tfv, 90,__ Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv FrančiSka AaiSkega št 20. L nadstr. — Vsi dopsi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefnnkirana pismi •• ne ' spre j emajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajate!) in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsordf lista Edir.ost" — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge • c me jen j m poroitvom v Trstu, ulica Sv. FranaSkc Agtškega it. 2Q Telefon uredniitva in uprave itev. lls>7. NaroCniua znala: Za celo leto.......K 24.— Za pol leta . . . ..........• . . • lita tri r.csece.........• •••«• • t— it nedeljsko lsda|e n cdo kta ...... « SJI ca pol Ida ............... • IH V Trstu, v soboto, 31. marca 1917 Letnik XLtf. Pomesne številke .Edinosti' se prodajajo po 0 vinarje«, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v SirokosU ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in o rtnikov .... mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ........ ......mm po 20 vin. Oglasi v tekstu Usta do pet vrst . . . . ^ . . K 20.— vsaka nadaljna vrsta.............2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina Ui reklamacije se pošiljajo nprav i Usta. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti" - Plača in toži se v Trstu. Upnva in Inseratni oddelek se nnliajata v ulici Sv. Frančiška Astfitega fiL 20. — PoŠtnohranilniČni račun §t. 841.052 Čitateljem. Težko smo se odločili za ta korak, ali sedaj ga moramo storiti, prisiljeni v io po sedanjih razmerah: povišati moramo j eno listu, oziroma naročnino. Od prvega aprila dalje bo stal list v podrobni raz-prdiaji 2 vinarja več, naročnina pa se poviša za 60 vinariev mesečno. Učinkovanje in posledice vojne občuti težko v^e iavno življenje, vsaka rodbina, vs»ak posameznik, vsaka narodna institu-c a; v posebni meri pa jih občuti Časopisje. Cena papirju je poskočila na štiri-1- atiio višino in v isti meri so se podražile vse druge materijulije, potrebne za izde-1 vanje lista. Vrhu tega se je znižalo število prebivalstva v mestu in se je s tem seveda močno skrčil krog naših odjemalcev. Število naših naročnikov pa se je skrčilo v isti meri prvič in v glavnom zato, ker smo v vojnem območju in smo vsled voinrh dogodkov izgubili del Goriške, kjer se le bil naš list v zadnjih časih pioJ vojno razveseljivo širil in naim je od tam prihajal velik del naših dohodkov, in radj težkih m nerednih prometnih zvez. Naročnino pa bi morali zvišati že zato, ker so se stroški ekspedicije in pa poštne iristoibine znatno povečale. Končno smo morali tudi osobju zboljšati položaj radi težavnih življenskih razmer vsled silne draginje. Posledica vsemu temu je — deficit, ki je v minolem letu iznašal nad 1000 K mesečno in grozi se laj s takim porastkom, da bi mu naše moči ne bile dorasle in bi se morali zato odločiti za skrajni korak, ne le grenak za list sam, ampak tudi nevaren za vse naše narodno snovanje: prenehati b» morali z izdajanjem lista. Ponavljamo, da smo se le s težkim srcem odločili za ta korak; moremo pa se l>ri tem sklicevati na slične odločitve celo listov, ki izhajajo v krajih, ki niso tako direktno prizadeti po vojnih dogodkih, kakor smo ini. Na Dunaju, v Pragi, v Zagrebu, v Budimpešti so listi tekom vojne ne le povišali naročnine, ampak tud' ob enem skrčiM obseg. »Arbeiter Zeitung«, glavno glasilo nemške socijalne demokracije. je t<> storila celo že dvakrat! In isti »Lavoratore <, ki je vsled sedanjih razmer glaven list v Trstu in ki mu je vojna dvajsetem pomnožila krog citateljev, odjemalcev in poleg tega drugih velikih dohodkov — n. povišal ceoo svojemu večernemu listu. Prišli smo torej pred alternativo: ali povečati Loliodke s povišanjem cene, oziro-ina naročnine, aH — prenehati. Odločili smo se za prvo, v nadi, da bo naše narodno občinstvo uvaževalo razloge, ki so nas prisilili k temu neljubemu koraku. Vendar hočemo poskrbeti za nekoliko Oi-škodnine čitateljem s še večjo skrbjo za vsebino lista sosebno s tem. da bomo po možnosti tudi med tednom izdajali Kst na 54irih straneh. SeJanje cene so toraj: Naročnina za celo leto K 3T20, naročnina za pol leta K 15'60, naročnina za tri mesece K 7*80. Posamezne številke po 8 vin. Zaostale številke_po 10 vin. Avstrijsko uradno poročilo. DUNAJ, 30. (Kor.) Uradno se razglasa: 30. marca 1917. Vzhodno in jugovzhodno bojišče.— Nobenih posebnih dogodkov. Italijansko b oi i š č e. — V kraškem odseku je topovsko delovanje v bojnih ozemljih naših zadnjih akcij zelo živahno. Rovereto m Arco sta bila včeraj v o«nju srednjih in težkih topov. V Aren je bila zadeta" civilna bolnišnica. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. IfemsKo uradno poročilo. BEROLIN, 30. (Kor.) Veliki glavni stan. 30. marca 1917. Zapadno bojišče. — Na artoiškj ironti ie bil živahen topovski boj. Vzhodno NeuviUe— St. Vaast so kanadski polki štirikrat tekom noči napadli naše postojanke; bili so vedno izgubonosno odbiti in so, ostavili v naših rokah par ujetnikov. Na obeh straneh cest Peron ne—Fhis so se naši varnostni oddelki v črti RouyauI-court—Sorel po boju z močnejšimi angleškimi silami umaknili. Severovzhodno Soissonsa so francoski bataljoni zaman poizkušali pridobiti pri NeuvHlu in Margi-valu na prostoru; naši oddelki so Jih izgu-bonosno odbili. Ob prekopu Atene—Marne Je bilo po zbiranjih čet med Sapigneu-lom in La Neuvlllom soditi, da se pripravlja napad, ki pa so ga naše baterije preprečile. V Šampanji so bile istotako pripravljene francoske napadne Čete uspešno obstreljevane. V gozdu Perroy (lotarin-ška fronta) so privedle naše napadne čete iz sovražnih jarkov 13 ujetnikov. Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Zapadno D vinska se Je napad več ruskih stotnlj razbil v našem ognju. Na fronti nadvojvode Jožefa in pri Mackensenovi armadi nobenega važnega dogodka. Macedonska fronta. — Poizvedovalni oddelki so pri sunku v francoske Jarke med Ohridskim In Prespansklm jezerom uplenili več brzostrelnih pušk In mnogo municijsklh zalog. Prvi generalni "Kvartirmojsteri pl. Ludendorff. Bolgarsko uradno poročilo. SOFIJA, 29. (Kor.) Generalni štab poroča: Macedonska fronta: Slabo topovsko delovanje na celi fronti. Na levem bregu Vardarja je nemška patrulja uničila neki angleški oddelek, pri katerem sta padla dva oficirja; en angleški oficir Je btt ujet. S topovskim ognjem smo pregnali več angleških pehotnih oddelkov, ki so napredovali *te?no Barakli Džume. — Romunska fronta: Slab sovražni topovski ogenj na vas Prislavo vzhodno Tulceje. Turško uradno poročilo. CARIGRAD, 29. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Tigriška fronta: Nič važnega. — Slnajska fronta: Naše čete so vrgle sovražne zadnje oddelke južno Vadi Ghaza (7 km jkižno Ghaze). dočim so se sovražne glavne sile umaknile še dalje. — KavkaSka fronta: Posamezni uspešni napadi naših poizvedovalnih oddelkov. Na ostalih frontah nič važnega. na moriti. BEROLIN, 36. (Kor.) Woiffov urad poroča: V noči od 28. na 29. t. m. so deli naših pomorskih sil preiskali zaporno vodovje pred Jugovzhodno obalo Anglije. Razven oboroženega angleškega parnfka »Mascotte« (1097 ton), ki je bil 6 milj vzhodno Lowestofta potopljen s topovskim ogn;em, niso opazili niti sovražnih pomorskih sil, niti trgovinskega prometa. 7 mož posadke parnika »Mascotte« Je bilo ujetih. Načelnik adm. štaba mornarice. Rajhstss- BEROLIN, 29. (Kor. — Nadaljevanje.) Posl. Miiller-Meinir.gen (napredna stranka) se je tudi izjavil za nevmešavanje v notranji razvoj Rusije. Za napredkom stremeče rusko delavsko ljudstvo I*oče očivMno miru. Stremeti je treba po miru z Rusijo, ki bo omogočil obema stranema obnovitev stariji odnošajev. Tudi ta govornik je poudarjal potrebo, da bi se že sedaj prešlo k notranjim reformam. — Posl. Stresemann (nac. lib.) ie poudarjal, da v Nemčiji ni nikogar, ki hi sianpatizi-ral s carjem Nikolajem. V nemškem narodu ni bilo ne pred vojno ne med vojno sovražnih čustev proti ruskemu narodu. Naša nujna korist ie. da bi po sklepu miru zopet v iniru in prijateljstvu živeli z dosedanjimi nasprotniki. Govornik ie izražal svoje veselje na izjavah državnega kan-celaria v pruski poslanski zbornici; menil pa je, tla naj bi se z reformami ne čakalo do konca vojne. — Posl. VVestarp (konservativec) pouUarja. da je vprašanje pruske volilne reforme stvar pruskega deželnega zbora in eno onih vprašanj, ki i i i i liti treba rešiti šele po vojni. Nekatere državne naprave pa bomo vzdrzavali z vso odločnostjo. Nemčija je pokazala svo- : i PODLISTEK. ff K® sodite,...!" Roman. — Ne____ne____ne! — Sonja! Izogibaš se me? Nočeš me poljubiti? — Pokaži mi prstan, ki ti ga je Jala ona druga____ki si jo danes poljubil kot nevesto! — Poljubljal nisem nikogar in ne bom 1 -jnbljal nikogar raztm tebe. to ti prisegam! — Kai mi pomaga to.... tvoja /ena bo vendar! — Moja soproga, hočeš reči. Princezi-nja ve dobro, česa ii je pričakovati. Povedal sem ji odkrito, da ostanem tvoj, edino le tvoj in da te ne zapustim nikdar. — To si ji povedal odkrito____in vendar je vztrajala----? Za to je mogoča samo ena razlaga: iJa te ljubi! Ti gledaš v tla----molčiš?.... Tvoj odgovor je dovoli jasen----Ona ga ljubi! Ona ga ljubi! I pa, da si ga pridobi, in si ne bo nikdar dala vzeti svojih pravic. Porodi mu dediča. in jaz naj ostanem----?! Henrik, naj odidem! Po mojih žilah se pretaka kozaška kri, in moji predniki so bili divji stepski jezUeci z bodalcem za pasom. — L morila bi ju----njo in njenega otroka! — Sonja, li si blazna! Mislil je, da jc natančno poznal njeno narav, občudoval jo je v njeni najslajši dražesti, krotil jo je v njeni razburjenosti z močjo svoje ljubezni, toda danes je odpovedal vse to. Vsa iiivjost njenega naroda je izbruhnila na dan, in odprle so se pred njim nove globine, nova brezdna njenega značaja. jo premoč nad vsakim posameznim svojim sovražnikom, kar dokazuje, da temelj našega državnega ustroja ne more biti tako nezdrav, kot bi se moglo zdeti. Glede Ru-s;je je izjavil govornik, da tudi konservativci žele skorajšnjega miru, ki bi omogočal prijateljske OJnošaje med Nemčijo in novo Rusijo, vendar pa hočejo, da se doseže zmagovit konec vojne. Nato je izpre-govoril državni kancelar, ki se je predvsem zahvaljeval državnemu zboru za hitro rešenje davčnih predlog, s čimer se je doseglo bistveno vojno sredstvo. - Glede dogodkov na Ruskem je izjavil Uržavni kancelar, da je postal car Nikolaj žrtev svoje lastne tragične krivde, ker se ni spominjal vezi, ki so stoletja vezale Nemčijo in Rusijo, ker se ni oziral na dejstvo, da nikakršne nasprotne življenjske koristi ne ločijo obeh dežela, in je vedno bolj in bolj zdrsavaJ v strujo en-tente ter končno zašel v tako veliko odvisnost od vojne stranke, da je julija meseca 1. 1914. prezrl pozi V cesarja Viljema na dolgoletno prijateljstvo. Državni kancelar je najodločneje pobijal legendo, da bi bila nemška vla^la podpirala reakcionarno avtokratsko vladavino v Rusiji proti vsakemu svobodonrsehietnu gibanju. — Poudarjal je, da je cesar Viljem leta 1905. nujno svetoval carju, da naj se ne upira več upravičenim želiam svojega naroda po reformati. Kako se bodo sedaj dalje razvijale razmere v Rusiji, pač nihče ne more napovedovati. Mi bomo tudi nadalje sledili načelu, da se ne vmešavamo v notranje razmere tujih dežela. Da bi cesar Viljem hotel zopet vzpostavljati carjevo gospostvo, je prazna laž in obrekovanje. Kako si ruski narod ure Ji svojo hišo, je izključno njegova lastna stvar, v katero se mi ne vtikamo. Edino, kjir želimo, pa je, da naj bi se v Rusiji razvile razmere, ki naj bi prenaredile Rusijo v trden branik miru. Ce bo p^euredba v Rusiji pripomogla k zopetnemu zbližanju obeh sosednjih si narodov, pozdravljamo to z veseljem. Mi sami smo »dovolj trpeli vsled grehov stare Rusije, ki je pokrivala morilski naklep Srbije proti Avstro-Ogrski. ki je Julija meseca leta 1914. mobilizirala proti nam, ki je decembra meseca leta 1916. kot najhujši naš sovražnik porogljivo zavrnila našo mirovno ponudbo. Ruski narod, ki te vojne, gotovo ni hotel, more biti brez skrbi, da bi se mi vmešavali na kak način. Mi ne želimo nič drugega, kot da bi čim preje zopet živeli žnjjm v miru, ki naj bi .bil zgrajen na podlagi, ki naj bi bila častna za vse strani. (Živahno odobravanje.) Glede Amerike je izjavil državni kancelar, da Nemčija ni nikdar želela vojne z Ameriko. Po neomejeni poij.vodniški vojni smo morali poseči. Ce vidi amerikanski narod v tem povod za napoved vojne, nismo mi, ki smo odgovorni za to. Nemški narod bo znal prenesti in premagati tudi to. Kar se tiče Kitajske, pri prekinjenju odiiošaiev ne gre za svobodno odločitev kitajske vlade. Ravnala je pod pritiskom naših nasprotnikov, katerim gre za to, da bi si brez težav prilastili, kar si je nemška marljivost ustvarila na Kitajskem v desetletjih. Izbruh vojne nam bo, kot gotovo upam, nudil možnost, da razdejano ta ;ukaj zopet zgradimo in sicer na stroške naših sovražnikov. O vojnem položaju ima državni kancelar malo pridejati k vojnim poročilom. Na vzhodni fronti v sedanjem letnem času večje operacije ne prihajajo v poštev. Na zapadni fronti potekajo umikahve kretnje po načrtu in dovajajo danzalJnem do vedno večje operacijske svobode. Ves narod bo hvaležen za to četam in genijalne-rmi Hindenburgovermi in Ludendorffove-mu vodstvu. Vse ostale fronte vztrajajo z nezmanjšano žilavost Jo. V nadaljnem je govoril državni kancelar o vprašanjih notranje nemške politike. Znamenit je naslednji stavek: »Poslanec Noske jc menil, naj bi v kala oktroirala volilno reformo. Gotovo je bilo oktroiran) najrazličnejših vrst, toda upam se dvomiti, da bi bil pravi trenutek za to, ko se narod bori za svoj obstanek!« Zaključil — PrhJi k meni, vem, da se potem pomiriš. — Pusti me, pusti me! S krepkimi koraki je stopala po sobi se i mer tja, kot lev inja, lepa, ponosna, u:v-ja, okrutno prežeč na svoj plen. Ona ga ljubi____je odzvanjao v njej____vzame mi ga, meni, ki sem dala zanj več kot življenje. O ta ženska, kako jo sovražrm! Ce bi sedaj stala prednjo, z bodalcem v roki, da obračunam žnjo____ najprej ona.... potem pa jaz.... kaka slast! — Sonja! Cc bi mi bil kdo rekel pred nekaterimi dnevi, da se me boš izogibala, Ja mi boš odrekala svoje ustnice.... ne bil bi hotel doživeti tega trenutka. To je bil pravi ton. Z vzklikom ^u u je planila na prsi in za trenutek pozabila vse v nekdanji blaženost?.* Dalje. je s pozivom k edinosti. (Živahno odobravanje.) / Ko je nato izjavil še posl. Werner (nemška frakcija), da bi ga veselilo, če bi z novo Rusijo prišlo do mirnih odnošajev, se je razprava odgodila. GROF CZERNIN O MEDNARODNEM POLITIČNEM POLOŽAJU. DUNAJ, 30. (Kor.) Minister za vnanje stvari, grof Czernin, je dovolil danes glavnemu uredniku »Fremdenblatta« razgovor glede političnega položaja. Imenovani list, ki je pooblaščen, da ponatisne razgovor, priobči istega v jutrišnji jutranji izdaji. Besedilo interwiewa je sledeče: »Kako se bo končala ruska revolucija?« — »Nočem prorokovati Ako dovede izprememba režima v Rusiji do tega, da bodo zatirani narodi ruske države uvideli, da je nadaljevanje vojne zločin, Vja zamorejo — kakor tudi ententa — vsak dan skleniti časten mir z osrednjimi vlastmi, potem bo konec tega groznega klanja človeštva. Mi nočemo biti uničeni, a tudi nočemo uničevati. Naše fronte so močnejše kakor kdaj prej. Naš gospodarski položaj je zagotovljen. Mi zamoiremo in tudi bomo vzdržali. Brez-primerna požrtvovalnost in sila, s katero prenašajo narod-i avstro-ogrske monarhije vsa pomanjkanja, jim jamčita za končni uspeh. Ne gornjim sto, ampak srednjemu stanu in predvsem širokim slojem, prizadetim po usodi, pripada največja zasluga. Odkriti se je treba pred milijoni, ki zunaj v strelskih jarkih ali doma pri delu prenašajo vsakdanja pomanjkanja brez mrmranja: odkriti se je treba pred njih veličino in silo! Pride U-an, ko bodo dobili narodi monarhije plačilo za junaštvo.« — »Vztraja li Vaša ekscelenca prejkoslej na tem, da naj odpošljejo vse vojujoče se države svoje zastopnike na mirovno konferenco?« — »Gotovo. Po mojem mnenju je le po tej poti mogoče priti do splošnega zaključka. Za one, ki hočejo nadaljevati vojno, ne pomeni sestanek konference nobene izpremembe. Tekom njenega zborovanja se namreč boj lahko nadaljnje. Le na mirovni konferenci je mogoče rešiti na stotine vprašanj, ki jih je ustvarila vojna i»n ki tvorijo nerazdružljivo celoto. Mi imamo v rokah velike teritorije naših sovražnikov, oni obsežna naša ozemlja. Na morjih se boiuie blokada naših sovražnikov proti podvodniškl vojni. Vse meclna-rrt'.ne pogodbe so raztrgane; nemogoče je iztrgati in rešiti Jz kompleksa celote posamezna vprašanja. Kdor želi mir, mora o njein tudi govoriti in razpravljati. Ako dokaže mirovna konferenca, da je sporazum nemogoč, potem se pač že tako nepretrgana vojna nadaljuje.« — »lil ali ne bi bilo mogoče razglasiti splošen obseg naših mirovnih pogojev?« — »To se je vendar že zgodilo. Izjavil sem javno, da vojujemo vsiljeno nam obrambeno vojno, katere namen je zagotovljeni, svobodni, nemoteni razvoj monarhije. Dobiti moramo garancije za naš obstoj in za našo eksistenčno možnost; kakor hitro bodo naši nasprotniki opustili neizvršljive ideje, da nas uničijo, kakor hitro bodo pripravljeni, Ua razpravljajo o miru, ki bo časten tako za nje kakor za nas, potem ne bo več nobena stvar ovirala pogajanj.« Enver paša na Dunaju. DUNAJ, 30. (Kor.) Ob V>9 dopoldne je prispel na Dunaj turški vojni minister in vicegeneralissimus Enver paša. ki ga je navzoča množica viharno pozdravila. Ob 11 dopoldne je bil sprejet Enver paša v Badnu oU cesarja, opoldne pa v Laksen-burgu od cesarice v posebni avdijenci. Ob eni popoldne je bil v Laksenburgu dejeneur, ki so se ga udeležili: nadvojvoda Maks, vojni minister Enver paša z otomanskkn in vojaškim pooblaščencem generalom Pertev pašo, gm. Pom Jakov-ski. otnmanskr vojnšfci v--« grofica Nostitz, princezinja Lobkovic, minister za vnanje stvari groi Czernin, \ ujni minister baron Krobatin, šef generalnega štaba Arz in višji dvorni dostojanstveniki. __ Mirovna debata v švicarskem narodnem svetu. BERN, 29. (Kor.) V narodnem svetu je izjavil zvezni svetovalec Hoffmann, da je Scherer-Tullemann mnenja, da je prišel trenutek za mirovna intervencijo. Toda jaz sem nasprotnega mnenja, da še ni prišel psihološki trenotek, ker vlada na eni strani vojitjočih se strank še vedno neomajno prepričanje, '»Ja zamorejo ravno sedaj vojne odločitve dovesti do zadovoljivega sklepa. Končno je naglasa! Hoffmann, da je šainoobsebi razumljivo, da bo Švica kot nevtralna država v prvi vrsti sodelovala pri vzpostavitvi mednarodnega prava in mednarodne organizacije. Prodlog delegata Borci, ki je predlagal, da naj zvezni svet ne izvrši nobene inicijative za mir in se tudi ne udeleži mirovnih pogajanj med vojujooimi se strankami, predno ni pooblaščen H temu od zvezne skupščine, je bil na Hoffmannovo prošnjo odklonjen.___ Kabinetna kriza na Švedskem. STOCKHOLM, 29. (Kor.) Člani kabineta so izjavili kralju, da je na njegovo željo Jne 5. marca prirejeno poizvedovanje v svrho konstatacije, ali obstojajo za sedanji kabinet Še možnosti, da bi tekom izrednih vojnih okoliščin vladala še vnaprej z zaželjeno krepkostjo, izkazalo rezultat, da ne obstojajo te možnosti. Ministri radi tega vztrajajo pri demisijski prošnji. Kralj je poveril sestavo novega kabineta bivšemu vseučiliškeinu kance-larju Svvartzu. Konskribiranje nezaposlenih moških v Budimpešti. BUDIMPEŠTA, 29. (Kor.) Mestni magistrat je afiširal odredbo honvedskega ministra, glasom katere se morajo vs; v ozemlju glavnega mesta bivajoči nezaposleni moški letnikov 1865—1899 javiti v svrho konskribiranja. Eogodki v Rusifu General Ivanov aretiran. PETROGRAD, 28. (Kor.) Reuterjev urad poroča: General Ivanov, ki jc bil včeraj aretiran, bo prepeljan v Petrograd. Municijski delavci se odpovedali 8 urnemu delavniku. PETROGRAD, 29. (Kor.) (Pet. brz. ag.) Delavci v municijskih tovarnah so sklenili, da v očigled potrebi izdelovanja vojne municije odstopajo od glavne zahU \e svojega programa, namreč 8 urnega delavnika. Razpust vojnih sodišč. Pogrebne svečanosti za žrtve revohicije. PETROGRAD. 29. (Kor.) (Pet. brz. a?r.) Vojni minister je razpustil vojna sodisC Bivši vojni minister, general Polivam v, je odpotoval v veliki glavni stan, da k^i organizira na novi podlagi, da določi medsebojne odnoŠajc generalnega štaba s provizorično vlado in odstavi istočasno vse vojskovodje, ki so že prekoračili starostno mejo, od višjega poveljstva. Pogrebne svečanosti za žrtve revoluci'e se brilo vršile dne 30. t. m. na Marsovem polju nasproti marmornate palače, kjer ie 10 pijonirjev izkopalo veliko grobnico. Štirje inženirji vodijo gradnjo skupnega grobišča; načrt je napravilo društvo pe-trograjskih arhitektov, svet delavskih in voiaš!':h poslancev na ga je odobril. Svečanosti se lirično zjutraj in bodo trajale d*• 5 zvečer. Car in njegov sin. KOPENHAGEN. 29. (Kor.) Ruski listi poročajo, da je car izrazil željo, da bi smel njegov sin iz zdravstvenih ozirov mlpoto-vati na Norveško. — Pri sJu/lv bo/ji v grajski cerkvi v nedeljo je bil car prvi, ki je pokleknil, ko je sledila molitev za pro-vizoričro vlaUo. Manifestacije za vojno. PETROGRAD, 27. (Kor.) (Pet. brz. ag.) Tekom celega včerajšnjega dneva so se vršile manifestacije raznih polkov petro-grajske garnizije, ki so nosile zastave z raznimt napisi, mecl katerimi so prevladovale besed-e »Vojna in svoboda«. Razpoloženje med kmeti. PETROGRAD, 29. (Kor.) Poročila, ki prihajajo z dežele, pričajo, da kmetje sistematično organizirajo milico, da nado-meste prejšnjo policijo. Sestavili so nove krajevne oblasti in izražajo trdno voljo, da hočejo, podpirati novo vlaUo in prodati kmetijske pridelke za preskrbovanjc armade in prebivalstva. V mnogih guber-nijah so kmetje prostovoljno znižali cene živilom. Veliko število krajevnih skupščin je podpisalo zneske za organiziranje političnih skupin. Tako so dala zemstva gubernije Perm 50.000 rubljev na razpolago. Misel o ravnopravnosti žensk se je pričela razširjati tudi po deželi. V guber-niji Jekaterinoslav so izvolili kmetje ženske kot odposlanke izvrševalnega odsek a. Veliki knezi prisegli zvestobo novi vladi. AMSTERDAM, 3(>. (Kor.) »Times« poročajo iz Petrograda: Vsi veliki knezi i:: Urugi člani carske dinastije so prisegli zvestobo provizorični vladi.-.Bivši car in njegcxva družina se nahajata še v Carskem selu. Aretacije agentov stare tajne policije se nadaljujejo. Izkazalo se jc, da se nahaja med njimi več zelo uglednih oseb. Aretacije v Moskvi. CURIH. 30. (Kor.) »Neuc Ziircher Zci-tung« poroča iz Petrograda: Vojaški poveljnik v Aioskvi, general Vrosov, je bil aretiran in odveden v Petrograd. Provi-zoriena vlada je odredila dalje aretacijo bivšega načelnika semenovskega polka, generala Riinana, ki je znan po groznem potlačenju^vstaje v Moskvi 1. 1905. V Pe-trogradu je bilo dosedaj aretiranih skupno okoli 4000 oseb. Remlnlscence. Predsednik državnega sodišča, pi. Grabinayr, je med tistimi govorniki gosposke zbornice, ki itnajo vsikdar pozornih poslušalcev. Dne 20. decembra 1909. je otvorHPvrsto govornikov, ter je tu>li to pot podal toliko zanimivega, da jc izbera težka. Govoril je o upadanju političnega vpliva Nemcev v Avstriji pol stoletja sem (torej od leta 1860). fn to upadanje — je na- Stran II. „EDINOST" štev. 90. V Trslu, dne 31. marca 1917. i*kr.i! tuJi češko-nemskega ter je izrekel željo, da bi mo-,fr^\>'ni mož e v obet? taborili kr:k< T.i radikalnih zaplečnikov pri-iiirncga dogovora, lavlja profesor Goli kočljivo, ali in umestno vprašanje. kako da je (Ta so tisti m«>žje iz zadnjih vrst postali — prednjnki?! Gra: mayrju je sledil kor govornik dr. Eaernrctiher (mož, ki ga tu Ji štejejo med t itiie iii pameme glave v nemškem ta-1 r:i». p.t-Ui jt pregled poizkusov za sporazum od kta 1890. dalje — od leia »pt-rir tacij«: dogovora z Nemci pod rr\ i vodstvom. Priznal je. ste se t/oe *! ; ravt. ustanovljeni potem — de- n: Vu..urni svei in deželni šolski svet na Češkem — sijajno obnesli. Posebno treba po licati v S!X>nii:i svarilo v E crn-reitherjevecn viovoru. ia bi bila velika pogru?ka. au.o bi se izo-giba'i razpravljanja o vtem kompleksu spornih vprasami) med Cehi in Nenu i. Pogreška bi bila — je- izvajal govornik — ako bi !e dcino postopali. ako bi se ustrašili težave in ne bi Tiotfc!• res:ti tudi jezikovnega vprašanja. Tudi tu prepušča pr A. Goli čitatelju, nai si ustvari svoje, sedanjemu času primerne n -.i. Ta svarilo Baernreiterja je drago--.no za presojanje vprašanja, kje je krivca na tem. ia med Cehi in Nemci ne more prit" »V.sporazuma? Nemci bi hoteli trgati iz kompleksa posamezna vprašanja, i »erih rešitvi je ujmi ležeče, a brez ga ozira na drage spore, ki so Čeli hii .ia sixj. In dr. Barenreiiher je dal Cehom prav!! Prip. ured. »Edinosti*.) N^-led'iji govornik je bil grof Henrik Clam-Martinic (!!!) političen nasprotnik i-redgovornika. ker CTan in prvak češkega konservativnega plemstva. \ konsriucijonelni državi — je iz\ajal — so tri faktorji, ki tvorijo oblast: krona, vlada, ki jej pripadata eksekutiva in administracija, in pa — parlament, ki vrši zakonodajo in kontrolo. Toda parlament na! ne prekorača prave meje svojega vpliva na vlado in po ustavi odmerjenega jej delokroga. Tu stavlja grof Clam-Martinic zopet zek> kočljivo vprašanje — tem kočljiveje, ker ie sedaj na čelu vlade eden iz hiše Oam-Martinicev: al! niso iz vestne stran-; e — čeprav parlamenta Je ni — že prekoračile to mejo?*! V L 1909 je govornik obžaloval, da se ie to mak) popre d res zgodilo. Posebno je obžaloval zato, ker se je od strani vlade zgodilo marsikaj, kar je moralo ogorčati Češko prebivalstvo — govornikov »ožje* sorojake. V nadaljnjih izvajanjih je govornik razpravljal o vnanti politiki, kar i>a ne spada k današnjemu namenu teh na>i'i posnetkov iz minolostl. Al: tu ii iz te^a zaključka hočemo posebej citirati, ker imajo tu Clam-Martiničeva izvajanja veliko aktu-valrrost z czirom na nemške zahteve v pogledu vnanje politike^_ ti izsse politične vesti. Sklicanje državnega zbore. Soditi ie. da iz te moke to pot — bo kruha. Razne vesti se vsaj glase tako, vJra. 'lako javlja praška »Bohemia«, da poda vlada pred sklicanjem državnega zbora važno politično izjavo. To svojo vest izpopolnjuje praški nemški list z zatrdilom, da so neosnovani tisti glasovi, ki zatrjajo, da bi bila vlat a izpremenila svoje namere glede oktroiranj, oziroma, da se je kalih, kjer se razpečavajo živila aprovizacijske komisije, obenem z drugimi živili moglo dobiti tudi 200 g (20 dkg) bele moke za peko po K 1'20 kg. SIROVO MASLO. Na vsakih 6 odrezkov oficijelne iskaznice za maščobe, veljavnih za čas od 2. j do S. aprila t. 1., se bo moglo tekom tega razdeljevanja v vseh Jokaiih. kjer se razpečavajo živila aprovizacijske komisije, obenem z drugim' živili dobiti po 120 g (12 dkg) sirovega masla na osebo in sicer po K 12*50 kg (12 dkg K 1'50). SLANINA. Izkaznice štev. 8. za nabavo slaniue ter dopolnilne izkaznice štev. 10. (za 3 dkg slanine) veljajo do vštete sobote, 7. aprila tek. leta. DOPOLNILNE IZKAZNICE ZA MAŠČOBE. Dotične osebe, ki opravljajo težko delo ter imajo zato pravico do dopolnilne izkaznice za kruh in do oficijelne izkaznice za maščobe z odrezki. zaznamenovanimi s črko S, dobe proti izročitvi odrezkov te poslednje izkaznice, veljavnih za čas od 2. aprila do 8. aprila t. U dopolnilno izkaznico s štev. 11. ter morejo nanjo do vštete sobote. 14. aprila t. L, v običajnih prodajalnah dobiti 3 (tri) icJkg slanine. SVINJINA. V torek, 3. aprila 1.1., se prične prodajati sv i mina proti izročitvi rujavkasto - rude črn izkaznic (6, izdaja), ki so že v posesti občinstva. Prodajala se bo pri vseh slaninarjih in sicer na izkaznice dl št. 1 do št. 10.000 A, B,X, D, E, v torek, 3. aprila, na izkaznice od št. 10.001 do št 20.000 A, B, C, D. E. v sredo, 4. aprila, in na izkaznice od št. 20.001 do št. 30.000 A, B. C. D, E, v četrtek, 5. aprila. Kdor bi iz upoštevanja vrednega vzroka ne mogei kupiti svinjine določenega dne, jo more dobiti popolnoma izjemno v soboto, 7. aprila. Vsaka oseba ima pravico, da dobi na eno rujavkasto-rudečo izkaznico 10 dkg svinjine ki sicer po izberi: ali 10 ukg salamincuv po K 7'20 kg, ali 10 dkg nasoljene svinjine K 7'20 kg, ali 10 . za krompir. Koliko krompirja se bo moglo dobiti na eno izkaznico, se objavi tekom par dni. VŽIGALICE. Dobivale se bodo tudi švedske vžigalice, ali ne več kot 8 škatljic na Izkaznico, in sicer po 6 (šest) vin. škatljica. c. kr. primorskega namestništva 28. marca 1917. št Pr. 3/43, s katero se določujejo najvišje cene za prodajanje krompirja na drobno. Na podlagi § 4 ministrske odredbe, izdane 12. avgusta 1916, drž. zak. Št. 256, in naredbe c. k. uratfa za ljudsko prehranjevanje, izdane 8. marca 1917 drž. zak. št. 91, se odrejuje: Člen L § 1 namestništvene odredbe, izdane 9. Oktobra 1916, št. Pr. A—3/1 dež. zak. in naredbenika št. 41., se izpreminja in se hna glasiti: § 1, Pri prodajanju krompirja na drobno avstrijskega pridelka leta 1916, to je pti prodajanju množin poti 1 kvintalom, se ne sm-e prekoračiti najvišja cena 26 vinarjev za 1 kilogram zdravega, primerno suhega, prsti in brsti očiščenega krompirja, izvzet je krumpir v obliki kifelcev. Za one občine, ki nimajo v svojem ob-sežju dovolj pridelka za lastno prebivalstvo, more politično okrajno oblastvo z odobrenjem namestništva razun v prejšnjem odstavku navedenih najvišjih cen določiti še primerne doklade. Drobci Vz (0*05) vinarja aii nad \J.i evidenca in odtezanje že nakazanih pristojbin po § 9. zakona o pristojbini za vzdrževanje. Imenovane komisije poslujejo kot samostojna oblastva in so podrejene v svojem poslovanju c. kr. ministrstvu dež. brambe. Kdo razreši zagonetko? Karakteristično je, da v tem času, ko politično delovanje med Slovenci popolnoma miruje — a to z ozirom na velike čase, ki jih preživlja monarhija — Nemci neprenehoma sklicujejo sestanke, posvetovanja in celo zborovanja političnih društev, kjer formulirajo svoie zahteve, sestavljajo resolucije in sporočajo javnosti in vladi svojo — vo]>o! Sic volo, sic jubeo! Tako hočejo, tako zapovedujejo! Razrešite nam to zagonetko! Eni se izogibljejo najvestneje vsemu, kar bi moglo kje vznemirjati in kaliti tisto soglasnost, ki jo zahtevajo sedanji časi; posebno tisti, ki vse podrejajo ozirom na najnujneje potrebe države; drugi pa pošiljajo v isti čas v svet enuncijaciie, ki morajo vznemirjati na tolikih straneh in v prvi vrsti prav tiste, ki gredo do skrajne meje samozatajevanja, da le ne bi vznemirjali nikogar. Razrešite nam zagonetko: kako da ni čuti niti besedice graje na naslov kalilcev prav od tistih strani, ki zahtevajo od nas ozirov in samozatajevanja in ki jim ti kalilci ■— tudi kade pod nos! Krvava ironija je sicer, ali resnica: na zborovanju društva »Deutscher Verein« v Mariboru so te "ini napadali nemške poslance, češ, da se udajajo vsakemu vladnemu pritisku!! Ta napad na poslance je ob enem napad na vlado. In kako krivičen! Ta jim prepušča svobodno polje za politično uveljavljanje, a oni v Mariboru jej očitajo, da — pritišče. Človek si že ne more več tolmačiti duševnega stanja teh ljudi. Pa ne mislite nikdar, da bi mi hoteli klicati po državnem pravilniku ali policiji! O ne, narobe! Le na razliko smo hoteli opozoriti, na razliko med našim in postopanjem onih drugih in pa na razliko med postopanjem napram nam in napram — onim drugim! Kdo bi znal razrešiti zagonetko, ne da bi zadel ob cenzuro? Mi — ne znamo. P. n. slovenskemu učiteljstvn Trsta in okolice. P. n. učiteljstvo se vljudno vabi k sestanku, ki se bo vršil jutri, v nedeljo, 1. aprila, v prostorih c. kr. pripravnice za srednje šole v Trstu, ulica sv. Frančiška 25/11. radi pogovora o preuredbi slovenskih čitank za ljudske Šole. K prometu blagovnih vzorcev pripušče-ni vojnopoštni uradi m etapni poštni uradi označeni s številko: 2, 3, 4. 11, 33, 39, 51, 55, 76, 95, 117, 138, 150, 166, 167, 171, 175, 183, 184, 185, 188, 192, 197, 198, 199, 203, 205, 209, 212, 2 i 8, 2i0, 221, 223, 224, 230, 232, 239, 240, 243, 244, 245, 246, 249, 250, 255. 256. 258, 259, 262, 268, 269, 272, 274, 27\ 276, 277, 279. 280, 282, 284, 285, 287. 288, 289, 290, 291, 292, 294, 295, 296, 297, 298, 304, 307, 316, 324, 332, 333, 335, 337, 339, 340, 343, 354. 356, 357,1 358, 359, 360, 361, 364, 366, 369, 370, 372, 373, 374, 375, 376, 378, 380, 381, 382, 38o, 385, 386, 388, 390, 391, 392, 393, 395, 398, 399, 401, 403, 404, 405, 406, 407, 408, 409, 412, 415, 417, 418, 420, 421, 423, 426, 427, 428, 431, 432, 436, 437, 440, 443, 444, 445, 446, 448. 450, 508, 510, 511, 512, 514, 515, 510, 517, 519, 521, 522, 523, 525, 526, 529, 600, 605, 608, 611, 612, 613, 616, 617. 623. 624, 625, 627, 628, 629, 632, 633, 636, 641, 643, 644, 645, 646, 647, 649. Razpošiljanje pošiljk blagovnih vzorcev je nadalje dovoljeno tudi na vojnopoštne oz. etapne poštne urade, katerih številke imajo kak pristavek n. pr. rimsko podšte-vilko ali črko, kakor »Vojnopoštni urad 117/11«. »Vojnopoštni urad 76/r« itd. in sicer tedaj, če so vojnopoštni oziroma etapni poštni uradi dotičnih številk brez pri-stavka (torej glavne številke) glasom točke 1) zgoraj pripuščeni k prometu blagovnih vzorcev. Pošiljanje blagovnih vzorcev pod obstoječimi pogoji je v bodoče dovoljeno na vojnopoštne urade in etapne poštne urade s številko, navedene v gornjem seznamu, dalje tudi na vojnopoštne naslove, pri katerih so dani predpogoji točke 2) seznama. Vsi drugi vojnopoštni uradi in etapni poštni uradi s številko, ki niso navedeni v gornjem seznamu, so za promet blagovnih vzorcev zaprti. Glede pripustitve pošiljk blagovnih vzorcev na c. inn kr. etapne poštne urade z označbo kraja v sedanjem obsegu ni ni-kake spremembe. Promet zasebnih vojnopoštnih zavitkov je dovoljen pod obstoječimi pogoji tudi na vojnopoštne urade 3, 441, 442, 624, 627, 637, 63S, 641, 643, 645, 646, ustavljen pa je na vojnopoštne urade 24, 26, 33, 46, 53, 63, 88, 103, 177. 602. Pri vojnopcsštnem uradu 511 so zasebni vojnopoštni zavitki v monarhijo dopuščeni pod enakimi pogoji kakor pri vojnopoštnih uradih 11. 39. 51, 199, 239, 516 in 623. ' Vojaški pogreb. V tukajšnji pomožni in; kontumačni bolnišnici Rdečega križa je 29. t. m. umrl pešec črnovojniškega peš-i polka št. 31, Jurij A'arzu. Pogreb se bo1 vršil danes ob 3 po;>. iz omenjene bolnišnice na tukajšnje vojaško pokopališče. Nemško operet«' gledališče (»Eden«). Danes se prvikrat uprizori Eyslerjeva opereta »Frauenfressera. Začetek ob zvečer. 8 ČEŠKO - BUDJEVISKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici deile Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. — Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. t 3 Hfffrn blizu kolodvora Sv Ane. z dvema po-IIIaILm hama, vel ko kuhinjo z majolici itn ognji-čem, temen irani 2 kieti, vodnj k s p tno vodo, približno 60 klf. že ob :t-lane^a vrta (s krorn-piijem in zelen avo), z lepim razgledom na morjo, se proda za 3 0 0. Obdelano in ograjeno zemljišče ;/?5 klf pri Sv Ani K 15.00 k. t ojasniU daje Koiaršiv-. Kavarna C«>rso 9 11. 3 7 6fftOPtlO prve vrste, sveže, -o {.ravk*r dospele, UlilCiljK proda am vs • poekušene po K >30 komad. Pošiljam j h tudi po pošti po i ovzetju. — Trgovin.i J. Sto!-a. T at. Ato.ino picc> lo št 19 na vogalu ulice Torrente. 3001 Alhltllt fiflFffO v voJncin lctu 1915-1917. HlkUIII mUIILC VojašKa nj rava poverila mi je b g hotn pr dajo albumu ob-toie.Vga iz 21 različt.ih slik Gorice v vojni dobi. Krasno izdelar« slike so v barvah akvarela ia grafita. Uena kompletnemu albumu je K JI'.. — F ri. oročam t'-krmno zbirko slik in ne dvomim, posebno, ker je či£ti dobiček namenjen dobrodelnim svrham, da ne poseže si občin-tvo drage volje po njih. — A.V^v. pošiljam tudi po poŠti po povzetju. — n'r_'OVBVi J Štoico, Trst uJ. itiolno j »ccolo it* ( « vi,^ Ju ulice Torrontr). > if I2ffl1?A so žaklja vsake vrste na oebt i.) in v RUpUjC drobno. Skladi.ščo žakijev G .-TEB K L Vin Tort ente 30. 1025 ClKorljn jc naprodaj v večji mno ini v ulici Carintia iter U0. M. Mozotić. 1021 FOtOfFSl Auton Jerkifi^posluje zopet v srojern štev. 10. ateljeju v Trstu. Via 4«Ue Poste 407 I^tftfol Mim l,ro^il,n 7 umii :n veliki mno-i&ViMbl« rUlH iini po zmerni ceni. P.ir^ina. Via Gela 10. Od 11—12 in od 4—5. 30"»4 Državni potfurađnlk star 40 let, želi zna n a z g'»podi£no ali vdovo od 3 —40 let, kai era je prakti n.i v go-b il iških poslih. Cenjene ponudbo z navedbo premoženja na In-J. odd. Ed pod , Poduradnik**. 1014 ka-eri biskuje V gimnazi o. bi rad po-jUsl utev 1 kak*g i učenca niijih razredov iK< a lov pove Ins. odd. EdmostL 1009 n^lftmlMfnn telpca podučnj 7. gotovim tiij/ luillslUilu uspehom mule in od astle(£<»spe in go podu-ne nemško in sloven ko, lo na svojem domu, po zmerni ceni. Informacije od 3—7 pop. I lica Chiozza 27 111. nad., driige stopnice zadej ti? t!vori5ču, vrata P. (A 142, 145, 147. 176, 178, ISO, 193, 19.S, },'f). ZDRAVNiK M. Dr. Koro! Pm\t\i stanuje v Trstu, nI. Giulia 76 HI, n. (zraven Dreherjevc pivovarne) in ordinira v ulici Carint?a 39, i. od 3 do 4 pop. za notranjCt nervozne in otroške bolesni (blizu cerkve sv. Antona novega.) Samo ra preprodajalce. po zmernih cenah. Poštne po-i! jat ve po povzetju. S. G.!. m MoHns pIccoiG 6II. nacist. H 1411&1IH UMim Trst, Via Cssss d§ Rijpsrmlo 5 (Lastao pe?Jop.e) Kepllal in rez^rta K 3,8W.00S.- FIL1JALKE : D n j Te^thofstrasse 7-9, Dubiovnik, Koto--, i.juhljana, Metković, Opatija Sp it. Si enlk. Za a . VLOG K NA KNJIŽICE 1! 0 - O = 3 od dneva vlogr* do dneva vzdiga, Jfentni davek p afiuje banki nvojega Obrestovan]« vlo# na tek-^em in fciroračunu p * dogovoru - Akredeth i. čeki in nakaznice na vsa tu-in inozemska tržišča. Kl PrJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna nisma, prijorte e. de i niče. srečko itd VALETE IN DEVIZE PKFD1 .7Ml na vrednostne papiije in b ago ležeče v javnih skltdiSčih. SAFE DEPOSITS PROMESE. — Prod ja sr-čk razredne loto rje Znvarov^je vsakovrstnih pap riev proti kurr.ni izgubi, revizija žrebi nja sreCk i. t d. brezplačno. Stavbni kredit, rembour* krediti. Bor/na naroČila. — lokaso. MENJALNICA.---ESKOMT MENIC. Telefoni; 1463, 17'.'3 in 2676 Uradno urai- od t d j 1 popoldne. Brzojavi: JADkANSSA. ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čermik v Trstu, ul. Poste V3cch!e 12, vogal ulice defla Posie. Izdiranje zobov brez :-: bciečine. '< :-: Plcmbiranjd, : : UMEiTrtl Z03JE