DELAVSKA POLITIKA
Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Štev. 22
Sobota, 14. marca 1936
Leto XI
K položaju
Atentat v narodni skupščini na predsednika vlade je zbudil ogorčenje. Režim je s krivci, ki pripadajo Jevtičevemu poslanskemu klubu, obračunal s tem, da jih je dal zapreti in izročil sodišču.
Jevtičevo, oziroma »pofovsko« gibanje je globoko ukoreninjeno po vsej državi in je državni aparat precej okužilo. K demokraciji pa se moremo vrniti le, če preženemo iz zasede prežeči fašizem.
Z aretacijo prizadetih poslancev zlo še ni odpravljeno. Saj vemo, da so taki elementi kupljivi, da se bodo potuhnili in skušali prihlinjevati novemu režimu, da bi v njegovem okrilju skrivaj dalje izpodkopavali načela demokracije. Pojavljajo se že prvi poizkusi in velika nevarnost je, da se ckuževanje ne nadaljuje. Trditev, da je treba nemškega ali italijanskega fašizma, ne pomeni nič drugega kakor da pofovci in zarotniki niso samo oni, ki sede v ječi, marveč so propa-gatorji njih zločinske ideje še v svobodi.
Tem elementom ne gre zaupanje, zato ga jim narod ne sme dati.
Kot boritelji za demokracijo smo veseli, da se fašistični atentat ni posrečil, še bolj bi pa bili veseli in zadovoljni, če bi bili lahko prepričani, da je s tem padla zadnja ovira na poti k politični svobodi in socialni demokraciji.
Princip demokra-
Hitlerjeva odpoved locarnske pogodbe
Nasllstva rode nasilstva
Zakaj pa je tako osovražena demokracija? Ali je tak greh ali taka napaka v značaju človeka? Ni greh, ni napaka, ker uči, kako mora človek poleg človeka živeti, da bosta oba lahko živela. Demokracija, prava namreč, je najnesebičnejši sporazum med ljudmi o urejevanju medsebojnih socialnih in vobče družabnih razmer po načelu najidealnejše enakopravnosti v vsakem oziru.
Kako naj bo potem demokracija zlo? Bivši predsednik čehoslovaške republike, Masaryk, je to v svoji filozofiji jasno označil in mu tudi v svojem življenju praktično skušal ustre-či.
Velika večina tudi naših politikov pravi, da je Masaryk duhovni velikan, da so njegovi nauki, vsaj kolikor se tičejo tega načela, vzor, ki bi mu morali slediti.
Toda, poglejmo, kaj se godi? Ci-tamo slavospeve velikanu. Čudijo se velikemu Slovanu, toda njegovo načelo prezirajo in praktično popolnoma zametavajo.
V	vsej naši politiki ne čujemo več besede demokracija. Zakaj ne? Ali uganjate komedijo? Ali se upate izgovarjati njegovo ime in praviti, da je velik duh, demokrat? Ali ni sramota, da so >,njegovi krvni bratje«, ki se laskajo njegovemu duhu, v praksi izdajalci tega velikega in edino primernega načela?
Prav, bodite izdajalci demokracije! Mi ji ostanemo zvesti ter upamo, da se zbudi novi val demokracije.
Za nas niso merodajne dogme o gospodarjih in kapitalistih, ki naj tiranijo nad človeštvom. Za nas velja načelo pravične socialne družbe v sporazumu. Ker pa niste za socialno pravico, tudi ne marate biti za demokracijo, to je za lojalno sporazumevanje v človeški družbi.
Bodite krivični! Mi pojdemo svojo pot!
Pod tem naslovom piše praški »Sozialdemokrat« o Hitlerjevi odpovedi locarnske pogodbe:
Nemčiji je gospodarski položaj neugoden. Opozicija proti sistemu dr. Schacht-Hitler narašča. To je razumljivo. Opozicija narašča celo med kapitalisti, ker jim državna gospodarska politika otežkoča poslovanje z devizno špekulacijo in sistematičnim zniževanjem realne mezde. Z ozirom na ta po!ožaj je Hitler dne 7. t. m. v nemškem državnem zboru napravil diplomatično demagoško gesto, da prepreči naraščajočo opozicijo.
Pomoč Mussoliniju
Mussolini je v neprijetnem položaju zaradi vojne v Abesiniji. Ustanovil bi rad imperij, toda kaže, da Anglija hoče izsiliti mir v Afriki, ali pa poostriti sankcije proti Italiji. Kaj bo z Mussolinijem po porazu v afri-kanski politiki, pa nihče ne ve. Hitler se vsekakor boji Mussolinijevega padca, V zadnjih tednih sta se Rim in Berlin zopet zbližala, čiju prijateljstvo se je po avstrijskem nacističnem puču znatno ohladilo. Šele prejšnji teden je pa Mussolini povedal francoskemu poslaniku, da lokarnske pogodbe sicer ne odpove, če to stori Nemčija, pač pa tudi ne bo izvajal konsekvence, to je, ne bo branil Fancije, če jo Nemčija v Porenju napade. Iz teh dejstev je skoraj jasno razvidno, da sta se Rim in Berlin o Hitlerjevem nastopu dogovorila, in da ima ta nastop služiti Mussolinijevim interesom v Afriki. Tri dni prej, preden je ženevski ultimat potekel, ki zahteva mirovna pogajanja, je bilo treba zahodne velesile, zlasti Francijo pognati v paniko in ji pokazati nevarnost ob Renu, pozornost Anglije odvrniti od Sredozemskega morja in Abesinije. Ta pritisk vpliva obenem tudi na popustljivost Anglije v agresivnosti proti Italiji. Dobiček ima pri tem samo Italija, ki ob prvi prili-
ki zopet postane nevarna sovražnica
Nemčije,	-
•< <’U ,.1 ■"<>
Varanje nemškega naroda
Kršitev mednarodnih pogodb ne more koristiti nobenemu narodu. V tem primeru je tudi za Nemčijo odpravljena varnost ob zapadnih mejah, ker je lokarnska pogodba ščitila nedotakljivost meje. Tega varstva sedaj ni več. Še hujše zlo je pa Hitlerjeva politika z moralne strani. Kdo naj še veruje Nemčiji in sklepa z njo mednarodne pogodbe? Celi generaciji bo ostal madež verolomnosti, ki v mednarodni politiki ne zasluži več zaupanja. Nemška politika izolacije iz mednarodnega življenja mora vesti Nemčijo samo v propad, ker kuje verigo nezaupanja in sovražnosti okoli sebe ter s tem ustvarja pod vodstvom Anglije koalicijo velesil, ki bo močnejša, kakor je bila ona 1914 do 1918.
i
Hitler proti Rusiji,
Protest, ki ga je poudarjal glede francosko-ruskega varnostnega pakta, se mora smatrati le kot demago-ška fraza, ker Nemčija sama tako silno rada trguje z Rusijo. Hitler hoče s tem svojim apelom zaščititi le francoske in angleške bankirje, če je njegov protest resen. Zdi se pa, da ni resen. Hitler vidi sicer nevarnost za Viljemovo geslo od Hamburga do Bagdada, to je, za svojo imperialistično politiko v vzodni Evropi in v sprednji Aziji. To utegne biti edini motiv njegovih ciljev v tej zadevi.
Kaj pa z Avstrijo?
Avstrije Hitler niti omenil ni v svojem govoru. To pomeni, da noče odkriti svojih namenov z njo. Pozneje je šele pojasnil to vprašanje jako dvoumno, češ, z Avstrijo se bo Nemčija pogajala pozneje.
Hitler ni hotel omeniti Avstrije, ker hoče Avstrijo obdržati Italija v svoji interesni sferi, da se ji ne zmanjša vpliv v srednji Evropi. Tu se torej ! križajo italijanski in nemški interesi, i
Kdo zmaga?
Mussolini in Hitler sta s to akcijo povzročila silno paniko v Evropi, zlasti v Franciji. Mussolini je mislil, da bo s tem izsilil izročitev Abesinije in osmešil Društvo narodov. Zato je logična le konsekventna politika sankcij in miru v Afriki. To politiko mora voditi mirovna fronta in od treznosti v Londonu in Parizu je predvsem odvisno, kakšen efekt bo imel Hitlerjev govor. Če ostane Društvo narodov in velesile zveste mirovni politiki, ohranijo hladno kri, mora ostati Hitlerjeva	ki	je tako po nepo-
trebnem razburila vso Evropo, le prazen bavbav, ki ne bo mogel vplivati na razoj mednarodne politike, Tu je le odločnost in dosledna mirovna politika na mestu.
Kdc je kriv nemške taktike zadnjih let?
Zamolčati ne smemo, da so vzroki nemške šovinistične politike v terorju, ki ga izvajajo zmagovalci nad Nemčijo. Mnogo so se trudile vlade in politične stranke pred fašističnim režimom, da se razmerje z Nemčijo omili in ji ustvari življenjska možnost. Toda mirovni pogoji so ostali. Poslabševale so se socialne razmere.
V	takih razmerah je naletel nacionalni šovinist, ki je hujskal proti mirovnim pogojem in delavskim strankam, češ, da so te krive razmer in mirovne pogodbe, na poslušna ušesa politično nezrelih in nezaposlenih množic. Fašizma v Nemčiji je kriv zahodni kapitalizem in diktatorske velesile. Izhod iz situacije je pa le sporazum, je dogovor, ki bo omogočal Nemčiji življenje. Prej se v Nemčijo ne more vrniti realna politika, ne svoboda. Grožnje Nemčije sicer ne smejo pretresati mozga mednarodnih politikov, pač pa jih morajo prepričati, da je treba poiskati primerno rešitev problema, nemškemu narodu vrniti možnost življenja, da se iztrga iz krempljev diktatorjev in vrne svobodi in demokraciji.
99
Pomirjanje v mednarodni
politiki Sankcije, Francija in Hitler.
Hitler se je prenaglil. Z njegovim nastopom vladajoča gospoda ni prav zadovoljna. V pomirljivem smislu posreduje Anglija, ki je sporočila Franciji, da se Nemčija hoče spraviti z Društvom narodov pod pogoji, da vojaško zasedenega ozemlja ne bo utrjevala, se vrne v Društvo narodov, ne da bi stavljala izrecne pogoje ter da podpiše zrakoplovni pakt, v katerem naj bi se določile še nekatere omejitve oboroževanja. — Politični predlog Anglije bo nedvomno odvrnil Francijo od zahteve sankcij proti Nemčiji, zlasti tudi, ker so Italija, Belgija in Nizosemska že izjavile, da bi se sankcijam ne mogle pridružiti.
Previdno dostavlja Anglija temu predlogu še izjavo, da bi bila tudi za gospodarske in vojaške sankcije proti Nemčiji, če ostane nepomirljiva.
Francija grozi Angliji, s preklicom sankcij proti Italiji, če se ne izvedejo proti Nemčiji, in z zvezo z Italijo ter ustvaritvijo novega položaja v Sredozemskem morju.
Svet Društva narodov, ki prične danes zborovati v Londonu, bo to
vprašanje razčistil ter nedvomno uvedel pogajanja,
Važno vlogo v ohranitvi miru pa imajo vsi narodi, ki naj tudi ob tej piiliki pokažejo svojo nejevoljo proti medna, odnem izzivanju ali hujskanju k vojni iz kakršnegakoli razloga.
Zakaj pa imamo Društvo narodov in mednaiodne pakte o miru?
Seja Društva narodov v Londonu
V	Londonu se je sestal svet Društva narodov, ki bo sklepal o nastalem političnem položaju.
Nemčija pošlje na sejo von Rib-bentroppa, ki zagovarja politiko sporazuma.
Pred sejo sveta Društva narodov se je vršila konferenca držav, ki so podpisale lokarnsko pogodbo, ki se ji je sedaj Nemčija odrekla.
Na seji, ki se zaradi tega vrši v Londonu, hoče Anglija vplivati pomirjevalno.
V Afrika se še vojskujejo
Ponudb pogajanj za mir. — Premirja pa ni.
Italijanska vest o premirju ni bila resna, ker se boji nadaljujejo. Tudi ponudba, da se hoče pogajati z Abe-sinijo, je imela namen, zavleči sklepanje o sankcijah.
Italijanska poročila govore o prodiranju in utrditvi ob reki Takaze ter
o	uničenju abesinske vojske. Ker se pa boji na severnem bojišču še vrše, so Abesinci sestrelili tri letala in zbirajo obenem večjo vojsko ob ašan-skem jezeru, morajo Italijani računati še z znatnim odporom abesinske vojske.
Boji se vrše tudi na južnem bojišču.
Deževna doba je pa skoraj že tu. Kako bo z italijanskimi operacijami tedaj, je vprašanje.
Velika stavka tekstilnega delavstva
v Lodzu na Poljskem je končana. Tam je pa še v stavki okoli 12.000 delavcev usnjaren in tovaren čevljev.
Libertč, egalite, fraternife
Svoboda, enakost, bratstvo, je ideal večini francoskega naroda. Ideal pa je tudi vseh drugih narodov, ki so kulturni in hrepene po napredku. Ne moremo si zamisliti bratstva brez enakosti; ne moremo si zamisliti enakosti brez svobode. In kjer obstoja le del bratstva, enakosti in svobode, tam pravimo, da vlada demokracija ali bolj pravilno izraženo: ta-kozvana »liberalna« demokracija. — Kapitalistični razred je ravno zadnji čas demokracijo razčlenil v širok pojem. Piše veliko o njej, jo slavi in in povzdiguje — v r esnici pa že dolgo ni več sledu o njej. Tako bi rekli, da kapitalizem demokracije ne pozna, oziroma jo namenoma noče poznati. Čimbolj je demokracija okrnjena, tem manjši so pravice delavskega razreda. V fašističnih diktaturah, pa o kakih pravicah delavskega razreda sploh ne govorimo.
Za delavski razred je najvažnejši razvoj dogodkov v tistih državah, katere kolebajo v sredini med fašizmom in demokracijo. V duševni depresiji je ljudstvo iznenadila kriza, iz katere išče rešitve danes v fašizmu, jutri v demokraciji. Kacs človeške družbe pa izrablja kapitalizem in neti umetno razdor med posameznimi poklici, da lahko nemoteno vlada in kopiči lepe profite. — Razumljivo je, da se vsled splošnega nezadovoljstva širokih ljudskih množic odgovorni faktorji pogosto menjajo. S sccialno-gospodarskega stališča se sprememba niti ne opazi, kajti na površje pride nova kapitalistična frakcija, ki se načelno v odnosih do delavskega razreda od prejšnje ne razlikuje. Amnestija političnih kaznjencev je največkrat prva parola novih faktorjev, da »pomirijo« duhove in trenutno zabrišejo krivično nasilje, ki so ga vršili odstopivši.
Toda amnestija je le delnega značaja, v prvi vrsti za lastne politične pripadnike; če pa. se tiče tudi tistih, ki so se borili za svobodo, enakost in bratstvo, potem le-ti največkrat narede prostor novim političnim jetnikom. V Bolgariji 'ali na Poljskem je bil vsak nov režim bogatejši v metodah za zatiranje delavskega razreda. Vse to pa sili vznemirjeno in ogorčeno ljudstvo v še odločnejši odpor. Idealizma za svobodo, enakost in bratsvo se ne da uničiti pod brutalnim faštičnim terorjem. Za^o ni dvoma, da bo prišel čas, ko bo veljalo načelo svobode, enakosti in bratstva ■za vse narode in za vse poklice človeške družbe.	B—d.
Obini zbor SploSnega delavskega pravovar-stvenega druStva
se bo vršil v nedeljo, dne 22. marca ob 10. uri dopoldne v Ljubljani v društvenih prostorih, Delavska zbornica, Miklošičeva cesta 22/A-I. Dolžnost vseh članov je, da se občnega zbora sigurno udeleže. — Uprava.
Sankcije proti Nemčiji
radi kršitve versajske in locarnske pogodbe
Zaradi Porenja, ki ga je Nemčija vojaško zasedla proti tozadevni pogodbi, so v Franciji silno razburjeni ter zahtevajo politične in gospodarske sankcije proti Nemčiji. Pričeta pogajanja s Francijo in Anglijo pa naj se ukinejo, dokler Nemčija zopet umakne vojaštvo iz Porenja. Anglija je previdneja ter ne pripisuje nemškemu govorjenju posebnega pomena, ker ni v njem nič pozitivnega razen odpovedi lokarnske pogodbe.
Vprašanje pa ni tako enostavno, ker je Italija že kršila mednarodne
, noSodfce in se niti ni podvrgla sodbi j Društva narodov. Nemčija ima v tej
i	nedoslednosti jako veliko moralično j oporo, ki je sedaj pospešila dvoje: | politično gesto Hitlerju z ozirom na nemške notranje razmere in odložitev sankcij proti Italiji. Kakšen pomen naj potem še imajo sankcije proti Nemčiji?
Mednarodna politika Društva narodov je zaigrana, zato je mogoča ureditev mednarodnih odnošajev edino še na podlagi novih mednarodnih sporazumov.
Rudaril v Posarju se srilolujelo
Iz Nemčije prihaja malo vesti o j tamkajšnjih razmerah. Nič ne vemo,
1 ker poročajo le o zunanjih fašističnih dekoracijah. Koliko je nezaposlenih, koliko ljudi je po delavskih bataljonih, po ječah in kakšne so socialne razmere, o vsem tem ne poročajo oficielno, privatno pa nihče ne sme poročati.
Vendar prihaja ena vest iz krogov posarskih rudarjev. Ti rudarji pravijo, da so se razmere, odkar so pri tretjem cesarstvu jako poslabšale. Obljube se niso izpolnile. Nezaposlenost je večja, bivši trg so izgubili in novega ni za premog.
Delavec, ki poroča o razmerah, pravi med drugim:
V	tem času je bila plača znižana
za deset odstotkov. Dejansko pa še več, ker morajo delavci plačevati razne »prostovoljne « miloščine in podpore za rumene organizacije. Kupna sila mezde se je tudi zmanjšala, ker narašča draginja. »Na čevlje in obleko,« pravi, »sploh ne mislim več. Ni le vse .dražje, ampak tudi slabše. Samo eno zadoščenje imamo: pri posredovalnici pravijo bivši nacisti, ki so glasovali za Hitlerja, da smo boritelji za svobodo le imeli prav, če smo se branili rumenih srajc. Ozdravljeni so sedaj in že govore o obračunih z zapeljivci.
&II sl 2e poravnal naročnino? Ako še ne, stori takog svojo dolžnost!
Ustava Zedinjenih držav ameriških in
delavske pravive Uveljavljenje socialnopolitičnih določb
uredi delo oseb, ki še niso dosegle 18. leta, uvede določbe o socialnem zavarovanju in podpira v splošnem socialno in gospodarsko blagostanje delavcev. Pravica posameznih držav glede uvajanja socialne zakonodaje, naj se s tem ne omejuje.
Če bi bil že prej v ustavo sprejet tak predlog, bi najvišje sodišče ne bilo moglo razveljaviti NIRE (Rooseveltovo gospodarsko zakonodajo),
(I. G.) V amerikanskem parlamentu je poslanec Vito Marcantonio zopet predlagal znani Hillquitov dopolnilni predlog k ustavi, ki ga podpira več kakor dva milijona organiziranih delavcev in farmarjev (kmetov).
»Dopolnilni predlog o delavskih pravicah« je stavil prvič umrli voditelj socialistične stranke Amerike, Morris Hillquit. Namen ima, dati parlamentu pooblastilo, da zakonito
Ali |e to v redu?
Naš naročnik nam piše:
Ne vem, zakaj so mi poslali na ogled »Slov. Dom«, ki je pričel izhajati kot opoldanska izdaja »Slovenca«, odkar Kopitarjevcem ni treba več gledati trde skorje opozicijskega kruha.
Ta »Slov. Dom«, ki piše o poštenju, časti in morali, prinaša v podlistku roman »Mrtvi in dva živa«; pisatelj ni naveden, kakor da je roman spisalo uredništvo »Slov. Doma«. Ker se mi je čudno zdelo, da bi bilo urednišitvo tega lista literarno tako navdahnjeno, da bi samo pisalo dolg roman, sem podlistek dobro prečital in imena v njem so me spomnila, da je to delo norveškega pisatelja Si-gurda Christiansena pod originalnim
Kaj poreče na to »Slovenski dom«?
naslovom »To levende og en dod« in čigar nemški prevod (po raznih napakah v prevodu »Slov. Doma« spoznam, da ga prevajajo iz nemškega prevoda) se glasi: »Zwei Lebende und ein Toter«. Pri »Slov. Domu« so zatajili pisatelja, naslov dela pa preobrnili v »Mrtvi in dva živa« (torej je že prevod naslova napačen, ker »mrtvi« lahko pomeni več mrtvih, ne samo enega mrtveca).
Gospoda urednika Jožefa Košič-ka, po poklicu duhovnika, vprašam, ali je > "X>,	's-—	^
j* sploh dopustno, da v svojem listu zatajite avtorja odličnega literarnega dela, ki ga vrhu tega še kvarite s slabim prevodom?
Doma in po svetu
Državni proračun je bil v torek sprejet v narodni skupščini s 185 glasovi, en poslanec je glasoval proti proračunu. Senat se je sestal včeraj.
Naredha o minimalnih mezdah. Minister socialne politike Dragiša Cvetkovič je poročal v svojem proračunskem poročilu, da se je proračun ministrstva socialne politike znižal v zadnjih peti letih za 35%, to je, več kakor za eno tretjino, kar silno ovira delovanje ministrstva. V ministrstvu se izdeluje zakon o minimalnih mezdah, ker je treba »delavski stan« zaščititi. Ministrstvo bo iz socialnih razlogov vsako nadurno delo, ker je nezaposlenost velika, prepovedala,.
Monopol šolskih knjig v zmislu zakona iz leta 1929. namerava vlada s proračunskim zakonom izpre-meniti in opustiti nameravano moli opolizacijo.
Dr. Hcdža je bil na Dunaju. Predsednik čehoslovaške vlade, dr, Hod-ža, je mudil na Dunaju dva dni zaradi trgovinske pogodbe med Čehoslova-ško in Avstrijo. Pogodba je bila sklenjena.
Otcn Habsburški je bil te dni imenovan za častnega člana obmejne občine Špilje. To je res pravo izzivanje!
Izjemno stanje v Rumuniji podaljšano? Parlamentu je bil predložen zakonski načrt o podaljšanju izjemnega stanja do 16. decembra. Vlada pravi, da mora v sedanjem nemirnem mednarodnem položaju preprečiti vsakršno agitacijo tujih elementov. Predvsem je načrt zakona naperjen proti fašistični agitaciji.
Židi v Nemčiji nimajo več volilne pravice. Nemški fašizem je odredil, da nemški Židi in oni Nemci, ki je njih kri omadeževana do tretjega sorodstva, nimajo volilne pravice.
Kam privede nacionalistični fašizem. Slučajno mi je prišel v roke nacionalsocialistični list »Der Sttir-mer«, ki izhaja v Niirnbergu. V kakšnem blaznem', histeričnem, sta-roveškem duhu vzgajajo nacionalsocialisti svoje izobražene bravce! Vsega na svetu je kriv Jud in temu Judu pripisujejo take grozovite lastnosti kakor Neron prvim kristjanom. En naslov mastnejši od drugega, kričeča razodetja od prve do zadnje strani! Krvna krivda Judov — Jud je večni Kajn. ki skozi tisočletja samo mori — Jud, ki občuje z nemškim dekletom, skruni našo raso — nato pa slede poročila: Aretiran radi skrunitve rase — Radi skrunitve rase obsojen na robijo — skrunilec rase Hugo Cohen obsojen na 4 leta robije in 6 letno izgubo častnih pravic — Judovsko grozodejstvo itd. Cernu je živel Goethe?
Nemčija in Rusija. Z ozirom na Hitlerjev nastop Rusija svari pred prenaglenjem ter smatra, da bi pomenila vojna pravo katastrofo. Ni resnica, kar poroča naše reakcionarno časopisje.
B. Traven, Bombai
tl. Knjiga
Prevaja Talpa 61
Ob cestnih oglih so stali godci, ki so prav dobro igrali, celo bolje kakor kapele v mestu. Vsaka izmed teh kapel je imela violino, bas, klarinet in piščal. Mnoge niso imele piščali, so pa zato imele trompete. Druge kapele pa so imele zopet samo violino, bas in kitaro. Slednje so bile navadno najboljše. Ko so odigrali, so šli godci pobirat. Toda le redko jim je kdo kaj vrgel. Največkrat so plačevale godce le senjorite.
Cesto so odšle kapele tudi v restavracije in so igrale v njih. Tam so že prej kaj dobile, včasih pa tudi ne. Tako je pač življenje umetnikov! Tisti. ki mu je glasba najbolj ugajala, ki mu je največ povedala in dala, ni imel denarja, da bi jo plačeval. Tisti pa, ki so imeli denar in ki so kapeli tu pa tam tudi vrgli kak novec, pa so smatrali godbenike za berače in so menili, da bi bilo bolje, ko bi igrali »It ain’t goin’ rain’ no’ mo’, ne pa bedastih oper. Toda godci sploh niso igrali oper, nego so igrali stare mehikanske pesmi, ki so tako sladko zvenele in bile vendar polne življenjske sile.
Prav za prav je bila godba popolnoma odveč, kajti od vsepovsod sta dihali lepota in ljubezen.
V	vsakem lokalu je bil ples. Vsak lokal pa je imel
tudi senjorite. ki so se morale z gospodi smejati in plesati in piti, kajti njihova naloga je bila skrbeti, da izdajo gospodje čim več denarja. Zato pa je imela vsaka senjorita za restavracijo svojo sobo. kjer se je z gospodom neovirano zabavala; za sobo ni bilo treba senjoritam plačevati nikake najemnine, razen tega pa so dobivale tudi perilo. Kajti perila se tu mnogo porabi.
In povsod je bil ples. Vsak je smel plesati, kakor je pač hotel. Tu ni bilo nikogar, ki bi ples nadiral, in med plesom si smel povedati vse, kar ti je bilo na srcu, in pri tem ti niti govoriti ni bilo treba. Prepovedano pa ni bilo niti plesati tako, da bi si prislužil dvajsetletno ječo. če bi se zgodilo po pravici. Ker pa se ni godilo po pravici, so plesali pač vsi tako, da bi jih smeli videti angelci v nebesih.. ne da bi zardevali. Včasih pa. je kakšen par vendarle plesal tudi tako, da bi si celo satanova babica morala zakriti obraz v predpasnik, če bi ga videla, ostali ljudje pa sc za to niso niti zmenili; in če je prišel v lokal kakšen policaj, si je prižgal cigareto in se nasmehnil ali pa je odšel, ker ga je vse skupaj dolgočasilo. Pa tudi par se je takega plesa kmalu naveličal in je začel zopet plesati angelcem v veselje, ker je bilo tako pač lepše in ker ni z razuzdanim plesom nikogar ogorčil.
V	Casi Roji. mimo katere sva šla, je pravkar nastopila zamorka iz Virginije. Plesala je kar sredi lokala trebušni ples. Toda ta trebušni ples je bil res pristen in nepokvarjen. Trebušni ples si je izmislila Eva, ko se je osvobodila iz raja in je
postala svobodna. Ne samo vsi gospodje, nego tudi vse navzoče senjorite so vstale, da bi videle to umetnost in sc priučile kretnjam, ki bi jim bile v korist, kadar bi same ne spale. In med vsa vrata so se gnetli gospodje in senjorite, ki so bili na cesti; kajti vrata so bila odprta. Umetnost je vse, kar nam razžge in razveseli dušo. In trebušni ples zamorke iz Virginije je bil zrela in popolna umetnost. Tudi zamorka je bila senjorita in je imela sobo. kjer se je zabavala z gospodi. Toda nihče od gospodov, ki jo je videl plesati, se je ni upal ogovoriti. Zdela se mu je vzvišena nad vse ostale senjorite. Bila je umetnica po milosti božji in gospodje so menili, da nimajo toliko pez v žepu, da /)i si upali iti z njo. Ko je prenehala plesati in se sesedla na tla, je zagrmelo bobneče ploskanje. Klečala je na tleh, roke je vrgla nazaj, telo pa se ji je s prsi zvijalo kakor v poslediijeirn dihu. Nato je sunkovito in bolestno pritegnila spodnji del telesa, da ji je glava trudno klonila k tlom, ki se jih je dotaknila s čelom. Toda tisti hip je z veselim vriskom zadovoljenega veselja poskočila in nenadoma je stala vsa vitka sredi dvorane — levo roko je imela stisnjeno v pas, desno pa je vrgla v okrogli in mehki kretnji kvišku. Oči so se ji bliskale in med polnimi ustnicami so se ji svetili beli zobje. Zmagoslavno se je zasmejala, zleknila svoje telo s kretnjo, kakor bi ves kontinent povabila, naj se združi z njo, in je zaklicala: »El amor y ki algeria. senjores mios!«
(Halje prihodnjič.)
»Pakt s hudičem«. Pod tem naslovom se »Slovenčev« uvodničar z dne 12. t. ra.
huduje nad Francijo, ki je sklenila obrambno pogodbo z Rusijo. Ko so svoječasno razni katoliški državniki sklepali pogodbe z Rusijo, »Slovenec« teli pogodb ni imenoval »pakt s hudičem«! Bržčas bi »Slovenec« tudi ne imenoval »pakt s hudičem« pogodbe, ki bi jo sklenil Vatikan z boljševiki v obliki konkordata, kot je to poizkušal. Saj se je v te svrhe svoječasno mudil dolgo časa odposlanec Vatikana v Moskvi! Da bi bil strah še večji, skuša naslikati komunistično nevarnost v Španiji, kjer je po zadnjih volitvah ljudstvo zopet svobodneje zadihalo. Previdno pa molči o tem, da so pri teh volitvah dobili španski komunisti komaj dvanajst poslancev. Silno se tudi zgraža, da je brezbožni Azana izpustil iz zaporov 30.000 žrtev klerofašističnega režima v Španiji. Teh 30.000 političnih jetnikov skuša prikazati »Slovenčev« uvodničar kot zločince. Najmilejša kazen bi bila dosmrtna ječa. še boljše pa vešala. Gil Robles bi prav gotovo ne bil zaostajal v krvniškern poslu za klerofašisti v Avstriji, toda španski predsednik republike se imepuje Al Zamorra, in ta ni za Gil Roblesove recepte. Članek, kakor ga je prinesel »Slovenec«, more zapisati le človek, ki je poln gneva in ne more razumeti, da je treba s tako ogromno dr- j žavo kot je Rusija, v mednarodni politiki i računati.  •
Hamcajtintofaiprati z tadimm!
'V
3236
Jaz ne maram imeti utrujene in nasajene mamice, jaz hočem mamico, ki je dobre volje, tudi kadar pere. Zato moraš prati s Schichtovim Radionom, ki opere perilo brez truda veliko bolj čisto, kakor bi ga oprale najbolj pridne roke ob najhujšem naporu. Saj je vendar tako preprosto: raztopi najprej Rad ion v mrzli vodi in ko raztopina s perilom zavre, kuhaj 15 minut. Nato izperi perilo najprej v topli, potem pa še v mrzli vodi — in perilo bo belo kakor sneg.
IZ NAŠIH KRAJEV
Ljubljana
Nova luč iz Ljubljane. Znan je izrek: Ex oriente lux — Iz vzhoda luč! Zdaj bodo proglasili novo parolo: Iz Ljubljane luč! Neki profesor (iz dobrohotnosti ne imenujemo njegovega imena) je namreč v teh težkih časih pogruntal, da bi mogla postati Ljubljana četrto mesto, ki bi na našem planetu določalo modo. Pariš, London, .Dunaj, Ljubljana! Imenitno, kaj!? Spočetka bi Ljubljana diktirala modo samo Zagrebu, Beogradu, potem bi -se pa brez dvoma razširil ljubljanski imperializem na ves vzhod itja do Japonske! Pod tem vplivom bi brez dvoma naša alpska narodna noša (ki jo -oficielna večina po krivici proglaša za slovensko) zagospodovala tudi nad Parizom in Londonom. Pro-
fesor pravi: -Kdor v to dvomi, zamašite mu usta. »Jutro« pa servira ta resnično profesorski domislek kot resen predlog za dvig naše obrti.
Ljubljanski proračun mesta je bil sprejet v sredo ob treh ponoči. V proračunski debati je bilo mnogo kritike o prejšnjem gospodarstvu občinske uprave.
Ljubljanske mestne stanovanjske hiše so aktivne in bodo 1943 brez dolga. Lani smo pa čitali poročila, da so te hiše pasivne za okoli 5 milijonov dinarjev. To je bila nedvomno pomota ali pa je bil naveden amortizacijski in obrestni obrok tako nerodno, da ga nihče ne bi razumel.
Maribor
Delavstvo in obCInski proraCun
V	sredo, dne 11. t. m. se je vršila proračunska seja občinskega sveta. Proračun, ki znaša nekaj nad 56.33 milijonov dinarjev, je bil sprejet proti glasovoma ss. Grčarja in Petejana, ki sta se v debati tudi oglasila k besedi. S. Petejan je uvodoma omenil, da je proračun sestavljen po istih vidikih kot vsi dosedanji, v znaku štednje, ki pa ni vedno na mestu. Potrebe občine so od leta do leta večje, tako v socialnem, higijenskein in gospodarskem pogledu. Nepravilno je, da se v takem položaju gospodari brez vsakega načrta.
Gospodarski in socialni položaj ogromne večine prebivalstva ni zavidanja vreden, v mnogih, mnogih slučajih naravnost obupen. Mezde in cene življenskih potrebščin, zlasti industrijskih izdelkov in stanovanj so v kričečem nasprotju. Potrošnja prebivalstva pada in zniževanje plač se še ni ustavilo
v. ftsjj
Stanovanjsko vprašanje je pereče; slika stanovanjskih razmer v mestu je pravi pravcati škandal. Napol podrte barake in prepereli vagoni tvorijo cele kolonije, ki še neprestano rasejo. V teh kolonijah ginejo ljudie, propadajo telesno in moralno, ne glede, da je tako stanje iz higijenskih razlogov nevzdržno.
Brezposiica v mestu in okolici narašča, vedno manj je izgleda, da bi mogli zaposliti odvišno delovno silo. Privatna iniciativa v gospodarstvu je v teh izrednih prilikah odpovedala na celi črti, zlasti še, ker ni denarja za investicije in je obrestna mera previsoka. Najboljši dokaz stagnacije v gospodarstvu je mrtva gradbena sezona. Brez ureditve kreditnega gospodarstva iu obrestne mere je vsako izboljšanje nemogoče.
Ker je brezposiica trajen pojav, zahteva to vprašanje mnogo pažnje. Predvsem je nemogoče, da bi si v boju z brezposlico pomagali samo s pomožnimi akcijami, kot v Primeru elementarnih katastrof. V proračunu je za svrhe pomožne akcije Din 120.000, to je pa tudi vse, kar je predvideno za brezposelne. To je očitno premalo. Govornik je za uvedbo socialnega davka v obliki 10 odst. doklade na vsoto predpisanega neposrednega davka. Pri vsoti Din 2,717.950 neposrednega davka bi dobila občina Din 270.000.
Tekstilni delavci, na plan!
Dne 15. marca se bo vršil v gornji Kazinski dvorani
shod tekstilnega delavstva.
Na dnevnem redu bo poročilo o anketi tekstilcev v Beogradu in o Položaju ter razmerah tekstilnega delavstva v državi. Referirala bosta s. Jakomin iz Ljubljane in s. Kaner iz Maribora. Za vsakega tekstilnega C i Yc? *e važno- da čuje, v kakšnem Položaju se nahaja to delavstvo in kaj p1.6!53 napraviti, da se razmere iz-oljšajo. Tekstilno delavstvo je upravičeno nezadovoljno!
,i«„.Nakup, železničarskih zadružnih hiš. Za-
n z nakupom teh hiš je predmet živahnega obravnavanja v vrstah železničarjev.
Grozi pa novo eksperimentiranje v našem gospodarstvu. Čujejo se predlogi za demontiranje železniških delavnic. Taki načrti ne morejo biti resni, to pomeni neodgovorno igračkanje z usodo tisočev. Proti tej nameri ie treba mobilizirati vso javnost.
Razmere v bolnici so strašne in je akcijo za razširitev bolnice treba forsirati z vso silo.
Za vzdrževanje cest je bilo v lanskem proračunu Din 1,127.500, letos pa za Din 88.000 manj. Govornik opozarja, da to znižanje proračuna ne sme iti na račun delavskih plač.
Kot delavski zastopnik polaga govornik naivečjo pažnjo pravilni ureditvi delovnih odnosov med občino in njenim delavstvom. S sklepanjem kolektivnih pogodb \ mejah okvirne kolektvine pogodbe se odlaša že osem let. Vprašanje starostnega zavarovanja mestnih delavcev se še vedno nahaja na mrtvi točki. Dvakrat je že sklenil občinski svet uvedbo starostnega zavarovanja, obakrat je vlada sklep sistirala. Nova vlada ima sedaj najlepšo priliko, da to nerazumljivo postopanje svojih prednic popravi.
V	zadnjih mesecih je nastal spor radi izplačevanja mezd občinskim delavcem. Uvedlo se je 14 dnevno izplačevanje mezd, čeprav sta župan in ravnatelj mestnih podjetij obljubila, da bo ostalo pri tedenskem izplačilu, za katerega se je izreklo 90 odst. delavstva, in ne glede na to, da je tedensko izplačevanje mezd z zakonom predvideno.
Prehajajoč na politično polje, je govornik izjavil, da obsoja atentat, ki je bil izvršen v Narodni skupščini, ker odklanja metode terorja.	•	->■»,	'	e
Kar delavstvo hoče, je: izvedba novih volitev na podlagi tajnega glasovanja in čistega proporca!
S. Petejanu je odgovarjal duhovni svetnik in tiskarniški ravnatelj g. Hrastelj, ki je izjavil, da se radi delavnic dr. ž. vrše v Beogradu intervencije. Glede kolektivne pogodbe z mestnimi delavci je bilo že govora na zadnji seji Mestnih podjetij, istotako radi starostnega zavarovanja delavcev. ,Ako delavstvo hoče tedensko izplačilo mezd, je rekel Hrastelj, bo tej zahtevi tudi ugodeno.
O izvajanjih s. Grčarja pa bomo spregovorili v prih. številki našega lista.
Kot kupec teh hiš nastopa g. Tumpej v imenu Železničarske kreditne zadruge, v kateri .ie prejšnji komisarijat Podpornega društva železničarjev naložil preko en milijon dinarjev denarja. O stvari bomo še izprego-vorili.
Nas že zopet pokopavajo. Zaupnica v tekstilni tovarni Doctor in drug, kjer se bodo v £-108010, dne 14. januarja t. 1. vršile ponovne volitve obratnih zaupnikov nam .piše: »V naši tovarni nameravajo napraviti plavi in beli pogreb rdečkarjev. Pripovedujejo, da rdečih ni več, temveč .samo še plavi in beli.
V	soboto nas torej .hočejo pokopati. Mi smo pripravljeni na smirt, pripravljeni pa tudi na vstajenje. Mi napravimo tako kot je rečeno v bibliji; v soboto nas bodo pokopali, v nedeljo .pa bomo vstali in zopet bodo .imeli naši nasprotniki priliko boriti se z zmajem, ki mu je zraslo preko noči deset glav in .dvajset nog. Zato sodrugi in sodružice, delavci in delavke, v soboto vsi k pogrebu. Koga bomo pa pokopali o tem pa drugič.
V	imenu naraščajoče množice rdečkarjev —
so družica.
Ali Kelneričev tragični slučaj ne zadostuje? Tragična smrt delavca Kelneriča, ki ga je lansko leto pri kopanju vodnjaka na Pobrežju zasulo, je še vsem v živem spominu. Toda zdi se, da se iz te nesreče, gp-tovi ljudje niso ničesar naučili in da se tudi nočejo ničesar naučiti. Kako naj tudi sicer tolmačimo dejstvo, da je v okolici Maribora v gradnji zopet najmanj deset vodnjakov, pri	katerih	se vse delo	vrši
pod krinko izposojenega koncesijskega dovoljenja. Baje stane tako posojanje koncesij Din 100 do 200. Ako pride do kakšne nesreče, potem pa nihče noče biti kriv, kakor da bi delavčevo življenje ne bilo za drugo kot	zato, da se	ga	tako lahkomiselno
postavlja	na	kocko.	Je	pa tudi še	drugo
vprašanje, ki butii koncesijonirane mojstre. En tak mojster, ki recimo gradi letno štiri vodnjake	in	opravi	nekaj popravil,	plača
letno do Din 8000 davka, tisti pa, ki grade s posojeno koncesijo, pa nič. Temu je treba priti v okom. Zlasti pa naj oblasti poskrbe, da se bo opravljanje tako nevarnega dela po nestrokovnjakih in z izposojeno obrtnico nehalo. Najbolj učinkovito bi bilo, ako ‘bi se v naprej razglasilo, da za vse nesreče odgovarja izposojevalec koncesije in pa, da bi v slučaju Kelnerič končno prišlo do obsodbe krivcev.
Vrnitev 1 odst. doklade na uslužbensk! davek. V nekaterih podjetjih so delavci že dobili vrnjeno 1 odst. doklado na uslužben-ski davek, ki jim je bila svojčas protizakonito odtegnjena. Delavski zaupniki v tovarni Freund nam javljajo, da so tudi delavci v tem podjetju dobili 1 odst. doklado nazaj. Na to opozarjamo zaupnike v vseh ostalih podjetjih, da se za stvar zanimajo in skušajo izdejstvovati vrnitev neupravičeno pobrane doklade.
Pogreb s. Omana, ki se je vršil minulo sredo, je najbolje pokazal, kako priljubljen je bil pokojnik. Udeležilo se je pogreba ogromno število ljudi. Pri mrtvašnici se je od svojega predsednika poslovilo »Krilato kolo« z žalostinko, železničarska godba pa je odsvirala žalno koračnico. Ob odprtem grobu se je poslovil od pokojnika s. Eržen in ,nek pokojnikov tovariš železničar, nato je zapel skupni delavski pevski zbor. Potrti so se razhajali pokojnikovi sodrugi in prijatelji, v trpki zavesti, da so pokopali enega izmed prvoboritejev za delavske pravice.
I. Delavsko kolesarsko društvo za Dravsko banovino, centrala Maribor, sklicuje za nedeljo, dne 15. marca ob 9. uri dopoldne v društvenem lokalu v gostilni Vernik redni letni občni zbor.
Življensko varčevalno zavarovanje po najugodnejših kombinacijah lahko sklenete pri »Feniks«, zastopnik Ivo Klarič, Maribor, Aleksandrova cesta 43, pritličje desno. Zadostuje dopisnica, da Vas obiščem na domu.
Studenci pri Mariboru
Lista delovnega ljudstva za občinske volitve z nosilcem s. Kalohom in s. Pregljem kot drugim po vrstnem redu, je bila preteklo sredo, dne 11. t. m. vložena pri okrajnem sodišču v Mariboru in naslednjega dne potrjena. S tem je zaključena prva faza volilnega boja in pričenja agitacija, ki mora roditi vidne in trajne uspehe.
Zopet $e nam obeta teror? Nasprotniki delovnega ljudstva so spet na delu, da pokažejo pri občinskih volitvah v nedeljo, dne 29. marca svojo preizkušeno in sedaj koncentrirano fašistično moč. Proti listi s. Alojzija Kaloha so pričeli dobro ‘poznani nam temni elementi staro gonjo. Z grožnjami, ki so lastni le pofovcem in bivšim orjunaškim strahovalcem hočejo odvrniti Kalohove vo-lilce od volitev ter jih pridobiti za edino »nacionalno« JRZ Schreiberjevo listo! Nek tak mož, ki zanaša fašistične metode med mirne Studenčane je železničarju B. zagrozil, da ho »slrčal z delavnice«, če bo volil Kaloha! Ko je bil JRZ shod pri špureju, sta voditelja JRZ gg. Žebot in Krajnc baje pred 100 pričami svečano izjavila, da je s terorjem delala samo proslula JNS, nikdar več pa ne smejo priti časi nasilja in priganjaitva, »Demokratično mišljenje« je pa prva lastnost današnjega JRZ režima, tako piše »Slovenec« dan za dnem. Studenčani smo radovedni, kako se bo to izkazalo pri teh
volitvah v Studencih. Z veliko zmago smo leta 1933. izšli iz borbe s skoraj istimi napadalci, prav tako hočemo tudi sedaj pokazati fašistom, ki nas blatijo, da se ne ustrašimo nobene grožnje in da gremo strnjeni v volilno borbo. Vsi za s. Kaloha! — Volilec.
Pozor pred provokatorji! Po studenških gostilnah se v zadnjih dneh zbirajo omizja, ki se nekaj časa držijo svojih kozarcev, kmalu pa pričnejo sistematično gonjo ‘proti sedanjemu županu Kalohu ter s posebno vsiljivostjo prisedajo tudi k drugim mizam. Pri teh »pridigah« hočejo očividno posnemati kljukca, ki ,je »z malega zrastel v velikega«.
V	gostilni K. je prišlo pred dnevi do primernega obračuna. Svarimo vsakogar, da ne nasede škodljivcem delavskega ljudstva, zlasti tistim, ki bi mogoče ‘presedlali. Studenčani smo že v težjih časih znali vzdržati disciplino, pa jo borna tudi sedaj.	Kr.
Na agitaciji za občinske volitve se je mudil v četrtek zvečer v naši občini bivši minister g. Vesenjak. Maloštevilnim poslušalcem pri »Beli zastavi« je priporočal, da naj volijo listo JRZ (in JNS, op. ur.), da tako podpro akcijo slovenskih poslancev proti demontaži železniških delavnic. Gospodje si vedno izberejo prave »šlagerje« za volilni boj, to pot bodo torej agitirali z demontažo delavnic. Upamo, da uspeh njihovih intervencij ne bo tak, kot ie n. pr. v premogovnih revirjih TPI), kjer so gospodje obljubovali vsi vprek, naredili pa nič. Za uspešen boj proti demontaži so nam potrebne svobodne in tajne volitve v parlament, potem pa ne bo treba več intervencij, ker bodo novi ljudje črtali demontažo obstoječih naprav na našem ozemlju z dnevnega reda v skladu z voljo volilcev.
Radvanje
Lista delovnega ljudstva za občinske volitve z nosilcem s. Peskom Alojziiem, vpok. žel. del. in pos. na čelu in s. Maherjem, pos„ kot drugim po vrstnem redu, je bila vložena v torek, dne 10. t. m. pri okrajnem sodišču v Mariboru in naslednjega dne potrjena. — Ni dvoma, da bodo radvanjski volilci dali svoje zaupanje kandidatom, ki so zbrani na tej listi in nudijo vso garancijo, da bo občinsko gospodarstvo res v dobrih rokah. V teh težkih časih potrebujemo na čelu občine upravo, ki bo imela popolno razumevanje za težnje delovnega ljudstva, zlasti tudi za tiste, ki jih je današnja kriza najhujše pritisnila k tlom. Občina naj postane socialna gospodarska skupnost delovnega ljudstva. 29. marca bodo imeli volilci priliko, da z javnim glasovanjem to tudi potrdijo.
Slovenska Bistrica
Delo v tovarni kovin v Zg. Bistrici zastaja. Čeprav ima tovarna okroglo 70 vagonov bakra na zalogi, je konjunktura izredno slaba. Ravnateljstvo tovarne navaja kot vzrok nemško konkurenco.
Štore
Občni zbor podružnice SMRJ se ie vršil preteklo nedeljo dopoldne. Izvoljen .ie bil po večini stari odbor. Ob tej priliki smo tudi raz.motrivali o nevarnosti, ki preti delavstvu v železni industriji v Dravski banovini, ako bo Krupo v Zenici ustanovil svojo tovarno. — Cujemo tudi. da bo ustanovila KID na Jesenicah novo Samotno tovarno, ki bo brez dvoma konkurenčno podjetje tukajšnji tovarni. V takili prilikah ie dvojno potrebno, inočna organizacija in brezpogojna solidarnost, kajti izpremembe v gospodarstvu občuti najprej delavstvo na svoji koži. Kdor bi se hotel v tem času postaviti izven naših vrst, ta škoduje celoti m sebi. Zatorej bodimo na mestu vsi kot eden!
Celje
Shoda cinkarniških delavcev dne 12.
marca sta sijajno uspela, tako dopoldne, kakor popoldne. Na obeh shodih so v glavnem razpravljali o novi kolektivni pogodbi v Cinkarni. Več delavcev je iznašalo tudi pritožbe proti svojim predpostavljenim. Pred vsem zahtevajo delavci red in zakonitost ter končno priznanje svoje svobodne strokovne organizacije SMRJ. Materielni zahtevki delavcev so tako minimalni, da delavci upajo, da bo podjetje uvidlo upravičenost teh zahtev in ne bo nasprotovalo. Vodstvo podjetja ima vedno in vedno priliko videti in
se prepričati, da stoji delavstvo kompaktno za svojo organizacijo. O poteku pogajanj bomo sproti obveščali.
Vsi, ki ne dobivate Delavske Politike redno, prosimo, da sporočite svioj naslov in konkretne primere .upravi v Celju, Delavska zbornica, ali 'pa našim inkasantom. — Uprava bo ipodvzela vse korake pri merodajnih činitetjih, pošti itd., da bo vsak naročnik redno dobival časopis.
Kranj
Dva delavska sestanka sklicuje podružnica SDSZJ in sicer v soboto, dne 14. t. m. ob 17. uri v dvorani restavracije Semen za čevljarje, v nedeljo 15. t. m. ob 15. uri pa se bo vršil sestanek za tekstilno delavstvo in sicer v Stražišču, gostilna Draksler.
VAŽNO!
Ravno za Vas smo se založili z ogromno izbiro damskih in možkih plaščev kot Trench-Coutov ter vseh vrst oblek, po neverjetno nizkih cenah! — Oglejte si zalogo in prepričajte se!
»TIVAR«, prodajalna Kranj.
Jesenice
Zvočni kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob 3. uri pop. (v nedeljo tudi ob 5. uri pop.) velefilm »Barkaroila« z Lido Baarovo in Gustavom Froehlichom v glavni vlogi. Med dodatki tudi kulturni film: F. P. 1 že deluje«. Sledi za Jožefovo:	»Kralj
MontbČanca« (Večni sen).
Ruie
Občinski proračun sprejet.
V	torek, dne 10. t. m. se je vršila občinska proračunska seja ob skoro polnoštevilni udeležbi občinskih odbo-mikov. Proračun je tolmačil bPagajnik s. Malgdič. Proračun občine izkazuje Din 704.692 diohodkov in ravno toliko izdatkov. Posamezne postavke znašajo: osebni izdatki Din 63.140, materijelni Din 11.883, osebna imoivinska varnost Din 22.769, vzdrževanje šole Din 322.754, prispevek za meščansko šolo in kulturna društva Din 9391, gradlba in vzdrževanje cest, mostov in potokov Din 75.000, kmetijstvo Din 17.582, narodno zdravje in protitube: kulozna liga Din 950, socialno skrbstvo: ubožni sklad Din 45.942, bednostni fond Din 200, dečji dom Din 600, pvodipora brezposelnim Din 6000. Tujski promet Din 1000, občinsko gospodarstvo in podjetja Din
Planica 15. marca
Ali ste se že javili za PUTNIKOV posebni vlak? Če ne, storite to takoj, kajti prilika, za Din 75.— videti naš zimski raj Planico-Rateče in občudovati najdrznejše zračne junake Evrope, se ne povrne kmalu. Potovalna pisarna PUTNIK v Mariboru in Celju bo odprta jutri v solboto do 19. ure, da se da tudi onim možnost prijaviti se, ki so do 18. ure službeno zadržani. Kdior le more, pa naj naroči vozne karte že danes, ker je v posebnem vlaku prostora le za omejeno število potnikov. Odhod iz Maribora v soboto, dne 14. marca ob 23. uri, povratek v nedeljo, dne 15. marca ob 21.41.
32.960. Nepričakovani izdatki Din 10.000.
Proračun ubožnega sklada 'predvideva Din 55.750 izdatkov in sicer denarne podpore ubožcem Din 40.000, za hiralnico Din 11.000, ostalo so nepredvideni izdatki.
Občina bo krila svoje potrebščine s temi le dohodki: s 75% obč. doklado na neposredne davke, s trošarino Din 56.392, s takso za ogled živine Din 1500, s sejmnino Din 600, s tehtarino Din 2500, s takso na pse Din 3750, z zakupnino zemljišč Din 400, z najemnino Din 26.406, z zakupnino od lovišč Din 5498, z zakupnino od ribolova Din 1315, >s prodajo drv Din 8295, z naknadnim izterjanjem še neizterjane občinske doklade Din 75.988 in neizterjano trošarino Din 2948 ter raznimi prejemki v znesku Din 3700. Izven doklad 'prispeva tovarna za dušik za šoto Din 180.000. Številke predstavljajo precejšnjo vsoto denarja; vendar pa je za kritje vseh potreb povečane (komasirane) občine proračun vendar le skromen. Zelo zanimiva pa je bila debata k posameznim točkam proračuna; prvič se je pokazala moč ncive stranke J. R. Z., njen zastopnik g. župnik, kateri se je skliceval na želje kmetov (zamolčal pa svojega patrona J. R. Z.) je v celoti predlagal redukcijo proračuna za Din 80.C00, med drugim tudi redukcijo plač občinskih uslužbencev (še ni dolgo tega pa so gospodje zahtevali povišanje plače venouči-teljju). Koncem koncev pa so zastopani kmetje, tudi člani J. R. Z., glasovali za vse postavke proračuna kakor je bil predložen in pustili svojega oficijelnega zastopnika na cedilu.
Ob tej priliki je bilo navzočih tudi nekoliko poslušalcev občanov. Želeti bi bilo, da se občani bolj zanimajo ,za občinske seje,
Delavski pravni svetovalec
Kake pravice imajo nestalno zaposleni delavci?
1L
J1L
Tivarobleke
Rabite obleko za delo?
Pri nas jo dobite za
Din 140-
Potrebna Vam je praznična obleka?
Pri nas jo dobite za...................Din	240'—
Seveda tudi brez kape ne morete biti!
Imamo veliko izbiro po ceni ,	.	.	Din	12-—
Zima je! Potrebna je zimska suknja!
Zopet Vas mi najboljše postrežemo	.	Din	320 —
Kratka^suknja stane pa samo .	.	.	Din	140'—
Dežuje! Zopetsmo mi,kiVasnajboljšeposlužimo!
Naši nepremočljivi hubertusi po	.	.	Din	320’—
Vaša soproga potrebuje nov plašč.
Naši plašči za dame so naš ponos!
Dobite ga že za........................Din	290‘—
Posetite nas brezobvezno, in našli bodete nekaj tudi za Vas!
ivar
Lesni trgovci sprejemajo v delo delavce za slučaj potrebe le za nekaj dni in jih potem odpuščajo brez odpovedi. Taki delavci so od delodajalca zahtevali, da jih prijavi pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev, pa delodajalec tega ni hotel storiti.
V	smislu § 3 zakona o zavarovanju delavcev morajo biti zavarovane vse osebe, ki dajo stalno ali začasno in na podstavi kakršnegakoli delovnega razmerja svojo telesno in duševno moč v najem, neglede na spol, starost in državljanstvo. Po § 6 zakona o zavarovanju delavcev so izvzeti od zavarovanja začasno le poljedelski delavci in posli v poljedelskem delu, osebe, ki so nastanjene v poboljševalnicafi ali zaprte v kazenskih zavodih ter osebe, ki so samo ob priliki in nestalno zaposlene v hišnem gospodarstvu, kakor dninarji, da obdelujejo vrtove, čistijo stanovanja, žagajo drva, pe-rejo perilo itd. Lesni delavci so torej pod-
vrženi zavarovanju, pa četudi so najeti samo za en dan. Delodajalec jih mora prijaviti ; ako tega noče storiti, se lahko prijavijo sami in bo OUZD pripadajoče prispevke nato iztirjal od delodajalca. V tem primeru uživajo vse one pravice po zakonu o zavarovanju delavcev, kakor ostali zavarovani delavci. Ravno tako imajo tudi začasno zaposleni delavci pravico zahtevati plačilo nadur, ter pravico do enotedenske mezde za slučaj bolezni, vendar to le v primeru, ako so bili zaposleni že 14 dni. Delavci, ki so sprejeti samo za čas predhodne potrebe in katerih službeno razmerje še ni trajalo mesec dni, nimajo pravice do 14 dnevne odpovedi. To velja torej tudi za delavce pri lesnih trgovcih, ako so ti delavci najeti le za opravo nekega določenega dela in niso ostali v službi vsaj mesec dni.
treba 'bo pač poskrbeti, da bo prišlo v sejno sobo nekoliko več stolov in morda bi kazalo dobiti tudi večii prostor, kjer se bodo seje vršile, če bo zanimanje naraščalo.
V	soboto, dne 21. t. m. ob 6. uri zvečer se bo vršila druga seja občinskega odbora.
Ptuj
Predavanje o izobrazbi in polizobrazbi
smo slišali v soboto 29. febr. Po mnenju predavatelja, ki je grajal polizobrazbo, bi sploh pravih izobražencev takorekoč ne bilo. Dotaknil se je odnosov do človeka, družbe in
boga. Razumljivo je, da obsojajo materializem tisti, ki ga ne poznajo ali >ga nočejo poznati in ki hočejo, da ostane takle idealen družabni red, kot ga. imamo, na veke. Vendar se kolo razvoja ne da ustaviti, to bržčas tudi igcspod doktor dohro ve, kakor delavci, ki vedo, da je iprvo knuh, potem šele pride vse ostalo.
Pred sestavo grške vlade, Calda-ris je dobil nalog, da sestavi koncentracijsko vlado.
Načelstvo in nadzorstvo Konzumnega društva za Mežiško dolino r.z.zo.z. v Prevaljah
sklicujeta v smislu pravil
redni letni občni zbor
ki še vrši v nedeljo, dne 29. marca 1936. Začetek ob 9. uri dopoldne v posebni sobi pri Ahacu v Prevaljah, s sledečim dnevnim redom:
]. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora
2. Poročilo načelstva o računskem zaključku za posl. leto Ivjj
3. Poročilo nadzorstva
4. Čitanje revizijskega poročila
5. Volitev načelstva
6. Volitev nadzorstva
7. Sprememba pravil	,	. ,
8. Sklepanje o predlogih, ki so bili vloženi v smislu pravil
9. Razno	„	.	,
Načelstvo	Nadzorstvo
Opomba: Obč. zbora se poleg delegatov udeleže lahko tudi ostali člani zadruge, vendar pa le kot gostje in morajo imeti tozadevno izkaznico vodstva zadruge
Hranilno in posojilno društvo delavcev
v Mariboru r.*. *<».*. / Frankopanova ul. 37, v lastni hiSI
Poštni čekovni račun 13.143, podr, Ljubljana / Telefon 263,5
Vabilo k 64-letnemii občnemu zboru
DNEVNI RED:
ki se vrši v nedeljo, dne 22« marca 1938 ob 8. uri dopoldne v Gambrinovi dvorani
1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora
2. Predložitev računskega zaključka za leto 1935
3. Poročilo nadzorstva in odobritev rač. zaključka
4. Volitve
5. Določitev najvišjega zneska do katerega se dajejo posojila in sprejemajo hranilne vloge
6. Sprememba pravil
7. Razno
Peter Brauchardt
predsednik
V	slučaju nesklepčnosti ob napovedani uri se vrši občni zbor eno uro pozneje, to je ob 9. uri, pri vsakem številu navzočih Članov
Jeseniške delavce vabi podpisani, da obiščejo novo
TOČILNO KLET
v hotelu Paar na Jesenicah
Točijo se samo pristna naravna vina vinogradov. Čez ulico vino cenejše. Mesarija v hiši. Vam nudi vse, kar je primerno za malice. Za obilen obisk se priporoča
Paar Franc