpedovk. Pred več leti je bival dalje časa na Angleškem, da 8i ogleda angleške ladjedelnice. Ko se je vrnil, imenovali so ga za admirala in voditelja mornariških šol. Tudi je bil poveljnik treh šolskih ladij ter plul s njimi v Avstralijo. V sedanji vojski poveljuje drugemu japonskemu brodovju.
Prlno Kvačo.
Princ K v a č o II i r o j a s u , ki se je odlikoval v bojih pr«* Port Arturjem, je rojen 16. oktobra I 1875 kot najhttrejši sin princa Fušimi Sadamaru. Leta 1889. ga je odposlal cesar na Nemško, da se tam od-goji. Leta 1897 so je poročil s prineezinjo Tokugwvo Guneko, potomko slavne rodovine Tokugava. Pred dvema letoma je bil še nad-poročnik pri cesarjevi mornarici.
Rasna poročila.
C o r u n a, 22. avg. Ruska križariea »Ural« s 400 moimi in 16 topovi plove v Vzhodno Asijo. Nalog ima preiskavati trgovske ladje, fo vozijo kontrabant.
Vi g o. 22 avg. .Ural" je dobil tajne brzojavke. Častniki trdijo, da ima 11 ruskih križaric isti nalog kakor »Ural«.
Berolin, 22 avg. Bernstoinovo glasilo »Neue B-rl. Montagszeitung« poroča: Na migljaj iz Bsrolina so v Stetinu prenehali z zgradbo torpedovk za Rusijo.
Peterburg. 22. avg Vest, da je 16. t. m. odplulo drugo brodovje v Vihodno Aiijo ee no potrjuje.
Pariz, 22 avgusta. Poročevaltc pariškega »Mitind« priobčuje sledeče podatke o ruski armadi in trdi, da bo številke avtentične. V Port Arturju poveljuje S t e s e 1 j 15 000 možem, ki tvorijo pravo posadko; nadalje so « Port Arturju: 5. sibirski polk, ki šteje 3000 mož; 13., 14., 15. in 16. sibirski uo)U, ki tvorijo div z jo generala Foka; 25., 26, 27. in 28. sibirski pol« tvorijo Kon-dratenkovo divizijo Vsaka divizija broji 12 000 mož. Poleg teh j« pa še y Port Arturju 5C00 toomčsrjev. Skupaj torej 47 000 mož. Kakih 10 000 mož je v trdnjavi za boj nesposobnih.
Kuropatkin razpolaga s sledečimi četami: drugi vzhodno sibirski zbor (40.000 mož), četrti sibirski zbor (50 000) deseti ruski zbor (30.000), sedemnajsti ruski zbor (30000 mož) Skupno razpolaga Kuropatkin b 150.000 možmi, a od tega števila moramo odšteti še dosedan]e njegove izgube. Ts je vse, kar zamore Kuropatkin postaviti nasproti Japoncem, ki imajo v Mandžuriji 250 000 mož. Med deževno dobo, ki se je pričela v Mandžuriji, bodo prepoliali še: Peti in šesti vzhodno sibirski zbor (60 000 mo«), prti zbor iz Peterburcr« (30.000) in osmi še ne sestavljeni zbor (30.000 mož); skupaj torej 120000 mož, o katerih četah upajo, da bodo dospele še pred bitko v Mandžurijo. Tudi temu poročilu ni pripisovati popolne verjetnosti, pravega šteiila ruski generalni št&b pač ne bo naznanil. Saj ni še d^lorr, ko bo trdili, da ima Kurop&tkin 400 000 mož na razpolago, kar pa tudi ni verjetno. Vjemajo se poročila le glede L i n j e v i č a , ki ima 40 000 mož v VladivostTku in okolici.
Češke zaliteve.
V Opavi se je vršil 21. t. mes češki shod glede ustanovitve slovanskih vzporednic v S eziji. Zborovalci so sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo ustanovitev samostojnih slovanskih učiteljišč. Nemirov ni bilo nobenih.
Prostost na Ogrskem.
Kako Bpoštuje svobodomiselna Ogrska prostost, kaia sledeči slučaj: Neki iz Ame rike se vrnivši Slovak je pripovedoval svojim domačim, kako prostost vživajo ameriški državljani, To so izvedeli trije učitelji ter ga naznanili sodišču radi »hujskanja proti ogrski državi«, in sodišŠe gaje res radi teh besad obhodilo na štiri mesece ječe in 50 kron denarne kazni. Torej v svobodomiselni Ogrski se še ne sme govoriti o svobodi.
Mažarska drznost.
„Pesti Naplo" napada ministrskega predsednika grofa Tiszo, ker je dovolil, da je godba po njegovem govoru nri pojedini na cesarjev rojstni dan igrala »Bog ohrani«. — Nato napada Ijui o tudi š. fa generalnega štaba barona Becka ter zahteva, da Be proti njemu ostro nastopa.
Mažari proti šefu general, štaba pl. Becku.
Skoro vsi budimptšr»nski listi se pečajo z napitnioo barona B cka na cesarjev rojstni dan pri obedu. Opozioijonalni listi ljuto napadajo barona Becka, in še celo vladni »Ujsag« mu predbaciva politikovanje. Dalje pravi, da je baron Beck govoril tako, kakor bi še nikdar ne bral nobenega ogrskega lista ter bi popolnoma niš ne razumel celega položaja. Na Ogrskem je ie tako: Kdor brezpogojno ne trebi v maiarski rog, ta ne razume ničesar. Ker se je baron Back v svoji napitnici navduševal za enotnost ar made, je že v maiarskih očeh največji politični zločinec.
Dr. pl. KOrber in Poljaki.
Lvovska »Gazetta Narodova« razpravlja o vzrokih potovanja dr. KOrberja v Galicijo. Ta list je mnenja, da izkuša s tem ministrski predsednik pridobiti večino za svoje predloge v državni zbornici, katerih ni mogoče rešiti po § 14. Vlada je mislila, da bo pridobil« Poljake z vsporednicami na učitelji-
£8u v TeSinu. Toda to ne zadostuje in radi tega potuje baje dr. Korber v Gtlicijo, da spozna poljske potrebe. Vendar pa ta vest brikone lii resnična. Dr. pl. Korber je bil namreč že namenjen, odpotovati v Galicijo, ko še ni bilo ničesar zoanega o poljskih vzporednicah na tešinskem učiteljiiSu.
Italijanske utrdbe o)> avstrijski meji.
Italijani bodo ob avstrijski meji zgradili sledeče utrdbe : Utrieno voj»š to taborišče s težkimi topovi v Cismonski dolini pri mostovih Svirs in Foller. Utrdbe bodo tudi pri Campu, 2000 m. od mostu Faller, na gori Falcone in na Col Alemu nasproti mostu Svira. Te utrdbe bodo onemogoč le prodira nje skozi Cismonsko in PrimierBio dolino.
Z Balkana.
Veliko pozornost vzbuia v političnih krogih gibanje turških čet v Albaniji. Turška vlada, ki so boji agitacij v Alb&n i i, je ukre nila eie-gične vomške naredbe. Poveljstvo tretjega zbora v Monastiru je z»oovodalo tri ekspedicije po Albaniji. Več ko 3000 mož so odposlali v Ohndo, Barat E banan in Tirano, 1300 v Dibro in okolico. 250 proti Korici in 75 v Starovo. Vsi po Araniji pctnjoči sa moraio podvreči strogi preisiavi. V vojaških krogih v Carigradu so mnenja, da bo skušal Djomil Bej Vlora, nečak velikega vezirja Terid paše v zvezi z drugimi albanskimi ve likaši, razviti strastno agitacijo. Sultana naj bolj skrbi, da bi se ta agitacija razširila tudi po severni A baniji. Mnego albanskih velika šev so bre« pravega vzroka zaprli in mnogo pisem konfiscirali. V vzhodnem delu vilajeta so se udarili turški orožniki in bolgarski vstaši. Prebivalstvo je radi turških krutosti zelo vznemirjeno ter je položaj radi tfga zelo kritičen.
Francoska in Španska.
Francoski minister za unanje zadeve in španski poslanik sta podpisala pogodbo o zgradbi treh železniških prog Čez Pirineje in sicer : Aix Sesternes-Ripoli, Oloron-Zuera in St. Girons Lsrida.
Obe vladi sta se zavezali, da zgraditi navedene proge tekom desetih let. Pogodbo boBta zakonodajalnim zastopom predložili v prihodnjem zasedanju.
Nemiri v Maroku.
O.anski časnik »Ejho" poroča, da je ponoči Kajd Amada 83 jezdecev, katere je marokanski pretendent poslai k njemu 'z zahtevo, da naj mu da svojo hčer za soprogo, pustil umoriti.
Med umorjenimi je tudi t>Bt pretanden-tovega poveljnika, kojega stranka vsled tega razpada. Amada je pobegnil v S di-Meluk in se podal varstvu Maghzenovemu.
Kronanje srbskega kralja.
Ne oziraje se na kraljeve morilce in ljudsko nezadovoljnost je vlada še vedno ia to, da se kronanje vrši. Ministrski svet se je že posvetoval o slavnostnem programu ter dovolil državnemu svetu zahtevanih 100.000 dinarjev za slavnose. Toda tudi v državnem svetu ni vse tako, kakor bi moralo biti. Po deželi protestirajo, da bi se kronanje vršilo v Belgradu. Ljudstvo hoče, da ga venčajo in mazilijo v samostaou Ž i č a in sicer bree vsake slavnosti. Slab vtis tudi napravlja, da je povabljena na kronanje vsa skupščina, ker bo to stroške še pomnožilo. Tudi depu tacij ne bo manjkalo, ki bodo potovale na stroške večinoma revnih občin. Tudi proti tem so pričeli agitirati v kmečkih krogih. Tam so namreč mnenja, da kdor hoče poto vati v Belgrad, naj potuje na svoje stroške. Nekaj ministrov se je že vrnilo v Belgrad, ostali pa se vrnejo v kratkfm. Srbski poslanik v Sofiji Svetislav Simič je odpotoval na Angleško, da prične zopet z diplcmatičnimi pogajanji. V»e se smeje vladnemu izgovoru, da je Simic odpotoval v zasebnih zidevah na Angleško.
Koroške novice.
k bt Jakob v Rožu (R a z n o.) Cujte, čujte, kaj je pri nas novega ! V so boto, 6. t. m, se je ponesrečil v kamno lomu za predor nove železnice mlad iant. En strel se ni pravočasno sprožil in je ubil fanta, dva druga delavca je pa ranil. Sploh se ponesreči največ delavcev v kamnolomu, mnogim pa zastrupi pljuča moker, mrzličen zrak v predoru, da začnejo hirati. — V Podrožčici je Bedaj vse živo, zlasti ob nedeljah. Prej je bila tam prava goščava, sedaj se pa šopiri takozvano »barabarsko mesto", obstoječe z večine iz lesenih barak, deloma pa tudi že iz novih priprosto zida nih hiš. Če zaide tujec v ta kraj, ne ve, bi se li smejal ali naj bi se čudil. Ne ravno ponosne barake nosijo napise, kakor jih nahajamo v velikih mestih, n. pr. »Zum Biiren-vvirth«, »C»fe Central« itd.; napisi so skoro izključno nemški ali pa italijanski. Domačini podpiramo seveda samo domačine, ki se ne sramujejo vsaj dvojezičnih slovensko* nemških napisov. Odkar se je začela stavba železnice, so dobili tukajšnji — hvala Bogu
dosedaj jetično številni — nemšbutarčki od PcdrožSice precejšnjo zislombo, tako da ne bi škodovalo, prijeti o priliki velike narodne škarje in jim pristriči rastoč greben, ali pa še bolje, vzet' v roke veliko metlo in jih s celim njihovim napuhom pomesti tja v b»-rabarsko mesto, da bi bili tem bližje svojim pristašem.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 23. avgusta.
Evharistifini sestanek. Dtaes se je zbralo v Ljubljani mnogo duhovnikov ne ie iz slovenskih", ampak tudi iz hrvaških škofij k evharističnemu sestanku. Pozdravljamo vse mile goste, zlasti pa brate Hrvate ter želimo sestanku obilega božjega blagoslova
Slovensko nemška zvesa preludira ie za ski canje kranjskega deželnega zbora. In .sicer igrajo slovenski liberalci in nemški baroni na iato piščal, češ, da zaradi ebstruk cije ne dobe deželnih podpor po požarih, po toči in po suši oškodovani kmetovalci. Mi smo že opetovano to hina^š4no združenega Blovensko - nemškega liberalizma ožigosali. Katoliško - narodna stranka je izjavila, da so vsi 1 j u d s t v u koristni predlogi izvzeti iz obstrukcije. Naj pridejo vendar v razpravo! Videli bcste, da bodo takrat nasprotovali liberalci. Deželna blagajna je v slabem stanju, liberalci za svoje sirankarske stvari denarja nimajo — to je vzrok, zakaj napadajo obstrukcijo. Mi se držimo gesla: Vun z ljudskimi podporamil Premembe pri političnih oblastih Koncipist v Kranju, dr. Viktor Schwe gel, je imenovan okrajnim komisarjem in prestavljen k deželni vladi v Ljubljano; koneeptni praktikant dr. Leopold Z u ■ i e k v Postojni je imenovan vladnim kon cipistom pri okrajnem glavarstvu v Novem meBtu. K deželni vladi sta prestavljena okr. komisar Edvard Grumm v Kočevju in koncipist Ignacij pl. R u b e r. Nadalje so premeščeni: Okrajni komisar dr Avguštin vitez B a n n i z a iz Kamnika k okrajnemu glavarstvu za ljubljansko okolico, koncipist LeonGraBselli iz Novega mesta v Postojno, koncipist Friderik Sima od deželne vlade k okrajnemu glavarstvu za liuhljansko okolico, koncipist Frančišek Wlček od deželne vlade k okrajnemu glavarstvu v Kranj in koneeptni praktikant dr. Ivan L i n i n -g e r od deželne vladt k okr. glavarstvu v Kočevje.
Nemško veselje. Glasilo -naših liberalnih Nemcev, graška »Tagespost«, je izven sebe od veselja zaradi ruskih nesreč na morju. Pod naslovom »Poraz slovanske države« se raduje, da bodo odslej balkanski in juini Slovani oslabljeni, ker jim bo manjkalo zaalombe v Rusiji. Ako politični zavezniki dr. Tavčarjevi in Hribar jevi tako sanjarijo, jim mi brez vse skrbi odgovorimo, d« kar smo si priborili, smo storili iz lastne moči. Mi organiziramo ljudstvo v izobraževalnih, gospodarskih in političnih društvi h. Tu je niša moč. Ako nastopijo pot ljudske organizacije vsi slovanski narodi v A- atriji, bodo sami iz sebe toliko močni, da bodo prekrižali račune nemškega liberalizma. Mi niBmo hodili v Azijo po Bvoje nade, zato nam jih tudi Azija podreti ne more. Mi nismo hodili čez državne meje po pomoč, ker hočemo doma biti do volj močni.
— Otroški vrtec družbe sv. Cirila in Metoda na Savi pri Jesenicah. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljub ljani je sklenila v odborovi teji dne 10. avgusta t. 1., da še letos prične graditi svoj lastni šolski dom za otroški vrtec na 8avi pri Jesenicah, bkrb za izvršitev tega sklepa je družbeni odbor poveril odborniku prof. dr. Ivanu Svetini, bivajočemu sedaj na počitnicah v Žirovnici na Gorenjskem. Važnost Jesenic v narodnem oziru je znana. Poleg tega pa bo otroški vrtec na Savi pri JeBenicah, ki bo imel dva oddelka, jako dobrodelna naprava za mnogoštevilne otroke tamošnjih večinoma revnih tovarniških de lavcev. Že je prejela družba sv. Cirila in Metoda lepih darov posebe za »Jeseniški vrtec«, za kar ae blagim darovateljem iskreno zahvaljuje. A ker bo nova zgradba
zahtevala precejšnjo svoto, kakršne bi družba s svojimi rednimi dohodki ne vzmogla, in za katero dosedanji darovi še nikakor ne zadostujejo, obrača se družbeni odbor ob tem svojem za ves slovenski narod velevažnem podjetju — brez sile sicer, vendar pa z zaupno prošnjo do vs^h zavednih Slovencev, naj pomagajo družbi izvršiti to podjetje tako, da ji ne bo treba v to svrho delati dolgov, ki bi jo ovirali v njenem rednem delovanju. Darovi, name nieni posebe za »leseniški vrtec«, naj se pošiljajo v počitniški dobi (no poštnih nakaznicah) na n as I o v: profesor dr. Ivan Svetina v Žirovnici na Gorenjskem. Ako pregledujemo imenik pokroviteljev drutbe sv. C rila in Metoda v družbenem koledarju, č i ta m o tu mnogo imen slovenskih rodolju bov, ki nikakor niso bolj imoviti, nego mnogi drugi, ki se doslej še ne nahajajo v tem imeniku. Naj bi poslednji porabili to priliko v to, da z vele-duš im darom (200 K) ca »Jeseniški vrtec«, katera sveta se Ishko plačuje tudi polagoma — v več obrokih, postanejo Dokrovitelii družbe sv. Cirila in Metoda. Kdor poš je 20 K, postane ustanovnik. Oooii naj se tikrati izrazijo, h kateri podružnici naj jih prištejemo kot pokrovitelje ali ustanovnike. Dobrodošli pa so tudi rranjši darovi, ker »zim do zrna pogača, kamen do kamena palača«, ali — če ne palača, pa vsaj lično in primerno zavetišče za našo slovensko deco.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Liubljani, dce 18. avg. 1904
— Z Bleda se nam poroča : Cesarjev r o j a t n i dan amo na Biedu praznovali prav slovesno. Na predvečer je bila velikanska razsvetljava na jezeru. Vse vile so tekmovale, katera bo priredila krasnejšo raisvetljavo. Prav posebno krasno je bil raz svetljen grad kneza Windiscbgraetza. Po jezeru je pa mrgolelo čolničkov bajno ia:svet ljenih z raznobarvenimi lampijončki; ic čol nov so se razlegali ubrani zvoki kopališke godbe, razlegale se lepe Blovenske pesmi, vmes so pa švigale kvišku v nočno temo iz čolničev in z bregov bliščeče rakete in liki bliBkom osvetljevale jezersko gladino. Posebno Be je odlikoval umetalni ogenj pri vili Muhr-ovi po svoji raznovrstnosti in uprav pravljičnem čaru. Nekaj nepopisno lepega je taka razsvetljav«. Drugi dan je bila ob 10. uri slovesna sveta maša z asistenoijo v jezerski cerkvi cb pričujočnoati obilega števila odlične domače in tuje gospode. Naj omenim le kneze Wind s.hgraetz, grefa Aichelburg i.t.d. Proizvajala se je instrumentalna maša Ksimova „in hon. s. Cieciliae« s pomnoženim orkestrom. Pevce* je bilo 17, instrumentalistov tudi menda 17, tako da je bilo res veličastno poslušati dobro izvrševano skladbo. Instrumentalni del je izvrševala zdraviliška godba, pevski pa domači oer-kveni pevski zbor. Tujci so se že začeli seliti z B eda, vendar jih je pa letos še ostalo izredno veliko. — Cerkev bo ekoro dovršena, sedaj se betonira že pod za tlak, krasni portal je že tudi dovršen. — R e liefsv. Martina v portalovem čelu izdeluje znani nadarjeni umetnik Slovenec B e r n e k e r , ki je pri cesarskem sporne niku v Ljubljani tako častno in obenem na neumljiv način propadel vsled prav posebnega — nikomur doumnega — umetniškega ukusa slavnega preso evalnega odbora.
—	251etnica delavskega podpornega društva v Trstu. Popoldanska slav-noBt: Vrt „Narodne-ga doma" pri Sv. I/anu je bil krasno odiien s trobojnicami, balončki itd. Okoli pol 5. ure popoldne bo velike prruše delavcev s« pomikale k S' Iranu; pri vhodu v ulico Cilino se je razvila za stava in nesla v slovesnem sprevodu na vrt, kjer se je imela vršiti veseliua. Žal, da je vreme nagajalo in se ni mogla slavnost vršiti z *s > siiajnostjo; okoli pol 6. ure se je tako zagrnilo nebo z oblaki, da je bilo treba pospraviti vse okraske. Vendar je b lo občinstva toliko, da so mnogi morali oditi, ker niso našli prostorB. Ko se je razvedrilo, je stopil na oder predsednik prof Mandič, ki je v krepkih besedah popisal 25 etno zgodovino delavskega podpornega društva Mno-gokrat bo poslušalci glasno pritrjevali. Krasni so bili tudi umetalni cgnji.
—	Imenovanja pri pošti. Poštni praktikant Leopold Klepec je imenovan poštnim asistentom v at. Petru in poštni pomožni uradnik Ivan Muršec v Spodnjem Logatcu poštarjem II. razreda v Bovcu. — R a i o i s a n i sta mesti poštnih upraviteljev v Hotederšioi in v Zatičini. V Zatičini tudi lahko previame prevažanje pošte s kolodvora proti letni odškodnini 1280 K.
—	Dovoljenje sa pobiranje darov je podelila deželna vlada usmiljenim bratom Gervaziju V i d m a r i u , Martinu P o t o -k a r j u in Fridolinu B a č a r j u za bolnico v Kandiji.
—	Šolske službe. Ker se je učiteliica J o b i p i n a Muc odpovedala službi v Tre belnem, je imenovana za to meBto začasna učiteliica Matilda Gorišek; za prvo učite'jlco v Trebnjem je imenovana M a • r i j a S e d e j.
—	Strela. Iz Spod. Brnika se nam poroča: Mioolo nedelj popoldne po božji službi se je zbralo v gozdu do 20 posestnikov, ki so dražili steljo. Okoli 5. ure začne strahovito treskati. Možje bo stopili pod male smreke. Ker pa bo bili premočeni, vrnili so se domov. Ko pridejo na polje, srečajo tri ženske, ki crredo proti Lahovčam. Komaj se odstranijo 20 korakov, udari strela med-nje. Marija Hubad iz Lihovč, 24 let stara hči matere vdove je bila takoj mrtva, ostali dve ženski sta bili omamljeni, a sta se kmalu zavedli.
—	Strela in toSa. Iz višnjegorske okolice sa nam poroča : V nedeljo popoludne se je nebo nagloms stemnilo, ulil se je dež, vmeB je padala debela toča, ki pa ni napravila posebne škode. Med dežjem je strašne gromelo in strela je švigala vsevprek. otrela je udarila v dimnik v gradu kneza Auersperga; dimnik je razbila in nekaj opeke. Večja nesreča je bila v Mali Loki, kier je strela udarila v hlev vdove Marije Novljan (Martinovke), ubila dva vola, kravo in telico. Vse štiri živali so bile takoj mrtve. Ubogi vdovi je ostal prazen hlev; reva je tem večjega usmiljenja vredna, ker so ji ciganje pred petimi leti pri Krki ubili moža.
—	Poročilo „Zvezi" so nadalje poslala društva: 11. Bralno društvo Z »vrč pri Ptuju; 12. Katoliško delavsko društvo na Sivi pri Jasenicah ; 13. Kat slov. izobraževalno društvo na Robu; 14. Dalavsko bralno društvo v Kamni gorici; 15. Katnl. slov. izobraževalno društvo v Preski ; 16. Kat delavsko društvo v Preski
Ljubljanske novice.
Visok gost. Knezonadškof in metro po lit goriški, p r e v z v i -šeni gospod Andrej Jordan se je pripeljal danes opoldne iz Gorice na evbaristični shod. Prevzvišeni gospod je gost ljubljanskega knezoškofa.
Evharistični shod se vrši po sledečem vzporedu: V tirek, dne 23 avg. ob pel petih popoldne pridiga in litanije; v sredo ob pol osmih zjutraj pridiga (presv. g. knezo-škof) in pontifikalna sv. maša (presv. gosp. knez in nadškof goriški Jordan); isti dan popoldne ob pol treh cerkvene duhovniške molitve, malo pred tretjo uro s'o.esna procesija z Najsvetejšim iz stolnioo v uršulinsk® cerkev, kjer bo pridiga (prelat F.is); po pridigi se vrne procesija nazaj v stolnico, kjer se bo zapela zahvalna pesem. Procesija pojde ii stolnice skozi Sp talske in \Volfove ulice čaz Kongresni trg mimo deželnega dvorca in ravno po tem potu nazaj. K tem slovesnostim se vabijo vsi verniki; naj bi se tudi procesije uieležili moški in ženske ter be pred tretjo uro popoldne zbrali v stolniei. Pri procesiii pojdejo moški pred in ženske za presv. Reinjim Telesom. Verniki so na-prošeni, da razsvetle okna po ulicah, kjer se bo premikal sprevod z Najsvetejšim.
Slovenskim umetnikom ter članom pra-sojevalnih odsekov. Odbor društva »Vesne« opezar|a še enkrat vsa slovenske upodabljajoče umetnke na sestanek, kateri ae vrši jutri ob 6. uri zvečer v hotelu »Ilirija«. Razun tega naznanja, da se zbere presoje-valni komite (iury) za dela članov „ Vesne" dne 25. t. m. zjutraj ob 9. uri v veliki dvorani ^Mestnega doma", jury za ostala dela pa 26. t. m. ob 9. zjutraj istotam. Odbor prosi de, da se vsi prizadeti gg. prav gotovo udeleže vseh potrebnih sestankov, da se more vse vršiti v redu in v kratkem času
Tatv na. Pisarju Stanislavu Gostiču je bila včeraj v vojaškem kopališču ukradena srebrna žepna ura s tanko srebrno verižico v vredoosti 24 kron.
Izgubljen je poročen prstan, vreden 14 kr "O
V deželno bolnico bo včeraj iz Bohinjske Bele pripeljali Lenarta Jekuža. ki ga je neki Iialijan ranil z nožem; iz Matene pri liki Loki Janeza Stražiiarja, ki mu je mlatilnica zdrobila roko; iz kamniškega okraja Angela Plahoto, ki si je zlomila roko; danes pa delavca Fr. Ušaja, ki se je poškodoval pri cgradbi »U iion«.
Izgubljeno. Bjijast je vrgla Marjeto Žagar na trgu pred škofijo. Pri tem je izgubila mošnjiček b 3 kronami in 70 vin ter znamko od dežnika pri g Mikuschu. Kdor je našel, naj odda na S;arem trgu štev. 11 ali p* v mestni stražnici.
Poročil se bo g. Frd. A r m i č , mestni nadučitelj, z gdč. M. P a d e ž n i k.
Tatinska perica. Perica M. T. iz Bizovika je neki mamarici na Starem trgu na ime neke druge perioe iivabila 8 K Včeraj je kramarica tirjala denar in spoznala goljufijo.
Družba sv. Mohorja.
S posebnim veseljem naznanjamo, da se je število Slovencev-Mohorjanov nepričakovano znatno pomnožilo, da štejemo letos število udov naša družbe kakor še nobeno leto poprej. Letos namreč smo do»
speli do prečastnegu Števila 84 598 udov družbe sv. Mohorja, t. j 8540 u «1 O v v e a kakor lani, ko je štela družba 76.058 udov, in 4552 udov več kakcr predlanskim, ko Brno šteli 80.046 udov.
Število po posameznih krajih oziroma ik< fij»h nam kaže sledeči pregled: Goriška nadškofija . Krška škofua . . Lavantinska škrfija Ljubljanska škofija
Sekovuka škcfiia . Somboteljska škofija Zagrebška nadškc fija Senjska škcfiia . . Poreška škofi a . . Djakovska šk fija . Bosniške škifije Videmska nadškcfija Razni kraji . . . Amerikanoi . . . Afrika in Azija . .
9593	H	-1292)	udov
6471	(-	- 266)	»
26959	H	-3666)	n
32783	(-	-2385)	»
a 4615	H	- 567)	M
557	(-	- 3)	rt
311	(+ 5)		»
483	(+ 60)		n
202	H	r 14)	»
113	<-	- 11)	n
82	h	- 19)	n
193	(-	- 21)	7)
238	(-	63)	M
527	(-	- 55)	»
1273	(-	- 154)	»
198	(-	- 7)	*
Skupaj . 84598 (+8540) udov.
Vts.li ta razkaz nam kaše, da smo samo na dveh točkah malo nazadovali, namreč v sekovski (graški) škcfiji za 3, in v bosniških škofijah za 21 udov.
Povsod drugod pa smo sijajno napredovali. Slava zato Vsemogočnemu, ki očividno blagoslavlja naš trud, hvala iskrena vsem poverjenikom, ki zbirajo raztrešena krdela z mnogim trudom k tako častni armadi, priznanje vsem posameznikom, ki množijo s svojim pristopom število Mo-horjanov, Slovencem v veselje in čast, nasprotnikom naroda našega v strah in zavist!
Pregled nam kaže, da je najbolj napre dovala lavantinska škofija, namreč za 3666 udov, ki je bila prejšnje leto za 2115 udov nazadovala. Nji sledi ljubljanska škofija, ki je napredovala za 2385 udov, dočim je bila prejšnje leto natadovala za 915 udov. Tudi goriška škc fija kaže jako lep napredek 1292, dočim je bila prejšnje leto za 396 udov nazadovala. Lep napredek kaže nadalje triaško-koperska za 567, in krška škofija za 266 udov. Prav posebno nas mora veseliti napredek v v i d e m s k i škcfiji, kjer imamo 63 udov več, in napredek Amerikance* za 154 udov. Razmerje po drugih škofijah nam kaže gornji pregled.
Med naše ude se bo letos torej razdelilo 507.588, t. j. precej nad pol milijona knjig. Ako prištejemo to število onemu prejšnjih let, vidimo, da je družba sv. Mohorja tekom svojega obstanka razde lila samo udom, imenoma navedenim v vsakoletnih koledarjih, vkup 9 807 628, t. j. malone deset milijonov knjig.
Z razpošiljatvijo letošnj h knjig ae bo pričelo koncem meseca septembra.
Odbor.
Tcltfonjka ln brzo|«VGt poročila.
Japonsko-ruska vojaka.
London, 23. avgusta. Odkar so Japonci vzeli Volčjo in Zeleno goro, niso mogli več prodreti. Takušan, ki je južno od Volčje gore, so Ruai zopet nazaj vzeli. Prej so s Takušana Japonci bombardirali mesto. To je edina točka izven glavne utrjene črte, ki varuje desno krilo rusko. Napad vzhodno od železnice v sredini je bil vaaj na daljavo 3 milj cd utrdbe št. 3. Tla pred to utrdbo so bila podkopana. Zdaj napadajo na zapadni strsni. Japonske čete bo šle proti Golobjemu zalivu in eo tam vzel« nekaj malo sveta. V petek so bile še v ruskih rokah ceste, ki vodijo k silno močni utrdbi št. 5, katera je pet milj od morja. Vse drevje so poseksli, da vidijo streljati b topovi. Tukaj bo bili pod-kopi, ki bo se rszleteli dne 16. t. mes. Najmočnejše utrdbe bo štev. 5, Ljaotešanske Utrdbe in Ratzhill.
London, 23. avgusta. Uspeh ruskih podkopov je tolik, da je ena eksplozija uni čila celo kolono Japoncev, obstoječo iz 8 bataljonov.
London, 22. avgusta. Iz Tokia poročajo: Moštvo .Novikovo" se je večinoma potopilo. Velik vihar je preprečil, da Japonci niso mogli rešiti moštva.
Fort Artur, 23. avgusta. Strašno bombardiranje se nadaljuje. Japonsko brodovje je pripravljeno, da napade ruske ladje, ki bi hotele zapustiti pristanišče.
Čifu 23. avg. Kitajci poročajo: Japonci so včeraj obstreljevali od 6. zjutraj do 1. ure popoldne Port Artur. Rusko topovje je prisililo japonsko, d« je prenehalo b streljanjem.
London, 23. avg. Ruai bo devet kilometrov od Huengičina. Japonci prodirajo z
velikimi težavami. Slabo vreme ovira obe stranki. Pot ruskih divizij se zbira. Njih ko njica «e težko upira japonskemu prodiranju
Port Artur, 23. avg. Pri predstavi v kitajskem gledišču je japonski šrapn 1 udaril med »ledavce.
Peterburg 23. avg. Mobilizirat o je topništvo peterourškega armadnega zbor«.
Durban, 22. avgusta. Parnik >Cume-diam« poroča, da je bil ustavljen ob reki Bashee po ruski ladji, ki je bila preje last neke inozemske pomorske d užbe. Rusi bo preiekbli papirje in dovolili, da sme nadaljevati vožnio.
London, 23. avgusta. Ruski vojaki v Poit Arturju so tako utrujeni od nepresta nega streljanja, da pri topovih zaspe ali pa dejo v nezavest.
London, 23 avgusta. Med japonskimi vojaki Be jako širi kuga.
Petrograd, 23. avgusta. Admiral Be-zobrazov v Vladivostoku umira. 2000 japonskih vojakov se je včeraj izkrcalo v Daljnem, da gredo proti Port Arturju.
Petrograd, 23 avgusta. Veliki nalivi so povzročili povodnji v Mandžuriji. Več železniških moatov je pod vodo. Topništvo in pehota se ne moreta gibati. Konji komaj brodijo vodo. Več mest je preplavljenih, hudourniki odnašajo ljudi in živino.
Sangaj, 23. avgusta. Ameriški admiral Stirling izjavlja, da je »Ctiarcey« imel važne depeše iz Vizuna za Sangaj. Z dohodom ja ponske torpedovke ni imel nikake zveze.
Bruselj, 23. avgusta. Stavbni podjetnik Meyrinek in sin sta se vozila z avtomobi loma. Trčila sta skup: Oče je obležal mitav, sin je smrtno ranjen.
11
SLOVENEC
a
se prodaja
odslej v naslednjih ljubljanskih tobakarnah ozir. trgovinah:
Bisjak Ivan. Bohoričeve ulice 10. Blaznik Lovro, Stari trg 12. Blaž N., Dunajska cesta 12. $rus Maks, Pred škofijo 12 Cežnovar Lovro, Kolodv. ulice 33. Dolenc Helena, Južni kolodvor. Elsner Marija Kopitarjeve ulice 1, Fuchs H., Marija Terezije cesta 14. Kališ Alojzij, Jurčičev trg 2 Kane Albin, sv. Petra cesta 14. Kristan Ivan Realjeva cesta 24. Kuštrin Agneza, na Bregu 6. Mrclikar Avg., Sodnijske ulice 4 Omejc Terezija, Karlovska epsta 32. Pihler Ivana, Kongresn' trg 3. Podboj Ivan, Sv. Petra cesta 101. Saje Ant., Dunajska cesta 19. Sever Mar., Gosposke ulice 11. Sušnik Josipina, Rimska cesta 24. Swatek Jos., Mestni trg 25. Tenente Rudolf, Gradaška ulica 10. Tonich Ivana, Florijanske ulice 1. Velkavrh Antonija. Sv. Jakoba trg. Vesel Andrej, Prešernove ulice 20. Vrhove Ivan, Sv. Petra cesta 52.
Ciril-Metodove biškote
zahtevajte slovenski rodoljubi v vsaki prodajalni in pekarni. Ti piškoti so najboljši.
Naročila sprejema družbin založnik S H. Skerl, Sv. Ivan pri Trstu.
OCeteorologidno pozo čilo.
fiHna nad aaorjem 306-2 m, arednji zračni tlak 736-01
I
Cu opa-
MTUJI
»tuj« baro-■«*ra. t m,
Torep*. rarem
po CoMJ«
Vetr.fi.
Neb«
|2fi ■a a.
22 ; zvec. 1 728 6 1 171 | brezvetr. | sk. obl. | ,, ! 7. zjutr. | 726'3 I 15 2 . si ssvzh.j obl. I 16*1 | 2.popol.| 127-6 ] 13 2 | sr. sever j sk. obl. |
Srednja včerajšnja temperatura 17 0*. norm. 18 2'
Včeraj popoldne in danes ponoči nevihta.
18 let star trgovski pomočnik
izurjen v trgovini z man »fakturnim in mešanim blagom, slov. in nemškega jezika popolnoma vešč, želi nastopiti službo v veeji trgovini v mestu Ljubljana ali drugje.
Oglasila na upravništvo „Slovcnca". 1367 5—4
Miiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimim
11 Grenčica 1j
[I „Florian" 11
|| in liker ||
H „Florian" |!
1| najboljša kapljica |i i = Za ZčlodčC. 1238 26 i i
Hiiiiiiiiiiiiiiliilllllllliiiiiliiliiiilllliilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinu
Mladenič,
ftir 22 let, želi dobiti kje službo cer
kovnika — fui u b > i>aj so pošuiajL: Jernej Kovai cerkovnik v kapuc osktm simostsnu v Stofji L •»ki,	1393 3—2
Kuharica
išče službe 1391 3-2
pri kakem g. duhovniku. — Naslov povč iz prijaznosti upravništvo „Slovencau.
r Klauerjev
Ijrigla v"
K	OJ	IVI	11*1 •
2 MQ<1/l4*4l7A4C*1 VPAH IlIrAtMAlf
b
najzdravejši vseh likerjev.
544 160-62
f^t\lio venecijanske in Španske. Najceneiše ima VrVUt:, v zaiogi tvrdka BRATA EBERL v Ljubljani. Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 22 11—8
Naprodaj
je nova enonadstropna hiša
z lepim vrtom na Tržaški cesti št. 33.
Pojasnila dajeta gg.: Fran Ravnikar v Ljubljani, Valvazorjev trg štev. 6 in Mihael Puc, posestnik na Colu pri Vipavi.
co
Ci
Telefon v zalogo Šiška - Je št. 187. -
Naznanilo.
Telefon v „hofel Ilirija41 - Je št. 163. -
Podpisana delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg uljudno naznanja, da se je s pisarno iz Sodnijskih ulic št. 4 v svojo lastno hišo, Kolodvorske ulice st. 22
„|jot«l Ilirija"
preselila, ter se častitim p. n. svojim naročnikom za nadaljna naročila priporoča, istotako pa tudi nove na, naročbo njene izborne marčne in salvator-pive uljudno vabi
delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg
1395 3-1	v Ljubljani.

**
*****

Prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom
priporoča svojo najstarejšo in najboljši urejeno
delavnico za cerkveno opravo
vedno veliko zalogo izgotovljenih predmetov v raznih slogih, n. pr. monštranc, kelhov, svečnikov, lestencev, svetilk itd.
Vsako naročilo se točno in ceno izvrši. -Stare predmete sprejme v popravo in prenovljenje.
Leopold Tratnik, pasar in srebrar Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 27. i38s 10


Za na želodcu bolehajoče! jg
Vsem, ki so si vsled prehlajenja ali preobloženja želodca, vživanja slabih ali težko prebavljivih, prevročih ali premrzlih jedil ali po nerednem načinu življenja nakopali kako želodčno bolezen, kakor:
Želodčni kaf&r, želodčni krč, želodčne bolečine, težko prebavljanje ah zažlezenje,
naj bode s tem priporočeno dobro domače sredstvo, katerega izborni učinki so že mnogo let preizkušeni. To je
Huberta Ullrich-a zeliščino vino.
To zeliščino vino Je prirejeno lz izbornih zelišč z dobrim vinom ln okrepča ln oživi prebavni organizem človeka. Zeliščino vino odstrani motenja pri prebavi ln pospešuje novo tvorjenje zdrave krvi.
Po pravočasni vporabi zeliščinega vina se želodčne bolezni večinoma že v kalu zatro. Nikar naj se torej ne zamudi rabiti je. Simptomi, kakor: glavobol, kolcanje, zgaga, napihovanje, slabosti z bljuvanjem, ki se tem močneje javljajo pri kroničnih (zastarelih) želodčnih boleznih se mnogokrat odstranijo že po nekaterokratnem pitju.
Vannfia in n)e8a neprijetne posledice, kakor tesnobe, ščipanje, vtrlpanje /itllllljt sroa, brezspanje, Kakor tudi ztstajjuije krvi v jetrih, v vranci in pri hemeroidalnih bolestih, se z zeliščnim vinom časih hitro odstranijo. Zeliščino vino odstrani vsako neprebavnost in odpravi vsled lahkega odvoda nepotrebne tvarine iz želodca in iz čreves.
Medla, bleda barva, nedostajanjc krvi inoslab-
|j j s0 večinoma posledice slabega prebavljanja, cedos'atnega snovanja krvi in bo-IJCDJt [eznj na jetrih. Ob nedostajanjl apetita, nervozni oslabelosti in razdra-
ženostl in pogostem glavobolu, nočeh brez spanja Irrajo mnogokrat take osebe počasi. jtjr Zeliščino vino daje oslabeli življenjski moči nov impulz. atC Zeliščino vino pomnoži apetit pospešuje prebavljanje in reditev. oživlja spremembo snovij, pospešuje snovanje krvi, pomirja razburjene živce in stvarja, novo življenjsko veselje Mnogobrojna priznanja in zahvalna pisma dokazujejo to
Zeliščino vino se dobiva v steklenicah po gld. 1-50 in 2' — a. v. v lekarnah v Ljubljani Litiji, Kamniku, Škofji Loki, Kranju, Radovljici, Idriji, Tolminu, Trehnjem, Novem mestu, Ribnici. Kočevju, Metliki, Črnomlju, Postojni, Ajdovščini, Vipavi, Celju, Sežani, Trstu itd., kakor tudi po vsem Avstro Ogrskem po vseh lekarnah.
Tudi razpošiljajo lekarne v Ljubljani po 3 in več steklenic zeliščinega vina po izvirnih cenah v vse kraje Avstro-Ogrske.
Pred ponaredbami se svari.	104012-7
Zahteva naj se izrecno
jjgr^c" Huberta Ullrieh-a "Tg^Jfi zeliščino vino.
m