Poštnina je plačana v gotovini. Posamezna številka stane 1*25 Din. na pi$ma se ne sp-oi««najo. ' p. t- , a ' „ nunska >#t& it*v. 2, pritličje. Naročnina: Za tuzemstvo z dostavo mesečno Din 5, četrtletno Din 15, polletno Din 30, celoletno Din 60; za inozemstvo Din 60 in poštnina posebej. — Oglasi po ceniku. Izhaja vsak petek popoldne. Nefrankirana in nepodpisa- ŠHev. 4S. V Ljubljani, dne 13. novembra 1923. II. Leto. Proti nasilju. notranje politike. Po svetu. Fašisti so v Trstu in v drugih mestih Italije razdejali zopet nekaj tiskarn, framazonskib lož, privatnih stanovanj — pretepli, ranili in ubili so zopet nekaj svojih nasprotnikov. Nič novega, take stvari so v Italiji na dnevnem redu že nekaj let — in sicer odkar vstvarja Mussolini* po svoji znani metodi veliko, občudovanja vredno novo Italijo ... Pa se ni naša svobodoljubna javnost doslej prav nič zgražala nad tem sistematičnim uničevanjem in pobijanjem — šla je mirno preko neštetih zloglasnih umorov in požigov, in ne samo to, bilo je nekaj ljudi, ki so se celo navduševali za te metode, posnemali Mussolinija in fašiste, koketirali z idejo fašistovske diktature v jugoslovanski obliki ter na ta račun brutalno pobili nekaj nedolžnih naših delavcev. Zakaj smo to omenili? Zato, da bo javnost prav razumela značaj zadnjih fašistovskih neredov, zato, da bo zlasti naša mladina tolmačila take in enake reči nekoliko manj enostransko. O, ni nam žal, da je šla mladina sama na ulico in protestirala licemersko jugoslovansko rodo-ljubstvo je ostalo doma — proti živinskemu, krvi pijanemu fašizmu; žal nam je samo, da je protestiralo le proti demoliranju „Edi'nosti“ in proti preganjanju slovanstva v Italiji, žal nam je, da jc ta mladina bila tako malo širokogrudna, da ni razumela, da je njena plemenita dolžnost, da protestira predvsem proti sistematičnemu dušenju vsake državljanske svobode v Italiji, proti sistematičnemu pobijanju vseh največjih, najplemenitejših sinov italijanskega naroda od Matteottija, ki je s svojo junaško smrtjo pokazal, kako se moramo boriti za svobodo in pravo vseh in ne samo za svojo nacionalnost, do Consola in njegovega tovariša, ki sta bila še zadnje dni odvratno umorjena v Firenci, ker sta hotela svobodo in srečo Italije in celega sveta, pomnjenje med narodi. Dolžnost mladine bi bila, pravimo, da se solidarizira z ono revolucionarno Italijo, ki predstavlja cvet italijanskega naroda in ki se že dolgo bori za osvo-bojenje italijanskega naroda izpod fašistovske diktature, za zmago socialne pravičnosti da se solidarizira ž njo, da dvigne svoj glas v obrambo zaničevane demokracije, razžaljenega človeškega čuvstva in poteptanega človeškega prava ter da se potrudi, da zatre tudi* doma v kali vsak poizkus vladanja z enakimi sredstvi, da se bori proti reakciji v lastni državi, da brani svobodo svojega naroda in svobodo italijanskega naroda __ kakor sploh svobodo vseh zatiranih. Demoliranje tržaške „Edinosti“ jc bila le posledica nasilne politike fašizma, pod katero ne ječe samo primorski Slovenci, nego tudi velika večina italijanskega naroda. Protestirati bi morali proti sistemu vobče, in ne samo proti posameznim skoro neizbežnim pojavom takega sistema. Fašisti so še prej, preden so razbili' „Edinost“, opustošili do kraja uredništvi tržaških italijanskih listov „11 Lavoratore“ in „La Sera“, deinolirall so v drugih mestih nebroj drugih redakcij — ustavili so skoro vse opo-zicijonalne liste, napolnili italijanske ječe s političnimi žrtvami — naša mladina pa protestira le proti demoliranju „Edinosti“, vse drugo se nje menda ne tiče! Tako zadržanje je nevredno mladine, je nelogično, nečloveško, neplemenito, grdo! Socialist Politični položaj. \ parlamentu st* trak tirajo z in-val:. pred znanimi dogodki v Italiji, ki so bili 'le namenoma uprizorjeni, Mussolini odredil hišno preiskavo pri znanem ruskem pisatelju Maksimu Gorkemu. Maksim viorki je potom sovjetskega poslanika vložil protest. Italijanska vlada jo na protest odgovorila, da je bila preiskava odrejena .zato, da se dožene, ali obstoje kaki odnošaji med Gorkim in italijansko opozicijo. — Kako spoštujejo fašisti poslansko imuniteto, jasno kaže dogodek, ko so fašisti izgnali iz poslanske zbornico slovenskega poslanca dr. Wilfana, ker je imel v Poli zborovanje pod [milim nebom, ne da bi naznanil zborovanje oblasti. — Šef-n rednik socialističnega < ln ovni, ka »Avanti-ja« s. Nenni je izstopil radi imenovanja fašističnega komisarja v lombardsko novinarsko udruženje iz tega udruženja. Volitve na Češkem. Y nedeljo 15. novembra se bodo vršile na Češkoslovaškem volitve v parlament. Zanimanje za te volitve je veliko ne' le na Češkoslovaškem, temveč tudi- v inozemstvu. Zadnje volitve so tse vršile 1. 1920. im je torej stari parlament deloval izredno dolgo. Tudi zadnja vlada ima zaznamovati izredno dolgo delovno dobo treh let. V volilnem boju se je udejstvovalo nič manj kakor 30 strank. Volitve bodo važne za 'bodočo zunanjo, trgovinsko in carinsko politiko, zlasti pa za češkoslovaško notranjo politiko z ozirom m a zadnji kulturni in verski boj na Češkoslovaškem. O izidu volitev bomo poročali že v prihodnji številki. Perzija brez šaha. Perzija je na potu, da postane brez revolucije iz dosedanje monarhije republika. Perzijci so bili na svojega kralja, ki ga imenujejo šaha, nekdaj zelo ponosni. Zadnja leta pa je šah Perzijce vlekel prav pošteno za nos. Brez presledka ise je zabaval v enem največjih evropskih zabavišč — v Nizzi na francoski Rivieri in se za svojo domovino ul prav nič zmenil. Razume se, da iso se Perzijci takega kralja kmalu naveličali in poveljnik perzijske armade Riža Khan ni imel mnogo posla, da je prepričal večino perzijskega parlamenta, da škoduje tak šah ugledu perzijskega naroda in da ga je treba odstaviti. To se. mu je pretekle dni tudi posrečilo, ko je perzijski parlament z ogromno večino sklenil, odstaviti perzijskega šaha in poveriti z začasnim vodstvom državnih poslov Riža Khana. Napredek belgijskih socialistov. V nedeljo 8. novembra so se vršile v Belgiji1 volitve v pokrajinske svete. Izvoliti je bilo treba 686 zastopnikov. V prejšnjih zastopih so imeli od teh 686 mandatov klerikalci 335, socialisti 207, liberalci 133 in razni 7. Pri teh volitvah so socialisti napredovali za 1.5 odstotkov, ostale stranke razen flamskih separatistov, so nazadovale. IV o vi stanovanjski zakon. Krvavi režim ('ankova. Cank®v je (tul umoriti svojega lastnega brataI Krvavemu Cankov.enru režimu na Bulgarskeni so jo začasno posrečilo z naj večjim terorjem in navalom ugonobiti zoni 1 joradniško in komunistično stranko. Danes jo jasno, da so mu j« to v obilni meri tudi posrečilo. \' Bulgariji je ]H> 'tej ugonobitvi preostala edina delavska stranka socialna demokracija. ■Sedaj je očitno, da je ost Cankove-ga terorja naperjena tudi proti socialni demokraciji, kljub temu, da. so ji njeni sovražniki očitali zveze is Cankovom. Iz Sofijo je prišlo pričetkom meseca novembra poročilo, da jo atentator sredi cesto v Sofiji umoril voditelja in poslanca socialistično stranke s. Asena Cankova. Umorjeni Asen (Jankov jo bil brat predstavnika sedanjega krvavega režima v Bulgariji. Asen Cankov jo bil voditelj in predstavnik one struje v bolgarski socialistični stranki, ki je bila za samostojen nastop stranko proti Cankovemu režimu. Ta najnovejši politični umor na Bulgarskem je izzval v socialističnem svetu upravičeno ogorčenje. Zmaga Delavske stranke. Površno poročilo o izidu Občinskih volitev na Angleškem smo že prinesli. Iz poročila je bil jasno razviden silen porast socialističnih glasov in napredovanje Delavske stranke. Končni rezlutati so to zmago le še povečali: od 418 mandatov jo prejela Delavska stranka 230, torej 55%. Švicarske volitve. Socialistična stranka v Švici je pri zadnjih 'Volitvah napredovala, kakor smo poročali za (> mandatov oziroma za 20.000 glasov. Poz sir avl| eni I V nedeljo 15. t. rn. se bo vršil v Ljubljani občni zbor naše glavne kulturne in telovadna,organizacije »Svobode«,. V nedeljo se 'lx>do Obrali v našem mestu naši najboljši kulturni delavci in organizatorji, zbrala sq bo zlasti v kpe^g ^tevilu naša mladina, da pregleda dosedanje delo svoje kulturne Matice in pripra- vi vse potrebno za vedno več j i razmah naših kulturnih organizacij. Pozdravljamo naše stare in mlade sodruge im sobojevnike iz vrst ».Svobode« v imenu vsega 'ljubljanskega delavstva, v imenu vsega slovenskega socialističnega delavstva. Težko je v današnjih razmerah organizirati široke mase politično in strokovno, še težje, organizirati jih kulturno, privaditi jih na knjigo, na predavanje, na skupno družabno delo, na telovadbo, na dramatično udejstvovanje; vzgojiti jih duševno in telesno, usposobiti za borbo, dvigniti moralno. Člani »Svobode« so vzlic vsemu izvršili to svojo težko nalogo uprav sijajno. »-Svoboda« šteje danes na tisoče rednih in pridnih članov, ima več pod-zvez — telovadno, dramatično, glasbeno itd. — lepo število podružnic in nešteto odsekov, izdaja svoj mesečnik, razširja svoje delovanje na celo Slovenijo, in so pripravlja, •razširiti po občnem zboru svoj delokrog na celo državo. »Svoboda« nam je dokaz, da je tudi pri nas mogoče razviti uspešno kulturno delo. Zahvaljujemo >se s tega mesta vsem pridnim eodelovalcem na kulturnem polju — dobro se zavedajoč, da nam oni s svojim izobraževalnim delom najbolj pomagajo širiti socialistične ideje in .socialistično zavest. Prepričani smo, da bo letošnji občni zbor obrodil mnogo dobrega in da bi se odslej 'naše izobraževalno delo nadaljevalo s pomočjo vseh delavskih organizacij — z novo, podvojeno silo. Občnemu zboru »Svobode« želimo najboljši uspeh. Vsi delegati in gostje nedeljskega občnega zbora naj vedo, da spremljajo naše organizacije in naše delavstvo njihovo delo v, najvec-jo simpatijo in solidarnostjo. Pozdravljeni, pij oni rji socialistične kulture! Novi stanovanjski zakon pomeni neupravičeno koncesijo hišnim lastnikom in nepremišljeno izigravanje najem n iški h in te reso v. Hišni lastniki so svoje zahteve po srvobodnem razpolaganju s stanovanji in stanovanjskimi prostori utemeljili in opravičevali s tem, da bo neverjetno porasla stavbena podjetnost, ljudje bodo zidali zopet hiše in prazen strah jo govorica o pomanjkanju stanovanj. Teh nad, ki so jih obetali hišni lastniki, novi stanovanjski zakon m izpolnil. Daši n-olvi .stanovanjski zakon bistveno razširja pravico hišnih lastnikov talko v pogledu svobodnejšega razpolaganja s stanovanji in stanovanjskimi prostori, kakor tudi v pogledu 'določanja najemnin, je in 1)0 ostala stavbna sezija mrtva. Edin dobiček so imeli hišni lastniki v tem, da so lahko zelo in preko zmagljive mere povišali stanovanjske najemnine. iSplošnosti novi stanovanjski zakon ni koristil in produktivnosti stanovanjske politike* ni pospešil. Pa, kako naj bi tudi ikoristil! Nalaganje kapi tali j v zidanje stanovanjskih hiš so ne izplača, ker najemnino v novem poslopju le malokdo zmaguje. O novem stanovanjskem zakonu pa trdimo še celo več. Novi stanovanjski zakon jo težko zadel interese splosnoisti in grozna je njegova bilanca. Znana stvar je, da je v Ljubljani sami najmanj 1000 takih družin, ki so sploh brez stanovanja ali pa takih, ki stanujejo v skrajno nezdravih in neprimernih stanovanjih. To število pa se z novim stanovanjskim zakonom ni zmanjšalo, marveč nasprotno še zvišalo. Statističnih izkazov nimamo na razpolago. Po približnih računih in ugotovitvah pa vemo, da so napravili doslej hišni lastniki najmanj 300 stanovanjskih odpovedi po novem zakonu. 'In, od teh odpovedanih stanovanj je sedaj že 80 takih, ki jih bodo morali dosedanji najemniki izprazniti, zato, da Se bodo razširili in razšopirili lršni lastniki. S težkim trudom se dviga slovensko politično življenje iz plitkih čve-karij, k stvarnemu, programatične-mu udejstvovanju. Pred vojno je bila edina naša stranka, ki je z vso vnemo in vso doslednostjo silila v bistvo političnega boja, puščajoč v stran plitve, vsakodnevne šlagerje. Prva leta po vojni sc je stvar obrnila nekoliko na boljše in so se kljub gostobesednemu brbljanju raznih agitatorčkov vendarle pokazale smernice, gospodarske, kulturne in politične, po katerih bodo delovale vsaj one politične stranke, ki imajo vsaj nekaj programatičnega zaledja. Naša stranka je osjtpla zvesta svoji tradiciji in se je trudila nasloniti svoje programatično delovanje na življenske potrebe delavskega razreda. Če ji to ni vedno uspelo ne spremeni nič na stvari, kajtii izjeme le potrjujejo pravilo. Demokrati (SDS), ,^0 sc istotako odločili usmeriti svojo politiko v ravno linijo — prešli so k nacionalizaciji raznih podjetij, k forsiranju industrije in obrti — skratka naslonili so svoje delovanje na pridobitne sloje in usmerili svojo politiko v kapitalističnem pravcu. SLS je pa ostala zvesta svoji tradiciji, če jc treba, povdarja svoja verska načela med kmeti, zna nagla-šati kmetske potrebe, med delavci delavske, med kapitalisti pa tudi kapitalistične, kakršen je pač položaj. To so v glavnem trii nositeljice politične borbe še izpred vojnih časov. Poleg teh je pa nastalo v povojni zmešnjavi še celo vrsto novih skupin, ki pa po svojem bistvu niso predstavljale kako novo programatično smer, temveč so le posamezne točke iz programov starih treh strank več ali' manj podčrtavale. Bilanca novega »stanovanjskega zakona jo torej za zagovornike svobodnega razpolaganja s stanovanji in stanovanjskimi prostori — porazna, za prebivalstvo in najemnike pa katastrofalna. Tukaj ne pomaga nobeno zavijanje. Na cestah so družine, dež in mokrota uničujeta pohištvo nesrečnih deložiraneev. Zato pa s’i jsme hišni lastnik prirediti razkošno jedilnico, možitve željna, ničemur izučena hčerka hišnega gospodarja pa isi lahko pripravi za toaleti žira-nje in friziranje poseben salonček. Kaj pravijo k temu krivičnemu in -splošnosti škodljivemu postopanju oni, ki govoričijo o družinski sreči kot temelju države! Naj pogledajo tja, kjer varuje deložirana mati svojo imovino na cesti pred tatovi. Otroci pa so izročeni cesti in njenim pogubnim vplivom. Kdo bo preprečil, da .se to ne bo zgodilo tudi še drugim 200 družinam, 'ki jih z odpovedjo preganjajo hišni lastniki? Kljub temu pa vidimo, da je vse mimo. Nihče se ne zgane, nikogar ni, ki bi dlv-iginil glas: novi stanovanjski zakon upropašča družinska življenja, upropašča družine. Vsi verno, da velja novi zakon od 1. oktobra 1. 1. in da bo nov zakon po tem dnevu urejal naše ista-novanjstvo. Moti pa so kdor misli, da je namera ta, da bodo s tem dnem uveljavili boljše in pravičnejše norme v stanovanjskem vprašanju. Nasprotno. Obstoja resna namera, da se po prvem oktobru pravica hišnih lastnikov še bolj razširi, da se socialno-politična in gospodarska zaščita stanovanjskih najemnikov še bolj omeji in okrno. — Kdor to ve, ta pa ne more biti in ne sme ostati miren in ravnodušen. Vsaj bo vsaka omejitev stanovanjske zaščite le še povečala neznosno bodo in le še poslabšala nevzdržni položaj stanovanjskih najemnikov. Zato pa mora na dnevni red zahteva: nazaj popolno zaščito stanovanjskih najemnikov, proč z rentnimi pravicami hišnih lastnikov! Te skupine so zanesle v politično borbo precejšen vir var, in so par let preprečavale, da se politični boj ni usmeril v one tri pravce, ki so tako tradicijonalni, kakor potrebni današnjim gospodarskim in kulturnim prilikam, v katerih naše ljudstvo živi. # Naša stranka se je vedno zavedala, da bo delavski razredni boj šele takrat napredoval, ko odpadejo razna gesla, ki preprečujejo delavskim masam jasen pogled na pravo grupacijo. Vedno smo se trudili, da bi se ustvaril položaj: na eno stran kapitaliste vseh narodnosti in vseh ver, na drugo pa delovno ljudstvo vseli narodnosti, ver itd. Hoteli smo torej, da sc uveljavi, delavstvo kot razred v boju proti razredu kapitalistov. Zato srno smatrali za svoje največje sovražnike vedno tiste, ki so preprečevali tako grupacijo. In to so klerikalci, ki so vedno umeli najti1 take parole, ki zabrisujejo konture razrednega boja. Ravno oni so tisti del kapitalističnih hlapcev, ki ima v politik? največ rutine in ki se najjasnejše zaveda, da bo dela v. razred zmagal takoj, čim se delavske mase zavedo svojih skupnih interesov in čim se organizirajo kot razred. Zato postavljajo gesla: centralizem, federalizem, avtonomija, slovenstvo, jugoslovanstvo — pač vse, samo borbe med delom in kapitalom ne trne in jo skušajo zamegliti s svojim krščanskim soli-darizmom, ki naj ustvari prilično take razmere, kakršne bi vladale v staji, kjer bi bile ovce z volkovi skupaj zaprte. Iz teh razlogov smo smatrali klerikalce vedno za nevarnejše nasprotnike delavskega razreda, kakor na primer demokrate, o katerih ve vsak otrok, da zastopajo politiko pridobitnih slojev in zato ne morejo med delavstvom v kalnem ribariti. Borba med nami in klerikalci ima z naše strani glavni namen demaski-rati njihovo dvojno igro. Naloga vsake delavske stranke jc, da razčisti teren med fronto dela in med fronto kapitala, tako da ostaneta končno samo dve fronti, med katerimi naj izbirajo mase: na eni strani delo na drugi kapital! Nas ne sme motiti to, če ljudje z malomeščanskimi1 nazori ne morejo razumeti, da so maskirani nasprotniki hujši od nemaskiranih. Ne more nas motiti, če nas taki ljudje dolže, da prizanašamo demokratom — ker imamo baje od tega neke skrivne koristi. Tudi to nas ne more motiti, če klerikalci v boju proti nam ponavljajo svoje stokrat prežvečene trditve, o podkupljenih naših sedanjih ali bivših voditeljih. Mi se zavedamo, da je najslabši član naše stranke šc vedno boljši kot najboljši klerikalec. In naši sedanji ali bivši voditelji, pa naj bo to Etbin ali Anton Kristan, Korun ali Uratnik, Prepeluh ali Golouh, da je vsak teh osebno stokrat poštenejši kot katerikoli tistih, ki dvomijo o njihovem poštenju. Temu ali onemu se lahko očitajo programatične ali taktične napake ali tista umazanija, ki jo jc dnevno pogreval „Vcčerni list“ in katero je komunistično časopisje s tako slastjo ponatiskovalo — je bila od konca do kraja gladko izmišljena. Izmišljena zato, da zakrije bistvo razrednega boja. # Ta članek smo napisali zato, ker „Slovenec“ še vedno v kalnem ribari — kar mu ne zamerimo, ker je zato ustanovljen. Zamerimo pa De-lavsko-kmetskemu listu, ki pravi, da zastopa razredni program, pa pona-tiskuje „Slovenčeve“ članke in pomaga „Slovencu“ zamegliti razredno linijo z malomeščanskimi flav-zatni. Čc jc DKL zmanjkalo lastnih argumentov proti naši taktiki, potem naj bo toliko pošten, pa naj prestopi kar direktno h klerikalcem, tako kakor je napravilo že nešteto njegovih bralcev. Na vsak način bo tako boljše, ker to kar dela sedaj, je ubožno spričevalo za njega samega. F. S. Napačno pojmovanje. V novem poslopju okrožnega .urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani so nahaja začasno tudi 6 stanovanj. Pravimo: začasno, kor so ta stanovanja prirejena tako, da jih bo mogoče brez večjih adaptacijskih stroškov prirediti za uradne prostore, ko bo to zahtevala potreba urada. In, povejmo že naprej: ta potreba se bo kmalu pokazala. Provizorična stanovanja je sedaj oddal v najem osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu kot zakoniti lastnik manj posrečene zgradbe. Način pa, kakor je ta stanovanja osrednji urad oddal, nujno in brezpogojno zahteva polemično razjasnitve in temeljitega odgovora. Odgovora vsaj v toliko, da delavstvo pove: taka rešitev ne odgovarja delavskemu stališču, ker ne odgovarja eminentnemu socialnemu /.vanju, ki naj ga prav vrši. —■ Osrednji urad je namreč sklenil, da so bo oddalo največje stanovanje potom javne licitacije, torej po receptu: kdo da več! Recimo: naj- večji in najvažnejši socialni zavod si bo upravičeno zaslužil pridevek dobičkarskega podjetja. Še grše pa je to početje, č* vem: najmanj 80 nameščencev in njihovih družin, ki so zaposleni v okrožnem uradu, nima stanovanja in živi ločeno od družine ali pa stanujejo v prostorih, ki jih pogreša« za stanovanja nazivi jemo. Zato je jasno, da urad še davno, četudi j« zgradil šest provizomih stanovanj, ni rešil svojega uradništva pred dušečo stanovanjsko bedo. Stara lajna. ..SOCIALIST" Stran 3 jtfnogo zasiuževati delati in pridobivati denar moremo edino le s povsem zdravimi rokami in nogami. Ako se naših udov polote vztrajne bolečine, ter začne trgati, zbadati, bosti in mučiti, tedaj je to velika zapreka pridobivanju. Kako blagodejno se izkažejo v teh težkih urah drgncnje in umivanje z našim že skozi 27 let znotraj in od zunaj močnejši izdatnejši in priljubljenim, bolečine olajšujočim domačim sredstvom Fellerjevim blagodišečim „f:lsa-flujdom"! Zelo koristen je pri revmatičnih bolečinah, pri glavobolu, zobobolu; krepi in osvežuje mišičevje in živce, pa prinese zdravo spanje in novo moč za delo. Od večjega dejstva kot francosko žganje in najboljši kosmetikum te vrste. 6 dvojnatih steklenic ali 2 veliki specijalni steklenici 63 Din.. 12 dvojnatih ali 4 specijalne steklenice za 99 Din, 36 dvojnatih ali 12 specijalnih za 250 Din, že obenem z zabojem in poštnino razpošilja po povzetju lekarnar Eugen V. Fellcr, Stubica Donja, Elsatrg 202, Hrvat-ska. Flsa-prčparati dobijo se po vseh podružnicah Konzumnega društva za Slovenijo. Posamezne steklenice Elsaflujda po 10 Din v lekarnah in sorodnih trgovinah. In, tukaj moramo reči: delavci vse zavedajo važnosti činjenice, da više uradniki v socialnem zavarovanju za delavca, za delavski razred važno in z borno plačo še davno ne poplačano delo. Zahteva delavstva je, da je uradništvo njihovih zavodov dostojno plačano in važnosti dela primerno preskrbljeno! Zato zahtevamo: stanovanja v novi zgradbi okrožnega urada za zavarovanje delavcev pripadajo uradovim nameščencem! Zato pa se mora brezpogojno upostaviti zdrava relacija med uradniškimi prejemki in stanovanjsko najemnino. Vprašamo: Kaj je uradništvo krivo, če so se delali načrti tako, da se stanovanjske bede uradni-štva ni upoštevalo! Kaj naj zato sedaj stanuje v našem uradu tisti, ki bo stanovanji' najvišje in najdražje licitiral! Še več! Delavci zahtevamo, da služijo nam in našim potrebam nameščenci socialnega zavarovanja. Delavcev dolžnost pa je, da jim omogočimo vsaj človeško, če že ne dostojno življenje. Stanovanje, ki naj se odda na javni licitaciji, mora dobiti uradov ravnatelj. Posebno, ker je brez stanovanja! Uradov ravnatelj mora •vedeti: delavci zahtevajo od njega polnega žrtvovanja, zahtevajo od njega, da jim posveti vse svoje sili1, zato pa mora tudi vedeti, da bo delavstvo do skrajnosti vztrajalo na tem, da dobi za to svoje težko in odgovorno delo vsaj stanovanjski kotiček. Zavedamo se, da je nepopularno, nastopati proti nevoščljivosti in zavisti. -Vemo pa tudi, da bo ravnatelj urada ves naš, če bo videl, da delavec ve, zna ceniti njegovo delo in zna ščititi njegov živi jenski interes. Zato: preko famoznih sklepov osrednjega urada, oddajte stanovanja za zmagljive najemnine uradovim nameščencem! — Da pa bomo prav odkritosrčni, izrekamo svoje začudenje tudi nad tem: Kaj ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev res nima važnejših problemov, kakor pa, da izgublja dneve in dneve s tem, da določa pri sto in stomiljon-skem obratovanju smrkavo najemnino za eno stanovanje. Naj gospoda za to preračuna: sejnine in prevoznine seje so stale veliko več, kakor pa bo urad za stanovan je z licitacijo in ©smešenjem več prejel! Take centralizacije si pa nismo predstavljali! In, dosledno temu, bomo tudi tako centralizacijo brezpogojno odklanjali in definitivno odklonili. Smo zreli ljudje! Imamo v zavarovanju svoje bogate izkušnje in svojo tradicijo! Zato tako varu-štvo, ki obenem jemlje iniciativnost posameznih pokrajin hvaležno odklanjamo. Žalostno, res žalostno je: hiša gori, zgradba soc. zavarovanja se podi ra, ravnateljstvo osrednjega urada pa se prepira, če bo stalo stanovanje sto dinarjev več ali manj, ki naj ga zavodov uradnik dobi. •Spominja nas na dogodivščino: žena je ob požar ju hitela v gorečo hišo po latvico posnetega, kislega mleka, denar pa je zgorel v škri-n ji! Mar naj se končno sklicujemo na to, s kakšnim uspehom se je izvršila likvidacija ob provedeni centralizaciji1? Kaj ni to jasen dokaz za našo dozorelost in sposobnost, varovati interese zavoda in zavarovancev. Delavska akademija v Trbovljah. Delavska akademija, ki je ob pričetku letošnje jeseni pričela s plodonosnim delom v Ljubljani, . je našla polnega odziva tudi v ostalih industrijskih krajih. Tako bo pričela v prihodnjem tednu s predavanji v Trbovljah. Danes prinašamo program in seznam predavanj, ki jih Delavska akademija priredi v tem rudarskem revirju. Predavanja se bodo vršila po sledečem sporedu; 1. 18. novembra 1925; Francoska revolucija. — L. 1848. — Pariška komuna. 2. 25. novembra 1925; Karl Marks in njegova doba. 3. 2. decembra 1925: Zgodovina Rusije do danes. 4. 11. decembra 1925; Ivan Cankar. 5. 16. decembra 1925: Organizacija delavske Izobrazbe. 6. 23. decembra 1925: Moderna telovadba. 7. 30. decembra 1925: Slovensko narodno gospodarstvo. 8. 6. januarja 1926: Problemi mednarodnega gospodarstva. 9. 13. januarja 1926: Zgodovina in početki delavskega gibanja. 10. 20. januarja 1926: Žensko gibanje. 11. 27. januarja 1926:0 zadružništvu. 12. 5.februarja 1926: I. Delavska Olimpijada v Frankfurtu. 13. 10. februarja 1926: Bodoča proletarska država. 14. 17. februarja 1926: Socialna politika iu delavstvo. 15. 24. februarja 1926: Socializem In komunalna politika. 16. 3. marca 1926: Zdravje in delavski razred. 17. 11. marca 1926: Alkoholizem. 18. 18. marca 1926: Seksualno vprašanje. Tedenske novice. »Novi Pravdi«. Zn nas je koroško vprašanje rešeno. Rešeno zato, ker si ponovnega plebiscita tudi Korošci ne žele. Da #i bojno na jasnem: Koroško vprašanje naj pokrenejo koroški Slovenci, ne pa ljubljanski nazovi politiki. Pa. še eno: Naše politično življenje je bilo skozi vsa leta tako, cla so meščanske in nacionalistične stranke zgubile pri koroških Slovencih prav ves ing led in vse simpatije. Tukaj leži zajec pokopan. Vladajoča reakcija, neštete afere in drugo, vse to ni ostalo neznano in nepoznano koroškim Slovencem. Katera politična meščanska stranka se je tekom zadnjih 5 let brigala za simpatije koroških Slovencev? Vse javno življenje je bilo diametralno nasprotno. Naj ve »Nova Pravda«, da se tisto z eno manifestacijo ne popravi. V ostalem nas pa izpadi »Nove Pravde« prav nič ne motijo. »Nova Pravda« je rabila predmet, da javno preokrene svojo politiko. Zato ji je naš članek dolbrodešel in dobri koroški Slovenec g. Anton Brandner je »Pravdinim« eksperimentom nesrečno nasedel. — Če pa je »Novi Pravdi« všeč, bomo pa na široko govorili tudi o tem, kako so nacionalisti delali za plebiscit in svoj profit. Tajni računi levičarjev? Slovenec je priobčil kot uvod v vo-livno borbo za volitve v Delavsko zbornico članek „Tajni računi slov. soc. demokra- cije". Članek, poln neresnic in potvorb ter pisan v žargonu šenklavških korarjev, ne zasluži drugega odgovora, kakor mu ga je posvetil naš list v zadnji številki. Kar naenkrat pa pride sedaj glasilo naših »levi-čarjev" Delavsko kmečki lisi ter priobči cel članek s pristavkom, da pričakuje od načelstva S. S. Jugoslavije točen in stvaren odgovor na Slovenčeve klevete. Mi samo čestitamo našim ,.levičarjem" na tej dvojni igri, ki jo igrajo: z zastopniki socialističnega delavstva sedijo v skupnem vo-livnem odboru za volitve v Delavsko zbornico, agitačnih * 'ltrži Slovenca pa se poslužujejo, da streljajo temu istemu odboru v hrbet. Morda pa imajo ..levičarji" kake tajne račune s klerikalci, ker jim tako pridno pomagajo pri tem čednem poslu? če »levi-čarji" tako delajo za enotnost strokovnih organizacij in skupen nastop delavstva, naj bodo1 trverjeni, da bodo dobili od nas prav točen in stvaren odgovor! Komunističen manifest — zaplenjen. „Naprej" poroča, da je dala policija zapleniti pri tajništvu Naprejeve skupine vse izvode Komunističnega manifesta, istotako tudi pri A. Leskovšku v Celju, ki ga je baje zato tudi zaprla. Ker smo tudi mi v srečni posesti Komunističnega manifesta, prosimo sl. policijo in drž. pravdništvo, da naj ne zamudita lepe prilike ter napravita tudi pri nas hišno preiskavo, ter naj nas zapreta, da bo njena slava za ohranitev mira in reda v državi večja. Priznati moramo, da zaslužita ti dve jugoslovanski oblasti prvenstvo v - pameti med vsemi častitljivimi našimi oblasti, pa tudi v drugih državali boš iskal zaman take razboritosti! Doslej nas je inozemstvo smešilo radi naših carinikov, obmejne policije in drugih takih stvari, sedaj pa smo si ovenčali glavo z novim vencem smešnosti z zaplembo komunističnega manifesta. Naprejeva kukavičja jajca. Naprejevci so hitro javili širnemu svetu, da je bil pri njih konfisciran komunističen manifest. To je prav, naj zve cel svet za slavna dela naše policije! Ali treba je vendar podčrtati, da so to vest poslali »Arbei-ter-Zeitungi" in „Arbeiterwil!e“, ki sta glasili one avstrijske soc. stranke, ki sedi pri isti „zeleni mizi" internacionale, kakor sedi tudi naša stranka. Pa, kdor bi mislil, da so sc Naprejevci samo zato ponižali pisati na ta dva časopisa, ker so hoteli socialistično javnost o konfiskaciji komunističnega manifesta informirati, ta se moti. Prečitajte si samo ti notici, v katerih sc obenem obrekuje ujedinjevalni kongres železničarjev ter Naprejeva skupina imenuje kot edina delavska skupina, ki se v godljasto politiko ni hotela zaplesti! Seveda našim avstrijskim sodrugom, ki ne poznajo Napreja in Ber-nota, je lahko položiti v gnezdo kukavičje jajce, toda pokazalo se bo, da se iz tega jajčka ne bo izvalila tička, ker je — gnilo. Škandalozno postopanje. Stanovanjska beda v Ljubljani, težke življenske!ijrtamere v mestu so povzročile, da stanuje ha stotine uradnikov, delavcev in šoloobveznih otrok izven Ljubljane. Pa se vozijo dnevno v mesto, zvečer pa vračajo zopet domov. To činjenico bi brezpogojno morala upoštevati železniška uprava. Zato bi morala pripraviti za jutranje in večerne vlake toliko'vagonov, da bi se ti ljudje lahko vsaj človeško in ne živalsko vozili! Kdor je le malo povohal študij narodnega gospodarstva in stanovanjskega problema, ve, da so dobre komunikacijske zveze predpogoj in najnujnejša zahteva! Če se torej vsi tisti’/:ki stanujejo izven Ljubljane, pa si morajo v mestu iskati zaslužka, morajo voziti dnevno v mesto, je prokleta dolžnost železniške uprave, da jim te neugodnosti po nepotrebnem ne veča! Vsaj je vendar neverjetno, kako se gnetejo in stiskajo po hodnikih razdrapanih osebnih voz vsi tisti, ki morajo potem cel dan težko in naporno delati. Kakor čujemo, bodo ukinili vozove I. razreda. Prav. Naj sc ukinejo. Toda, te vozove je treba pustiti v prometu, ne pa čakati morda ofertalnih licitacij, kdo bo strgal iz voz zasteničene sedeže. Naj vendar ljudje vsega ne požro! Zato, ker imajo vozne olajšave, železniška uprava še davno nima pravice z njimi postopati kot s hrvaško živino. Leskovškova aretacija. V Celju je bil pred časom aretiran A. Leskovšek, ki je znan pristaš Bernotove skupine. Vzrok aretacije nam ni znan, Naprej poroča, da je bil zato aretiran, ker je imel shranjen komunističen manifest. Takoj po aretaciji pa so nekateri naši »prijatelji" raznesli zanimivo vest, da je naša stranka dala Leskovška zapreti, bržčas zato, ker se nam je Leskovšek »izneveril". Torej nekako politično maščevanje. Naprejevci, ki so drugače zelo pripravni, kadar je treba nas oblatiti, si te kozlarije sicer niso upali v Napreju priobčiti, ker so vedeli, da bi jim take novice niti njihovi pristaši ne verjeli. Zato pa sc je postavil za Leskovška Delavsko kmečki list, ki zahteva od nas pojasnila, zakaj je bil Leskovšek aretiran. Žal nam je, da K. d. listu ne moremo dati odgovora na njegovo prijazno vprašanje, kakor bi to radi storili. Svetovali bi 11111 pa, naj se obrne naravnost na Leskovška, ki mu bo na to vprašanje najtočnejše odgovoril. Izgleda pa, da delujejo sodrugi okrog K. d. lista tudi na enotni fronti z Naprejevci, ne samo s klerikalci proti nam! SODRUGI! POZOR! Strokovna komisija za Slovenijo v Ljubljani bo izdajsila tekom prihodnjih dni brošuro »Kako uveljavljam pravice, ki ni i jih nudi zakon o zavarovanju delavcev ?« Brošura vsebuje vse, kar mora vedeti zavarovanec za slučaj bolezni in nezgode. Strokovna komisija poživlja vse organizacije ter zaupnike, da si že sedaj naroče brošuro, da bo vedela za prilično število naklade! Brošura bo Stala Din 10. S to brošuro bomo ugodili ponovno izraženi želji, da dobe delavci priliko poučiti se o določbah zakona o zavarovanju delavcev. Prava naša domačem Kotinska cikorija ■. Vamjamli pristnost in jakost ! Pazite, da ue bodete prevarani! Radi neštetih zamenjav, ki se dogajajo, zahtevajte pri trgovcih razločno le milo »Gazela"! Ponaredbe odklanjajte! gfe-aaSgggSBSgSStiSfi IBUDDHAI l---------------- j 5sCb1io piješ Buddha čaj, še na zemlji raji TRAOE MARK C ~~ "__________- - St jS'•&&•&«. T&JSFfcš'SstfcszstSfifeAc.- je najboljša žitna kava. Ostsinlce češkega in angleškega suknuza moške obleke, damske kostume in plašče po 2\50 do 3'20 m dobite po neverjetno nizki ceni in sicer od 250 Din naprej v razpošiljalnici Josip Ivančič, Ljnbljana Miklošlčera 6. 4, nasproti frančiškanske cerkve. Oglejte si izlobže 1 Prepričajte se, 99 L I A“ svetovno znana krema za čevlje Osem mesecev v preiskovalnem zaporu. Poročali smo že svojčas o sodnem postopanju, ki se je vršilo proti trem' sodmgom od levice in sicer A. Koblerju, L. Kordiču din Tonuiž Wol-fu, ki so biLi obdolženi, da so lansko zimo neko »komunistično« propagandno čtivo prenašali iz Avstrije v Jugoslavijo in to preko Jesenic. Obdolženi so bili seveda po § 1 zak. o zaščiti države, ki predvideva tako visoko kazen, da mora vsak osumljenec ostati v preiskovalnem .zaporu. In tako so tudi ti trije s odru g'i sedeli skoro 8 mesecev v preisk. zaporu tu k. sodišča. Preiskave kar mi hotelo biti konec, enkrat sc je razprava proti njem celo preložila, da bi se izjavile naše politične oblasti glede »nevarnosti« zaplenjenih tiskovin. Oblasti so se o tiskovinah res izjavile, posebno, da so vse zaplenjene tiskovine državi silno nevarne (in sicer časopis »Federation Balcamique«, nek manifest makedonskega komiiteta in pa — knjiga »Lenin in Leninizem«!) čeprav so objednem vse te oblasti izjavile, da niso v posesti imenovanih tiskovin! Tudi državni pravdmik je smatral vsebino teh tiskovin za tako nevarno, da je sodišče na njegov predlog sklenilo izključiti javnost, dokler se omenjene stvari čitajo. Tako se je očuval »javni red in mir«, ker bi drugače vsebina navedenih publikacij gotovo povzročila revolucijo v Ljubljani! Zanimivo je še to, da sodišče od naših oblasti ni moglo pribaviti teli nevarnih spisov, ker jih naše oblasti, kakor rečeno, nimajo, zato pa jih je sodišču posodil zagovornik obtožencev, ki jih je enostavno kupil v Avstriji, kjer se prodajajo v vsaki knjigami. On dno se mam zdi samo to, da ni sodišče tudi zagovornika zaprlo, ker kupuje, prenaša čez mejo im čita take nevarne stvari! Sodišče je vse tri obdolžence spoznalo za krive očitanega dejanja in obsodilo vsakega na 7 mesecev zapora; ker pa so obtoženci to kazen vsled dolgega preiskovalnega zapora že prestali, so bili po sodbi izpuščeni in a svobodo. Vsake pripombe glede sodbe se vzdržimo, ponovimo samo vprašanja nekega poslušalca pri razpravi, ki je po sodbi rekel: »Kdo ve, če obtoženci ne bi bili sploh oproščeni, če ne bi že nad 7 lpesecev sedeli v preiskovalnem zaporu!< — Celo sodno postopanje v tej zadevi pa je zopet enkrat pokazalo, kake posledice ima protiustaven zakon o zaščiti države: Osumljenci, ki jih v najhujšem slučaju doleti parmesečna kazen, morajo mesece presedeti v preiskovalnem za1 poru. K, pa saj so to sami »državi nevarni« elementi, kaj za to, če sede tudi po nedolžnem po zaporih! las Ljubljane. IV. redni delegacijski zbor zveze „SVOBODE“, se vrši dne 15. t. m. ob 9. uri dopoldne v posvetovalni dvorani mestnega magistrata v Ljubljani. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. J. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Sprememba pravil. 6. Volitev novega odbora. 7. Slučajnosti. V slučaju, da ob določenem času ni zadostnega števila udeležencev, se vrši isti1 občni zbor eno uro pozneje ob vsakem številu navzočih. VOLITVE V AKADEMSKO REPREZENTANCO. I)ne 21. t. ni. se vrše volitve v akademsko reprezentanco Ljubljane. Poživljamo vse sodruge akademike, da volijo Neodvisno strokovno listo ter tako preprečijo zmago demokratske in klerikalne liste. Zmaga tobačnega delavstva pred sodiščem. Poročali smo svoj čas v našem listu, da je Uprava monopola lansko jesen začela tobačnemu delavstvu odtegovati od plače zneske, ki jih je delavstvo baje preveč prejemalo od 1. aprila 1924 naprej. S tem dnem je namreč uprava monopola reducirala rodbinske doklade, o čemer pa je bilo delavstvo šele koncem avgusta 1924 obveščeno ter je do tačas sprejemalo rodbinsko doklado v dobri veri. Ti odtegljaji so bili precej visoki. Na vse proteste proti tem odtegljajem se uprava monopola ni ozirala. Zato se je pa delavstvo odločilo nastopiti sodno pot. Nad sto delavk in delavcev je vložilo tožbo pri obrtnem sodišču na plačilo odtegnjenih zneskov. Sodišče je najprvo razpravljalo o eni tožbi, to je tožbi Angele Lotrič ter je obtožilo državo na povračilo odtegnjenega zneska. To sodbo je prizivno sodišče pod predsedstvom višjega sodnega svetnika dr. Modica ter prisednikov Antloge in Vehovarja ter dveh prisednikov laikov potrdilo. S tem je končnoveljavno razsojeno, da ima tobačno delavstvo pravico na povračilo odtegljajev in bodo seveda tudi vse ostal etožbe v povoljnem smislu rešene. Mi čestitamo tobačnemu delavstvu na nje- govem sijajnem uspehu za pravice! Delavstvo sta zastopala pri sodišču dr. Celestin Jelence in dr. Milan Korun, Celotno izplačilo delavstvu bo znašalo okrog 120.000 dinarjev. Delavsko pevsko društvo ..Cankar" praznuje letos v novembru petletnico svojega delovanja in obstanka. V proslavo te petletnice priredi dne 15. novembra 1915 Martinove večer v ..Delavskem domu" na Karl Marksovem trgu. Vstop prost. — Začetek ob 7. uri zvečer. — Odbor. — Prijatelje petja vabimo, da se udeleže te veselice. Martinov večer priredi podružnica „Svobode Vič-Glince v nedeljo, dne 15. novembra 1925 ob 7. uri zvečer v Zadružnem delavskem domu na Glincah. Vstopnina prosta. — Odbor. Dopisi. Iz Šoštanja. Tukajšnja Bernotova organizacija nam dolguje nekaj denarja. Vsaki dan jih tirjamo za določeno svoto, a se za tirjatve ne zmenijo; vedno pravijo: boste že dobili, a do danes nismo prejeli ničesar. Ali Bernotovci mislijo, da so za poštenost in javnost? Dajte cesarju kar je cesarjevega, socialistom kar je socialističnega! —- Krajevna organizacija SSJ v Šoštanju. ZA TISKOVNI IN VOLILNI SKLAI). Do sedaj nabranih Din 18.419.40 Lesjak Metoda, Maribor „ 2,— V veseli družbi se je nabralo,med njimi ss. Alojzij Rozman in Franc Klemenc ,po Din 10, skupaj „ 31.— Skupaj Din 18.452.40 Stockholmska spomenica. (Dalje.) Ta etnografično in geografičano .enotna adrijanska zemlja zvezala se je po padu Beneške politično in gospodarsko z avstrijskimi alpskimi deželami. Sinemo reči, da pričenja že is pristopom Trsta 1. 1382. k Avstriji nov zgodovinski in gospodarski razvoj dežela vzhodno od Adrije, ki ise nepretrgoma nadaljuje do ustanovitve »Italia unita« le ta 1870. po eni strani in s tvoritvijo avstro-iiir.skih provinc od 1. 1815. po drugi strani. Da furlanska ravnina geografič-no in gospodarski spada k Italiji, kaže rezultat, da -se je italijanski narodni element vzdržema razširjal proti Soči in šelej v 19. -stoletju se je zadnja občina Ločenik na desnem bregu Soče poitalijančila, ob tem pa kažejo vse občine ob Teru in Soči do robu Krasa slovanska polaščena imena. Italija je stopila torej v vojno s čisto imperialističnim stremljenjem. Morala je pri vstopu tudi priznati sama, da se gre Italiji, da raste preko svojih prirodnih mej, stremljenje imenovano v italijanskem parlamentu: »II sacro egoiismo« Italija torej v tem boju nastopa proti jugoslovanskem ozemlju čisto zavojujoče in iz imperijalističnih motivov. Vsa italijanska politika od 1. 1806. naprej v nje stremljenju iztisniti Avstrijo od Adrije tvori, poleg ekspanzivne politike Nemčije, glavni razlog vse nesigurnosti Evrope in je temeljni vzrok svetovne vojne. če tudi Italija ni stopila v svetovno vojno 1. 1914. neposredno in na strani centralnih oblasti, pa tvori nje dvorezna, neodkritosrčna politika odlično vprašanje krivde za italijansko vlado in italijansko meščanstvo. A k» se torej dela na trajni svetovni mir, Evropa ne sme priznavati drugih zahtev Italije, nego one, ki se nanašajo na nje gospodarsko in prometno enoto, so etnografično upravičene in ne vseli-ljajo vsiljevanja Italije v kompaktno etnografično, geografično in gospodarsko jugoslovansko skupino. Odkaz Adrije in vzhodnih mest ob robu in otokov Italiji pomenilo hi zadrža vanje prirod nega gospodarskega razvoja jugoslovanske grupe in mora sčasoma postati vir nove bodoče vojne. Posebno obtoževal no za krivdo Italije je okoliščina, da je Avstrija ob vojni 1. 1914. Italiji priznala jezikovno mejo Trentina in furlanske ravnine. Da se Italija ni' zadovoljila s temi primernimi zahtevami, da je 1. 1915. stopila v vojno, je s tem namenoma pričela zavojevanje, is tem -so vse daljše zahteve krivične, opasne za -mir Evrope in je Italija oh enem odgovorna za vzpostavitev razrušenih dežela v Treiitinu in na Goriškemu (Dalje prih.) Kdor hoče štediti, ali komur je iz zdravstvenih ozirov potrebno, da uživa kavni nadomestek temu se najtopleje priporoča, da poskusi FRANČKOV EN RILO s katerim se da prirediti ravno tako ceneno, kakor okusno kavo. Proizvajajo: Henrik Francka Sinovi Zagreb. S L- MiKUŠ Ljubljana, Mfstni trg IS. priporoča svojo zalogo dežnikov ter sprehajalnih palic. Popravila te izvršujejo točno in solidno. Oilnski koledar 1926 izide koncem meseca novembra v založbi Strokovne komisije za Slovenijo. Naroča se pri vseh organizacijah ali direkno pri Strokovni komisiji v Ljubljani, Šelenburgova ulica 6./II. Cena v platno vezanemu koledarju Din 12’—. Dve službi pisarniške stroke razpisuje okrožni urad za zavarovanje delavcev v Bjelovaru v kategoriji C, in sicer eno v VIII. in eno v IX. položaju z letnimi prejemki 9600 Din sistematske in 9000 Din položajne oziroma 9600 Din sistematke in 7200 Din položajne plače ter v smislu službenega pravilnika pripadajo krajevno in rodbinsko doklado. Prosilci morajo dokazati, da so dovršili štiri razrede srednje šole ali so sicer strokovno usposobljeni, državljanstvo in rojstne podatke, da še niso nad 40 let stari. Prošnje je vlagati do 15. novembra 1925 pri imenovanem uradu. Ako bi razpisani mesti zasedli nameščenci urada, se namesie sposobni kompetenti na izpraznjena mesta. Žoh arin najboljše sreds