•RfidStvo is opTBBoütn: Maribor. KOroška ulice 5. „STRAŽA" r poodeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. % «redtufevocn se more govoriti vsa naša narodno-, obrambna prizadevanja zaman, ako hočemo zastaviti pot vedno bolj prodirajočemu ponemčevanju naših trgov in mest, moramo po teh krajih y najkrajšem času zbrati in organizirati priproste slovenske delavske sloje, ki morajo seclaj v našo silno Škodo brez vsake opore živeti tjavendan. /Edino potom organizacije, ki bo poskrbela za izobrazbo in razbistranje pojmov, ter tudi za zboljšanje ne ravno udobnega socialnega položaja, lahko kaj dosežemo. Ne ravno ye-cije, ki bo poskrbela za izobrazbo in razbistrenje go sadov, Okrog mariborskega Drla se je na primer zbralo že do 50 mladih slovenskih fantov, ki so prišli iz dežele. Z veseljem in navdušenjem posečajo ti fantje telovadbo, ravnotako se pa tudi radi udeležuje jo poučnih predavanj. Z nekakim ponosom lahko trdimo, da se je na ta način otelo marsikaterega sedaj zavednega in odločnega našega fanta požrešnemu nemškutarskemu molohu. Ker vidimo, da je potreba nujna in nevarnost velika, se obračamo na merodajne faktorje, da v najkrajšem času store vse potrebne korake, da se sedanje nezdrave razmere spremene, (Apeliramo z vso odločnostjo na dalekovidnost in politično treznošt naših voditeljev, f da dajo inicijativo, k smotrenemu organi-toričnemu delu med našim mestnim slovenskim delavstvom. -i -V ' Kako šo drzni. Pripel at sem se na Pragersko, Sedel sem k restavracijski mizi na peronu in zahteval po sloven-t sko četrtinko vina« Neki mladi »nemško kulturo“ razširjajoči natakar me nekam prezirljivo pomeri od zgoraj navzdol, | se moško odreže: „Ich verstehe nicht slovenisch“, ter mi obrne hrbet, Mirno sem čakal nekoliko časa v upanju, da je kot natakar restavracije.» ki leži na slovenskem ozemlju, vsaj toliko dostojen, da bo Šel iskat natakarja, ki razume slovenščino, ako je on sam res ni zmožen,- Ker ni hotelo biti nikogar od nikoker, stopim v restavracijo ter mirno povprašam nekega f drugega tam slonečega natakarja, Če v restavraciji na Pragerskem ne zna nihče slovenski. Na mesto natakarja me začne tam ne službeno nahajajoči se orožniški stražmojster vpraševati, kaj bi rad. Ko mu povem, da bi rad bil postrežen na slovensko zahtevo, me za^ čne meni nič tebi nič izpraševati, odkod sem doma. Brez vsakega razburjenja mu odvrnem, da je to popolnoma postransko in v tem slučaju ne pride v poštev. On pa Še ne odneha in lioče na vsak način vede#, odkod da sem, Ker sem videl, da se io vrši namenoma — neki železniški uslužbenec, ki je bil tudi tam, je izustil medklic „Ljubljana“ — sem malo bolj odločno rekel, da to nikogar nič rie briga. Nato se postavi mož javnega reda in mi kratkomalo diktira: „V imenu postave Väs pozivljem, da greste iz sobe.“ Jaz sem se korajžnemu možu, f ki se tako dobro razume na svoje paragrafe, da grozi s svojim „V imenu postave“ še tedaj, ko komodno posedava v polnočnih urah po restavracijah, seveda prijazno nasmehnil in sem mu pr(i vsej svoji uljudnosti povedal, da se takim Ovadnica. i. „Kedaj pa?“ „Kadar dobiva" dovolj denarja“, ji ostro odgovori. „To se lahko zgodi še to noč, če se stvar z biseri pri. gospej Risley posreči. Ali f. si1 poskusila v ključavnici omarice z dragocenostmi ključe,! ki sva jih dala napraviti?“ „Da, poskusila sem jih“, odgovori. . „Ali si gotova, da je verižica z biseri v omarici in da jo gospa nocoj vun ne vzame?“ „Popolnoma gotova. Pri večerji bo nocoj v Neu-illy, kakor sem ti pisala, pri svoji nekdanji vzgojiteljici, 1 in mene vzame seboj,, Odšla bova z doma ob sedmih. In to sem ti prišla povedat. Pred polnočjo se ne vrneva. Najbolj ugoden čas je ob osmih, ob četrt na devet —“ „Dobro“, odgovori Beliere, / „Ob osmih pridem pred vrata hotela Beausite, ki vodi v ulico Saint Ho-nore. Ce me kdo vpraša, kam da grem, imenoval bodem gospo (Risley. Nato vstopim v hišo na hodnik na desno, (bd tam v» drugo nadstropje in pridem pred vrata Štev. 67. Ta vrata niso zaprta in vodijo v predsobo, v majhen salon. Omarica z dragocenostmi je v spalnici. Ti si položila ključe pod preprogo pri postelji. Ali je prav tako?“ „Vse v redu“,, odgovori ona in s tresočim glar som dostavi : * Obljubi mi - če koga srečaš, na primer eno izmed deklet v hotelu, — tedaj so ti odstraniš - ti bom že pojasnila - Bog ne daj, 'da bi “ In tiho dodene :. „Tega bi 'ne prenesla, da bi bila so-deležna pri kakem umoru — vsaj je že to tako grdo, grozno —“ „Bodi popolnoma mirna“, odgovori lopov z zlovoljnim nasmehom. „Nič se ne boj, da boš kaj prikrajšana pri tej stvari. Vse se bo mirno izvršilo. To mi znamo f— 1 Sploh pa, če bi morala moj varuh ali jaz kaj sile delati, bi to storila le,, da se braniva, in rajši si dava odrezati .glavo, kakor da bi tebe izdala, kakor tudi ti nas ne izdaš, ako .tje primejo. -Ti, me ne izdaš, kaj ne da ne ?“ „Tam na oglu vidim 'dva sumljiva človeka 4-kadar pa bo panj ogreben, takrat boš videla >— Pa saj si bova pisala in se razumela — sploh na je to zadnja poskušnja. Bodi zdrava, Adela, pogum, srček moj —“ Sel je z Adelo za bližnjo cerkev sv. Roka ter jo objel. Ta trenotna ljubeznjivost je bila mladi ženi zadosti, da je na potu nazaj v ulico Saint Honor e za-čutila v svojih žilah .strup strasti, ki jo je dve, zanjo smrtonosni leti omamjal kot žrtvo tega elegantnega jfmi visokimi kapami, s svojim kratkim telovnikom in svojimi širokimi hlačami. II. Adela je komaj vstopila v hotel Beausite in Še skorp ni imela časa odložiti klobuk, |co je čula zvoniti hišni telegraf, ki je vezal njeno sobo z gospejni-mi šobami. Vsaj je Še-le tričetrt na šest“1, si je rekla, hiteč. „Saj bi se gospa imela napraviti Še-le ob polu 'sedmih» Pa vendar ni spremenila svoje misli — Moj Bog!" Vsled tega strahu se je z vznemirjenim srcem podala lažirhišina v mali salon, kjer jo je čakala gospa, pri kateri je vstopila- v službo samo zato, da jo oropa. In sedaj! Mrs. Edita Risley je slonela na zofi v tej navadni sobi hotela, ki jo je ona v eni zimi svojega bivanja spremenila v prijazen dom. Vse okrog nje (je nosilo znak njene ljubeznjive osebnosti; in uprav ta ljubeznjivost je bila vzrok, da je soudeležnica Belie-rova. toliko časa čakala. , Edita, je bila izmed onih, ki se, je zdelo, da je pridružila svoji finosti ono odločno voljo, ( katero o-hranijo njeni rojaki pri pridobivanju svojega imetja. Njene sobe so bile opremljene s, krasnimi preprogami, po mizicah so bile razpostavljene ' drobne dragocenosti. Dve krasni sliki, ena Mvesova,r ki predstavlja deklico, katera ima mačko poleg sebe ' in_ medeni kolač, druga velika Bronzinova; obe sta bili lično postavljeni na dve stojali. Nedavno ju je dama kupila na dražbi za drag denar. Knjige angleške, nemške, italijanske in francoske, so bile vsevprek razložene v njeni knjižnici, — znamenje, kako splošno je bila izobražena ta izredna prikazen, f kateri je rahla lepota nekako kopnela ob bujni čustvenosti in inteligenci. 1 Bila’' je' blondina, svetlo-sivih oči in bledo-belega obraza, V onem trenutku, ki je hišina vstopila, zdela se je gospa v svoji svilnati, s čipkami obrobljeni obleki kakor kaka deklica iz muzeja du Prado. Dasi še je opravičeno zbilo mnogo Šal {glede vprašanja, kake pradede imajo Amerikanci, je vendar ludi res, da ne izvirajo od samih demokratov. Editav je bila po svoji rodbini rojena van Alo-ium., Bila je potomka izseljenca, ki se je ondi iz Ni-zozemskega naselil r v 17» veku in je bil nezakonski potomec enega Izmed zadnjih Španskih guvernerjev. Prijatelji Edite^ ki so tudi vsi, kakor je to že v nar vadi- pri amerikanških' milijonarjih, imeB cele galerije Bolj ali manj pristnih najbolj slovečih del, so jo imenovali Velasquez.- (Dalje prihodnjič.) pozivom pri vsem spoštovanju do važne žandarmarij-ske službe ne morem vdati. Povedal' sem gospodu, ki je gotovo rojen Slovenec, a se vendar tako zavzema za „osrečujočo“ nemščino, še par položaju primernih in pustil f>otem „nemške“ inteligente f z njihovim „o-gorčenjem1“ nad slovenskimi zagrizenoj! v miru, ter odšel iz sobe, S praznim prepiranjem se itak nič ne doseže. Ne omenjal bi tega dogodka, ako bi ne bil značilen za spodnještajersko posijinemštvo. 'Na postaji, ki je na popolnoma slovenskih tleh, človek s slovenščino ne pride naprej in možje postave radi tega povzdigujejo svoj svarilni „V imenu postave.“1 Marsikaj sem že slišal' o nestrpnosti, ki vlada na pragerski postaji, da je res tako drzna, si nisem mislil, a. sem se žalibog prepričal. Gotovo je primerno, da se potrudi vsak potujoč lS jo venec \ nekolikoi razbistriti nemške glave pragerskih natakarjev. Vrli stražmoj-ster bo pri vladajočem sistemu pa bržkone dobil odlikovanje. Heil! Urednik Kemperle. Politični pregled. Poslanec Udržal o političnem položaju. V .Holiču na Češkem je poslanec Udržal na ne- deljskem, shodu podal naslednjo izjavo o političnem položaju; , „Sedanje češke stranke so brez skupnega političnega programa; skupen program si, bo treba sestaviti. 'Za uresničenje tega so Cehi sami v parlamentu preslahi. Iskati bo treba prijateljev v Slovanski Jednoti, ki se bo morala konsolidirati. Poljaki so nam obljubili pomoč, da vržemo Bieuerthovo vlado. Mi smo privolili v reformo poslovnika in čakamo sedaj, da tudi Poljaki izpolnijo svojo obljubo. Nesigurne razmere v Poljskem klubu in načelnik Glombinski še ne pripuste tega,“ GlCde na razpust zbornice je izjavil, da on ne polaga nikake resnosti v te vesti/; če pa se parlament razpusti, bi pomenilo to, za Cehe le preobrat na boljše. : ■' Stazpust hrvaškega sabora. Vladar je dne 8. t. m. podpisal reskript, s katerim se razpušča hrvaški sabor. Ministrski, predsednik grof Khuen-Hedervary se je zelo povoljno izrazil o razvoju dogodkov na Hrvaškem, ter pripomnil, da Še ta teden pričakuje po-set hrvaškega bana dr, Tomašiča, da dobi navodila za izvedbo novih volitev. Knez Nikola — srbski general. Kralj Peter bo imenoval črnogorskega kneza pikolo povodom 501etnice njegovega vladanja za generala srbske vojske. To dejstvo izpričuje, da so neresnične vse vesti, ki govore o veliki napetosti med srbskim in črnogorskim dvorom. Bolgarska vlada proti Turčiji. Bolgarska vlada je poslala velesilam noto, v ka-* teri protestuje najenergičneje proti grozovitostim, ki jih uganjajo Turki v Macedoniji na bolgarskem prebivalstvu. V noti se naglaša, da je Bolgarska pripravljena storiti vse, da napravi konec tem nečloveškim grozovitostim. Vojno ministrstvo je poklicalo 50,000 rezervistov na orožne vaje, ai se imajo vršiti od 13, do 19. sep-, tembra v južni Bolgarski. Ta odredba bolgarske vlade se smatra kot naperjena proti Turčiji. Novi turški konzul v Sarajevu. Za konzula v Sarajeva je turška vlada imenovala prejšnjega generalnega konzula v Konstanci na Rumunskem. Raznoterosti. Princ (Alfred Lichtenstein je imenovan za predsednika avstrijskega pomorskegn plovnega društva,; Nov list. Neki Fran Pirc nameravaj s 1- sept. začeti izdajati v Ljubljani nov dnevnik pod imenom „Dan.“ Slovanska ognjegasna društva priredijo 13., 14. in 15, avgusta zlet v Ljubljano, Udeležbo so prijavila že večinoma vsa jugoslovanska! in češka ognjegasna društva. Udeležba bo, glede na prijave, ogromna. Že sedaj so vsi ljubljanski hoteli oddani. (Ta zlet bo prva enaka večja prireditev na Slovenskem. V sklad za Vrazovo slavnost so darovali : sla-vna posojilnica v Ljutomeru 25 K, slavna posojilnica pri bv. Miklavžu 10 K, vlČ. gospod Davorin Meško, duhovrn svetnik in župnik pri Kapeli 10 K, vlč. gospod Jože Meško, župnik pri Sv. Miklavžu, .10 K. Vojaški novinci. Letos se bodo poklicali vojaški novinci k prezenčni službii dne 7, oktobra, nadomestni rezervisti pa dne 3, oktobra. Pri trdnjavskem topničarstvu v Pulju, ' v koroških' (trdnjavah',' kakor tudi pri 15. in 16. vojnem koru bodo morali ostati vojaki, kateri bi imeli že s 1, oktobrom dopust, v službi Še pet tednov po prihodu vojaških novincev.' Zaradi tega pa se jim bo odpustila prva orožna vaja. Na Dunaju je umrl domobranski, major Sedla-ček pl. Siegeskampf. V Knittelfeldu na Gornjem Štajerskem ßO pričeli socialdemokrati in del meščanstva' bojkot proti mesarjem radi previsokih cen mesa. Bojkot je imel že ta vspeh, da je nekaj mesarjev po nekaj dnevih znižalo ceno mesu od 1 K 60 na ,1 K 40 kg. Socialni demokratje in krščanski pozdrav. V Mpnakovem se je hotel nek socialdemokrat ponorčeval iz svojih katoliško mislečih tovarišev s tem, da jih je posmehujoče pozdravil: „Hvaljen bodi Jezus Kristus.“ Na pritožbo delavcev je- ravnateljstvo bavarskih železnic tega rudečkarja kratkomalo odpustilo iz službe. „Slov. Straža.“ Prosimo vsa slavna! društva, da uvažujejo sledeče: Naprošamo vsa uredništva naših listov, da sprejemajo naznanila o društvenih priredbah in zadevah le pod pogojem, da je na pismu prilepljenih vsaj pet narodnih kolekov „Slov. Straže,“ Vsa društva naše izobraževalne organizacije na| napravijo tozadevne sklepe, kajti povsod mora biti naše narodno delo intenzivno, sistematično in prekva-siti mora srca našega: zavednega ljudstva! Isto naj ukrenejo naše podružnice; nikjer zaspanosti,, povsod naj vlada hrepenenje po delu, in to naj se pokaže dejansko, da se ne bo samo sklepalo in besedičilo! Mi smo navajeni dela, to nas krepi in'zato tudi „Slov. Straža“ zaznamuje vspehe, katere nam je rodilo delo naših društev in po njih naših podružnic. Imejmo samo eno pred seboj: Delo! Kat. shod v Inomostu in Cehi. Prvotno se Češki katoliki niso nameravali f udeležiti f splošnega avstrijskega katoliškega shoda.; (Sedaj so se pa katoliško misleči Cehi vendar odločili, da se pod gotovimi pogojif udeležijo f shoda. [Glasilo poslanca Hrubana „Našinec“ poroča, da Cehi zahtevajo za to pogoj, da se vrše nekateri referati v češkem jeziku. Na višji gozdarski Šoli v Brucku ob Muri se odda v šolskem letu 1910-11 pet deželnih štipendij v znesku po 600 K, nadalje ena Štipendija iz Hanlove zapuščine v znesku po 150 K. Te Štipendije se podelijo na novo vstopivšim dijakom,, ki so rojeni in pristojni na Štajersko, ter so podpore potrebni. Prošnje na ravnateljstvo ( višje gozdarske Šole v Brucku ob Muri. Potrjena učna knjiga. Naučno ministrstvo je aprobiralo z odlokom od dne 14. julija) 1910, Številka 28.990, Šolsko knjigo: Profesor Friderik Juvančič: „Učna knjiga francoskega jezika za srednje in njim sorodne Šole.“ Demonstracije iy Trstu. Ker je vlada prepovedala nameravani izlet tržaških Slovencev v Pulj, se je vršilo v nedeljo) (dne 7. avgusta v Trstu v Narodnem domu veliko slovensko protestno zborovanje, katerega se je udeležijo krog 2000 oseb. Po shodu je do 500 demonstrantov po mestu korakalo v gruči in dalo duška svoji nevolji. Spodnještajerska */ jubilejska ustanova v Celju. Prošnje za podporo iz le ustanove,; ki so namenjene ubogim in pridnim slovenskim dijakom ! In tudi! slovenskim praktikantom < v javnih službah tako dolgo, dokler ne dobijo adjuta ali plače, (sprejemlje do 25. avgusta notar Baš v Celju. Ljubljanski župan Ivan Hribar ne bo dobil cer sarjevega potrjenja. „Slovenski Narod“ se že celo boji, da bi vlada razpustila ljubljanski mestni občinski svet. 170 podružnic „Slovenske Straže.“ „Slovenska Straža“ šteje sedaj 170 podružnic, katere sedaj prav živahno delujejo. Naše ljudstvo noče pojmovati tujega duha svobodomiselstva. Dan za dnem pristopajo novi udje k našim podružnicam in donašajo svoje delo v korist slovenski domovini in v kratkem pride čas, ko bode združevala „Slovenska Straža“ vse zavedne in narodno čuteče delavce pod svojo zastavo v obrambo slovenske zemlje in naše katoliške cerkve. Naši narodni nasprotniki čutijo to, f ker vedo,,r da krščanski narodi drže krčevito svoje svetinje radi ljubezni do rodne grude. Ne, individualistični egoizem,) f pač pa narodni egoizem prevevaj naše vrste,; Nemci kupujejo narodne delavce z denarjem, mi pa jih moramo kupovati z ljubeznijo in izobrazbo! Vse podružnice „Slovenske, Straže“ vljudno poprosimo, da v teku prihodnjega tedna > dopošljejo o-srednji pisarni imenike,; oziroma nabiralne7 pole z vsemi člani in, članicami. One podružnice, ki so že Imenike^ odposlale, seveda tega ne potrebujejo storili. Kakor je doslej razvidno, že skoro prekašajo naše vrste po Številu udov nam nasprotno slovensko organizacijo. Prosimo vse- one, ki nam pošljejo kak dar ali kako nabrano svoto, da vedno točno ’ in izrecno pripomnijo, je-li svoto smatrati koti Slomškov dar ali kot kaj drugega. Kolera. Listi poročajo iz Lvova, da sta v mestu Podwolczyska umrla dva trgovska agenta na koleri. - Tudi v Trstu je dne 7. avgusta obolel nek poštni uslužbenec na sumljivih znakih kolere. Slovanski narodno-gospodarski shod' v Ljubljani. Kakor smo že poročali, vrši se dne 14. in 15. avgusta v Ljubljani prvi slovanski narodno-gospodarski shod. Na programu kongresa so referati odličnih narodno-gospodarskih slovanskih delavcev L in reprezentantov poljedelskih', industrijskih, obrtniških' in trgovskih’ organizacij. Kongres se bo otvoril v nedeljo dne 14. avgusta ob 349. uri dopoldne' v ljubljanskem Narodnem domu. Ob 3, uri popoidn bo zborovanje raznih ' sekcij: splošne narodno-gospodarske,' poljedelske _ in trgovske, V pondeljek dne 15. avgusta ob %9. uri dopoldne bo končno zborovanje. Občni zbor Slovenske dijaške zveze se vrši letošnje leto dne 23. avgusta v St. Jakobu v Rožu na Koroškem. Dnevni red občnega zbora je: Ob pol 10. uri dopoldne sveta maša; nato 1. čitanje zapisnika lanskega občnega zbora, 2. poročilo odborovo, 3. poročilo revizorjev,, 4. volitev novega odbora, 5. slučajnosti. Takoj po obedu-zborujeta združena organizacijska odseka, ki imata rešiti važna vprašanja dijaške organizacije, (Ob 3, uri popoldne javno zborovanje z "dnevnim redom: manjšinsko delo pri drugih narodih in pri nas (tu referira o manjšinsko-obramb-nem delu pri Cehih in Poljakih tovariš cand. iur. A, Veble, pri Nemcih tovariš cand. iur. Ivan Brozovič,, pri Italijanih en tovariš goriški) bogoslovec). Diskusija in referati o torn vprašanju bodo gotovo dali mar-sikako novo misel za naše narodno-obrambno : delo, obenem pa tudi v marsikom vzbudili zanimanje za narodno-obrambno delo ' in veselje za sodelovanje pri njem. Zvečer ob 7, uri je prijateljski sestanek. Za člane S. D. Z. je po pravilih občni zbor obligaten. Naj bi torej ne bilo nobenega člana, ki ne bi prišel dne 23. avgusta v St. Jakob, Oddaljenejšim je svetovati, da pridejo že dne 22. avgusta popoldne na Jesenice, kjer bodo preskrbljena prenočišča. Tu bodo mogli prenočiti tudi 23. avgusta oni tovariši, ki pojdejo naslednji dan na Sv. Jošt k Socialnemu tečaju, in pa oni, ki zvečer nimajo zveze proti domu. 'Vabimo pa najuljudneje tudi zastopnike slovenskega katoliškega učiteljstva in vse prijatelje katoliškega narodnega dijaštva, zlasti še prečastito duhovščino, da se udeleži občnega zbora! Na svidenje v St. Jakobu! Predsedstvo Slovenske dijaške zveze. Boj za Poštorno. V nedeljo dne 7. avgusta sta dva Nemcem prijazna Ceha sklicala shod volileev v neko gostilno v Poštorni. Češki radikalci so ta shod preprečili. Tudi v drugih (lokalih se jima ni posrečilo zborovati. Na zadnje je prišlo do hudih nemirov. Cehi se pridno pripravljajo na nove občinske volitve. — Nemci so v Poštorni napadli neko češko družbo in so tri osebe nevarno ranili. Liberalno narodnjaštvo, V Cerkljah pri Krškem je priredil tamošnji Orel v nedeljo dne 7, avgusta javno telovadbo in večjo ljudsko veselico. K tej prireditvi so prišli tudi pijani Sokoljči, ki so začeli brez povoda izzivati Orle. Sokoliči-zajčki so se morali odstraniti radi ali neradi. /Iz maščevanja so na to So-količi raztrgali slovensko trobojhieo. Ko so se Orli vračali, so jih napadli strahopetni Sokoliči z kolji in samokresi. [Orli se niso ustrašili in liberalni zajčki so čutili gole orlovske pesti, VII. splošni avstrijski, katoliški shod. Predpriprave za ta shod, ki se vrši od 9, do 11. septembra v Inomostu so končane. Že prihodnje dni se bode objavil! nalančen program. Tudi vstopnice se bodo začele razpošiljati. Pripravljalni odbor je poskrbel za udeležence kongresa razne ugodnosti. Avstrijski kongres vinorejcev. Povodom 8. avstrijskega vinorejskega kongresa, ki se vrši od 5. do 10. septembra 1910 na Dunaju, se uprizori v prostorih' c, kr, vrtnarskega društva (na Dunaju, I., Parkring štev. 12), f mednarodna razstava raznih vinarskih orodij, strojev* kletarskih priprav in znanstvenih bripomočkov. Razstava se bo lahko ogledala že v. nedeljo dne 4. septembra,' potem na praznik dne 8. septembra in v nedeljo dne »11, septembra, V bližnjem Korneuburgu se bo vršila v tem času tudi konkurenc ca med raznimi vinorejskimi Stroji, škropilnicami itd. Na kongresu bodo strokovna predavanja, o vseh potrebah 'današnje vinoreje in kletarstva. 'Ogledali / se bodo vinogradi in trtnice v Korneuburgu in okolici, ter velikanska vzorna klet na Dunaju. Kdor se hoče tega kongresa udeležiti, naj naznani to tajništvu vinorejskega društva v Kremsu na Nižje-Avstrijskem, Zadružni tečaj v Mariboru. Zadnji čas zapri-glase udeležencev (duhovniki, učitelji, učiteljice, bogoslovci, dijaki in tajniki zadrug) zadružnega tečaja v Mariboru je 16. avgust. Prijave se naj pošljejo Zadružni zvezi v Mariboru,: Našim dijakom! Pododbor Slovenske dijaške zveze za Štajersko ima svoj letni občni zbor dne 15. avgusta dopoldne v Slovenski Bistrici f v hotelu Avstrija. Ob Vi9. uri bo sveta maša, ob 10,i |hri se 'pa začne zborovanje. Popoldne se vrši ljudska veselica v hotelu Avstrija z zelo zanimivim vsporedom. Pri raznih točkah sodelujejo tovariši dijaki. Pridite vsi v obilnem Številu! Vrazova stoletnica. Udeležbo so «dosedaj prijavili: slavna mestna občina ljubljanska, ki bo zastopana po deputaciji treh članov pod vodstvom župana; slavna čitalnica v Ormožu; bralno društvo za Ljutomer in okolico; murski Sokol; v Ljutomeru; učiteljsko društvo za ljutomerski okraj; ! učiteljsko društvo za ormoški okraj; požarna bramba v Ivanjkovcih; veteransko društvo pri Svetinjah. Vrazova stoletnica. Objavljamo definitivni spored slavnosti, ki bo dne 21. avgusta v Cerovcu. Ob' 7. uri zjutraj sprejem hrvaških in slovenskih gostov v Ormožu. Ob 348. uri sprejem gostov v Ljutomeru ha kolodvoru. Ob 3410., uri dopoldne pozdrav gostov na Vrazovem domu po predsedniku pripravljalnega odbora in hišnemu^ gospodarju. Ob 10. uri cerkveni govor In sveta maša v kapeli.pri Vrazovem domu; pri-diguje vlč. gospod 'dr. ’Anton Medved, profesor v Mariboru; med sveto mašo poje slavno ljutomersko pevsko društvo, Od 1412, ure do Ü42. ure banket v slavnostni uti : 1 udeležiti se ga morejo le oni, ki se zanj pri tajništvu oglase vsaj do 18, t. m. Her Vpošljejo znesek. 5 K. Ob 342. uri hrvaški slavnostni govor go. spoda dr. Otona Kučera, f predsednika Matice Hrva- ške; po govoru razkritje spominske plošče na Vrazovem domu in vsaj an je spominske lipe; zatem slovenski slavnostni govor gospoda dr. Fr. Ilešič, predsednika Matice Slovenske, [Med)! posameznimi "točkami sporeda svira slavna varaždinska mestna godba in nastopajo razna pevska društva. Od 4, ure popoldne naprej bo prosta ljudska veselica z najraznovrstnej-Šim sporedom. Za jedila in pijačo bo kar najbolj mogoče dobro poskrbljeno. tZa goste, ki pridejo v Ormož, in ne morejo peš v Cerovec fdve uri)), bodo pripravljeni Vozovi; prosimo samo, da bi se nas obvestilo, koliko oseb iz raznih krajev reflektira na vozove, da jih moremo poskrbeli zadostno Število. — Pripravljalni odbor. Pouk v streljanju po srednjih Šolah. Po srednjih šolah se vpelje na zahtevo vojaških krogov pouk v streljanju, f Brambovsko ministrstvo je že izdelalo načrt, kako se bo poučevalo streljanje. Poučevati se bo pričelo začetkom oktobra. Pouk bq trajal do konca majnika. Udeleževali se ga bodo učenci najvišjih dveh razredov. Vadili bodo dve uri tedensko ob sobo. tah. Učni načrt obsega teoretičen pouk, potrebne telesne, vaje, streljanje s kqpselni, strelne vaje z nabitimi patronami, poučno in tekmovalno streljanje. Vadilo se bo tudi v cenjenju dištanc. Poučevali bodo pa najbrže profesorji rezervni častniki. Letos se uvede strelni pouk poizkuševalno le po nekaterih zavodih. Pouk v streljanju ima namen, da bodo lahko enoletne prostovoljce hitrejše izobrazili, ko vstopijo v armado. No, torej. Dolgo je trajalo, imenovati smo jih morali z vsemi priimki, s katerimi se nazivljejo propali ljudje, dokler niso vendar enkrat povedali, kako da so naši „klerikalci“ podkupljeni. Izdajstvo baje obstoji v tem: 1. Mariborski klerikalci so pri nemški zadružni zvezi za svojo Zadružno zvezo v Mariboru prosili četrtmilijonsko posojilo. — Odgovor: Bilo ne bilo nič hudega,, ako bi nemška Zadružna zveza posodila po ceni denar, kajti posojilo vendar ni nobeno podkupovanje; toda Zadružna zveza v Mariboru ni prosila za posojilo, ker take Zadružne zveze v Mariboru sploh ni, ampak samo oddelek Zadružne ljubljanske zveze se nahaja v Mariboru, ki pa nima z denarnim prometom prav nič opraviti. 'Celo podkup-ljenje je torej zopet navadna laž celjskih liberalcev. Laž pravimo, ker so jim razmere tako dobro znane, "kakor nam, — 2, Mariborski klerikalci so se podkupili, ker so v proračunskem odseku hoteli naberačiti tisoč kron podpore od dežele ... — Odgovor: Dežela daje za nemško posojilništvo 12.000 K podpore na Teto, Ce sta torej naša zastopnika v proračunskem odseku v javni seji zahtevala /tisoč kron podpore za naše slovensko zadružništvo, sta vršila le svojo narodno dolžnost, in le totalni bebci (lahko govore o „podkupljen ju.“ Sicer pa je tudi celjsko zadružništvo dobivalo podporo od dežele. Celo kaj drugega pa je, če si da liberalna stranka svoje agitatorje plačevati od vlade. Takih „podpor“ mi ne poznamo in jih tudi pri liberalcih ne bomo dopuščali! Štajersko. V baziliki M. Milosti se je v pondejljek dne 8. avgusta poročil gospod Konrad Celcer, narodni gostilničar in mesar v St, liju v Slov„ goricah, z gdč. Minko Cvilak, hčerko trgovca in gostilničarja v J are-nini. Bilo srečno! Maribor. Umrla je 'dne 8„ avgusta f slikarjeva ‘žena Jožefa Vaupotič,, rojena Weingerl. Včeraj dne 9. t, m. pa je preminula vdova poštnega uradnika iTer, Košir. Sv. Peter na Medvedovem selu. iDvakrat sm« letos že imeli točo. Prvikrat nas je obiskala v nedeljo dne 24. julija ob 543. uro zjutraj in je precej škode napravila.: Bila je silno 'debela. Drugikrat smo jo imeli v petek dne 5. avgusta, popoldne ob 8» uri« Bila je sicer drobnejša, a škode je naredila več kakor prvikrat. Pričakujemo, da županstvo potrebno ukrene za odpis davka, naše poslance pa prosimo pomoči. Na travnikih se mnogokje prikazujejo ogrci in so ponekod celi kosi že suhi, V vinogradih je skrajno slabo. Kar ni peronospora požrla, pa je vzela kruta toča. Kamnica. Odkar smo ustanovili v Kamnici našo Mladen, zvezo, ki je zbrala krepke naše fante ter se je naselilo več vnetih Slovencev v našem lepem kraju, 'se bojijo naši nemškor-nacionalni neodrešenci, da bi se Kamnica sčasoma popolnoma poslovenila. Zato hodijo sedaj naši ljubi mariborski sosedje nedeljo za nedeljo kamniško nemštvo vtrjevat. Dne 15, t. " m. priredi šulferajn pri Marinšeku veselico v korist nemških Šolskih otrok. Jarenina. Se do danes se pesniški veliki „Nemoči“ niso pomirili, da so dobili pri občinski volitvi tako trpek udarec. Grize jih 'silno, da so le po slepi sreči, ali bolje rečeno po krivici zmagali v I. razredu s komaj enim glasom večine. Ferkov Janez bi bil (tudi rad zlezel v odbor, a volilci so bili mnenja, da je bolje, da ostaneta z Gornikovim Lojzekom tam koder sta. Zanimivo je, kako ceni naše obmejno slovensko ljudstvo župane, ki hočejo biti „Nemci“,, da naš župan niti v odbor ni več prišel. Pred nekaj dnevi je hodil znani Šentiljski Südmärkin agent po Pesnici, baje bi rada Südmarka nakupila nekaj kmetij. Vrli Pesničani, držite se! Celje. Veselica, katero je priredila dne 7. t. m. podružnica „Slovenske Straže" v Celju v veliki dvo- rani hotela „Pri belem volu“, je dobro vspela. Kmečko ljudstvo iz celjske okolice je bilo dobro zastopano. Pogrešali smo pa razven nekaj slovenskih obrtnikov tudi narodne trgovce iz Celja in sicer posebno trgovce z manufakturnim blagom, kateri nas — dasiravno po večini od nas okoliških kmetovijžive, — kakor se nam dozdeva pri naših prireditvah prezirajo. Za sedaj samo to omenimo, prihodnjič si ,bomo te gospode v enakem slučaju malo natančneje ogledali. Celje. Volitve v okoliški občinski odbor so razpisane, na 22. jp 23. avgusta. (Volitev se vrši v D-strožnem. Celje. j’Znano gostilno i,,pri Jelenu“ na Graški cesti yt Celju/ je kupil gospod (Alojzij Bezenšek* Slovenec iz konjiške Okolice. S tem je prešla ta kmečka gostilna zopet v slovenske roke, — Kranjski Slovenec gospod Modic j je kupil ’ od gospoda [Roberta Diehla gostilno „.pri mestu Gradec." Slov. Bistrica. Gospode tamburaše,, ki bodo sodelovali pri veselici v pondeljek dne 15., t. m., opozarjamo, da si prinesejo tamburice seboj, izvzemši berde, ki jih dobijo tukaj. Št. Hj v Slov, goricah. Ponovno Še opozarjamo naša društva in rodoljube J na otvoritev Slovenskega doma v Št, liju v Slov. gor,,! ki se vrši ’dne 8. septembra. Šv. (Peter na Medvedovem selu, Tukaj se vrši v dnevih od 14, do 21. avgusta sveti misijon. Vodili ga bodo častiti gospodje misijonarji od Sv. Jožefa nad Celjem. Sv. Križ.. Pri Sv. Križu tik Slatine se je cerkveni koncert na orgijah dne 3. avgusta krasno obnesel, Gospod H. Druzovič, c. kr, učitelj godbe vi Mariboru, je mojstrsko orgljai, a za svoj, veliki trud niti vinarja ni hotel sprejeti. Bog mu obilno poplačaj! Isto zahvalo zasluži tudi častiti gospod Josip Trofenik za izvrstno registriranje, ter g.: virtuoz na goslih D. Böhm in njegova soproga za prelepo petje. Kaka pa je bila udeležba? Navzoča sta bila dva Škofa* več višjih cerkvenih in vojaških dostojanstvenikov in pa mnogo odličnih slatinskih gostov, nad 300 oseb. Sicer je bilo stroškov 208 K, vendar je ostalo Še čistega dobička 525 K za nove orgije in slikarijo cerkve. Hvala vsem, ki so k temu vspehu pripomogli!, Upamo pa tudi,' da se prihodnje letof zopet priredi kaj enakega. Stoperce. Žalostno vest javljamo v svet, Naj-starejši ljudje v okraju ne pomnijo take nezgode, ka kor nas je prizadela v tem letu. Trikrat nas je obsipala grozna toča,, f toda najhujša je bila dne 6, avg. Ob 3. uri popoldne je prihrula od zapadne strani huda nevihta, toča, debela kot orehi! in kurja jajca, je padala cele pol ure neprenehoma, f ter vničila^ vinograde in sadonosrvike za več leff, kakor Dudi poljske pridelke za tekoče leto, Ker so v tem kraju večinoma vinogradnikir in vsled novih nasadov zelo zadolženi, je beda toliko večja. Prebivalci zrejo z obupom in s solznimi očmi v bodočnost, in premišljujejo, odkod dobiti potrebni živež za sebe in otroke, ter odkod se bode vzelo, da bi se plačale obresti in davki, (Gospode državne in deželne poslance poživljamo in prosimo, naj blagovolijo posredovati, da se prizadetim po toči izprosi izdatna podpora, da se tem nesrečnežem vsaj nekaj prmaga. Gornja Radgona. Pri dopolnilni volitvi v okrajni zastop gornjeradgonski je bil z 31 glasovi izvoljen gospod Breznik Jakob, župan v Stanetincih. — Bračkijanci se volitve niso udeležili. Trbovlje. {Otvoritev Društvenega doma v Tr-bovljan se ne vrši dne 28. avgusta, ampak Še-le dne 11. septembra 1910. Natančneje o tej prireditvi Še poročamo. Ponikva. Redka slovesnost se je obhajala tukaj preteklo nedeljo dne 14, t, m. Bil je pravi praznik za ponkovsko župnijo. Nedeljo poprej smo izvedeli, da bode dne 7. avgusta 40 let, kar je obhajal naš ljubljeni župnik g. A. Kreft svojo! 1 prgnicijo. Kolikorf se je dalo, smo v naglici pripravili. Veselo pritrkavanje, zvonov in pokanje topičev v soboto zvečer in v nedeljo zjutraj je naznanjevalo okolici naše slavlje. Cast, gospod gvardijan iz Celja c je v ljubeznivih besedah razložil pomen tega dne za župljane, ki so danes svatje svojega župnika mesto onih 400, kateri so pred 40 leti se radovali z njimi pri Negovi. Le ena izmed tistih je danes navzoča in to je sestrična gospoda župnika, gospa Stupca iz Maribora, ki je tedaj kot pri-micijantova družica nesla gospodu Šopek. V krogu svojih sorodnikov in prijateljev se je gospod Krelt radoval lepe 401etnice. Ko se je stemnilo, prikorakajo zastopniki Ponkovljanov sredi dolge vrste lepih lampijonov z godbo pred župnišče, ki so ga bile pridne roke s cvetjem, zastavami In smrečicami lepo o-kitile. Lepi transparenti so pozdravljali jubilanta in pevski zbor zapoje pod vodstvom častitega gospoda kaplana AŠiča, Sedaj čestitajo v imenu Šolske mladine deček in nežna deklica s Šopkom, nato pa Čestita v imenu vseh župljanov v vznesenih besedah gospod poslanec Vrečko, ter izroči v znak veselja in hvaležnosti župljanov lep zlat kelih s pateno. Gospod župan pa je prišel z odborniki naznaniti, da je izvoljen gospod jubilant častnim članom občine Ponikva, ter predložil častno diplomo. Med jem pa zaorijo na<-vzoči krepki živio, godba zasvira, pevci zapojo in vse se raduje s svojim duhovnim očetom. Gospod župnik se je v prisrčnih besedah zahvalil na jtoliki vdanosti, vspodbujal navzoče k složnosti in edinosti pod zastavo narodno, po načelih katoliških, ki so edina sreča in zanesljiva bodočnost našega milega naroda. — Gospodu jubilantu ’ želimo ' mnogo veselih in srečnih dni! Slov. Bistrica. Südmarka je ustanovila v Slovenski Bistrici ljudsko knjižnico, Videm. V nedeljo dne 15, avgusta je ustanovno» zborovanje podružnice „Slovenske Straže“' z navadnim sporedom. Žetale, pri Rogatcu, Zadnji petek in soboto, 6. in 6. avgusta je po naši župniji obakrat okoli tretje ure popoldan razsajala. strašna burja in klestila toča.: 'Cesar ni pobila v petek, to je vzela v soboto. Bilo je je povsod do gležnja, na mnogih krajih pa so bili veliki kupi) ledu. Debela je bila kakor lešniki in orehi* Na travnikih, polju in v goricah je lepo kazalo; sedaj pa je vse uničeno. Ubogi kmet, s Čim bode davke plačeval: in družino redil? Lani smo morali vino na pol zastonj prodati, letos pa nam toča in nalivi vse vzamejo. Sploh stari ljudje ne pomnijo v že-talih take toče, kakor je bil% zadnjo soboto. Velenje. Pevci slavnega pevskega \ društva „Ljubljana se pripeljejo 15. L m.: dopoldne ob 5410. uri v Velenje, ker bodo peli tudi pri sveti maši v velenjski Marijini cerkvi.. (Mnogo udeležencev' iz raznih krajev pride z okrašenimi vozovi; to udeležbo toplo priporočamo, da se oživi ta stara in, lepa navada ob takih prilikah. r Iz Savinjske doline se lahko pripeljejo tisti, ki se bodo poslužili železnice, z vlakom, ki se pripelje v, Velenje ob 2,- uri popoldne, iz Mislinjske doline pa ob %2. uri popoldne. Le kar vsi na plan! Trbovlje — trg. Poroča se nam: Občinski odbor trbovljski je vložil na deželno vlado prošnjo, da se naj Trbovlje imenuje trg. V Trbovljah je po zadnjem ljudskem štetju 10.843 prebivalcev. Nemci hočejo protestirati, da bi se Trbovlje imenovalo trg, ker so Trbovlje slovenske. Rečica ob Savinji. V nedeljo dne 31, julija hotel si je posestnik po domače Župnek v Dolsuhi privoščiti za priboljšek eno kupico žganja, a pri tem naletel na napačno posodo,, v kateri je bila kisova kislina,» Sežgal in opekel si je usta in grlo, tako da ga je le zdravniška pomoč zamogla rešita Več dni ni mogel drugega kakor mleko in vodo zavživati. Ker se v tukajšnjih trgovinah kisova1 kislina kakor voda prodaja, naj da ta žalostni slučaj poklicanim činiteljem povod, z bakljo posvetiti v zavožene razmere, na kar se vsa državna pravdništva opozarjajo, da se taki prestopki tudi drugod zabranijo. Male in nedolžne zadeve se pretiravajo, med tem ko se ta strup, kateri je že nebroj žrtev zahteval, brezvestno razpečava v Škodo tovarnam za kis,. Ali nimamo res nobenih zakonitih določb pri prodaji živil? Sv. Frančišek v, Sav. dolini. V soboto dne 6. t. m. je udarila strela ob 8. uri popoldne 1 med nalivom v, .poslopje posestnika SlatinŠeka, po dom. Vorh. 'Žrtev neizprosnega elementa' je bilo obširno gospodarsko poslopje, kozolec, ledenica, krma, žito, vozovi in sploh vse premičnine, tako da trpi posestnik z o-zirom na sedanji letni čas velikansko škodo in bedo. Pri sosednem posestniku pa je pogorela fchramba za žito, jestvine in nekaj denarja s hranilno knjižico. Le nagli pripomoči domače in požarne hrambe na Ljubnem se je zahvaliti, da ni bila prizadeta cela obširna vas, ki je še-le pred tremi leti hudo vsled požara trpela. Požrtvovalnost rečiške požarne brambe je istotako laskavo omeniti, ki je res spretno in točno nastopila z | novo' parno brizgalno ter dala zopet novi dokaz, kako potrebna je strojna brizgalna, in to na Rečici kot v osrčju naše doline. Poseštpik je bil zavarovan pri „Donavi,“ — Istočasno je vodena Strelia udarila v hišo posestnika Frane Podkrižnika v Lačavasi v Zadretski dolini. Gorelo ni, pač pa je hišo močno porušilo in prebivalce omamilo* — Treščilo je Še tretjič v hišo posestnika Stoparja, po domače Matjaž, v Nizki vasi. Ognja ni bilo, samo dimnik je porušilo, ognjišče pokvarilo in strela je poleg stoječo gospodinjo onesvestila* Skupil jo je tudi pri tem hišni maček, ki je med žalostnim mijavkanjem poginil. Hude ure reši nas, o Gospod! Rečica ob Savinji, V javni seji občinskega odbora je uvidela trška občina Rečica potrebo naprave poštnega nabiralnika v bližini farne cerkve. Odposlala se je, tozadevna prošnja' na c. kr. poštno ravnateljstvo v Gradcu, katero je rešilo slovensko ulogo s presenetljivim nemškim odgovorom in kratkim potom spodbija vsako nado na uresničenje tako nedolžne in malenkostne naprave. Ali se na ta način izkazuje nepristranost in ljubezen do davkoplačevalcev od strani državnega urada? Da se temu odpomore, se je občina zavedala1 kot avtonomna oblUst svojih ji zajamčenih pravic in ni hotela tega žaljenja in zapostavljanja lepo mirno shraniti. (Obrnila se je z uradno ulogo in prošnjo za posredovanje do našega agilnega deželnega in 'državnega poslanca gospoda f dr, Ver-stovšeka, kateri je storil potrebne korake, iz katerih sledi, da je c. kr. poštna direkcija preklicala svojo prvotno izjavo in naenkrat uvidela potrebo poštnega nabiralnika. Ta slučaj naj služi občinskim zastopom za vzgled, da se z posredovanjem naših varuhov, za Ščitnikov, gospodov poslancev, vse doseže, nadalje v poduk tistim nevednim krogom, ki vedno pravijo, dr so poslanci brez potrebe in da nič ne dosežejo. Ličnemu gospodu poslancu dr. K. Verstovšeku hvala in priznanje za intervencijo! Somišljeniki, po gostilnah, pri trgovcih in obrtnikih zahtevajte naš list. Strähl Dobro obranjene pet! in deli okenj se prodajo vMa-riboru. Kje, pove npravništvo „Straže*: 3 : t J »i grobne vence h y ***** in mve£e za noarebe pnnorocai In swe£e zajpogrebe priporo« Goričar & Leskovšek, „ r„ trgovina a pisarniškimi potrebščinami itd. Na deb«l6 In Ha debelo in WV r-i ’<ü-r MbwIR f-f ^rc '5'tS? — P’fp!>' off V fP'TO't ^fffl • -—-^1-——- --------------- ^-----------1------- robno! Zastonj dobite majhno es-perantsko slovnico in slovarček .bi jo predelate v: par .... « ee*vr-e~ ifoAi iv&fo -ndnirip 4fe.-j*v4*fc iL . ‘avet, ako naročite „PCpoIno «že večje v svojo stroko spadajoče podjetje,ako združeno slovnico «RO ipzika“ C2 iz- tudi obuje eventnelno Se nekaj zemljišča v nakup ali najem d* 180^ i p-SBtal), ki potreb! rodi g«i. - jo lahko prodate svojemu Ponudbe pod šifro „Bodočnost“ na npravništvo Straže. « prijatelja. K 5 izvodom (6’Ä) . . . ..... 1in“ Umetni zavod za slikanje nasteklo ~ r ~ ’.os L^aau Ci«i . i* m Čvrstega dečka poštenih starišev, veščega Blo-venskega in nemškega jezika, kir ie dtovhšil vs^j 4 razredno ljudsko šolo z dobrim uspehom, spre jmev svojo trgovino zmešanim blagom kot učenca s poštnino) 'priložimo, seveda >i>v/ zastonj 5 majhnih slovnie in "*■“ slovarčkov, povrh paše zvezek anekdot. Založništvo esp. knjig Lj. Koser, Juršinct pri Ptuju. 106 ^Cj-a , V ■*> ,*3 fc. -*** -ii. jtXXXX%$t U ( !J£* i ijCtOJU i t Sv. Petra nasip st. 7 ra #š le . s/l SO OTBT« , . rji*, kavčuka,;«e dobijo Jis- sto hrano in stanovanjem kami sv, Cirila v Mariboru. mihU Novak v Sinčivasi na ,a Koroškem,, ,.. fäi J se priporoča preč. duhovščini in cerkvenim; predstojnikom za izdelovanje alfknwlh’ cerkvenih oken, in, vse v to stro- ■f’3o m M -s mr = Nairfe In proraSune na razpolago. «=** TT ZhTJ&TrkTJTZZ Jj Edina slovenska kisla voda, !*WW' riX " c '' w r;-l, a • ' “ • je po zdravniških strokovnj8kih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je izborno zdravilo za katare v grlu, pljučih, želodcu in črevesih, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicsb in mehnrjn ter pospešile tek in prebavo. TolstovrŠka slatina ni le izborno zdravilaa, temveč tudi osvežujoča namizna kisla voda. Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v Icomostu 1896. in na hi-gijenični lazssavi na Dusaju 1899, Naroča se pri oskrimištvn Tolstovrške slatine, pošta Guštanj, Koroško, kjer se dobe tudi ceniki in prospekti. Del čistih dohodkov gre y narodne namene. Slovenci L Svoji k svojim 1 Zahtevajte povsod le Tolstovrško slatino! Vsaka slovenska gostilna naj ima le edino sloven-108 sko kislo vodo. "S! XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Od vsakih 1000 K, za katere se kdo zavaruje za življenje pri meni, odstopim 4 K na me od-padajoče provizije, za obmejne Slovence. Franc Pograjc, glavni zastopnik „Vzajemne zavarovalnice“,. Maribor, Fabrikgasse 21. Sprejemam zavarovanja prati ognju pod najugodnejšimi pogoji. 42 Pm vela priporoča p. n. občinstvu najfinejše in najcenejše čevlje za gospode, dame in otroke. Originalni amerikanski čevlji za gospode in dame. Velika izbera čevljev za telovadbo, tenis in dr. 97 J. si hoče po ceni iu dobro blago za jesen kupiti, naj se potrudi in vsaj enkrat poskusi iti v trgovino Tegetthoffova cesta 21. Postrežba točna in solidna. Cene najnižje. :: :: Cene najnižje. Z odličnim spoštovanjem Krajni šolski svet občina trg in občina okolica Sv. Jurij, ob jui. žel, prodajo potom javne ustmene dražbe sta-ro dekliško in deškp šolo, kakor tudi bišo, v katerej je se-Igfflnbonsumno društvo. Izklicna cena za dekliško šolo znaša............. 5000 K za deško šolo . .. . . . .. :> ... ... 4500 K in za hišo, v ksteri je konsumno drnštvo . . . 7000 K pod katero ceno se ne bode prodalo. Poslopja so * dobrem etenu, stoje v sredini trga Sv. Jurij ob juž. žel. zraven cerkve, zelo pripravna za kako tegovino, obrt, pa tudi za privatna, stanovanja. . jjstmeoa dražba se bodo vrfila dne 21. avgusta 1910 . jn šieer za dekliško šolo v novi šoli, soba krajni šolski svet točno ob pol 9. dopoldne, za dečko šolo in hišo, v ka-terej je konsumno društvo v občinski pisarni okolice Sv. Jurij ob jiiž. žel. tudi isti dan točno ob desetih dopoldne. fF Kot varščino je pložiti za vsako poslopje 10Q0 K v gotovini, ali v hranilnični knjigi, ostanek kupnine je plačati v teku osmih dnij. Natančneji pogoji se bodo objavili pipi dražbo, Za občino trg Sv. Jurij ob ji ž., Za krajni šolski svet Franc Pisanec, dr. Jos. Povalej, župan. t. č. načelnik. Za občino okolica Sv. Jurij ob jnž. žel. 105 Jožef Ratej, župan. Svoji k svojimi Urar, očalar in zlatar Maribor* Tsgethofova cesta 39 perd kolodvorom,priporoča svojo bogato, zalogo zlatnine, srebrnine, ur i. t. d., po najnižji ceni. Stefan Strašek. irVn rn nfnn a 8 sfo^finskimi ploščami, čistim in X ciilllUIUlJC jasnim glasom iz najboljših tovarn. Priznano najboljše igle za gramofone. 10 Popravila se točno in hitro izvršujejo. ! registrovana zadruga z neomejeno zavezo ■ 6 Hranilne vloge se sprejemajo od, vsakega in se obrestujejo: na-V dne po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po 41/*. Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1- jfldija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ce da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po, pošti so poštno hranilne položnice na raipolago (šek konto - -97.-078). Rentni davek plača posojilnica sama. / O 18«V ‘ m gvflrr -£U3«5 aimv i/i«Hi8.eq m mam s,r :.lij»..!i-i"K't .imwws'wn i posojila se dajejo le članom in sicer : ha vknjižbo proti papilarni varnosti po 4»/4%, na’vknjižbo sploh po 5°/0, na vknjižbo in poroštvo po 5 l/*°/p in na osebni kredit po 6°/0. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papiijev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. —- Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. IMbieJire so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in; vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemši praznike. — V uradnih urah se sprejema ih izplačuje denar. pojasnit* se dajejo in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8.-—12. dopoldne in od 2.—5. popoldne. 6 : i. Posojilnica im» tudi na razpolaKO domaće hranilne nabiralnik«-. Založnik in izdajat«];: Konzorcij „Straža“. OdgoTomi urednik: Fran Rakovič. Tiek tiskarne sv. Cirila v Maribora.