SVOBODNA SLOVENIJA
AÑO XXXIII (27). No. (štev.) 40
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES
3. oktobra 1974
GLAVNA UREDNIKA „DRUŽINE44 IN „DGNJIŠČA44
V ZAPORU
Nuevo atentate a la libertad
El régimen comunista Yugoslavo ha llevado a cabo recientemente un nuevo atropello contra la libertad de prensa y la libertad de credos, que dice proteger en su Constitución. Las autoridades han decretado el arresto y encarcelado a los directores responsables del semanario católico esloveno „Družina“, 'de Ljubljana y de la revista mensual „Ognjišče“, también católica, dedicada a la juventud.
Con el arresto de ambos directores, los sacerdotes Drago Klemenčič y Franc Bole, culmina la campaña de. varios meses, durante los cuales el régimen comunista trató de encontrar un justificativo, para llevar a cabo su atropello. Finalmente presentó contra el padre Klemenčič la acusación de “irregularidades finan cieras” en el manejo de „Družina“ y de “relaciones con el extranjero”, mientras el padre Bole fue acusado por su “actividad caritativa”.
Este nuevo ataque contra la Iglesia y contra la libertad de prensa, bajo acusaciones inadmisibles, no hace más que mostrar la falta de libertad y de garantías constitucionales que se vive en Yugoslavia, cuyo régimen, bajo una máscara de liberalismo, persigue y castiga infatigablemente todo brote de libertad y de oposición, aunque esta se manifieste simplemente en la divulgación de la doctrina cristiana.
DE. 'PETER UKBAiNC
Slovenski Izseljenci — resen narodni problem
Na letošnjih devetih študijskih dneh v Dragi, 7. in 8. septembra, sta od izseljencev govorila dr. Peter Urbanc iz Kanade in dr. Janez Zdešar iz Nemčije. Iz zamejstva dr. Valentin Inzko in prof. Samo Pahor ter iz Ljubljane dr. Bratko Kreft.
Dr. Peter Urbanc je izbral temo „Socialni položaj izseljencev v Kanadi“, razprava je temeljila na socialni anketi, katero je predavatelj izvedel letos februarja med Slovenci v provinci Ontario v Kanadi in o kateri smo poročali tudi v Svobodni Sloveniji. Referat dr. Urbanca v Dragi je bil izredno zanimiv in zaenkrat objavliamo zaključne odstavke, iz referata, v katerih je dr. Urbanc nakazal kakšen naj bi bi! odnos med zamejstvom in izseljenci. Nazorno pa je prikazal tudi vso tragiko izseljevanja Slovencev iz domovine v preteklosti in sedanjosti.
Stalna kriza
demokracije
Protivladna zarota, ki je bila odkrita in zatrta preteklo nedeljo 29. septembra, in naslednje dni, v Boliviji, državi ki leži v srcu Južne Amerike, je le delno presenetila javnost. Resnične, navidezne in namišljene zarote v mnogih latinskoameriških državah, in zlasti v Boliviji so tako številne in običajne, da žal spadajo že v folkloro krajevne politike, Ta, ki jo dan°s komentiramo, pa na sovjstven pomen zaradi posebnega političnega trenutka, ki ga živi Bolivija, Prevratni načrt, katerega vidna glava, (general Eladio Sánchez Gironda), je. bil takoj prijet in izgnan v Argentino, je verjetno bolj koristil kot škodoval vladi generala Banzerja, ki ima tako priliko za uvedbo politike trde roke, katera lahko obračuna tudi z navadnimi političnimi nasprotniki. To ima lahko usodne posledice če upoštevamo dejstvo, da- bodo v tej državi sklicane splošne predsedniške volitve za prihodnje le+o.
Političen položaj Bolivije je svojevrsten. Lahko ugotovimo, da je tam demokracija v stalni krizi, in da so tudi nekateri ustavni predsedniki v zadnjih desetletjih izšli iz' vojaških vrst. Tat primer naj bi se ponovil prihodnje lečo. Sedanji predsednik, general Hugo Banzer, je prevzel oblast ko je vojska pod njegovim vodstvom strmoglavila prejšnjega predsednika generala Torresa. Ta je v svoji politiki zašel po mnenju vojske preveč na levo, se oprl na delavstvo, organiziral ljudske komiteje po marksističnem vzorcu, a doživel odpor pri kmečkem prebivalstvu, ki tvori 65 odstotkov bolivijskega prebivalstva. Po Strmoglavljenju je prevrat zanihal prav v nasprotno stran, na desnico. In njegov naslednik je iskal zaslombo bistveno med kmečkim prebivalstvom.
Pred kratkim je vlada objavila, da bo za prihodnje leto sklicala plebiscit.
V	tem naj bi narod odločil, če želi da država ostane v sedanjem političnem stanju, ali se odloči za splošne volitve, ki naj bi bile potem sklicane. S tem je bila dana neke vrste demokratična alternativa. General Banzer je tudi izjavil, da se na morebitnih predsedniških volitvah - on nikakor ne bo predstavil.
V	prepričanju, da se bo narod odločil za volitve je ena izmed strank (FSB, Bolivijanska socialistična falanga, desničarske orientacije), že določila za svojega kandidata Maria Gutierreza.
A nenadoma je prišel preobrat. Pred dnevi je Banzer preklical plebiscit in izjavil, da bodo sklicane splošne volitve. On sam pa da je pripravljen storiti „kar bo narod želel“, če bi narod zahteval, da kandidira, bo kandidiral. „Na tem mestu sem zato, da ubogam svoj narod.“ Temu je sledila ofenziva kmečkega prebivalstva. Glavni tajnik kmečkih delavcev, Mario Céspedes, je izjavil da večinsko kmečko prebivalstvo soglasno podpira Banzerja kot predsedniškega kandidata. Sličen položaj bi zavzela novoustanovljena Fuerza Revolucionaria Barremtista, ki je izjavila da misli postaviti za svojega kandidata „kakega vojaka“. Neznanka bi bila le Movimiento Nacionalista Revolucionario, katere vsedržavna konvencija se bo sestála v kratkem. A omenimo, da je eden njenih vodij, Ciro Humboldt, bil pred kratkim izgnan, in bil sedaj, po ilegalnem povratku, obtožen udeležbe pri ponesrečeni zaroti.
Zadnje dni je krožila vest, da general Banzer namerava odstopiti kot predsednik, da bi tako lahko kandidiral na prihodnjih volitvah. Te naj bi bile leta 1975 in sicer maja ali oktobra. Medtem pa so tudi oborožene sile izjavile svoj pristanek na Banzerjevo kandidaturo. Minister za obrambo, general Rene Ber-nal je dejal, po obisku vojaških postojank po vsej državi, da so oborožene sile „soglasno izbrale Banzerja za predsedniškega kandidata“.
Ni težko razbrati iz vsega zgoraj na vedenega, da Bolivija ni ravno na poti demokracije. Tudi vse potrjuje znano postavko, da so v nekaterih državah la-
V	našem listu smo zadnje čase že večkrat poročali kako v domovini komunistična partija vedno pogosteje napada vse, kar je izven njenega območja, kar se ji ne pokorava. Ofenziva je vidna zlasti na verskem polju, kjer oblast vedno bolj krati pravice vernih državljanov, ter jih skuša ostrahovati, da bi se odrekli svojemu prepričanju, ali pa vsaj prenehali z vidnim verskim delovanjem.
V	tej ofenzivi je pred kratkim (celoten proces je prišel do viška pred dnevi) partija segla na področje verskega tiska. Rdeči oblastniki ne morejo prenesti, da ima prav versko časopisje (tednik „Družina“ in mladinski mesečnik „Ognjišče“) v Sloveniji največjo naklado, da verniki to časopisje podpirajo, in da kljub vsem neprilikam ki jih partija stavi za izhajanje listov, krepko nadaljuje svoje poslanstvo v širjenju verske zavesti med Slovenci.
Najbolj seveda partijo bode, de se prav mladina vedno pogosteje zateka v vero, in tam išče ciljev, katerih ji marksizem ne more dati. Tako so oblastniki segli po skrajnih ukrepih, da bi preprečili delovanje verskega časopisja. Pod pretvezo iskanja ’„finančnih nepravilnosti“, je bila 26. junija sestavljena komisija, ki je v Ljubljani do potankosti raziskala uredništvo „Družine“, in v upravi izvedla strogo preiskavo. Račun za računom, zapisek za zapiskom so pregledovali, da bi našli kako nepravilnost in lahko uvedli sodnij’ski postopek.
Rezultat tega dela razvidimo iz poročila, ki ga je omenjena „Komisija za Družbeni nadzor občine Ljubljana-Center“ objavila dne 17. septembra v Ljubljanskem „Delu“. Ko omenja „Družino“ in „Ognjišče“, pravi o raziskovanju:
„Po pogledu dokumentov ter po zaslišanju lastnikov in izdajateljev „Družine“, to je vseh od slovenskih škofov pooblaščenih oseb, so inšpektorji ugotovili vrsto nepravilnosti in pomanjkljivosti v delovanju in poslovanju uredništva in uprave omenjenega lista. O tem je komisija obvestila izvršne organe Skupščine občine Ljubljana Center ter pristojne organe v republiki.
Iz teh ugotovitev izhaja upravičen sum, da sta uredništvo in uprava verskega tednika „Družina“, ki izdajata tudi druge verske publikacije pridobila protipravno premoženjsko korist iz nudenja uslug na lastnem IBM stavnem stroju, iz prodaje knjig drugih založnikov ter iz lastne založniške dejavnosti. Protipravno premoženjsko korist si je uredništvo „Družine“ pridobilo tudi iz nepravilno zaračunanega prometnega davka za nabavljena osnovna sredstva ter neobračunanega posebnega re-
tinske Amerike oborožene sile „le ena politična stranka več“. Kriza demokracije v Boliviji je le skrajni predstavnik splošne krize v južni ¡Ameriki, kjer male in velike države bolehajo v tem smislu. V večini teh držav položaj ni normalen, ni popolne politične svobode, demokracija ni živa, ni zdrava. ITudi kadar že izgleda, da je razvoj u-smerjen v demokracijo, neVadno ne pride do cilja, ker konča ali v skrajni levici ali v skrajni desnici.
Krivde ni iskati le pri oboroženih silah. Te včasih prerežejo normalen ustavni tek držav, včasih pa posežejo v dogodke prav, ko se ustava in narod nahajata v nevarnosti. Vzroke je treba iskati v celotnem zgodovinskem in političnem razvoju. Ta del sveta mora nujno najti svoje bistvo in v njegovem duhu svoje politične in ustavne ustanove, ki bodo z leti zagotovile normalen demokratični razvoj. A za to je v prvi vrsti potrebna vzgoja narodov za demokracijo. V tem smislu pa odgovornost pada na vse: na stranke in njih voditelje, na oborožene sile, na civilne ustanove in tudi na Cerkev. Vzgoja za demokracijo je titansko delo, ki zahteva naporov in časa. Bodočnost čaka.
publiškega in občinskega davka pri nabavi repromateriala z lažnimi listinami.
Uredništvo in uprava „Družine“ sta v zadnjih letih izvedla tudi več javnih zbiranj denarja za različne sklade, k> jih je ustanovila cerkev kot so Sklad za misijone, Baragov sklad, Inozemski tiskovani sklad ter Tuzemski tiskovani sklad oziroma za takoimenovani „Sklad lačni otrok“, katerega sedež je v Zagrebu in " po svojem statutu in statusu sploh ni verska ustanova. Uporaba sredstev iz teh skladov je bila po ugotovitvah inšpektorjev tudi nenamenska, ker ostajajo nepojasnjeni razni izdatki v precej visokih vsotah, ki so bile nedokumentirano izročene posameznim d-sebam. Med drugim pa so iz teh skladov izplačavali visoke potnine ter razne račune za izgradnjo prizidka Teološke fakultete v Ljubljani, popravilo cerkva, nabavo opreme in avtomobilov ter podobno.
Ugotovitve inšpekcijskih organov kažejo, da gre torej za splet gospodarskih prestopkov oziroma prekrškov ter nepravilnosti in pomanjkljivosti v delovanju in poslovanju „Družine“, ki so jih posamezni inšpektorji tudi dokumentirali, sodnik 7:a prekrške in javno tožilstvo pa bosta postopala po pozitivnih pravnih predpisih.
Pri pregledu prostorov uredništva in uprave „Družine“ pa je bila najdena in zasežena tudi znatna količina sovražne emigrantske literature in je proti osebam, ki so osumljene vnašanja, prikrivanja in nezakonite uporabe teh publikacij že uveden kazenski postopek“.
. Tako vladna komisija.
Do kje je pripeljal ta „kazenski postopek“ je razvidno iz poročila, katerega so v svet ponesle mednarodne tiskovne agencije. Te so 28. septembra poročale, da sta bila prijeta in poslana v zapor glavna urednika „Družine“ in „Ognjišča“ Drago Klemečič in Franc Bole, oba duhovnika. Agencije so poročale tudi, da je bil Klemenčič obdolžen „finančnih nepravilnosti“ v „Družini“, in pa „zvez z inozemstvom“. Medtem pa je bila obtožba za Boleta, da je izvajal „karitativno delovanje“, katero naj bi bilo v ¡jugoslovanskem komunističnem raju protidržavno,
Zapor obeh urednikov je nov komu-nističeh zločin, po katerem je partija segla v svojem besu in v svojem brezupnem naporu, da bi preprečila širjenje vernosti med narodom, in dokončno zatrla še tisti drobec svobode, ki ga narod potom vere uživa. A narod tudi sedaj, kot nikdar prej, ne bo klonil.
V zvezi z razvojem dogodkov okoli procesa, na katerem je bilo v Peči v Jugoslaviji obsojenih nad 30 jugoslovanskih partijcev, ki se,1 zavzemajo za sovjetsko nadvlado nad Jugoslavijo in ki jih je Titova tajna policija odkrila da so organizirali svoj lastni partijski kongres in na njem „izvolili“ Titovega naslednika, ki naj bi „povabil“ sovjetsko vojsko na zasedbo Jugoslavije po Titovi smrti, je opazovalcem padel posebej v oči obisk, ki ga je pred nekaj dnevi napravil madžarski komunistični diktator Kadar v Moskvi.
Kremelj je poklical Kadra na obisk v Moskvo, da bi se z njim sovjetski veljaki dogovorili odn. da bi mu povedali, kako naj se Madžarska zadrži ob morebitnem vpadu sovjetske vojske iz Madžarske v Titovo Jugoslavijo. Kadar je v Kremlju kot poglavai^ satelitske Madžarske seveda samo poslušal in kimal Brežnjevu in sovjetskim generalom. Odigral naj bi enako vlogo, kakor so jo madžarski nacisti ob Hitlerjevem vpadu v Jugoslavijo iz Madžarske 6. aprila 1941.
Iz Slovenije nas obišče iz domovine po ena ali dve pevski ali glasbeni skupini na leto, ki običajno obiščejo po kake 3-4 mesta v~Kanadi. Organizirano je to po privatni liniji. Pred dvelfta letoma je bilo nekaj neprijetnosti, ker sem poskusil to povezati s politiko, v obliki zastav z rdečo zvezdo, govorom konzula i. t. d. Izseljenci so reagiran in prišlo je celo do pobitega stekla. Letošnja prireditev'je potekla brez političnih priveskov in mirno.
Slovenski izseljenci se živo zanimajo za problem zamejstva. Vsi vaši uspehi nas veselijo. Krivice, ki jih trpite nas žalostijo. Slovenci v izseljenstvu vseh političnih prepričanj se v važnih stvareh sedaj končno, z malimi izjemami, najdemo na skupni fronti. Prireditve Prekmurcev, Primorcev so obiskovane od Kranjcev in obratno. Isto pomirjenori želimo tudi Vam zamejcem. Ko iščete zveze in pomoč pred mednarodnimi forumi, ne pozabite da imajo izseljenci marsikako možnost interveniranja. Avstrijska mirovna pogodba je bila podpisana od Anglije, Amerike in Francije poleg Jugoslavije in Sovjetske Zveze. Londonski memorandum ravno tako. Prav je, da se obrnete na Jugoslavijo im.ajoč v vidu omejene možnosti in voljo današnjega režima; toda nič ne škodi, ako se obrnete tudi na druge sopodpisnice pogodb direktno ali preko izseljencev. V obrambi Vaših interesov bi Vas radi videli suverene, brez kakih ob-
Že dolge mesece trajajoči strah, k: se polašča prebivalstva v Jugoslaviji pred predvidenim sovjetskim vpadom v Jugoslavijo, se je s procesom prod sovjetskim kominformistom v Peči še povečal, ker se je govorilo, kakor so poročale zahodnoevropske tiskovne agencije, da bo lahko Moskva intervenirala v prid tem obsojencem še pred Titovo smrtjo.
Ker so v Kremlju ugotovili, da se za razvoj dogodkov okoli Titove Jugoslavije zanimajo poleg Italije in Avstrije tudi ZDA in druge zahodnoevropske sile, zlasti zaradi še vedno nerešene krize okoli Cipra in razmer v Grčiji, je Brež-njev ukazal sovjetski tiskovni agencij! Tass naj „zanika, da ZSSR namerava vpasti v Jugoslavijo kot za represalijo proti procesu proti osebam, obtoženim kominformalizma, kakor poročajo nekateri tiskovni organi na Zahodu.“
Agencija Tass je zadevno objavo poslala moskovski „Pravdi“, ki je nato še v posebnem članku „obsodila sovražne pripovedke, ki jih širijo na Zahodu
vez na levo ali desno.
Izseljeništvo v veliki meri kupuje Vaše knjige, revije in koledarje. Podpiramo Vaše domove, cerkve. Delali bomo to še tudi v bodoče, toda naj • ne ostane naša povezanost tako enostranska. Mi pišemo o vseh Vaših problemih, zakaj ne bi še zamejstvo pisalo o naših sedanjih in preteklih problemih? Ako bodo stiki z nami samo na nekaterih področjih, bomo zamudili marsikako priliko za vzajemno pomoč in nepredek.
Slovenski izseljenci predstavljajo ha veja na narodnem telesu; moderni čas je odpravil geografske daljave; danes se vračamo v Slovenijo in v zamejstvo, ki je tudi premnogim od nas prava domovina, kot turisti, nekateri od nas vsako leto ali še- večkrat. Kdo ve, ako se ne bodo prilike enkrat toliko spremenile, da se bomo odločili, da se spremenimo v povratnike.
Slovenski izseljenici predstavljajo resni narodni problem za današnji čas in smo že prišli do meje, ko to prehaja v krizo za rast slovenskega naroda. Umik ljudi iz domovine je treba na vsak način ustaviti in ako se bodo prilike spremenile, je treba misliti tudi na povratek vsaj enega dela emigrantov.
V zgodovini slovenskega izseljenstva je število izseljencev danes doseglo absolutni maksimum. Da navedem samo še par številk:
Prvo obdobje izseljenstva vpada v Avstrijsko dobo od 1857 do 1914. Po statistikah — skrbno pregledanih — je bilo 280.000 odhodov in 30% povratnikov, torej v prvem obdobju smo izgubili 196.000 Slovencev, to je točno 3.440 ljudi na leto.
Drugo obdoblje vpada v prvo Jugoslavijo od 1919 do 1929 z 44.700 odhodi in 10% povratnikov, kar nam da izgubo 2.000 ljudi na leto; vendar moramo resnici na ljubo povedati, da je prva Jugoslavija tudi absorbirala skoraj
60.000	primorskih emigrantov, torej zguba je bila toliko lažje preboljiva.
'	(Nad. na 2. str.)
in drugje po svetu, zlasti nekatero časopisje in tiskovne agencije.“
„Te pripovedke,“ piše „Pravda“, „pomenijo novo provokacijo, da bi pokvarili prijateljske odnose med dvema bratskima socialističnima državama.“ Opazovalci, ki so natančno analizirali članek v „Pravdi“ pa ugotavljajo, da Krbmelj- v svojem navodilu agenciji Tass ni zanikal, da je ZSSR povečala število svojih čet na južnem Madžarskem. Prav tako ni „Pravda“ kritizirala niti formalno zavrgla obtožencev in dragih partijskih nasprotnikov Titovega režima in sistema, ki so jih zaprli in so bili na procesu že obsojeni.
Moskva zanika priprave za vpad v Jugoslavijo
MADŽARSKI SATRAP KADAR V KREMLJU
!
PETROLEJ V OSPREDJE SVETOVNEGA ZANIMANJA
NEVARNOSTI ARABSKE PETROLEJSKE POLITIKE
Na letošnjem zasedanju Glavne skupščine ZN sta bila doslej najvažnejša govora, ki sta jih imela severnoameriški predsednik Ford in njegov zunanji minister Kissinger, če izvzamemo tretji govor, ki ga je imel čilski delegat v ZN, ki pa z vsebino prvih dveh nima zveze.
Ford in Kissinger sta govorila o nevarnostih hude gospodarske krize, ki lahko zajame ves svet in ki bo lahko hujša od gospodarske krize v letih 193.1-1932, medtem ko je bil govor čilskega delegata usmerjen proti Kubi in ZSSR in povsem ideološkega značaja.
Ford in Kissinger sta z vso resnostjo opozorila svobodni svet, da se nahaja pred resno gospodarsko krizo, če države, ki producirajo petrolej, ne bodo obdržale sedanjih cen temu gorivu ali še bolje, če jih ne bodo Znižale. Sleherno novo zvišanje cen petroleju bo razplamtelo že itak naraščajočo svetovno inflacijo, vsled katere pa spet ne bodo najbolj trpele razvite industrijske države, temveč revne in nerazvite ali razvijajoče se, države.
Ford je arabskim državam tudi odkrito povedal, da bo svobodni zahodni svet zaradi visokih petrolejskih cen prisiljen zvišati cene svojim živilom, ki jih izvaža Arabcem, kar pomeni, da bodo tudi Arabci morali dražje plačevati svoj uvoz.	5
To Fordovo opozorilo je nekatera najbolj šovinistično arabsko časopisje in komunistični tisk označil za „ameriško grožnjo arabskim državam, da jih bodo uničili z lakoto“, medtem ko so nekateri resni arabski dnevniki zapisali, da bo zvišanje cen uvozenin povsem razumljivo, če „bomo mi znova zvišaii cene petroleju.“
Tudi nadaljna Fordova izjava, da „energetski problem zahodnega sveta postaja tako resen, da je težko odmisliti možnost vojaške intervencije za zagotovilo nadaljne energetske oskrbe zahodne civilizacije“, je zlasti komunistični tisk označil za „ameriško grožnjo z atomsko vojno proti Arabcem“ ter so nekateri komentatorji pisali tudi o možnosti novega svetovnega spopada med ZDA in ZSSR, ki bi se razvil iz ameriškega vojaškega posega na Bližnjem vzhodu.
Kissinger je v Glavni skupščini ZN odkrito izjavil: „Svet stoji na robu neomejenega nacionalizma, ki je spremljal svetovno gospodarstvo in njegovo krizo leta 1930. Prvi znaki take bližajoče se gospodarske krize, če je ne bomo znali preprečiti, so že vidni. Inflacija, kakršne ni bilo v minulem četrt stoletju, se širi v razvitih in razvijajočih se državah. Svetovne finančne ustanove se nevarno majejo v svojih temeljih. Pojavljajo se težka vprašanja zagotovitve osnovnih potreb energije in hrane vsemu človeštvu.“
Kissinger je v svojem 40 minutnem govoru poudarjal, da so ZDA storile vse, da bi arabske petrolejske države svoje ogromne dolarske dobičke uporabile za svoj lastni gospodarski dvig za pomoč drugim razvijajočim se državam. Toda Arabci svoje petrodolarje nalagajo samo v zahodnoevropske in severnoameriške banke, da se jim milijoni naprej obrestujejo. Kissinger je poudaril, da „dolgoročne rešitve zahtevajo razumevanje položaja med potrošniki in proizvajalci. Svet ne more več dolgo prenašati sedanjih cen, še manj vedno nova višanja cen petroleju. Cene drugim produktom se bodo neizogibno začele hitri dvigati v neprestani inflacijski spirali. Nihče ne bo imel od tega dobička. Petrolejske države bodo prisiljene plačevati visoke vsote za svoje uvoze,“ je izjavil Kissinger in nadaljeval:
„Visoke cene niso, kakor cene živilom, rezultat ekonomskih faktorjev, morebitnega pomanjkanja ali odvisne od povpraševanja in ponudbe. Povzročene so bile namenoma, da bi zmanjšali proizvodnjo in petroleju umetno ohranjali visoko ceno. Kar je bilo možno zvišati s političnim sklepom, je možno znižati 3 političnim sklepom,“ je zaključil Kissinger.
Glavna skupščina, ki jo sestavljajo letos delegacije 138 držav, je Kissinger-ju ploskala samo enkrat in sicer na koncu govora 15 sekund.
V odgovoru Kissinger ju se je med petrolejskimi državami oglasila prva Perzija, ko je šah Reza Pahlevi cinično znova izjavil, da bo moral „zahodni svet drago plačevati petrolej še naprej, dasi nam grozi z živilskimi represalijami.“
Spopad med Čilom in 2SSR v Združenih narodih
Čilski predsednik gral. Pinochet je znova obtožil ZSSR in Kubo „krivde strahopetnega molka“, ker še do minu'e nedelje nista odgovorili Čilu glede izpustitve na svobodo političnih pripornikov v ZSSR in na Kubi. Pinochetova vlada ni čakala na odgovor, za katerega večina opazovalcev meni, da ga ne bo, in je začela postopoma izpuščati politične pripornike, se pravi komuniste. Nekatere je izpustila pod pogojem, da zapustijo Čile, drugim pa je dovolila, da ostanejo
v.	državi.
Na zasedanju Glavne skupščine je bil sovjetski zunanji minister Gro.miko tisti, ki je v svojem govoru prvi napadel sedanjo čilsko vlado in ji očital kršenje človečanskih pravic.	,
SLOVENSKI IZSELJENCI — RESEN NARODNI PROBLEM
(Nad. s 1. str.)
Tretje obdobje pa spada v novo Jugoslavijo od leta 1945 do leta 1972 vključno. Računajoč par tisoč povratnikov, imamo dejansko stanje teh emigrantov 192.500 to je 7.100 ljudi na leto. Torej pod cesarjem Francem Jožefom — Nemcem izguba 3.400 ljudi; pod Kraljem Aleksandrom — Srbom zguoa
2.000	in pod dosmrtnim predsednikom Brozem — pol Slovencem izguba 7.100 Slovencev na leto radi izseljenja. Danes je tudi že absolutno število emigrantov iz druge Jugoslavije večje kot v stari Avstriji v 67 letih.
Gornje številke kažejo narodno tragedijo, narod doma izgublja in to v času malega naravnega prirastka, tako ogromno število ljudi, da število Slovencev doma ostaja v najboljšem slučaju konstantno. Danes se tolažimo, češ to so deloma izseljenci, deloma pa so to ekonomski emigranti, to je novi način razdelitve dela in slično. Vse to je na žalost pesek v oči. Slovenec je pred 100 leti emigriral iz točno istih razlogov; ker si je pač hotel tako kot danes izboljšati standard ali ker ni dobil dela doma. Upal bi celo trditi, da je pred 100 leti človek bc 1 > mislil na povratek kot danes in dejansko statistika kaže na
Ker je Pinochet to pričakoval, je že vnaprej dal čilskemu delegatu na Glavni skupščini ZN navodilo, naj čim ostreje odgovori Moskvi in ponovi čilsko ponudbo o izpustu na svobodo političnih pripornikov. Čilski delegat je odločno zavrnil Gromika in v Glavni skupščini ZN pozval ZSSR, naj odpre koncentracijska taborišča. Gromiko. mu na napad ni odgovoril.
Medtem je tako čilski vladi .kot Mednarodnemu rdečemu križu prišlo že več sto pisem z imeni političnih pripornikov na Kubi in v ZSSR.
Doslej Moskva in Havana pred vsem svetom molčita na čilski izziv in dokazujeta, da v ZSSR in na Kubi vlada režim, ki se boji lastnih ljudi.
30% povratnikov v prvi fazi! Danes pa prostovolnjih povratnikov ni in ako smo si odkriti, moramo priznati da je danes razlika v standardu izredno velika. Poglejmo samo primer Nemčije: Povprečno zasluži človek v Sloveniji Din 250.000 na mesec v Nemčiji pa zasluži Din
1.040.000	(to je DM 1760). Pri taki razliki neha vsa domovinska ljubezen in tak človek se vrnil ne bo, razen, ako ga in s silo napodijo domov.
Nikdar ni Slovenec emigriral iz prve Jugoslavije na avstrijsko Koroško ali italijansko Gorico in Trst; danes je to na dnevnem redu. Emigriral ni zato, ker ni hotel utoniti v tujem morju, še najmanj pa ne na obrobnem ozemlju; emigriral tudi ni zato, ker je bil standard na avstrijskem Koroškem v Gorici in Trstu precej podoben slovenskemu. Danes pa smo priča tudi temu obrobnemu izseljevanju in doživljamo Sramoto, da se premnogi novi izseljenci takoj potujčijo, tako, da morata Korošec in Primorec — Slovenca gledati še to sramoto.
Končujem z upanjem, da bodo novi časi prinesli zboljšanje v domovini in zamejstvu, da bo slovenski človek lahko ostal doma in da bo marsikateri izseljenec lahko resno pomislil, kaj če se ne bi tudi jaz za stalno vrnil v svobodno domovino mojega očeta.
„Množica včasih razruši s svojimi stotisočerimi rokami vse; včasih pa se s svojimi stotisočerimi nogami premika komaj tako hitro kakor žuželka.“
Francoski mislec Blaise Pascal (1623—1662)
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Mednarodni teden
LETOS DECEMBRA se bodo sestali delegati petrolejskih držav, povezanih v OPEČ (Organisation of Petroleum Exporting Countries) ter določili novo ceno petroleju. Venezuelski minister za rudarstvo je v zvezi s tem sestankom izjavil, da bodo ceno petroleju te države zvišale verjetno za nadaljnih 12 odstotkov, ed 1. januarja 1975 naprej.
WILLIAM COLBY, šef CIA je po pisanju ameriške revije TIME izjavil, da CIA kot taka ni sodelovala pri zrušitvi Allendeja lansko leto ter bi raje videla Allendeja izgubiti na volitvah leta 1976, „če bi sploh še prišlo do’ volitev pod njegovim režimom.“ Glede milijonov, ki jih je CIA porabila v Čilu za podporo elementov proti Allendeju - pa je Colby dejal: „Glasove lahko kupiš v ZDA in glasove lahko kupiš v Čile.“
ZA LETO 1982 ameriški astronomi napovedujejo hud potres v Los Angeles in v ostali Kaliforniji, na ozemlju, ki je' eno najbolj izpostavljenih področij velikim potresnim sunkom. Leta 1982 da bo do potresa prišlo, ker se bo spet prvič po 179 letih zgodilo, da bo vseh devet planetov sončnega sistema razvrščenih v vrsti na isti strani sonca, kar bo povzročilo veliko valovanje zemeljske skorje. ¡Poleg tega bo leta 1982 tudi sPet višek sončnih peg, ki se ponavlja vsakih 11 let.
PO POROČILIH TAJNIŠTVA ZN 32 državam prihodnje leto grozi gospodarski zlom in z njim združena lakota, če jim ostali svet ne bo pravočasno priskočil na pomoč. Prizadetih bo nad 900 milijonov ljudi.
Na žalost je tedenska kronika tudi to pot zabeležila številne žrtve ekstrem s-tičnih napadov. Tako so med drugim padli polkovnik Grassi, Kapetan Brzic, in na strani levice eden njenih najvidnejših intelektualnih predstavnikov, Silvio Frondizi, brat bivšega predsednika države Artura Frondizija.
Dalje kot dejanski napadi pa so šle grožnje. Desničarska organizacija AAA (Alianza Anticomunista Argentina — Argentinska protikomunistična zaveza), je mnogim predstavnikom levice na političnem, vzgojnem in kulturnem področju poslala grožnje, katerih učinek je bil ta, da so bivšima rektorjema bue-nosaireške univerze, dr. Puiggrosu, dr. Laguzziju, sledili številni profesorji, gledališčni in televizijski igralci, umetniki v inozemstvo.
Vendar je vlada, ob takem poplavu nasilja kot ga država doživlja zadnje tedne, ostro reagirala. V četrtek je predsednica ga. Maria Estela Martinez de Peron ostro napadla vse ekstremistične organizacije in jih obtožila, da je edini njihov namen uničiti demokracijo in narodne ustanove. Pozvala je yes narod na skupno fronto proti prevratnikom. Istočasno je vlada poslala v Kongres zakonski osnutek o protipre-vratni zakonodaji. Ta je zakon potrdil čeprav so nekateri poslanci opozicije (konzervativci, radikali) zahtevali spr>
rnembe nekaterih točk. Vendar celotna zakonodaja ne bo pomagala, ako varnostni organi ne bodo resno začeli nastopati proti vsem tem izpadom nasilja.
V soboto 28, se je sestal Congres Peronistične stranke Partido Justicialista. Morali so izvoliti novo vodstvo Višjega sveta, ki nadzira strankino delovanje. Kot so opazovalci pričakovali, je bila za predsednico izvoljena gospa Maria Estela Martínez de Perón, za prvega podpredsednika pa je bil imenovan predsednik poslanske zbornice in bivši začasni predsednik države Raúl Lastiri.
Medtem je vlada na sindikalnem polju dosegla relativen mir. Učiteljska federacija je objavila, da zaenkrat ne bo izvedla novih stavk, kajti odprta je pot do razgovorov s poslanci in senatorji Vzgojne komisije Kongresa. V Tucuma-nu se je posrečilo nevtralizirati stavko sladkornih delavcev; kordobski mehaniki so tudi ¡orisii do poravnave; bue-nosaireški grafični sindikat pa ni vzdržal vladne ofenzive, medtem ko se je izjalovila tridnevr.a stavka, ki jo je napovedal, je vlada (po odvzemu sindikalno osebnosti dosedanjim vodjem) organizirala nov sindikat. Tako se je malo zlepa, malo po sili, vrnil mir na delavsko področje. Sedaj pa se pripravlja Velika paritetna komisija, ki naj preuči poviške plač, katere zahteva CGT. Inflacija je namreč že do konca uničila zadnjo povišico.
Pogreb Jateaba Žaklja
NORVEŠKA je objavila, da prepoveduje tujim državam ribolov na področju 50 milj od svoje obale. Požne e namerava prepoved raztegniti na razdaljo 200 milj.
NA PROSLAVI 25-letnice obstoja je Vzhodna Nemčija sprejela novo ustavo, v kateri ni več omembe o združitvi obeh Nemčij, pač pa odstavek, ki govori o pripadnosti Vzhodne Nemčije v sovjetski blok.
NA ČETRTI SINODI, ki jo je minuli petek z mašo začel papež Pavel VI. v Vatikanu, je v svojem govoru izjavil, da evangelizacije sveta ni mogoče izvajati z metodami in akcijami, ki vsebujejo nasilje ali revolucijo.
V	nedeljo, 15. septembra, je bila krsta s truplom Jakoba Žlaklja, ki ga je
11.	septembra v Gorici zadela srčna kap, prepeljana v Cleveland. Na mrtvašši oder je: bil položen v Grdin.ovem pogrebnem zavodu.
V	ponedeljek zvečer je vabilo k molitvi za svojega pokojnega člana. Društvo slovenskih protikomunističnih borcev. Rožni venec je molil g. dr. Pavel Krajnik. Pred molitvijo se je ppslovil od pokojnega z žalostinkami pevski zbor „Slovenski fantje“, pri katerem pojeta tudi dva Žaklj.eva sinova. V torek ¡so člani raznih društev molili ob krsti. Pa tudi sicer so številni rojaki hodili kropit rajnega Žaklja.
Pogreb je bil v isred.o, 18. septembra, iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cer-
kev sv. Vida, kjer je bila. darovana kon-celebrirana sv. ¡maša. Somaševali so gg. Julij Slapšak, Jože .Božnar. Jože Varga, Jože Vovk, Vinko Žakelj, Jože Cvelbar, dr. Pavel Krajnik, dr. Franc Blatnik in Jože ¡Sraka. Sv. maše, kateri je prisostvoval tudi msgr. Louis Baznik, se je kljub delavniku udeležilo izredno veliko rojakov in tudi pogreba samega r!a pokopališče Vernih duš, ki je oddaljeno 55 km iz Clevelanda. Od duhovnikov so se udeležili pogreba na pokopališče gg. Vinko Žakelj, Jože Cvelbar, dir. Blatnik, dr. Krajnik, Jože Božnar in Jože ¡Sraka.
Kot prijatelj in, sodelavec pokojnega Žaklja se je poslovil cd njega Janez Ovsenik, ki je govoril tudi v imenu Baragovega doma, Lige slovenskih katoliških Amerikancev, Slovenske pisarne, Zveze in društva Slovenskih protikomunističnih Korcev, Slovenske krščanske demokracije - SLS in vseh prijatelje.’.
Poslovilne besede Janeza Ovsenika:
Pred novim plesnim nastopom v San Justa
V nedeljo 13. oktobra praznuje Naš dom v San Justu spet obletnico svoje ustanovitve. Lani nas je v proslavo tega svojega največjega praznika presenetil z zelo uspelim plesnim večerom, bivši prvi plesavec ljubljanske opere Franci Čarman, sedaj v istem svojstvu v La Plati, je priredil koreografski prikaz slovenske vasi v preteklosti na podlagi narodnih melodij ter z gibi narodnih plesov. Ta večer je bil lani odkritje, kajti doslej so naše folklorne skupine nastopale samo s posameznimi plesi etnografskega pripovednega pomena, ne pa povezanimi v prizore in odrsko dogajanje, v zgodbe pripovednega značaja.
Tudi letos je uspelo Našemu domu pridobiti plesavca Čarmana za podoben nastop. Stanko Jerebič je sestavil nov tekst, libreto, za novo tako odrsko predstavo o slovenski vasi, ki naj bi jo ilustriral s slovenskimi plesnimi elemen-, ti na slovenske melodije mojster Čarman. Letos je vzel za snov prikazati delo na slovenski vasi v raznih letnih časih. Štiri letni časi, je naslov koreografije, ki se začenja z z i rri o . Otroci postavljajo snežnega moža. Rajajo okrog njega. Nato se zbero ob Krjavlja ob zimski peči, ki jim pripoveduje svojo zgodbo, kako je presekal hudiča. Sploh je Krjavel oseba, ki ima glavno poveza vno vlogo med dogajanji, tako z letnimi časi kakor tudi z ljubezensko zgodbo, ko spravlja vkup Anico in Janeza. Ta zgodba se začenja z začetkom ljubezni med obema: s plesi na melodije Ti si urce zamudila, Kako bom ljubila ter Adijo, pa zdrava ostani. Nato se spremeni pozorišče k drugem delu: pomlad. Pripleše zbor pleskarjev s čo-piči in bapvo, ki prepleskajo „kulise“, da se prikaže pozorišče cvetoče pomladi. Zbor vil sadi cvetove po vrtovih in pastirček pozdravlja pomlad s piščalko, žvrgoleč melodijo škrjanček p6je. .. čez plešoče pozorišče gre ples in pesem Ko pomlad cvetoča pride, z rajanjem otrok.
Nato se ob Krjavlju razvija ljubezen ob plesu Rožic ne bom trgala in Dekle na vrtu zelenem sedi, in dobi Anica prvi šopek ob Janeza. Pleskarji spet pripravijo poletje, ples deklet ¡e zdaj ples kresniček v Šentjanževi noči med žitom. Prirajajo kosci in žanjiee. ki nato delajo na polju. Seveda ima med njimi besedo Krjavelj. In ljubezen mel Anico in Janezom raste Pod rožna :o planino... Zadnji del — jesen — je najbolj razgiban, ritmično in melodično. Je to čas trgatve in mladina si ponuja sladko grozdje ob pesmih Sem mislil v vas iti ter Hribčki ponižajte se... Solo plesavec v krogu deklet zapleše napitnico, pesem Bratci veseli vsi. . . Fantje po polju gredo.. . priple-šejo otroci... Dozoreva ljubezen med Anico in Janezom z vasovanjem... po posredovanju Krjavlja sprejmejo vaščan' parček medse in začenja se ljudski ples. Polka je vkazana .. .Jaz bi rad rudečih rož. Zato pa rečem jaz... ter Kol’kor kapljic, tol’ko let... melodije’vseh teh pesmi dajo gib množičnem plesu, s katerim se zaključuje trgatev pa tudi jesen zaobljubo Anice in Janeza ob zadovoljstvu Krjavlja...
Vso to koreografijo je zamislil in izdelal Franci Čarman s sanhuškimi fanti in dekleti. Nič manj kot 34 oseb nastopa pri teh plesnih prozorih:. 18 skupinskih plesalcev (devet parov), 6 baletk (kot vile) ter 10 otrok! Sedem različnih baletov v celoti, kar traja dobro uro in več nenehnega plesa na besede in melodije slovenskih narodnih pesmi, reproduciranih s ploščo. To obeta biti gotovo lepa predstava, uokvirjena z izvirnimi kulisami, ki jih je napravil Tone Oblak. Spored, ki je zahteval nekaj mesecev priprave!
Kakor lanska prireditev, ki je bila prva te vrste, bo tudi letošnja gotovo razgibala slovensko občinstvo. Prepričani smo, da tak nastop propagande niti ne potrebuje, dovolj naj bo samo naznanilo. In nič več nečejo biti te vrstice.
„V pogrebnem sprevodu smo do sem, na pokopališče, spremili mo.žh, ki to oznako zasluži, ker v svojem življenju ni proti ¡svojemu spoznanju ničesar storil, ni iskal stramp.otov, ni poznal kompromisov. V tej luči moramo presojati vsa njegova dejanja, vse njegovo bogato življenje.
Bil je zaveden Slovenec. Ko so nemške horde leia 1941 pridrle v Slovenijo, so ga takoj preselili v Srbijo, ker doma bi jim bil močno nevalren.
Med nami v Clevelandu je na široko zagrabil za reševanje penečih zadev, ki so tlačile novo priseljene, ki smo \ se umaknili pred nasilnostjo nove oblasti v naši domovini .Sloveniji. Iz te skrbi je bil urejen Baragov dom, ki je v začetku vse združeval, ko nismo dobili prostora drugje. Koliko zasnov in organizacij je iz teh prostorov izšlo, more preceniti samo tisti, ki naš.p preteklost presoja iz res nepristranskega stališča. In vsemu temu je skorb vedno naš Jaka ¡bil duša, pobudnik.
Jakob Žakelj j,e bil po prepričanju neizprosen protikomunist. Nekajkrat je tvegal svoje življenje, da bi preprečil njegovo zmago. V taki prizadevnosti je takoj v začetku storil vse, da se je ustanovila Zveza društev slovenskih protikomunističnih borcev. Odklanjal je vsako, misel na kako popuščanje ali sodelovanje, ki bi bilo kakorkoli v zvezi z razvojem izmirjenja razmer; prepričan ja bil, da vsak, kdor se komunizmu približa, 0e že v nevarnosti, da bi zašel v njegove mreže, iz katerih se več ne bo izmotal.
Jakob Žakelj je bil prepričan, da je 'Slovenska krščanska demokracija — Slovenska ljudska stranka zasnovana na najbolj zdravi podlagi, da vodi politično življenje slovenskega naroda.' Njen program in načela je povsod zagovarjal in se je v njeni organizaciji vidno udejstvoval. Zavedal ¡se je nujnosti politične organizacije v tujini, ker jo mora naš narod v domovini prestajati pod vsiljenim komunističnim režimom.
Zbrali smo se ob odprtem grobu moža, ki j® bil globoko veren. Vse, kar je Cerkev v zadnjem času v zunanji obliki verskega življenja spremenila, je vzel resno in brez upora. Zavedal se je, da ¡se kot vernik morh držati redne organizacije Cerkve, ker le ta, kot celota, ima možnost in pravico, da odloča in vodi življenj“ katoličanov tako, da jim omogoča pravilnejšo in lažjo pot do končnega cilja. Z vso dhšo je odklanjaj Vsako' samolastno razlaganje verskih '
1	33
03«
LJUBLJANA — Na Mali šmaren,
8.	septembra je nadškof Jožef Pogačnik posvetil prvo novo cerkev, sezidano v Ljubljani po drugi svetovni vojni. Cerkev so sezidali v Kosezah, kjer so pred desetletjem ustanovili župnijo, ki šteje okoli 12.000 prebivalcev, od tega jih je
8.000	krščenih in nekaj manj praktičnih katoličanov. Obreda posvetitve so se udeležili še sarajevski nadškof Smiljan Čekada, ljubljanski pomožni škof Stanko Lenič, zastopnik nunciature iz Beograda in več duhovnikov, v glavnem nekdanjih koseških kaplanov. Cerkev, ki je posvečena Materi božji Mariji, je sad desetletnega prizadevanja sedanjega župnika Jožeta Bertonclja, ki je maja 1964 začel z uradnim postopkom za pridobitev zemljišča in gradbenega dovoljenja. Pot je bila težka, ker so ,,mnogi mislili, da nova cerkev ni potrebna, in to ne samo tisti, ki niso kristjani“. Načrte za cerkev je pripravil arhitekt prof. Tone Bitenc, osnutke za barvni okni pokojni Stane Kregar, delo pa je opravilo podjetje Tehnika v •času od 11. oktobra 1972 do 15. januarja 1974. Potem pa so morali čakati še na tehnično odobritev in na Marijino vnebovzetje je bila v novi cerkvi prva sv. maša. Po obredu posvečenja je nadškof Pogačnik izrazil željo, „naj bi ta cerkev postala romarska, saj je posvečena Materi božji, kamor naj bi prihajali vsaj ljubljanski romarji in naj bi tu prosili za ohranitev vere in medsebojne krščanske ljubezni“. Nadškof čekadp pa je za sklep rekel: „Ko opazujem vaše cerkve, ki so vse po vrsti lepe, okusne in estetske, bogate z umetniškimi deli, tedaj se zavem, kako velik kulturen pomen jt£ imela katoliška Cerkev v zgodovini slovenskega naroda. Ta cerkev se v resnici nima česa sramovati niti v preteklosti niti v sedanjosti“.
CELJE — V Celju so 4. septembra končali s pastoralnim tečajem verskega pouka, katerega se je udeležilo več kot dve tretjini katehistinj in katehistov s celjskega območja. Na tečaju so v glavnem študirali silno važno vprašanje ■— o usposabljanju staršev za versko vzgojo otrok. Družina je pač prvo in najugodnejše okolje za pridobivanje, oziroma posredovanje vrednot.
LJUBLJANA — Rakovniška cerkev Marije Pomočnice je 8. septembra praznovala 50-letnico posvetitve. Na slovesnosti so tudi obhajali spomin prvega slovenskega marijanskega kongresa, ki je bil v Ljubljani leta 1924. Cerkev so za 50-letnico prenovili, načrte za prenovitev notranjščine sta izdelala inž. Jože Košir in Jože Marinko. Pobudo za rakovniško cerkev so dali salezijanci kmalu po svojem prihodu v Slovenijo; leta 1902 so ustanovili društvo za gradnjo in leta 1904 je bil blagoslovljen temeljni kamen. Toda nastalo je nešteto težav, leta 1908 so napol dograjeno cerkev blagoslovili, nato pa je zmanjkalo sredstev, pozneje je nadaljevanje del prekinila prva svetovna vojna. Leta 1923 sta slovenska škofa Jeglič in Karlin spodbudila (slovenske vernike, naj pomagajo cerkev dograditi in leta 1924 je bilo delo res končano. Tako je 8. septembra 1924 na trgu pred Križankami škof Jeglič s papeškim nuncijem Pelle-grinettijem okronal kip rakovniške Marije Pomočnice, ki so ga nato v veliki procesiji prenesli na Rakovnik. Tu ie
nato kardinal, salezijanec Cagliero posvetil novo cerkev ob navzočnosti stoti-sočglave mnoz'ce. In 8. decembra istega leta je maševal v njej tudi tedanji katoviški škof, salezijanec Avgust Hlond, poznejši poljski kardinal.
LJUBLJANA — Starejši Ljubljančani so se pritožili upravi Mestnega avtobusnega podjetja, da jih na avtobusih zaradi silovite vožnje mnogih šoferjev na ovinkih meče iz določenih sedežev. In podjetje Viator je pritožni ustreglo: dalo pritrditi ob spornih sedežih posebne držaje. Toda zgleda, da šoferji s „silovito vožnjo“ nadaljujejo in tako je sedaj več kot polovica teh držajev že odtrgana in potnike spet meče na ovinkih po tleh avtobusov.
LJUBLJANA — Po zadnjih podatkih se je članstvo v komunistični partiji v poldrugem letu zvišalo za 12.000 in jih je sedaj 72.000. Centralna konferenca Zveze komunistov Slovenije — kot je uraden naslov partije — pravi, da je to zvišanje „odsev vse večjega zaupanja ljudi v ZK in organiziranega pripravljanja mladih ljudi in delavcev za sprejem v partijo“.
LJUBLJANA — V Sloveniji je
194.000	upokojencev, po en upokojenec na 3,4 zaposlenega. Po statistiki se Slovenec upokoji povprečno pri 57 letih ko ima 35,1 let dela za seboj, Slovenka pa pri 54 letih s 28,2 leti službene dobe.. In povprečno slovenski upokojenec prejema 65% svoje plače. Pa še en podatek: Pokojnino uživa Slovenec povprečno 14 let in 8 mesecev, Slovenka pa 17 let in dva meseca.
•
Umrli so od 6. do 13. septembra 1974.
. LJUBLJANA France Habinc (81) ;• Anton Pečnik, up.; Lea Vrišer, Marija Hanekam r. Novak, iStanko Klemec up. (82), dr. Dušan Šircelj, otr. zdravnik, inž. Lovro Lavrič, kemik, Ferdinand (Sedej up. (85), Josipina Pielick r. Čermelj (87), Franc Hočevar, pek. pom. v p., Srečko Janežič, knjigov. knjižnice Akad. Zn. in Um., Izidor Končan, sklad, Zdenka Lorene r. Marn, Franc Kandus dipl. pravnik v p., Josip Batis up., Jože Ferdih, gradb. delov., Stane Pristavec up. ptt., Pepca Perpar, ing. arh. Ivo Medved, Valentin Berce up., Gabriela Katona r. Kavčič, Jožica Lipič, poslovodja, Amalija Carli r. Kranjc, Savo ¡Gorišek, šofer v p.
RAZNI KRAJI — Ana Zavrl, gostilničarka, Zg. Bitnje, Ema Zrimšek r. 'Zupančič, Bizovik; Tončka Jenko r. Lovšin (87), Novo mesto; Rudi Čarman (44), Črnuče; Alojz Slavec, Sežana; Anica Bakovnik, notarjeva vd„ Kranj; Iv'an Koprivnikar, up., Senqžeti; Frančiška Škofič r. Šcgatin, Mengeš; Lidija Zupanc r. Cigoj, Novo’ mesto; inž. Alojz Lušenc, Maribor; Rozaija Kolar r. Jen-čak (79), Ho.če; Janko Korbar, Kran’; Franc Baloh, obhodnih proge, Most na Soči; Ana žuža, (96), Žalec; Jožefa Kranjec r. Kralj (77), Bukovica; Helena Pelci, Kranj; Ema Jovan r. Mešjč, Maribor; Marlena Jahič, Tržič; Franc Geize, skladiščnik, Ribnica; Franc Špenko, deïavec, Vodice; Cecilija Kranjčič, Velenje; Jaka Kern, upr. pošte, Komenda; Boris Pahor, Gradišče; Srečko Ču-jež, Celje; Ana Jeršin r. Mehle, Višnja gora; Jakob Špur, up„ Kamnik; Nežka Ciber, Iška Loka; Franc Cerk (69), Borovnica; Franjo Cerar, up., Kranj; Milan Rus, tonski snemalec, Grosuplje; Stane Jalovec, up., D. M. v Polju; Anton Brčan (64), up., Višnja gora; Franc Roglič, rez. kap. v p., Dolgo Brdo; Frančiška Debevec — Krkotova mama — Žerovnica pri Cerknici; Laopold Košenina, prof., v p., Maribor; Agata Medvešek, up. (80), Šentvid, Jože Arh, Leskovec pri Krškem.
vrednot, mimo navodil in razlag tistih, ki so postavljeni, da Cerkev vodijo.
Zbrali smo se ob odprtem grobu moža z velikim socialnim čutom. Koliko si je prizadeval, da je sodeloval z dr. M’’-hom Krekom in je- s pomočjo Lige slov. kat. Amerikancev prišlo v svobodni svet mnogo beguncev, da s j tu ustvarijo možnost poštenega, urejenega življenja. V nekaterih primerih je v nevarnost postavljal svoje lastno premoženje. Koliko težav je večkrat moral premostiti, ker se nekkteri novoprise-ljeni niso čutili dolžne izpolniti obveznosti, katere so prevzeli, predno so se mogli doseliti. Liga slov. kat. Amerikancev mu je bila prirasla k srcu in v okviru nje je zadnji čas izvedel široko akcijo za podporo Domu sv. Družine v Gorici, da bi v tem zavodu vzgajali mlade ljudi v zavedne Slovence, ki bi kljubovali tujemu pritisku poitalijančevanja. Dano mu ie bilo, da je v tem Domu sv. Družine zaključil svojo živi jensko nalogo.
Jakob Žakelj je seveda bil tudi človek, ki se je svojih uspehov veselil in v njih dobival novih moči, bil pa je deležen tudi porazov, ki ga pa niso spravili v malodušnost. Bog je čudovito petvaril svet in uredil življenje. Porajanje, razvoj, polnost moči in nazadnje konec, smrt, ki vse izravna, vse izenači; stvar, telo, postane materija, mrtva se-
(stavina, prah. Ni več razlike med revnim in bogatim, med preprostim in izobražencem, med nasprotnikom in prijateljem: kar je iz zemlje, se k njej vrne, le pri človeku Duh ostane, ki poleti k svojemu izvoru: Bogu, v katerem je poroštvo večnega življenja in tudi vstajenje meša.
iPrijatelj Jakob! S spoštovanjem se 'poslavljamo od Tebe. Bog naj ti obilno poplača vise, za Tvojo dobro voljo-, za ves Tvoj trud. Teh besedi nisem govoril, da bi Teb® slavil, ker zunanjo sla v osi Ti vedno- zamotal, bolj so velj'ale- nam, da -bi skušali vedno in povsod izpolnit! svojo življenjsko dolžnost.
Jakob Žakelj, v miru počivaj v svobodni ameriški zemlji, saj zaradi ljubezni do svobode ne bo- Tvoje truplo -počivalo v rodni slovenski zemlji.
V imenu kanadskih -Slovencev se je ob grobu poslovil Peter' Markež L. L. M., nakar je zbor „Slovenski fantje ' zapel „Gozdič je že zelen“ in „Angelček varuh moj“. Načelstvo SKD-SLS so zastopali pri pogrebu glavni tajnik Jo-že Melaher, podpredsednik za Kanado Peter Markež in predsednik krajevnega odbora v Clevelandu, Janez Ovsenik. Pogreba -se je udeležil tudi prof. Janez Grum iz Milwaukee.
Po pogrebu je bjla pogrebščina v-Barabov-em domu, ki ie bil Jakobu Žaklju dejansko drugi dom zadnjih 20 let.
SLOVENCI V
Osebne novice
Poroka. V cerkvi sv. Tarcizija sta [se 25. septembra poročila Ernesto Roberto Bruno in gdč. Ančica Kralj. Za priči sta bila dr. Shuji Murata in nevestina mati ga. Anica Kralj. Poročil je zakonski par g. Jože Košiček. Novopo-ročencema iskreno čestitamo.
Krst. Pri -sveti -Marti v Moronu je bil 8. septembra krščen Gabrijel Anton Zarnik, -sin Ivana in ge. Marije roj. Pirc. Botri so bili ga. Ivana Braun in Vinko Zarnik. Krščeval je g. dekan Ciril Milavc. Srečnim staršem naše čestitke.
MLADINSKI DAN NA PRISTAVI
SDO in SFZ v Moronu sta v nedeljo, 15. »eipt. pripravili mladinski dan s pesti im sporedom, ki bi bil tudi prijeten za mladino in ostalo občinstvo, če bi muhasto pomladansko vreme tako nagajalo.
Dopoldanski športni spored je bilo zaradi dežja možno le deloma izpeljati, tudi dviganje zastav je zaradi slabega vremena odpadlo. Proti poldnevu se je vreme toliko ustalilo, da je. bilo upati za večje možnosti popoldanskega sporeda.
Sv. mašo je daroval župnik Matija Lamovšek in v nagovoru dal mladini lepih napotkov za njihovo nadaljno delo na krščanskem in slovenskem področju. Po maši je bilo kosilo za rojake, ki so- že do takrat zbrali na Pristavi.
Popoldanski spored se je začel ob napovedani uri. Slovenska in argentinska zastava sta zavihrali v vetru z drogov, ki sta ju v narodni noši oblečena slovenska dekle in fant strumno držala sredi^ ritmičnega nastopa najmlajšib, naraščajnic in naraščajnikov ter članic in članov pristavskih SDO in SFZ, kateri so se pred občinstvom zvrstili tako, da se je vsa vaja spremenila v prikaz slovenske družine: oče, mati, hči in sin, sedanji in bodoči slovenski rod v Argentini.
Sledil je pozdravni govor predsednika zveze SFZ Francija Žnidarja, ki ie med drugim poudarjal: „Vsakdo od nas -mladih, ki smo člani slovenske skupnosti v Argentini, ima pravico in dolžnost do sodelovanja pri skupnem delu, je odgovoren za to, zase, za svoje tovariše in za Zvezo samo... Gre za graditev in oblikovanje osebnosti, ki naj temelji na~odgovornosti, vztrajnosti, globokem zaiiimanju za delo, ki ga slovenska skupnost opravlja v korist mladini, zlasti še, če je pri tem mladina sama tista, ki si ga je zamislila... Harmonija našega dela naj nam bo vodilo, to delo pa izvršeno v pravem in čistem slovenskem duhu, v sodelovanju med mlajšimi in starejšimi člani obeh naših mladinskih organizacij.“
, V imenu moronske SDO je spregovorila predsednica Mimi Kočar, ki je podala naslednje misli: „Mladinske organizacije so najvažnejši faktor medsebojnega sodelovanja v slovenski skupnosti. Škoda bi bilo zamuditi vsako pri-liko, ki nam jo nudijo starejši izkušeni ljudje, bodisi z govori bodisi z dejanji. ..“
Predsednik SFZ na Pristavi Pavel Fajdiga pa je nagovoril zbrano mladino in goste takole: „Spoštovani navzoči, pozdravljeni! Da — pozdravljeni vsi Slovenci dobre in svobodne volje. To je naš mladinski pozdrav; mladi — to smo mi: ti, ki smo se predstavili in še nešteto drugih, ki nam tiho in n;-vidno pomagajo. Ni nas veliko, tudi premalo ne. Zadosti nas je in še več nas bo. Narod potrebuje — ne preveč — samo zadosti ljudi, ki ga ljubijo. Takšni smo mi! Tukaj smo, sinovi Slovenije! Bog živi vas, Bog živi nas, Bog živi vse Slovence!“
Z odobravanjem sta mladina in občinstvo nagradila vse' tri govornike. Ob napovedovanju Lučke Pavšer se je razvil nato naslednji kulturno-prosvetni program:
Najmlaji, deklice in dečki so se pod vodstvom Jožice Kopač igrali in „borb li“ z balončki, da so jim končno vsi popokali, v zadovoljstvo otrok in v zabavo publike.
Dekleta tretje starostne dobe so nato izpeljale lepo ritmično vajo s palicami. Naučila jih je Mariči Dolinšek.
Ob spremljavi harmonike je nato skupina deklet zarajala pred gledalci. Tudi te je naučila Jožica Kopač. Prav tako je pripravila ponazoritev belokranjskega motiva „Pobelilo polje z ovcami“, v katerem so nastopile deklice v belokranjskih nošah.
Za zaključek je že znana folklorna skupina s Pristave v narodnih nošah zaplesala več narodnih plesov. Vodi Jure Ahčin.
Program je napovedovalka zaključila z drugo kitico mladinske himne: Duh osvaja nam vesolja, / a srce ustvaria dom; / vsem je naša ena volja, / da Slovenec sem in boim.
Gostje in mladina so se potem v pozne ure zadržali na Pristavi, ob prijetnem pomenku in na plesu po ritmu orkestra Woodstock.
IZ MENOOZE
Dvajsetletnica dušnega pastirstva g. Jožeta Horna y Mendozi
V začetku septembra je poteklo dvajset let, odkar je prišel med mendoške Slovence pastirovat č. g. Jože Horn. Slovenska skupina ga je takrat sprejela s pozdravnimi besedami v Sloveniji: „Slovenska srca ga sprejemajo medse z radostjo in globoko zahvalo, da si je izbral mesto duhovnega pastirovanja med nami. Želimo mu srečno bivanje v Mendo-zi; rojaki pa mu bomo lajšali težo njegovega pastirovanja.“
Če smo spremljali v nedeljo, 15. sept. vse, kar so rojaki pripravili svojemu dušnemu pastirju za ta njegov jubilej, lahko z zadoščenjem ugotovimo, da so
ARGENTINI
se zgornje besede v teku dvajset let izpremenile. Ves dan, ki smo ga preživeli v skupnosti z našim dušnim pastirjem v svoji sredi, je bil viden izraz tega, kar je mendoškr „Glasnik“ za to priložnost napisal: „Društvo Slovencev v Mendozi izraža g. Jožetu Hornu v imenu svojih članov in vseh rojakov svojo globoko hvaležnost za ves njegov trud in prizadevanje ter mu v zvesti vdanosti kliče: Bog plačaj!“
Skupni slovenski maši je prisostvoval tudi g. župnik Ivan Tomažič. Med pristopanjem k božji mizi je zbor prepeval Danijelov hvalospev: „...Zahvaljujte Gospoda, ker je dober, ker vekomaj traja njegovo usmiljenje.“
V taistem duhu je med slovesno sv. mašo povzel besedo g. župnik Tomažič. Glavne misli njegovega govora so bile: Prav je, da ste se danes zbrali k hvaležni počastitvi svojega dušnega pastirja. Vaš dušni pastir je; Kristus ga je postavil in poslal med vas. Njegov namestnik je med vami, Njega morate gledati v njem. V Kristusovem imenu je kot dobri pastir med vami. Gleda vaše življenje, z vami živi, trpi, se veseli. Slovenski narod po svoji verski tradiciji vidi v duhovniku Kristusa in za o ga spoštuje. Zato tudi razumemo, da ga v svoji spoštljivosti nagovarja „gospod“ in bili so časi, ko ga je pozdravljal s „hvaljen Jezus“. V naši novi domovini ga kličejo „oče“, kar je tudi razumljivo. In vaš „gospod Jože“ vztraja že dvajset let z očetovsko zaskrbljenostjo in žrtvijo med vami, med slovensko skupnostjo v Mendozi.
Po maši smo slavljenca pričakali zbrani v dvorani našega Doma.
Ob prihodu v spremstvu g. žup. Tomažiča ga je vsa dvorana pozdravila z dolgotrajnim ploskanjem, zbor pa mu je zapel zdravico „Zadoni nam. . .“ z refrenom: „Pastir naš, bod’ pozdravljen!“
Po športnem svetu
Na XI. evropskem lahkoatletskem prvenstvu, ki se je' začelo 2. septembra v Rimu, je po prvih treh dneh največ medalj dosegla ekipa iz Sovjetske zveze. Jugoslovanski atleti so se tudi dokaj dobro odrezali: Lucian Sušanj iz Reke je v teku na 800 metrov osvojil prvo mesto v času 1:44,1. Ta rezultat je le za 4 desetinke sekunde slabši od svetovnega rekorda, ki ga drži Italijan Fiasconaro; ta se je to pot moral zadovoljiti z drugim mestom. Srebrno me-' daljo je dobil Beograjčan Stekič s sko kom v daljino: 805cm, prvo mesto je osvojil Podlužnij (SZ) s 812 cm. Slo venka Nataša Urbančičeva je pa osvojila bronasto medaljo v metu kopja s 51,66. Prvo mesto je osvojila Fuchsoova z niSvim svetovnim rekordom: 67.22. 28-letna Celjanka Urbančičeva se je s tem poslovila od desetletnega tekmovanja: 37-krat je nastopila v državni reprezentanci, dvakrat je tekmovala na olimpiadi in štirikrat na evropskih prvenstvih. Nataša je Sloveniji prinesla drugo medaljo na tekmovanjih za evropsko jjrvepstvo, prvjo med dekleti, med moškimi jo je pred leti prinesel tekač Stanko Lorger v teku na 110 m z ovirami.
Kranjski plavalec Brane Milanovič je 4. septembra izboljšal jugoslovanski rekord v plavanju na 1500 m in s časom 17:38,0 podrl najstarejši jugoslovanski rekord. Doslej je bil re-kroder Splitčan Veljko Rogcšič s 17:43 8, ki je ta čas postavil 18. sept. 1964.
Naj svetovnem prvenstvu v veslanju, ki se je začelo 5. septembra v Luzernu v Švici, sta se dva jugoslovanska čolna uvrstila v polfinale: četverec s krmar
OBVESTILA
SOBOTA, 5. oktobra 1974:
V	Slovenski hiši bo predavanje SiKAD-a. Predaval bo dr. Milan Komar. ¡Lepo vabljeni!
V	Slovenski hiši ob 20 V. kulturni večer SKA. Pogovor s pesnikom Francetom Papežem o njegovi in sploh moderni poeziji. Vodi dr. T. Debeljak.
NEDELJA1, 6. oktobra 1974:
Velika sanmartinska tombola.
V	Slovenski hiši ob 9.30 mladinska ¡maša nato zvezni mladinski sestanek.
SOBOTA, 12. oktobra 1974:
V	Slovenskem domu v Carapachayu
predavanje o zadružništvu in ppročilo o kreditni zadrugi SDOGA.
NEDELJA, 13. oktobra 1974:
V	Našem domu v San Justu 18. obletnica doma. Celodnevna prireditev.
SREDA, 16. oktobra 1974:
V	Slovenskem domu V San Martinu
¡sestanek lige žena-mati.
SOBOTA, 19. oktobra 1974:
V	dvorani Slovenske hiše ob 20.30 koncert Slovenskega buenosai-reškega
.•»kteta.
SOBOTA, 26. oktobra 1974:
V	Slovenski hiši tradicionalna proslava narodnega praznika 29. oktobra in dneva Slovenske zastave s sveto mašo, zbran 'm ¡spored/om in slavnostno večerjo
SREDA, 6. novembra 1974:
V	Slovenski hiši ob 17.30 občni zbor Zveze Slovenskih mater in žena.
V. kulturni večer SKA bo v soboto,
5.	oktobra, ob 20 v ¡mali dv,orani Slovenske hiše. V vrsti „Srečanje z ustvarjalci SKA ob njeni 20-letnici“ bo tokrat p*-gOvor s pesnikom Francetom Papežem o njegovi poeziji in o moderni na sploh. Pogovor vodi dr. Tine Dtebeljak in občinstvo.
Društveni predsednik St. Brebenc je po pozdravnih besedah prebral poslanico, ki jo je delegat slov. dušnih pastirjev msgr. A. Orehar za to priložnost poslal slavljencu.
Poslanica pravi med drugim:
„Te dni poteka dvajset let, odkar si prevzel težko in odgovorno službo slovenskega dušnega pastirja v Mendozi. Vsakemu duhovniku se godi tako, kakor se je godilo njegovemu Učeniku Kristusu: vrstijo se veseli in trdi dnevi, ure upanja in skrbi... Zahvalijo naj se s Teboj Bogu Tvoji verniki, slovenski rojaki v Mendozi... čestitam Ti k delu, ki si ga opravil in se Ti zahvalim, da si to mesto sprejel ter do danes ohranil.. . Ob tej priložnosti se zahvalim vsem rojakom, ki so s Teboj sodelovali... Za naprej Tebi in vernikom želim božji blagoslov in pozdravim vse!“
Sledili so pozdravi otrok z deklamacijo in šopkom, fantov in deklet, žena in mož ter končno zborovodje v imenu pevskega zbora. Prejel je tudi od Društva v imenu vernikov knjižno darilo.
Besedo je povzel nato sam dušni pastir g. Jože Horn in se zahvalil za pozdravne izraze. Poudaril je v svojem govoru predvsem misel, zakaj je tako dolgo vztrajal in še vztraja med nam:: vse je tako zato, „ker se imamo radi“.
S sklepno pozdravno pesmijo se je nato končal pozdravni del, ki je vsem navzočim izzvenel v toplih in razneženih čustvih ganotja.
Ko so bile v dvorani postavljene pogrnjene mize, je za vse navzoče sledilo skupno kosilo v prisrčnem razpoloženju.
Večer polk in valčkov. Tako so na-zvali naši mladi zabavni večer, ki so ga zadnjo soboto v avgustu pripravili v ¡dvorani našega Doma. Razvila s® je ¡družabna povezanost pri pogrnjenih mizah z večerjo, med. katero so na odru predstavili tudi v 'splošno zadovoljstvo nekaj improviziranih prizorov iz neše-ga nekdanjega vaškega življenja: vasovanje, fantovanje, snubitev, svatovanje.
jem in dvojec - brez krmarja, izpadel pa je osmerec.
V Concordu v ZDA se je 2. sep tem bra končal plavalni dvoboj „desetletja“ med reprezentancama ZDA in NDR, ki sta vodilni „velesili“ v tej športni pa' nogi. Prepričljivo so zmagali Amer;-kanci s 198:145 v skupnem sestavku Pri moških je zmagala ekipa ZDA s 119:61, pri damah pa Vzhodne Nemke s 84:79. Američani so bili boljši tudi v skokih in so zmagali s 24:22. Na tekmovanju je bila postavljena cela vrsta novih svetovnih rekordov. Najboljši, kar fantastični rezultat je postavila štafeta ZDA na progi 4x100 s časom 3:25,17 (povpreček plavalca 51,29).
Od vsepovsod
Indijski reaktor Bangladešu — Indija, ki je nedavno preizkusila svojo atomsko bombo, bo pomagala Bangladešu — nekdanjemu Vzhodnemu Pakistanu — zgraditi jedrski reaktor. Reaktor bodo v Bangladešu potrebovali za raziskovalne svrhe... revščino pa s tem ne bodo odpravili, kot je ne bodo Indijci s svojo atomsko bombo.
KOLUMB SPET PRVI? Strokovnjaki rimske univerze dokazujejo, da je Vinlandski zemljevid, na katerem temelji trditev, da so Vikingi že v 11. stoletju prišli do obal Severne Amerike, le navaden falzifikat, in to genialen. Strokovnjaki Britanskega muzeja in yalske univerze pa trdijo nasprotno — da je Vindinski zemljevid avtentičen. Rimljani namreč pravijo, da so zemljevid narisali okoli leta 1920, napir pa da ie iz srede 15. stoletja. Do tega naj bi prišli po analizah črnila, s katerim so narisali odkritje slavnega Vikinga Lei-fa Erikssona. Pravijo, da so v črnilu sestavine, ki so jih našli šele v začetku drugega desetletja tega našega stoletja. Kljub takim kategoričnim trditvam, na se nristaši avtentičnosti zemljevida ne vdajo in se raznrava, kdo ie prvi stopil na ameriška tla vneto nadaljuje.
ŠPORT IN LETA. Ljudje nad 50 let se morajo tudi — vsaj nekaj _ — športno udejstvovati, kajti tudi za liud; velia pravilo: Kar počiva, rjavi. Mun-chenski ortoped Jaeger svetuje starei-šim, naj si izbero panogo, pri kateri nai se izogibljejo skoka v višino ir daljino, pa tudi nc. smučeh nai preveč ne pretiravajo. Najprimernejše je zanje plavanje in zmerno kolesarjenje.
ENTEL IN TELEFONSKA ŽICA. Argentinsko državno telefonsko pod isti c ENTEL ie sporočilo, da so zlikovci v juniju 1974 ukradli kar 150 kilometrov bakrene žice. ki tehta kakih 7 ton. Naivec žice so ukradli v provinci Buenos Aires (56 km), v Santa Fe (42V Mendozi (241 in (20) v Cordobi. Te kraie novzročaio hude in včasih dol0,0 ’'’"prilike v telefonskem omrežju Argentine.
Za dobro voljo
„O, pri moji hiši sem pa jaz gospodar. Ko bi videl včeraj po večeru mojo ženo, kako je tekla po vročo vodo, ki sem jo zahteval.“
„Zakaj pa si tako nujno potreboval vročo vodo?“
„Kaj misliš, da bom v mrzli pomival pospdo.“
Gosta v kavami. Prvi: „Pravkar mi je nekdo odnesel klobuk.“
Drugi: „Pa niste takoj poklicali stražnika, da ga aretira?“
Prvi: „čemu neki, saj je njegov klobuk boljši od mojega.“
DEVETA NAGRADNA KRIŽANKA
SLOVENSKI NARODNI PRAZNIK
29. OKTOBER
IN DAN SLOVENSKE ZASTAVE
Spored:	,
ob 19.00 — sv. maša v cerkvi Marije Pomagaj za vse, ki so delali in se žrtvovali za slovenski narod.
(oib 20.00 — v dvorani proslava: 1. pozdrav slovenske mladine1 — član SKAD-a.
2.	slavnostni govornik — predsednik Narodnega od-
bora za Slovenijo — Miloš Stare.
3.	Slovenski narodni program ob 30-letnici Slovenskega odbora za Slovenijo (besedilo: dr. Tine Debeljak;
režija: Maks Borštnik), ob 20.45 — Slavnostna večerja.
V soboto, 26. oktobra 1974
Pripravljalni odbor
E5UHD0A UBRE
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Air« T. E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
ÈÛ v 3 a fl O ^ o-g w> 0) Za	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 577K
	TARIFA REDUCIDA Concesión N* 38z-,
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N5 2.233.341	
Vodoravno:
1) Prijazen. 6) Nerodoviten. 11) Čarovnija. 12) Ta in oni. 14) Vojaška utrdba. 15) Marijina mati. 16) Jed. 18) Lirične pesmi herojske vsebine. 19) Obstojaš. 20) Cdmcr v verzu na koncu stopice. 22) Medmet, ki izraža naveličanost. 23) Srednja šola. 25) čriček. 27) Izumitelj, pisatelj. 29) Kdor se nepoklicno ukvarja s čim. 31) Roditelji. 32) Poseduje. 33) Prva žena. 35) Latinske začetnice za: naj počiva v miru. 36) Domače živali. 37) Človek. 39) Oblika osebnega zaimka. M) Nikalnica. 42) Slabokrvnost. 44) Znak za baker. 45) Moški, ki se lepo oblači in uglajeno vede. 461 Inštruiran.
Navpično:	'	^ .
.■) p-lagoma, v teku časa. 2- Preteklo leto. 3) Predplačilo. 4) Fritrdiinica'. 5) Besedna esnova. 6) Ime evangelista. 7) Španski člen. 8) Organ. 9) Naravna tekočina. 10) Ogoljufa. 13) Vprašaš. 16) Hvalnice, državne pesmi. 17) Kdor je po izvoru iz Azije. 20) Predpisana prehrana. 21) Solata iz pečenih paprik, jajčevcev, česna in feferenov. 23) 'Utežne mere. 24) Preddverje starokrščanske bazilike.'26)' Ideja. 28) Otroška bolezen. 30) Nenasmejan. 31) Izumitelj cepiva proti otroški paralizi. 34) Znan. 36) Naoenja. 37) Osebni zaimek. 38) Medmet za uspavanje otroka. 40) član zgodnieveškega barbarskega plemena. 42) Znak za srebro. '43 > Zhak za zlato.
Izmed pravilnih rešitev, ki bodo poslane do 31. oktobra 1974 na naslov. V SLOGI .TE MOČ, Bina. Mitre 97, Ramos Mejia, bomo izžrebali nagradno knjižico z vpisano vlcgo $ 100.—
DR. JUAN JESUS BLASNIK
Specialist za ortopedijo in travmatologijo Jose E. Uriburu 285, Cap. Fed Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855.
Privatni telefon: 628-4188
Ordinira v torek in četrtek od 17 do 20
JAVNI NOTAMI
FRANCISCO RAUL CASCANTE
.Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Ainn> Pta. baja, oííc. 2
Naročnina .Svobodne Slovenije za 1. 1974 za Argentino $ 135.— (13.500) — pri pošiljanju po pošti $ 140.— (14.000). ZDA in Kanada 16 USA dol.; za Evropo pa 19 USA dol. za pošiljanje z avion-sk,d pošto. Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 12 USA dol.
Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Buenos Aires. T. E. 33-7213.
DRUŠTVENI OGLASNIK
Izšla je brošura „Zadružništvo, temelji gospodarske osamosvojitve“, ki jo
pripravil g. Rudolf Smersu. Lahko ;o dobjte v društveni pisarni in v -Slogi.
Film o. slovenskem dnevu bomo predvajali 11. oktobra ob 20 v Slovenski hiši
SKAD
vabi na sestanek, ki bo v soboto, 5. oktobra, ob 20 v Slovenski hiši. Predava
dr. Milan Komar
tema: Univerza
Celodnevna prireditev
V ROŽMANOVEMU ZAVODU V ADROGUEJU
bo v nedeljo), 27, oktobra
Vljudno vabljeni!
SLDVENSKI DOM V SAM,MARTINU - Córdoba 1^9
Velika SanmarHnska TOMBOLA
v nedeljo, tl. oktobra ob 15.30 Po tomboli: velika ljudska veselica s sodelovanjem PLANIKE
Svoji k .svojim! Veliko slovenskih podjetnikov in obrtnikov že dela s SLOGO, a še več -bi jih lahko! Pozanimajte sa za novo vrsto posojila za obrtnike in trgovce! Obresti, ki jih plačate pri nas, ostanejo „doma“, se razdele med domače ljudi. Pomislite tudi na to, preden iščete posojilo
drugod!
Kreditna zadruga §. L. O. G. A
Bartolomé Mitre 97	T. E. 658-6574	Ramos Mejia
C
Uradne ure; ob torkih, četrtkih in sobotah od 16—20.
19. oktobra 1974 BUENOSAIREŠKI SLOVENSKI OKTET
Vas vabi na
KONCERT
ki bo y dvorani .Slovenske hiše ob 20.30 uri
Po pričetku programa ne bo dovoljen vstop v dvorano
Vstopnice v predprodaji 1 v Dušnopastirski pisarni
m	BHHHH		■H		HHBH		■HHH	WÊÊÊÊÊÊÊtÊÊ	
■		. \ . ' -• > H : '	SÄ:;	... O		V1» f. *• «■**»'; * • • Vv'-V * •'v'r v.-- P			1
18 OREETNICA NAŠEGA DOMA V SAN JUSTO 13. oktobra 1974
DOPOLDNE
Ob 8	• V katedrali sv. maša za rajne in žive člane.
Msgr. Ant,on Orehar
Ob 9 I Duhovna misel in blagoslov mladinske dvorane Franceta Balantiča. G. dr. Alojzij Starc.
•	Pozdrav predsednika Našega doma g. -Staneta Mustarja
O Slovenske pe-smi bodo izvajali šolski otroci in mladinski pevski zbor pod vodstvom gdč. Anice Mehle in g. Andreja Selana
•	Pozdrav predsednika Zedinjene Slovenije: Božo -Stariha
•	Pozdrav mladinskih organizacij: SFZ, Franci Štrubelj,
SIDO, Matija Groznik
POPOLDNE
Ob 17	• Pozdrav predsednika NO g. Miloša Stareta
•	-Sanjuška mladinh nam prikaže v baletu in pesmi
Štiri letne čase
Koreograf: Franci Čarman — iSc-e-na: T.one Oblak Lučni efekti: Pavle Malovrh — Režiser: Stane Jerebič Napovedujeta: Marta Malovrh'- Tone Erjavec
D,o 24. ure prosta zabava
Sodeluje DUC IN ALTUM
Vsem znancem in prijateljem sporočamo, da je 30. septembra odšel od nas, v osemdesetem letu starosti, okrepljen s tolažili vere, naš ljubljeni mož, oče, stari oče, tast, .brat, stric, gospod
DRAG# K OB 5
industrijalec in posestnik
Pogreb je bil 1. oktobra 1974 na pokopališče Chacarita v Buenos Airesu. Našega dragega priporočamo v molitev.
Žalujoči :
Žena: Mia
PAKETE ZA BOŽIČ
kakor tudi denar, najvarneje in najboljše odpošilja
JADRAN PAK
Ulica Monte 2049 (višina Rivadavie >6400)
Colectiv 132 in 133 do Carabobo 700 Uradne ure o(d 15 do 19; ob isobotahi od 10 do 12
Pismena naročila, kakor tudi giro na naslov
ZDENKA KALEČAK, Casilla Nio. 340, Correo Central, Buenos Aires
\
.	Vse pošiljke- so zavarovane!
Sinova: dr. Drago z ženo Katjo dr. Marjan z družino
Brat: Anton z ženo
Sestri: Franka vdova dr. Zupan Dana vdova dr. Gruden
Nečak: Dragan Barle z družino
Buenos Aires, Ljubljana, Nabrežina