Političen list za slovenski narod. Po polti prejeman velja: Za oelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto Posamezne številke veljajo 7 kr. : I Raročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedieija v „Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ljt6. uri popoludne. Štev. 245. V Ljubljani, v sredo 25. oktobra 1893. Letnik XXI. Slovensko-katoliško akademično društvo „ Danica" pred državnim zborom. Gospod državni poslanec Klun in tovariši stavili so danes nasledno interpelacijo do gospoda roinister-skega predsednika kot vodje ministerstva notranjih stvarij: Iz slovenskih slušateljev dunajskih velikih šol sestavljen odbor je dne 20. maja t. 1. c. kr. do-lenjeavstrijskemu namestništvu predložil v potrjenje načrt pravil novo ustanovljajočega se društva z imenom : Slovensko-katoliško akademično društvo »Danica" na Dunaju. G. kr. uamestništvo je pa prepovedalo osnovo nameravanega društva na podlagi paragrafa 6. zakona z dne 15. novembra 1867, drž. zak. št. 134., ker bi bil po § 22. predloženega načrta pravil poslovni jezik suujočega se društva slovenski in bi torej oblastvo ne moglo vspešno izvrševati priznanega mu po § 18. zakona z dne 15. novembra 18C7, drž. zak. št. 134. nadzoroval-nega prava, ker je deželni jezik ua Dolenjem Avstrijskem nemški in torej oblastvo nima zmiraj na razpolago organov, zmožnih slovenščine. Proti tej odločbi c. kr. namestništva se je vložila pritožba na ministerstvo notranjih stvarij, ali temu rekurzu se ni ustreglo z odlokom dne 24. septembra 1893, št. 20.350, iz razloga, navedenega v odločbi, kateri se je ugovarjalo, iu pa iz daljšega razloga, ker ni umestno v § 1., odstavek 3, navedeno društveno znamenje zaradi njegovega demonstrativnega značaja. V teh določbah se razlaga na dosedaj še nenavaden način državni temeljni zakon z dne 21. decembra 1867, drž. zak. št. 142, kateri določuje v 12. članu : »Avstrijski državljani imajo pravico, zbirati se in snovati društva. Izvrševanje te pravice določi se s posebnimi zakoni." Ti posebni zakoni glede društvenega prava so cesarski patent z dne 21. novembra 1852, državni zak. št. 253., in društveni zakon z dne 15. novembra 1867, drž. zak. št. 134., in potem za akade-mična društva še ukaz visokega c. kr. učnega ministerstva z dne 20. junija 1876, št. 7814, s katerim se rektoratom vseh velikih šol naznanja na-redba ministerstva notranjih stvarij z dne 1. junija 1876, št. 2209. Deželno oblastvo more po teh zakonih in na-redbah le tedaj osnovo prepovedati, če je društvo po namenu ali po svoji upravi protizakonito ali pa državi nevarno, kar se o »Danici" ne more trditi in tudi oblastva ne trdijo. Do sedaj so oblastva tudi tako postopala, poslovni iezik ali pa društveni znak še nikoli ni bil povod prepovedi. Malo dni poprej, predno se je prepovedala osnova »Danice" zaradi slovenskega poslovnega jezika, je ravno isto c. kr. doleujeavstrijsko namestništvo dovolilo akademično društvo s poljskim poslovnim jezikom in mej različnimi društvi, katera so na Dunaju, jih je nad 50 tacih, katerih poslovni jezik ni nemški. Mej njimi je že več let slovensko akademično društvo »Slovenija" z imenom, katero se poslužuje slovenskega poslovnega jezika in katerega člaui nosijo belo-modro-rudeče znake, ne da bi se kdo spodtikal nad tem. Nedavno je to društvo predložilo c. kr. namestništvu premembo pravil v potrjenje, katero jih je tudi potrdilo, ne da bi bilo imelo najmanj pomislekov proti slovenskemu poslovnemu jeziku ali društvenemu znaku. Ce se pri tem pomisli, da so barve, katere je izbralo društvo »Danica" za znamenje, popolnoma redno priznane za svojemu vladarju v vedni in ne-omajljivi zvestobi udano vojvodino Kranjsko ukazom c. kr. ministerstva notranjih stvarij v septembru 1848, št. 2778, in intimacijo deželnega predsedstva kranjskega z dne 29. septembra 1848, šte- vilka 241/zap., se pač v tem, da se nosi tako znamenje, more manj najti kak demonstrativen pomen, kakor v različnih drugih znamenjih, n. pr. v črno-rudečezlatih trakovih, katere imajo člani raznih društev, ne da bi se kdo nad tem spodtikal. Podpisani torej naslednje vprašajo njega eks-celenco: 1. Ce je njega ekscelenci znana prepoved katoliškega akademičnega društva »Danica" na Dunaju. In če je znana: 2. kako more njega ekscelenca opravičiti odločbe c. kt. namestništva iu ministerstva notranjih stvarij; 3. misli li njega eksc. event. preklicati ta ukaz. Na Dunaju, dne 25. oktobra. Slede podpisi slov. poslancev. Iz državnega zbora. Na Dunaju 24. okt. 1893. Prememba volilnega reda. Vsi listi danes brezizjemno povdarjajo, da tako odločno že dolgo nobeden poljski poslanec proti vladi ni govoril, kakor včeraj Javvorski, čegar govor najdete v pridejanem stenograličnem zapisniku. Povdarjal je, da se poljski klub sicer ne pro-tivi razširjenju volilne pravice na avtonomistični podlagi, da se pa iz državnih in narodnih ozirov, kakor tudi iz avtonomističnih načel ne strinja z vladnim predlogom. Poljski klub je to sklenil po temeljitem pretresanju vladnega predloga, iz trdnega prepričanja in brez katerega koli vpliva, ne da bi ga bili motili kateri pomisleki, in brez ozira na katero stranko, ampak samostalno in zavedajoč se svojega cilja, le v korist države, k kateri pripadajo, in dežele, v kateri prebivajo. Merodajui so bili zanj in njegove tovariše le državna, narodna in avtonomna načela. LISTEK, j t P. Roman Ipavic. „Cor hominis disponit viain suam, sed Domini est dirigere gressus eius. Prov. 16, 9. Te besede prišle so mi v spomin, ko sem bral v 230. številki »Slovenčevi" notico s Štajerskega, da se je nastanil v Nazaretu dolgoletni profesor in ravnatelj novomeške gimuazije preč. o. Bernard Vovk, ki se sedaj bavi z meteorologičnim opazovanjem — in da je umrl dne 30. septembra v Knittelfeldu kapucin P. Roman Ipavic, sin znanega skladatelja dr. Gust. Ipavic-a. Mi, kojim je bila dana sreča v šolskih klopčh vkup sedeti z vzornim tem mladeničem, bili smo trdno prepričani, da se bode ta isvanredui veleum povzdignil do vrhunca svoje izomike, da bo dovršen muzik kot igralec in skladatelj, dika naroda slovenskega, veselje presrečne rodbine, živeč v časti in nadepolnih upih najslajše bodočnosti — a žalibog, nesrečna Morana pretrgala mu je nit cvetočega življenja in položila ga na mrtvaški oder od koder nam, oblečen v rujavo spokorniško haljo, s pretresljivimi besedami govori: »Memento homo quia pulvis es, et in pulverem reverteris! Rajni P. Roman, ali kakor smo ga prej imenovali Alojzij Ipavic, prišel je na jesen I. 1878 v peto šolo v Novo Mesto. Spodnjo gimnazijo dovršil je v Št. Lambrehtu pri benediktincih. Oseba tega novega sošolca nas je kar očarala, na mah smo ga vsi ljubili; in kako tudi ne? Vsaj je bil rajni P. Roman res ves Alojzij; vse telesne in dušne kreposti združevale so se v njem ; prišel je iz samostanske šole nedolžen kakor otrok, v vseh disciplinah pa tako podkovan, da nas je vse daleko presegal; prinesel pa je s saboj tudi prekrasen bariton in igral je ua klavir, da nam je srce kar radosti poskakovalo — nehote smo se mu klanjali! Šesto šolo dokončal je v Mariboru 1. 1880. V dan 8. avgusta bila je dijaška veselica v ptujski čitalnici. Krasen je bil pozdrav g. prof. J. Ziteka, navduševalen bil je slavnostni govor g. M. Murka — toda junak dneva bil je naš mladeniški stoprav 181etni Alojzij! Bil je pevovodja — kar elektriziral je trumo pevcev, da se je kar brezpogojno vdala njegovemu vodstvu. Navdušeno je vodil zbore, do vrhunca pa je prikipela pevska vnema pri zadnji točki, pri prekrasni skladbi rodnega mu očeta Gustava: »Kdo je mar?" Nepopisljiv bil je učinek tega prelepega večera na poslušalce, pevce, a najbolj na pevovodjo samega 1 V sedmo šolo prišel je zopet v Novo Mesto; Demosthenove perijode, dolgovrstne logaritme in različne formelce so le presuUoparna hrana za mu-zika po božji milosti. O pravem času prijel je za krmilo gimnazijskega vodstva P. Bernard Vovk. Ta prečastiti gospod je dobro poznal izvanredne zmožnosti sedmošolca Alojzija. Vplivu P. Bernarda je pripisati, da se je Alojzij Ipavic poprijel učenja in dovršil sedmo šolo. Nepozabljivi so očetovski opomini, nauki, dražji kakor zlata jabolka, katere mu je na srce polagal č. P. Bernard; s tresočim glasom je prečastiti starček 40 let mlajšemu mladeniču slikal krasoto prave umetelnosti, budil mu v srcu ljubezen do one večne Ljubezni, ki je izvir vse lepote ! V osmo šolo se ni nazaj povrnil; nikdar nisem več čul o njem ; še le pred par meseci mi povo cenjeni prijatelj, da me njegov sošolec P. Roman Ipavic, bogoslovec v Gorici, pozdravlja. Sedem nas je bilo sedmošolcev, ko smo se ločili koncem leta — in izmed teh si postal Ti, predragi Alojzij, 5. mašnik! Dolga in po ovinkih speljana bila Ti je pot do altarja Gospodovega — in vendar si jo srečno dovršil. Sedaj pa, ko si menil začeti novo življenje — položil si genijalno glavo svojo smrti v naročje! Tebi je dobro, a nam je hudo, zelo hudo! Izvolil si si najboljši del, ki Ti ne bode odvzet! Ljubili smo Te vsi v življenju, a Te tudi sedaj ljubimo, ko si se preselil k Njemu, ki je bil vedno Vlada je 10. oktobra izročila predlog, ali drugih razlogov ni povedala, kakor da je to storila po temeljitem preudarku, kar se samo po sebi ume. Danes se je gospod ministerski predsednik sicer zopet oglasil, ali tudi današnja izjava ga v tej la-devi ni pouči a. Na Dunaju je bilo sicer dosti ljudskih shodov, ali nemogoče je, da bi se morala temu udati vsa kraljestva in' vse dežele, kar je morda za Dunaj, za kak okraj, za del prebivalstva zaželeno in dobro. Vladni predlog je neka zmes iz birokratizma in socijalizma, ki ima tako malo obstanka, da ga bodo njegovi sedanji zagovorniki precej odpravili, kadar pridejo do moči. (Poslanec Per-storfer: Gotovo!) Avstrija ni obljudena od Avstri-jancev; Avstrija ne obstoji iz grofij, okrajev ali županstev, ampak iz kraljevin in dežel, ki so različne v svojih zgodovinskih in narodnih razmerah, kar je vtrok, da se jedno ne pristuje vsem. Še Šmer-ling je spoznal to, zato je bil v svojo ustavo sprejel določbo, da so deželni zbori volili poslance za državni zbor. Ali liberalna stranka je leto 1873 zapustila to načelo, da si je za nekoliko časa prisvojila samovladstvo. Ali najlaglje bi se to vprašanje, ki zdaj razburja duhove, rešilo, če bi se bili obrnili na prvotni vir ljudske volje, na dežele! V jednakem smislu je danes govoril grof Hohenivart, ki je zlasti poudarjal, da kmečki in meščanski stan sta glavna podlaga države in da bi ju zaradi tega ne bilo treba le varovati, ampak nju pravice še razširjati. Prevažni govor, ki so ga vse stranke poslušale z največjo pazljivostjo, vam pošljem jutri. Pred njim je danes govoril dunajski demokrat Kronawetter, ki si je s svojimi soci-jalističnimi načeli nakopal nezadovoljnost svojih židovskih volilcev, za njim pa je prišel k besedi poslanec Lienbacher, ki je utemeljeval svoj predlog, po katerem naj ostanejo sedanje skupine; pridane pa naj se še nova skupina, v katero naj se sprejmo vsi, ki dozdaj niso imeli volilne pravice. Na vrsto pride danes še par govornikov, ker gre ura že na tri, ko to sklepam. Prihodnja javna seja bo jutri, v četrtek pa se snide izjemni odsek k prvi svoji seji. Danes se je ta odsek ustanovil in mu je bil dr. Kathrein izbran za predsednika, poljski poslanec Benoe pa za podpredsednika. V jutranji seji izroči poslanec Klun s svojimi slovenskimi tovariši interpelacijo do ministerskega predsednika zarad prepovedi slovensko - katoliškega akademiškega društva »Danica". Hrvatski sabor. Iz Zagreba, 19. oktobra. Hrvatski deželni zbor se snide po najnovejših vestih 8. novembra ter bode trajal morda čez dva meseca. Glavna naloga mu bode razprava proračuna za bodoče leto. Vrh tega pa bi se mogel naš sabor baviti z nekimi osnovami o vrejenju in popolnjenju nekih dobrotvornih zavodov, ako se reši povoljno vprašanje zato od strani upravnega odbora s kraji-škimi zakladami. Že lani je imel ta odbor, precej ko se je dovršila železnica Gradiška-Brod, o preostalih sredstvih krajiških zaklad Nj. Veličanstvu predložiti osnove, v katere svrhe bi se imel upotrebiti preostanek od mprodanih šum. Zakaj da odbor ni že lani tega storil, ni nam poznato, a zdaj se trdi, da se snide že prve dni meseca novembra pod predsestvom banovim, da znorič o tej stvari razpravlja. Naloga, katero imajo rešiti ti svetovalci, je za Hrvatsko velike važnosti, kajti odločiti se ima zdaj, kako naj se upotrebi veliki dohodek krajiške zaklade. Kolikor je nam znano iznašajo te zaklade v gotovem denarju 3 milijone gotovine, a vrednost nerazprodanih šum pa se more računati od 18—20 milijonov, če se cenijo šume po današnej ceni, ki se morejo pa s časoma še povečati, ker je les vsako leto draži. Te šume pa se imajo razprodati v bodočih 10 ali 12 letih. Ko se je bila omenjena zaklada utemeljila, bilo je odločeno po mogočnosti začeti zidati precej železnico Ogulin-Knin, čim se dokonča ona iz Zemuna v Sisek. Le ta proga je zdaj dogotovljena, ali proga Ogulin Knin pa gotovo ne pride na vrsto, kajti Mažarom ni po volji, ker bi se velik del trgovine, ki gre zdaj skoz Reko, obrnil v Dalmacijo v Splet. Ker preostane vsled tega velika svota krajiškega zaklada, upotrebiti ga mislijo za zidanje železnic v belovarskej županiji ali morda tudi v gornjej krajini za lokalne železnice, ki ne bodo nikdar nobenega pomena. Trdi se tudi, da se bode od tega zaklada upotrebilo en milijon goldinarjev za medicinsko fakulteto na našem vseučilišču ; ravno tako bi se imela s temi dohodki razširiti norišnica v Stenjevcu, zavod za gluhoneme v Zagrebu ter utemeljiti zavod za slepe. Dobro je, da je sam ban zavzet za te osnove, saj je pravična stvar. Koliko let že vživajo prebivalci bivše krajine dobrote našin kulturnih zavodov, če tudi se ni do zdaj od te strani nič žrtvovalo v te svrhe. Zares je že čas, da se tudi v tem pogledu kaj stori, na železnice so že tako potrošene ogromne svote. Neki domoljubi zagovarjajo tudi politehniko v Zagrebu, kar je gotovo umestno, da ne ostanemo tudi v tem pogledu odvisni od svojih sosedov. To so, kakor vidite, velike osnove za bodoča zasedanja našega sabora. Hrvatski narod bi na ta način dobil svoja najpotrebneja učilišča in tudi humanitarne zavode, katerih krvavo potrebuje, a ko bi jih moral z dohodki navadnega proračuna odpreti in vzdrževati, čakal bi še dolgo na nje. V krogih narodne stranke se trdi, da se bode že v prvih sednicah razpravljalo o premembi poslovnika saborskega. Bržkone želi vladna stranka ublažiti neke drakonske ustanove tega reda, ki je bil leta 1885 poojstren, in po katerem je pokojni predsednik Hrvat tako nemilosrdno gnjavil opozicijo. Zdaj ko ni več strogega predsednika, hočejo njegovi nasledniki z blažimi sredstvi upravljati v hrvatskem saboru, kakor se je godilo nekdaj v boljših časih parlamentarnega življenja. In prav imajo, kajti kmalu se bode pokazalo, da veča svoboda na tem mestu spodbuja na večo in vspešnejo delavnost, dočim je strogost rodila le odpor in preziranje. A bilo je tudi že skrajni čas, da se vladna stranka naproti opoziciji pokaže zmernejšo, nego je to bil* do zdaj, ko je večina odrekala mia^fti vsako pravo do obstanka. Tak pojav je v parlamentarnem življenju nezdrav, pa ga zatoraj večina mieli sčasoma odpraviti. Smrt predsednika Hrvata bodle bržkone tudi v tem pogledu opreke izgladila. Iz Rima« Dne 18. oktobra. Znani zastopnik rimskega mesta v državni zbornici, žid Barzilai, je priredil v ponedeljek zvečer volilski shod v gledališču „Politeama Reale". Ponavljal je stare fraze o zjedinjeni Italiji, ki ni še skrpana; o delavskih nemirih v Italiji in Franciji; o rimski banki in njenih varovancih itd. Ko pa se je izjavil proti progresivnemu davku, tedaj je nastal med množico grozen krik: »Abasso i misti-ficatori; abasso i puntelli della mouarchia!" Stoli iu palice so od vseh stranij vršeli proti govorniškemu odru, nekdo je izstrelil revolver. Na to še večji krik, nekaj žensk, ki so tudi prodajale zijala, je omedlelo, mnogo oseb ]e odneslo nevesele spomine na gnečo pri shodu. Ko se je občinstvo nekoliko pomirilo, kritikoval je Barzilai italijanski senat, rekoč: Kdor hoče biti senator, mora plačati; kdor se udeležuje sej, ta spi, in kdor hoče iz senata, ta mora umreti. Konečno po svoji navadi udriha po Vatikanu, češ, da se druži s sovražniki Italije ter izkorišča njeno »mize-rijo". Na to mu nekdo zakliče: »In kaj počn6 ra-binci !" Proti jutru v torek zjutraj ob '/,5. uri je začelo goreti v gledališču, kjer se je vršil napominani shod. Gasilno društvo je bilo, kar sicer ni njegova navada, hitro na nogah, ter je omejilo ogenj na poslopje, ki ni bilo zavarovano. Mnogi trdijo, da je bilo zažgano iz hudobije. Ze večkrat je »Slovenec" poročal o slabih financah mlade Italije. Poskušali so svojo srečo že mnogi finančni ministri. Ker so davki že neznosni, ne drzne se nasvetovati nihče novih davkov. Dohodninskega davka mora vsakdo, katerega letni dohodek znaša 500 lir, plačati 13*2 odstotka; hišnega davka 40 odstotkov, zemljiškega 40—56 odstotkov; še večji pa so občinski davki; v nekaterih mestih se plačuje od vola 80 lir, od teleta 20 lir; davek od vina znaša tretjino vrednosti, kis je tako ob-dačen, kakor vino; od petroleja se plačuje 70 odstotkov, od špirita 2 liri per liter. Dalje se mora davek plačevati od moke, kruha, riža, perutnine, jajc, lesa, soli, celo od stavbenega gradiva. Vse kavcije, katere zahteva država, morajo biti položene v renti, istotako volila za cerkve, dobrodelne zavode itd. Hranilne vloge sprejemajo vsi poštni uradi, a denar se steka v državno blagajnico. No, to bi bilo pravilno, ali mnogi trdijo, da je država večinoma porabila že vse vloge v pokritje državnih troškov. Nekateri celo trdijo, da je država si od hranilnic izposodila italijansko rento in to zastavila večinoma v inozemstvu. ideal Tvoje preblage duše! Tudi Ti se nas spominjaj v jasnih nebesih, saj ljubezen nikoli ne mine. Žlahtnost Tvoje duše občudovali smo že toliknat, ko je bivala v telesnih sponah, — sedaj jih je rešena, naj vživa, vsa lepa in plemenita, tisto rajsko veselje, po katerem je vedno hrepenela. Pevaj pevec izborni v družbi angeljev-pevcev himne zmagoslavne v čast trojedinemu Bogu! Truplo Tvoje mirno naj počiva, Duša pa nebeško slavo vživa! Leop. Picigas. Slovenske posojilnice leta 1892. (Konec.) 5. Posojila. Glavni namen naših posojilnic je, kakor veli že ime, da posojujejo rojakom, ki pridejo v denarne zadrege, ne da bi le-ti imeli prevelikih stroškov. — Leta 1891 je bilo izposojenega denarja 5,070.723 gld.; leta 1892 se je na novo posodilo 3,177.844 gld., torej skupaj 8,248.567 gld. Ker se je vrnilo 2,107.897 gld., ostalo je pri strankah posojil 6,140.670 gld., to je 1,069.947 gld. več, kakor 1891. 1. Na Koroškem se je posodilo 417.584 gld., vrnilo 260.343 gld., ostalo konec leta 647.621 gld. (-f- 158.327 gld.); na Kranjskem posodilo 1,328.425 gld., vrnilo 1,033.262 gld., ostalo 1,667.637 gld. (+ 262.213 gld.); na Primorskem posodilo 135.995 gld., vrnilo 44.898 gld., ostalo 226.137 gld. (+ 96.460 gld.); na Štajerskem posodilo 3,177.844 gld., vrnilo 2,107.897 gld., ostalo 6,115.902 gld. (-f- 1, 045.179 ld.) — 3 (oziroma 5) posojilnice so izposojevale po 513 (16) po 5ys°/0, 32 (34) po 6%, 1 po 6»/,•/„, 4 (2) po 7«/„, 1 po 8°/0. Ako primerjamo hranilne in posojilne obresti, vidimo, da delujejo 2 ali 3 posojilnice z 1 °/0, skoro vse z iyf% in 2°/0; nekatere z 2y,®/0 ali 3%, višje pa nobena. 6. Dolgovi, gotovina in naloženi denarji. Slovenske posojilnice si primeroma prav redkokedaj izposojujejo denarja. Lani so imele izposojenega denarja samo 116.561 gld., nasproti temu pa v drugih zavodih naloženega denarja iu vrednostnih papirjev 722.452 gld., namreč koroške 22.518 gld., kranjske 183.283 gld., primorske 2898 gld., štajerske 513.753 gld., vkupe 102.994 gld. več, kakor leta 1891. — Gotovine so imele koncem leta 167 942 gld. — Poročilo pravi o teh številkah}: »Če prejšnji pregled (lastnih dolgov) predstavlja senčno stran naših posojilnic, predočuje nam ta (gotovine in naloženega denarja) solnčno stran in nam kaže veliko svetlobe. Le poglejmo, kako malo svotic znašajo vsi dolgovi naših zavodov, kako veliko imajo pa naloženega denarja, in to skoro vse posojilnice. Vsaj je mali del vseh naših zadrug čisto brez naloženega denarja." 7. Davek in pristojbine. Upravni stroški. Slovenske posojilnice plačevale so za lansko leto davkov vkupe 3896 gld., t. j. 2710 gld. manj od leta 1891. Neposrednih pristojbin so plačale 2355 gld., t. j. 874 gld. več, nego 1. 1891. — Upravnih stroškov je bilo 34 088 gld., 5769 gld. več, nego 1. 1891. Imele so upravnih stroškov: koroške 3652 gld. (+ 576 gld.); kranjske 8612 gld. (4- 565 gld.); primorske 1593 gld. (-f- 488 gld.); štajerske 20.231 gld. (+ 4140 gld.) Te številke kažejo, koliko stane uprava slovenskih posojilnic. Da je dosti po ceni, nam pričajo že same številke. Zahvaliti pa imamo za to vnete in požrtvovalne rodoljube slovenske, ki opravljajo posle pri teh denarnih zavodih, kateri so dostikrat jako trudapolni in mučni, mnogi brezplačno. 8. Čisti dobiček. Naše posojilnice so imele lani 72.017 gld. čistega dobička, in sicer koroške 4355 gld. (+ 1883 gld.); kranjske 18.462 gld. (+ 905 gld.); primorske 4003 gld. (+ 773 gld.); štajerske 45.197 gld. (+ 2230 gld.); vkupe 72.017 gld. (+ 5791 gld.) Ta lepi dobiček se je dal k zadružnim zakladom, deloma pa porabil za nagrade načelstvu, delnine ali za razne dobre namene. 9. Zadružni zakladi. Teh je bilo vkupe 364.800 gld., t. j. 71.412 gld. več, kakor I. 1891, namreč na Koroškem 20.924 gld. (+- 5734 gld.); 6evi<*a, gvardijana kreševsKega samostana, z vitežkira križem reda Frana Josipa. Umrl je o. Vjekoslav Radoš, odličen hercegovski frančiškan, ki je večkrat opravlial visoke cerkvene službe. Umrl je moleč brevir, zadet od kapi na srce. Naj v miru počiva! „Društvo za prosveto naroda", ustanovljeno v Spljetu, je potrjeno od vlade. Začelo bo precej svoje delovanje. Strašen vihar je razsajal dne 2. oktobra na vzhodni strani Mljeta. OI|ke in borovci so uničeni. Pravijo, da je 8000-9000 gld. škode. Vlada, priskoči na pomoč 1 Novo dodelana železniška proga Lašva-Travnik izroči se 22. oktobra prometu. Mržnjo do katoliških Hrvatov kaže naslednji dogodek: Vsako leto so namreč prebivalci Boke * Kotorske na dan sv. Hiieronima, njih zavetnika, razobesili po hišah hrvatske zastave. Tudi letos so isto nameravali, ali Srbi so |im to zabranili. Treba bode druge strune načeti! Slovstvo. Slovanska knjižnica. Vrejuje in izdaja Andrej Gaberšček. Snopič 2. — Pojdimo za njim! Povest. — Angelj. Slika iz poljskega življenja. Obe povesti je spisal poljski pisateli Henrik Sien-kiew:cj. Cena 12 kr. Matice Slovanka. Sbornik najlepših povidek a novel slovanskych. Redaktor: Karel Wolf. — Ročnik I. Cislo 8. Šolstvo. Nova deška šola v Šmihelu. „Tandem aliquando!" — Veudar se je jedenkrat doseglo, da imamo v Šmihelu tudi za deško šolo lastno šolsko poslopje. Saj je pa bilo tudi potreba, da se kaj stori v tem oziru, kajti dosedaj je bila neka hiša v najemu, katera pa niti v sanitarnem, niti v lokalnem oziru m zadoščala šolskim zahtevam. In sedaj imamo lepo šolsko poslopje; prostorna šola, šmihelska dvorazrednica, stoji pred nami dovršena. Ponosni smo lahko Šmihelčaui na to poslopje, dasiravno je vzidanih tudi mnogo žuljev, kaiti 16.000 gld., kolikor je stala šola, ni malenkost za našo občino, posebno še v sedanjih razmerah V sredo, dne 18. oktobra, se je blagoslovila naša šola in izročila pouku. In pri tem se je vršila slovesnost, katera je znamenita, pa tudi spomina vredua. Ob 9. uri so se zbrali aostie in otruci v novem šolskem poslopju. Med povablienimi gosti so bili : mil. g. novomeški prošt Peter Ur h, c. kr. glavar g. vitez Vesteneck, gosp. župan J. P e n c a , krami šolski predsednik g. Fr. K as tel ic, občinski zastopuik g. Jos. Z ure, vodja kmetijske šole gosp. R. D o 1 e n e c , in pristav g. V. Rohrman; učitelj g. J. L a p a j n e , graščak dr. R. S c h 1 e -singer-Gorjany, gosp. S e e m a n n , visoko-rodni g. vitez Langer in še mnogo drugih odličnih g6stov. Nato se jame pomikati sprevod dečkov pod vodstvom g. nadučitelja Bar let a in g. učitelja Kalana proti cerkvi, kjer je bila sv. maša. Po sv. maši stopi na lečo g. župnik ter pokaže v je-dernatem govoru, kolik uaprt-dek se je pokazal v malo letih v šmibelski fari. Leta 1864 se je ustanovila tukaj šola; bile so štiri klopi za dečke in deklice. Vedno bolj se je kazala potreba šelo, in leta 1886 so prišle cčmkai šolske sesti e „De Notre Dame", in sedaj imaio te 3 razrede javne in še 4 nadaljevalne razrede, torej sedemrazredno šolo, sedem učnih močij. In tudi dečki imajo sedaj dva učitelja in kateheta. Pojasnoval je nato v lepem govoru namen šole. Mil. novomeški prošt g. Peter Ur h stopi nato pred oltar v poutifikalni opravi in zakliče na pomoč 8. Duha. Sprevod se na to zopet vrne pred šolsko poslopje. Gosp. krajni predsednik stopi na prag, poleg njega belo-oblečena deklica s ključem na blazinici, in izroči ključ od poslopja g. okrajnemu glavarju, da naj za danes prevzame oskrbništvo šole on. Gosp. glavar se zahvali za čast, omenja velikih dobrotnikov in pospeševateljev te šole, in želeč, da bi se tudi tukaj začelo z B'gom, poprosi mil. gosp. prošta, da naj blagoslovi to poslopje. Mil. gospod prošt pjjasui sedaj bistvo blagoslova, kaioč, da se je prosilo za mir pri blagoslovu in kolike važnosti je ta za učitelje in učence. Želeč blagoslova in božje milosti za učitelje in učeoce podeli na to še blagoslov. Gosp, učitelj Kalan poročal je še na to nekoliko o zgodovini šmihelske šole. Po končani cerkveni slovesnosti so bili pogoščeni dečki in deklice, in sicer dečki za šolskim poslopjem, deklice pa ua vrtu čč. šolskih sester. Pač bode ostalo to v blagem spominu vsem pogo-stenim otrokom. Vračali so se domov veselega obraza in radost se jim je brala iz očij. Bog vsemogočni povrui stotero ves trud gospodu predsedniku. kateri je preskrbel šolarjem kosilo. Ou naj povrne t'sočero blagim mladinoljubom in nai porosi nad dobrotnike obilo sreč« in blagoslov«. Okrog 1. ur« je bil skupen obed pri g. Pintar iu v Kandiji. Prvo napitu;co je napil šolski predsednik očetu države, presvitlemu cesarju Frančišku Jožefu; na to j« napil visukorodni okrajni glavar mm dobrotnikom iu pospeševateljem šole in gosp. župnik je pozdravil na to vse povabljene goste. — Na večer |e ppšla še mestna godba in |e zaigrala g. naduMtelju J. Burletu kot priboiimco in je pozdravila novo prišlega gospoda. Bog ga živi mnoga leta! Veselo je bilo ua ta dan. Staro in mlado je bilo radostno, in v vestlem spominu bo ostal vsem ta dan. Bag dal, da bi bila šola res v prospeh in v korist vsem štnibelskim fiirauom! Dnevne novice. V Ljubljani, 25. oktobra. (Voliui shod v Št. Petru.) V siuočnem „81. Narodu" napoveduje g. Jurj Kraigher volilni shod v Št. Petru v nedeljo dne 29. t. m. popoldne. (Duhovniške premembe v ljubljanski škofiji.) C. g. Alfonz Levičnik, kapelan v Cerknici, je imenovan za kn. šk. dvornega kapelana in ordi-narijatnega tajnika. Na njegovo mesto pride č. g. Anton Lavrenčič, novomašnik v Vrhpolju nad Vipavo. C. g. Anton Mali, kapelan v Pod-brezju, je imenovan za farnega upravitelja v Naklem. (Deželno gledališče.) Jutri se bode v deželnem gledališču ponavljala priljubljena opera: „Caval-leriarusticana"; v začetku pa se bo predstavljala gluma v jednem dejanju: „Klobuk". Po francoskem izvirniku poslovenil Val. Mandelc. (Nevarno zbolel) je č. g župnik Blaž Ar-te I j v Kraujski gori, ki se prijateljem iu znancem priporoča v „memento". (Notranjska volitev.) Od več stranij smo čuli vprašanje, zakaj se je neki uotraniska volitev razpisala ravno ua dan 31. oktobra, ko imajo duhovniki radi vigilije Vseh Svetnikov pr> navadi več posla in poleg tega vsi še zapovedan post! (V mašuika posvečena) bodeta dne 27. t. m. v Rimu naša rojaka in gojenca v rimskem zavodu „Collegium germanicuni" gg. doktorja modroslovja Janez Ev. Koren iz Metlike in Frančišek Ser. Ušeničnik iz Poljau nad Škofjo Loko. . (Volilni shod) bode v nedeljo due 29. t. m. ob 3. uri v Žalcu. Poročal bode svojim voMcem g. drž. in dež. poslanec Mca je namreč prehodil skoro vso deželo, obiskal vse šole, razven nemških, ter našel nedostatke, ki bijejo omenjenemu paragrafu naravnost v obraz. Tu je prostor premajhen, tam prevlažen itd. Naposled pride do naslednjega zaključka: „Od šolskih poslopij jih je 226, ki so v n,e p o-i voljnem stan ju, 47 jih pa odgovarja šolskim potrebam, v kolikor se more z a h te v a t i o d p o s 1 o p i j, ki niso nalašč . sezidana za šolske namene." Kako se torej ta trditev vjema z lziavo c. kr. okrajnega šolskega nadzornika in profesoria Zore-ta j v deželnem zboru dalmatinskem, ki se glasi: »Ce kdo prehodi Dalmacijo in obišče šole v naših vasčb, čudil se bo redu, ki tu vlada; čiste, dostojne, dovolj oskrbljene s pohištvom, vzbudile so občudovanje več tuicev, ki se niso pomiš-ljali, pohvaliti jih v najbolj naprednih deželah."? List „Dalmaiau se je vendar jedeukrat dvignit proti razširjevanju nemščine. Pa sevčda narobe, kakor vselej. On namreč noče nemščine, ampak zahteva izključno laščino. „Dalmata* ne vč tega, da je baš to, kar nemščino v Dalmacui razširja. Nočete hrvaščine v Zadru, pa ste dobili nemško moško in žensko Ijndsko šolo, politična oblast posluje v nemškem jeziku, po ulicah se blestč table s »schuhmacherji" itd. Pa tudi nemške srednje šole niso daleč. Nočete Hrvata za brata? Dobro 1 Dobili boste tuiae za gospodarie, in zgubili boste še to, kar imate. Če pridejo turisti z Nemškega, to Vam ! je pozdravov od župaua, od meščanov. Vse |im stiska roke in godba jih vsprejema. Če pa prideio Hrvatie iz Hrvatske? Po njih z žvižganjem, sikanjem, kamenjem in jajci. . . . Neki sotrudnik „Srbobrana" piše, da je narodnjak pl. Tartaglia v Oikagi krstil tamošnje Hrvate za gniusuo živino afrikanskih kani-balov in orangutanov. Mi smo prepričani, da to ni prišlo iz plemenitih ust g. Tartaglie. ... Če bi pa to bilo res, mislimo, da pravo stori, če se nikdar več ne povrne v Spljet, ker je tudi tu gnbalov in orangutanov. C-isar je odlikoval frančiškana o. Lovro Miha- na Kranjskem 84.595 gld. (+ 13 130 gld.); na Primorskem 10.816 gld. (+ 3265 gld); na Štajerskem 248.465 gld. (+ 49.283 gld.) — Pač lepe in pomenljive številke, o katerih pravi letopis: »Dvanajsti pregled o naših posojilnicah še-le kaže najvažnejša števila. Ta števila namreč še-le poved6 pravo in čisto premoženie posojilnic kot takih, kajti vse drugo je le tuje imetje; na pr. deleži so lastnina posameznih udov ki jih bodo pri dobrem gospodarstvu tudi dobili povrneue, in še celo z obrestmi ali s kakošnim dobičkom vred; hranilne vli>ge so še posebno nestanovitno imetje posoiilnic. Zadružni zakladi so v resnici pravi zakladi denarnih zavodov, njih pravi biseri." 10. »Zveza slovenskih posojilnic." Delovanje „Zveze" leta 1892 more se obrisati s temi-le potezami: Izdala je »Letopis", sklicala občni zbor, nastavil se društveni revizor za v zvezi stoječe Blovenske posojilnice (g. J. Lapajne), vložila prošnja na kranjski deželni zbor za podporo, g. predsednik M. Vošnjak se je kot državni poslanec trudil, da je zbornica poslancev sprejela postavo, po kateri bi posojilnicam ne bilo treba več pri vsakoletnih izkazih neposrednih pristojbin plačevatij 2°/0 od izplačanih in kapitalizovanih obresti hranilnih vlog. Občnega zboia dne 15 dec. 1892 udeležilo se je pod predsedništvom g. M. Vošniaka 25 zastopnikov, ki so zastopali. 23 posojilnic. Poročali so o posojil- mčnih zidevah gg.: M. Vošnjak, nadzornik P. Simon, Iv. Lapajne in dr. Dohodkov je imela »Zveza", ki |ako vspešno deluje v prospeh slovenskih posoiiluic, 993 gld. 25 kr. preinoženia 483 gld. 37 kr. 11. Občni pregled. Najstarejša slovenska posojilnica je obrtno pom. društvo liubljausko, ki obstoji že 37 let. Potem pridni., posojilnica ljutomerska (21), št. jakobska na Krnskem (20), šo-štanjska (19). mozirska (18) itd Najbolj razvito je slovensko posojilništvo na Štaierskem ; vrlo napredoval |e v tem pogledu v zadujih letih slovenski Korotan; za Kranisko želimo več domačih denarnih zavodov, kajti sedaj gleoe števila zaostaia še za Koroškim. Najmočneiša posojilnica na Sloveuskem je celiska. Na Koroškem je najstarejša in najmočnejša posojilnica v St. Jakobu v Ružu; na Kranjskem meti ška in ljubljansko obrtno pom. društvo, na Primorskem pa puljska, dasi posluje še-le dve leti! 12. Sklep. Prevažrie so slovenske naše posojilnice za razvoj in napredek naše mile narodnosti. Da bi ne imeli teh domačih denarnih zavodov, marsikateri slovenski pošteni oratar, ki je prišel le radi nezgod in nesreč v velike denarne zadrege, bi bil prišel na boben ter pregnan z domače očetove grude. Domače naše posojilnice so premnogo pripomogle, da je naš ljud postal ne- idvisen od tujega kapitala. »D^uar |e sveta vladar", to zna upoštevati zla-ti naš, kakor kozji rog zviti, na-protniu. Koliko ilorabi|o na pr. nemčurski bogataši povodom volitev svoio moč, da pritiskalo na volilce, njihove dolžnike! Vsake volitve rode v tem oz ru nove žaiostue poiave. Nairadikalne|še sredstvo zoper to so baš slovenske naše posojilnice, ki pripomorejo slovenskemu kmetu k temu, da je na rodnih tleh sam svoi gospodar. Hvala in slava za to onim požrtvovalnim uašim rodoljubom, ki večinoma brezplačno opravljajo težavue posle teh de-naruih zavodov, katerim pridobivajo z neumornim trudom č>m več ugleda med sloveuskim našim ljudstvom. Hvaležnost uarodova bodi jim zasluženo plačilo! Sklepamo pa z besedami vrloznanega preč. g. vrednika »Dom in Sveta" (št. 10): »Dokler si moremo gmotuo pomagati še toliko, kolikor izkazuje ta knjiga (III. Letopis), ne bodo nas še pohrustali nasprotniki. Zares, Slovenec, pomozi si sam, in Bog ti bode pomagal." Tako je in bodi! — Pripomnimo le še resnici ua ljubo, da se tu in tam nahajajo pri teh posojilnicah tudi kaki nedostatki, vzlasti da nekatere posojilnice zahtevajo previsokih obresti j ter napravljajo preveč stroškov za posojila. Za sedaj se zadovoljimo le s to splošno opazko, vprihodnje bomo pa tudi imenovali dotične posojilnice, ako se pravočasno ne odpravijo nedostatki. Liga -J- leto meseca maja sme spet z delom pričeli in konec avgusta je bilo vse delo dovršeno. Dne 18. sept. je c. kr. komisija župnišče pregledala, ga z pohvalo in priznanjem potrdila in se izrekla, da je izvanredno lepo in trdno zidano. Je pa res vsa stavba napravljena prav po novem, lepa je zunaj in znotrai. Zunaj ima stavba podobo lepe vile, znotraj so spodaj 2 sobi, kuhinja z lepim štedilnim ognjiščem in shramba za jedila, v prvem nadstropju je pet visokih prostranih slikanih sob s štirimi pečmi in prostoren mostovž. Zdravo bo stanovanje gotovo tudi, ker je vse iz opeke zidano in se je po zimi zid dobro pre-sušil. Vsa stavba stane krog 4000 gld. Dne 8. okt. je župnišče, ki je bilo za ta slučaj z zastavami in mlaji čedno ozaljšano, med pokanjem topičev in po-trkovanjem zvonov slovesno blagoslovil naš preč. duh. oskrbnik gosp. Ivan Zdražba, župnik na Prežganju. Zahvalimo se pri ti priložnosti preblagorodnemu c. kr. okr. glavarju in vladnemu svetniku gosp. I. Mabkotu, ki je šel zrairaj prijazno nam na roke in opravil vse pota breiplačno. Naj prejme tem potem našo posebno zahvalo tudi naš preč. gospod duh. oskrbnik Ivan Zdražba, župnik na Prežganju, ki že toliko časa tako vestno opravlja našo župnijo in je kot predstdnik stavbenega odbora vodil ves čas tako skrbno z danje. (Za katoliški sklad.) Na pastoralni konferenci, ki se je vršila v Postojini due 27. minol. meseca, zavezali so se vsi duhovniki postojinskega dekanata, da bodo skozi dve leti dali vsak najmanj po deset goldinarjev za katol. sklad. Z a nabiratelja sta se izvolila dva poverjenika. (Iz Cerkna): V četrtek 19. t. m. umrl je po dolgi in mučni bolezni v Cerknem g. Ivan Erjavec, c. in kr. sodnijski kancelist. Po mnogih toplicah in letiščih iskal vi je zdravja, a zastonj. V najlepši dobi, še le 46 let starega, pokosila je nemila smrt. E zadnjemu počitku spremljali so ga g. sodnik in vsi sodnijski in davkarski uradi, kakor tudi c. in kr. žendarmerija. Na pokopališču zapeli so čilalniški pevci zares giuljivo: »Blagor mu". N. V. M. P.— Jesenski semenj, na dan sv. Uršule, bil je še precej dobro obiskan. Seveda bi bilo lahko več ljudstva. Pa se vsakemu mudi, da vseje in spravi še, kar ima zunaj, in dohiti pri lepem vremenu, kar je vsled dolgotrajnega dežja zamudil. — Dne 19. t. m. vršila se je v Tolminu učiteljska konferenca. — Ka-nonično obiskal je pretekli teden preč. g. dekan vi-karijat Orchek. — V soboto imeli smo Porezen pokrit z leskečo sneženo odejo. Tudi v nižini čutimo že sneženo sapo. — 22. bil je cerkveni shod v Ja-gerščah, kamor je povodom slavnosti došlo dokaj sosedne č. duhovščine. — 23. je bil kontrolni shod za Cerkno in okolico. (Za koga nabirajo socijalni demokratje denarje?) »Friinkisches Arbeiterblatt" prinaša zanesljiva poročila o dohodkih in troških socijalnih demokratov na Nemškem. Vsak socijalni demokrat mora odračunati vsak teden gotove procente svoje plače, navadno tri, i več »za namene stranke"; razven tega mora še podpirati mnoge druge sklade in na-ročevati liste. Na ta način se nabere deset milijonov mark na leto! In kakšni so tisti »nameni stranke" ? 50 vodij I. vrste dobi ii 10.000 mark, skupaj torej 500.000 m.; 300 vodij II. vrste a 5000 m. = 1,500.000 m.; 500 agitatorjev it 3000 m. = 1,500.000 m.; socijalno-demokratičnim poslancem 120.000 m.: za agitacije v 350 volilnih okrajih ii 10.000 m. = 3,500 000 m.; socijaluim listom v podporo 1,800.000 m. Skupaj 9,000.000 mark. Jeden milijon pa ostaja za nepričakovane troške. Toliko milijonov se tedaj uporabi, da se ljudstvo ščuva, toliko pohajkovalcev, kričačev, ki se dela boje, dobro žive, in ubogi delavec strada, ničesar ne dobi od ogromne svoto, h koji je s svojimi doneski pomogel, in mora trdo delati, in kričač se mu za hrbtom še smeje. — Tudi v ljubljanski kazini so delavci skladali denar v socijalno-demokra-tične namene. Torej je tudi za nas dobro vedeti, kam gre ta nabrani denar! Liga -f- 38. (Kanonično investovana) bila sta dne 21. t. m. čč. gg. Jakob Caneva na župnijo v Romansu in I. Primos na župnijo v Mediji. (Umeščenje.) Dne 20. t. m. je bil umeščen č. g. Anton Budigoj na župnijo v Brazzanu. (Mrtvond) vrgel je ua smrtno posteljo dne 20. t. m. zvečer č. g. Franca Nardina, župnika v Koprivi. (Železnica Celovec, Kranj, Loka, Trst.) V zadnji seji državno-železničnega sveta je poročal predsednik vitez Bilinski, da so se tehnična dela za namera- vano progo Celovec-Kranj v preteklem poletju izvršila, za progo Loka Divača pa se še sedaj spopol-nujejo, ker je manjkalo tehničnega osobja. (Razstavo indijskih Chrysanthemum) in druzih raznih cvetlic in rastlin priredil in otvoril bode umetni in trgovski vrtnar gosp. Al. Korzika na Tržaški cesti št. 10 dnd 2 6. in 2 7. t. m. Ker bodo prvo imenovane krasne cvetlice prvokrat razstavljene v Ljubljani in ker so prostovoljni prispevki odločeni debrodelnemu namenu, je pač želeti prav obilnega obiska te velezanimive izložbe. Več pove današnji inserat, na kateri opozarjamo cenjene naše čltatelje. (Iz utiteljstva.) Za namestovanje učitelja gospoda Ant. Maierja, ki bode začasno poučeval na vadnici, določen je g. Henrik Podkrajšek, učitelj v Radovljici. (V Ribnici) snuje se »Bralno društvo" in »tamburaško pevsko društvo". — Delo pri ondotnem vodovodu ovira močvirnati kraj, koder so izpeljani in izkopani jarki za polaganje cevi. Mnogo zadržuje pa dela tudi tvrdka, ki lije cevi, a jih do sedaj ni niti še dovršila, niti do-poslala. (Dolenjskih železnic) ljubljansko - novomeška proga (do Straže) napreduje zdaj vidno hitreje, odkar je direkcija državnih železnic dovolila za prevažanje gramoza in druzega materijala uporabo dveh velikih lokomotiv. V toliko so na te) progi sedaj relsi položeni od Grosuplja proti Trebnjemu in od Straže proti sem, da je moč, s temi stroji voziti. Kaznjenci, ki 6e uporabljajo pri napravi tiru na tej progi, mnogo pripomorejo k temu napredovanju, ker so kaj spretni delavci. Glavni pogoj je sedaj — vreme, vse druge ovire so malenkostne. (Državne železnice) so v letošnjem septembru imele za 411.589 gld. več dohodkov, kakor lansko leto v istem mesecu. (Isterski terai.) Iz tinjanske občine v Istri. Lanjskega leta stal je v »Slovencu" dopis iz naše občine, v katerem se je vabilo slovenske rojake k obilnej naročbi na naš črni teran. To vab lo nam je bilo pripeljalo obilno kupcev zlasti s Kranjskega. Vsi so se izrazili, da so zadovoljni s svojimi naročili. Tudi letos nas je Bog obdaril z obilno trgatvo. Vinski pridelek je uže pospravljen. Zdaj čakamo, da nas prijatelji zopet obiščejo. — Ker se dan danes z vinsko kupčijo godijo večkrat nepoštene manipulacije, treba je paziti, da se ne zaupa kateremukoli, ki ponuja vinsko tekočino. Mnogi kupci pa tudi ne morejo osebno priti, da pokusijo vino, predno ga kupijo. Mnogo je torej ua tem ležeče, da se ima zanesljivega človeka, pri katerem se more pismeno naročiti. Z mirno vestjo se more priporočati rojakom, koji potrebujejo našega vina, da se s svojimi naročili obrnejo do gosp. Ivana Defara, krčmarja v Ti-njanu pri Pazinu. Postreženi bodo tudi letos točuo in vestno, kakor so bili lani. (Iz Pazina) se nam poroča, da so tržaški mil. g. škof dr. Glavi na 16. oktobra obiskali Pazin ter med drugim počastili s svojo navzočnostjo tudi ondotni frančiškanski samostan. Pohvalno so se vzlasti izrazili o samostanski cerkvi, kateri se je po trudu prečast. g. gvardijana P. Hugona Novjana postavil novi stolp ter se lično prenovila skoro vsa cerkev, tedaj so naročili za cerkev tudi nove klopi, ki so zelo potrebne. Društva. (Odbor konserv. obrtnega društva), izvoljen na občnem zboru dnd 22. t. m., konstituiral se je v včerajšnji odborovi seji nastopno: Jos. Rebek, ključarski mojster, predsednik; Jos. Kozak, mesarski mojster, podpredsednik; Ivan Kregar, pasarski mojster, blagajuik; Pr. Ban, upravitelj tiskarne, tajnik; Ča-mernik Ignacij, kamnoseški mojster, Dostal Karol, tapetnik, Schmelzer Bertram, stolar, Tome Franc, pozlatiir, Tome Jože, usnjar, odborniki. Namestniki: Cermelj Jernej, trgovec z južnim sadjem; Cešnovar Lorenc, krčmar in posestnik; Virk Boštjan, čevljarski mojster; Zormau Alojzij, mokar in posestnik. Računska preglednika: Bukovnik Josip, brivec, Vidmajer Lj., mizarski mojster. — Prijavilo se je nekaj novih udov. Prihodnja odborova seja bode v ponedeljek dne 30. novembra, h kateri bodo povabljeni tudi prejšnji odborniki, da izroče oficijelno društvene stvari ter dajo novim odbornikom nekatere pojasnila. Telegrami. Dunaj, 25. oktobra. Poslanec Klun je danes interpeloval vlado, zakaj ni potrdila pravil slovenskega akademičnega društva „Danica", ki se je imelo osnovati na Dunaju. — Predlog Heroldov za odpravo izjemnega stanja se je izročil odseku za izjemne naredbe. Nadaljuje se debata o volilni reformi. Kramar govori. Budimpešta, 24. oktobra. Cesar in cesarica sta se pripeljala semkaj iz Godolo-ja. Belgrad, 24. oktobra. Polkovnik Fra-nasovic je imenovan poslanikom za Pariz in Bruselj, poslanik Grjorgjevič prestavljen je v BuKarešt in dosedanji poslanik v Bukareštu Boškovič prestavljen je v disponibiliteto. Pariz, 24. oktobra. Lotarinske deputa-cije so Avelanu izročile darila. Poveljnik ruskega brodovja so je ganjen zahvalil, zagotavljajoč, da tudi častniki si vtisnejo to v srca. Ruskemu veleposlaniku so izročile zlato knjigo s podpisi 1800 lotarinskih županov. Veleposlanik je obljubil, da drugi mesec izroči knjigo carju. Pariz, 25. oktobra. Po sijajni operni predstavi odpotovali so ruski častniki mej nepopisljivim navdušenjem prebivalstva po ulicah. Ljudstva je bilo polno do kolodvora. Častniki so odpotovali v Lyon odkritosrčno se zahvalivši za vsprejem v Parizu. Berolin, 24. oktobra. Nadvojvoda Albrecht se je ob 12 uri 22. minut semkaj pripeljal. Na kolodvoru so ga vsprejeli cesar v avstrijski huzarski uniformi, princa Henrik in Leopold, avstrijski veleposlanik z osobjem veleposlaništva, vojni minister in generali. Tovarna za svileno blago G. Henneberg (e. in kr. dvorni založnik) v Curlhu (Ziirich) priporoča naravnost zasebnikom, črno, belo in barvasto svileno blago od 45 kr. do gld. 11'65 meter, — gladko, progasto, ! karirano, vzorčasto, damasti itd. (kacih 240 različnih baž in 12000 različnih barv, desinov itd.) voznine in carine prosto. Vzorci obratno. — Pisma veljajo 10 kr. in poštna karta 5 kr. v Švico. 12 (1 19—16) Bolgarska narodna banka. Zanimiv je poslednji j izkaz bolgarske banke. Bankovcev v prometu je 0.989 mili-jonov frankov, hipotekama posojila znašajo 13 232, vloge pa 25124 milijonov. Tako nizko število bankovcev kaže, da je v prometu skrbljeno za kovinski denar, stanje hipotekarnih posojil kaže, da se skrbno goje kmetijske koristi, in visoke vloge kažejo, da je dosti razpoloživnih plačilnih sredstev. Vse to kaže, da narašča blagostanje Bolgarije. 224 1 luuuiiuuuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiniiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Spominjajte se .katoliškega sklada' ob raznih prilikah! iiiiuiiiniuiinmiiiiiiiiiiiinumminiuiuuimiiinniniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiinninm Zahvala. Prečast. gosp. semeniškemu profesorju dr. Iv. Janežiču izreka podpisani odbor za Konserv. obrtnemu društvu opeto-vano izkazano naklonjenost, osobito še za vspodbudljivo pro-poved in daritev sv. maše na Rožniku v nedeljo dnč 22 t. m. najprisrčnejšo zahvalo. istotako si šteje odbor v prijetno dolžnost, zahvaliti naj-prisrčnejše prečast. g. prof. J. Gnezdo, predsednika društva katol. rokodelskih pomočnikov za večkratno blagohotno dovoljenje brezplačne uporabe društvene dvorane za zborovanja in zabavne večere podpisanega društva. Konečno se topla zahvala vrlim pevcem in igralcem društva katol. rokodelskih pomočniaov za njih izborno sodelovanje pri zabavnih večerih. S prošnjo in iskreno željo, da nam i v bodoče ohranijo vsi omenjeni naklonjenost svojo beleži velespoštovanjem Odbor konserv. obrt. društva v Ljubljani. Dne 24. oktobra 1893. Umrli so: 24. oktobra. Jožef Baloh, kovač, 37 let, Kravja dolina 11 dementia paralytica. — Anton Jentl, trgovec, 56 let, Kravja j dolina 11, jetika. — Alojzija Magerl, natakarjeva hči, 4 mesece, Opekarska cesta 27, božjast. V bolnišnici: 23. oktobra. Jera Suhadolnik, delavka, 48 let, vsled raka. Tujci. 23. oktobra. Pri Mali&u: Jellinek, trgovec; Just, Kussl, Bauer, po-tovalci, iz Brna. — Zahradovič, Kruss, potovalca, z Dunaja. — Šuster iz Celja. — Miacola, zasebnik, in Ukovic iz Trsta. — Starre, Nagel, potovalca, iz Belskega. — Pliverič, ravnatelj, iz Zagreba. — Domitrovitz, podpolkovnik, iz Gorice. — Sta-i delman, inžener, iz Baden-a. — Muri, trgovec z lesom, s hčerjo, s Koroškega. — Rebentisch, inženfr, iz Pulja. — Belle iz Novega Mesta. — Garzarolli pl. Thurnlack iz Škofje Loke. Garzarolli pl. Thurnlack iz Celja. — Gerstenbrand, Jamnik in Rintelen iz Gradca. — Landesman, trgovec, iz Krnova. — Dubsky, potovaleo, iz Prage. — Hofman, potovalec, b Češkega. Pri Slonu. Inlanger; Miiller; Giinther, Pitschmann, Bettelheim, Jaksch, trgovci; Ehrenthal, Budik, potovalca, z Dunaja. — Krainz, z Višnje Gore. — Lakenbacher, trgovec, in dr. Andrich, sod. pristav, s soprogo, iz Trsta. — Pistl z Jesenic. — Wichtaly, tovarnar, iz Prostejova. — Gunkel, posestnik, iz Laškega Trga. — liladnik, vikar, s Črnega Vrha. — Sternad, župnik, z Babnega Polja. — Pertin kurat, iz Begunj. — Stein, trgovec, iz Suiihova. — Vendenutti, trgovec, iz Verone. — Weissenboek iz Monakovega. — Christen, trgovec, iz Ustja. Vremensko sporočilo. a B a Cas Stanje Veter Vreme > a u 8 opazovanja zrnlcomera v mm toplomera po Celziju •g«S 5 2 « a 23 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zvoo. 742-7 7433 744 8 5-4 12-8 64 brezv. si. zap. n megla del. jasno oblačno 000 Srednja temperatura 8'2°, za 0'9° pod normalom Tržne cen«; v dne 25. oktobra Ljubuani j h Umetne zobe in zobovja Pšeni-a. m.st. Rež, i Ječmen, „ Oves, „ Ajda. Proso, „ Koruza, „ Krompir, , ,Leča, hktl. ' Grah, Fižol, Maslo, Mast. : Speli kgr. gl.|b gl.|Kr. 8 60 Speh povojen, kgr. . Surovo maslo, r _ 66 6 — — 86 6 — Jajce, jedno „ — 3 6 65 Mleko, liter .... _ 10 8 50 Govete mesc, Irer. — 64 5 50 Telečje „ „ . — 58 6 — Svinjsko „ „ — 58 2 14 KoštriiLovo „ „ — 36 10 — Pisanem..... — 35 12 — Golob ..... — 17 9 — Seno, 100 ksrr. . . 3 57 1 04 Slama.. . . 2 67 — 68 Drva trda, K kub. mtr. 7 — — 60 „ mehKu. . „ 5 — stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakili bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombovanja A. PAICHEL, (ios) 38 zobozdravnik pri Hradcckega mostu I. nadstr. tXXXXXKXKXXKXXXXXX 6°|0no bolgarsko državno * hipotekarno posojilo. ji V vini u obreatljlvl ln povračljlvi papir /i I <11II za nalaganje denarja. — Vsled mejnarodnih denarnih kriz se vsa zlata posojila jako visoko cenijo in dosegajo najvišje kurze. 6%no bolgarsko državno hipo-|| tekamo posojilo 6o 28 |> daje poleg tega še nastopne prednosti. Te so: J* Hipotekarno zagotovljeno je na prvo hipoteko v prvi vrsti na železnici Ruščuk-Varna in Kaspičan- ^Z Sofija-Kistendil in na pristanišča Burgas in Varno. More ae podražiti, ker te obligacije stoje še kacih 11 odstotkov pod zlatim pari-kurzom in je torej pričakovati, da se jim poviša kurz, posebno ker veliko dohodkov donašajo. 2 Popolnoma davka ln pristojbin je prosto za sedaj in za vso prihodnjost. Se lahko Iztrži, ker se prodaja na borzah na y Dunaju, v Berolinu, Amsterdamu in Geniu. ^ Veliko donaša, po sedanjem kurzu 6'/» odstotka. J% K Po dnevnem kurzu dobi se v 8 menjalnici J. C. Mayer-ja * v Ljubljani. X x XKKKKXKX«K**x*XKKX IVI. Fischer-jev antiquariat "V ILiJ ■ ■ ■■■ ponudi skoro nov 534 1 Breviarium Romanum. Editio quarta 1891. 4 zvezki elegantno vezani. Cena samo 15 gld., preje je veljal 25 gld. j H y Liubliani-fi^T Tudi na tri obroke po 5 gld. m m S Razstava indijskih cvetlic „Chrysanthemum" in raznih lepih rastlin v _ Ljubljani na Tržaški cesti št. 10. IVaznanilo! 538 2 a Z dnem 26. in 27. oktobra otvoril bodem v Ljubljani prvo razstavo indijskih Crysanthemum v več nego 100 raznih hojah in v najnovejših pasmih zaznamovane s pravimi imeni. Igtotako razstavil bodem tudi najnovejše vrste „Palmeu-Cyoadaen" in razne krasne rastline. Razstava bode odprta omenjena dneva od 7. ure zjutraj do 5. ure popoldne v umetni in trgovski vrtnariji Alojzija Korzike na Tržaški cesti št. 10 v navlašo za take cvetlice in rastline umetno izdelanih železnih rastlinjakih, kakoršni še v Ljubljani doslej niso bili videti. Velesl. občinstvo, prijatelji izvanrednega rastlinstva in gg. soobrtniki so uljudno vabljeni na ogled t-) zanimive razstave j>nin.s» J«- jg® C s«. Prostovoljni darovi — kateri so namenjeni blagainici ljubljanskih revežev in se bodo takoj njej odkazali — pa se hvaležno sprejemljejo. Odličnim spoštovanjem i! 1 n■ v ■ > 1* Ih !•'/■! I.'N cd a d > o >tn O a bo o r-i a m > ■a «„ i i* blagohotno uv&ženje. f 506 4-4 Priporočava za bližajočo se jesensko in zimsko sezono izborno svojo zalogo vsakovrstnega suknenega blaga za gospodske in deške obleke, zimske suknje in menčikofe ; dalje vsakovrstnega blaga za gospejine obleke, pristno tirolsko Imate sfi (Men) za gospejine obleke v najnovejših modernih bojah. Barhant /a pranje za bluze in obleke, posebno cenen in priporočljiv; dalje pique, motvozast in atlažast barhant, ogrinjače za gospode in gospe, odeje in vsakovrstno pleteno blago. Tovarniška zaloga najboljšega platnenega in volnenega blaga Za dobro blago jamčita. — Cene blagu primerno jako nizke. G-robelnik m I hi,, trgovina s suknom in manufakturnim blagom na l)('lo in drobno. Tovarniška zaloga najboljšega platnenega in damast-blaga. Pred škofijo 2, v Ljiilrijuni, Pred škofijo 2. 1 « w 2 p o M »■s: 2 <* < P P o B o B u P rh O E° (KI B O K © •O o *s p. 3. »»S. g P o p g. o »s o ® »•s si P O W 5" ur 12. P O - b8 fS W Š P" N P M <0 Bo S S- o r z a. Dne 25. oktobra. Papirna renta 5*, Iti* davka . . . 8rebrna renta 5%, 16