LETO I- j Gospodarski, narodni In ImltuFui tednik. ŠTEV. 15. IZHAJA VSAKO NEDELJO. o-o-o NAROČNINA : za celo leto D. 40, za pol leta D. 20, za četrt leta D. 10, v Ameriko Dol. 3. o-o-o Inserati po tarifi. UREDNIŠTVO in UPRAVNIŠTVO v MURSKI SOBOTI, Slovenska ulica 251 o-o-o Rokopisi se ne vračajo, nefranki-rana pisma se ne sprejemajo. Pred občinskimi volitvami. Dnesden so volitve že tak nekaj navadnoga, da nemajo v sebi tiste svečanosti, vrednosti i spoštovanja, kak bi to mogle meti. Či se pitamo, ka je tomi vzrok, dobimo za odgovor to, da se volitve preveč nsgosci vršijo. Letos stojimo že pred tretjimi. Te volitve, štere se nam zdaj približa v) jejo, bi že davno mogle biti i so nam najbolje potrebne. Tii si lehko občinarje slobodno i prostovoljno zberejo zanesljive može, v šterih roke bodo z mir-nov diišnov vestjov izročili svojo občino, občinsko gospodarstvo i vso občinsko vrednost. Ali keiko so takše volitve nekai lepoga, hasnovitoga i dob-roga za občino, telko več so one v denešnjem modemom sveti nekaj groznega za ubogi človeški narod. Pogiednimo si tak zvano volilno dobo, to je tisti čas, kda se volitve razpišejo i razglasijo, pa do dneva, kda se volitve vršijo. — Ka vidimo? — Človeki, šteri iz nestrankarskoga stališča zasleduje, opazüje življenje volilne dobe, se stiska srce, kda vidi zamazane, strastne, zlobne i hinavske strankarske sgitacije. Eden agitira proti drürooii. Skoro tek-müjejo med sebov posamezni ljüdje, šteri bi vekšo i gršo iaž zmislo na svojega bližnjega, njemi vzeo poštenje i dobro ime, pa tak prišeo do zmage. Prijateljska ijübezen se spremeni v smrtno sovraštvo i človek človeka, brat brata, oča sina, sorod- nik sorodnika, kristjan kristjana sovraži. Šče takši, šteri bi mogli širiti med svetom Ijübezen do bližnjega, se zavolo zagriženoga strankarstva spozabijo s toga lepoga navuka i namesto Ijübezni širijo sovražtvo, laž i obrekovanje. Kda že pridejo tisti srečni i zlati časi, da premine škodoželjne, moralno propadajoče, strastno, sovražno strankarstvo, da si bodo ljüdje tüdi ob priliki volitev Ijübeznivo i bratsko pogledali v oči, si stiskali prijateljske roke i brez vsakšega najmenjšega greha izvolili svoje voditelje. Zato proč s sovražnov, stran-karskov i osebnov politikov ! Okle-nimo se tiste politike, štera nas bo včila medsebojnega prijateljstva, mira i bo širila jedino pravilen navuk: Ijübezen do bližnjega. Ka je vzrok sirmaštva pri nas? Kriva, je naša stara vzgoja. Amerika se je zaprla pred nami, nernremo več ta. Pa i*ok nemremo vsi doma estati, ar mamo premalo zemlje, n?s je pa prevfč. Moramo nekam iti za krühom, ovači od glada spomer-jemo. To je dnesden žalostna is-tina pri nas v Prekmurji, štero zna že skoro vsakše dete. — Aii kama naj idemo? — Edni so probali v Kanado, drügi v JOžno Ameriko, ali nindri je več ne tak, kak je bilo v Severnoj Ameriki. Naši ljudje idejo v Kanado i Južno Ameriko, ali žao, največ jih samo zapravi peneze na jesti, svoje zdravje, včasih celò življenje, ne zasluži pa ni-kaj aii komaj telko, da mora nazaj domov. Se razmi, da je dnesden žmetno dobiti sltižbo i delo ali to samo za polodelavca. — Pa ka bi tüdi s človekom, ki drügo ne ve, kak motiko, kramp i kose sükati, ovači pa mogoče niti pisati, niti čteti, ne iazmi se k gospodarstvi, kak trbej, ne k ma-šinom, ne k drügomi. Ali lehko, jako lehko dobi siOžbo tisti, ki se je navčo kakšešte meštrije, bodisi kovačko, tišlarsko, šlosar-sko, šoštarsko ali sabolsko; bodisi posebno brivsko, natakarsko, trgovsko i. t d. — Poglejte Nemce, skoro vsakši se razmi na vse-felé mašine, gledajte Zidove, skoro vsakši je trgovec i poleg toga dobro i gospocko živč. — Giejte Kranjce: kak sirmak pride v kakšo ves, ali za par let je bogataš. Mi se navadno čemerimo na te. To pa je ne dobro. Delajmo tak kak oni i bomo tüdi mi bogati i se nam bo dobro godilo. (Dalje pride). Šola. Položitelji fundamenta vsega dela so učitelji, — Učiti i vzgajati deco, našo bodočnost, to je najžmetnejša i najzvišenejša naloga, štera se pa pri nas na žalost premalo ceni. Šola je hiša vučenosti, je seme napredka i bodoče sreče. Meti zadosta šol se pravi, meti zadosta prosvete, moči i vere. V tom leži bogastvo i bodočnost vsakšega naroda. Poglejmo Ameriko — ona je jasna, svetla pelda vsakšega napredka, ar so svojo moč zazidali na podlagi šole zvezane z resničnim življenjom. Šola je potrebna mladomi i tiidi staromi, ar se v šoli odkrivajo vsikdar novi i novi vrelci iz šterih se črpa možnost, da bi naše življenje bilo lepše, bole ugodno. Brez šol je človik suženj tmice i neprilik, ki ga sreča na vsakši korak v življenji. Zato pa starišje, pošiljajte svojo deco v šolo točno i redno, naj ne zamüdijo niti edne vüre, ki je tak draga za nje. Ne kratite jim prilike posegnoti po sredstvi, štero njim je stüdersec vere, moči i sreče! ( PO DOMOVINI TEDENSKI KALENDAR. J OKTOBER. 24 Pondelek sv. Rafael arh. 25 Tork sv. Kriz. i Dar. m. 26 §reda sv. Evarist. papa 27 Četrtek sv. Frumencij, piiš. 28 Petek sv. Šimonijudaap. 29 Sobota sv. Naris, piišp. 30 Nedela 21. po Risala] Mlaj meseca je 25. ob 4 vöri i 37 minut popoldne. Vreme bo lepo Konec oktobra dež. — Rodovito leto. 24. oktobra 1912. so Srbi i Bolgari premagali Törke pri Losengradi i Ka-manovom. 29. oktobra 1918. je Narodno veče v Zagrebi proglasilo neodvisnost avstro-vogrskih Jugoslovanom. Sonja : 26. oktobra je senje v Miir. Središči. 28. » » » v Dolnjoj Lendavi. 28, » » malo senje v Petrovcih. Agrarnim interesentom. Na številna pitanja, kda bo se vršila revizija objektov i subjektov na veleposestvi Esterhazy, lehko odgovorimo telko, da v dvema letoma ne trbej pričakii-vati nikše izpremembe. Zato vsakši lehko mirno dela na svojoj zemlji. Velko umobolnico, tršo za nore bode zidala naša mariborska oblast. Zdaj iščejo poses- tvo za to, Štero bo merilo 75 do 100 plugov i to v bližini Maribora. Ženska stranka se je ustanovila v Beogradi i je že vložila predsedniki narodne skiip-ščine zahtevo, da dobijo tiidi ženske volilno pravico. Nega krüha niti vode v Črnoj gori že zdaj v jeseni. Ka ešče bo do sprololetja? Četvorčke je porodila v Spliti Kristina Dvornik. Vse so deklice i so prišle na svet že v sedmom meseci. Edna je mrla, tri so pa zdrave, kak tudi mati. Ne bi rad sliižo pri vojakih. V Subotici je sliižo pri vojakih mladi dečko iz Srbije. Dečko se je pa navolo vojaško-ga življenja, zato bi se rad rešo. Da bi prišeo domo, kak betežen, je začno požirati železne reči kak: gumbe, kapče, dele piia itd. Mislo je, da od toga samo zbe-teža. Požro je pa preveč i je tak morso mreti. Kda so ga gor-vrezali, so vse to želežje najšli v želodci. Po 16. oktobri se bodo vršile volitve v zbornico za trgovino, obrt i industrijo. Tüdi ta {^Vrsten toVaj. Driigo jiitro zaran je poslao casar svoje sltižabnike, naj denok pogled-nejo malo proti stüdenci. Casarski za-vüpniki so natančno pregledali Stüde-nec, na to pa so šli casari javit, da je vse vredi. Na te rečif je casar šo po svojo ženo i tak sta se oba v spremstvi svojih dvorjenikov napotila k stüdenci. Casar misleč, da se je Laci pod zvonom že davno zadiišo, je stopo mrlo bliže, se nagno v stii-nec i zaničljivo pravo: — Laci, kiinšten tovaj, hcdi vö ! Naednok se je začno zvon gibati i pomikati navzgor. Kda je že p?išeo do krtja, je Laci zvenom na glavi vö stopo, se vitežko postavo pred zbrano gospodo, z levov rokov zdigao z glave zvon, se nanizo proti, casari i ga spoštljivo pozdravo : — Dobro jiitro Bog daj, presvetli casar 1 Stiidenec sam popravo. Dobro, ka ste mi poslali te velki krŠčak, ar bi se brez toga vse znatepeo, pa bi ešče'ge oslepno. Dobri ste za mene, presvetli casar. Ravno je končao svoj govor, se je oglasila s studenca jako lepa mu-zika, da so vsi navzoči začnoli plesati. Casar je obračao casarico, da je veselje bilo gledati. Dvorjeniki so stikali svoje ženkice, da se prah kadio po dvori. Siromaški Laci pa neje meo koga obračati, zato je prijao za štiri-desetpet metrov žmeten zvonček J stistim skakao, da se je se gibalo pod njim. Po končaaom plesi se je casar obrno do Lacija i njemi laskavo pravo : — No, Laci, lak močnoga človeka kak si ti, sam na čelom sveti ne vido. Samo edno delo šče včini, te pa ti svojo hčerko dam za ženo. To noč ka pride, moraš moji ženi z rokt prstan vkradnoti. Či to včiniŠ ti dsitn vse ka sam ti do zdaj obečao, či pa toga ne včiniŠ, pa zgilbiŠ glavo. Razmiš ? — Razumem, presvetli casar, — je pravo tovaj. Laci je odišeo na svoje navadno mesto pa si je tam s prediva napra- vo sebi podobnoga deda i nestrpno čakao toga liiboga večera. Sunce se je potegnolo za goro i začeo je nastajati mrak. Hladen jesenski vetrič je prihirao črne megle, ki so se goste začele zbirati nad glavnim cesarskim mestom. Naskori je nasiäla velka krnica. Mladi tovaj je ponücao to temno priliko, je vzeo umetno napravlenoga deda i ga skrivoma odneseo na casar-ski dvor. Eden čas ie gleda« okoli, či ga Što vidi ali ne. Kda je vido, ka je vse mirno, je zedne hüte prinesso edno visiko lestvico, jo postavo k okni cesarske spalnice, prijao deda za rokav, ga odneseo gori i ga tak postavo k okni, kak da bi Šteo notri iti. Sme-jajcč ie Laci zapüsto deda i kak veverica dol odbežao po lestvici. Vöni je bila velka nevihta, grmelo je, treskalo i bliskalo. Ednok sprašči i casar se je zbüdo. Eden čas je vse tiho i mirno. Naednok pa se je tak močno zblisno-lo, ka je vsa hiša svetla gratela i casar je opazo, ka nikak stoji pri okni 1 šče notri iti. Casar pomali vzame puško, stopi kcoj k okni, puško nameri i ... dur ... I (Dale pride.) gospodarska ustanova nemre živeti brez politike i strankarstva, zato se bije pa boj med strankami i se ljUdi zapelavle. Minister financ je odrede, da se zavolo ukinjen ja carinarnic, vršijo carinarsko sliižbo organi finančne kontrole. Tak bodo vršile carinsko sliižbo pri nas finančne kontrole v Cankovi, v Rogaševcih in v D. Lendavi. Prijateljem, ki nas opozarjajo na umazano pisavo nekega lističa proti našemu listu in našim Ijiidem, naznanjamo, da ne moremo priobčiti nobenega odgovora, ker ima naš list vse druge cilje, kot osebno gonjo. Hotiza. Minolo nedeljo je bio pri nss blagoslovljen novi brod i izročen prometi med Ho-tizo i Sv. Martinom v Medjimurji. Benica. Tü so nam vzeli g. vučitelja, drügoga ne dobimo, tako morajo biti naša deca že eden mesec brez vsakega vče-nja. Oblasti zgenite sev i nam dajte v šolo vučitele. Čudno je, da kdsšte med letom premeščajo vučitele, šole pa ostanejo prazne. Nesrečna rodbina je Pes-totnikova na Viči pri Ljubljani. Pred nekaj leti je edna hči bujla moža i je zaprta 4 leta, Ivan je ne dugo brata Franca, zdaj pred 3 tjedni pa je ravno te Ivan vr-geo v vodo brata Pavla, ki se je zalejao. Smrt na električnom drogi. Ciril Lenart 26 let star čevljarski pomočnik iz Trbovelj se je preminoči petek večer umo-ro na strašen način. Splazo je na električni drog i se je prijao z obema rokama za električni drot. Elektrika ga je včasi bujla. Celo noč je viso na droti i so ga komaj zajtra najšli i vzeii do! vsega spečenoga. Ivanovci—Kančovi—Kii-keč majo lepo šolsko poslopje, a so že dugo brez vučitelja. Prosimo, da se kak najprle imenüje za našo šolo vučiteo, V silobrani je strelo Leon Fišinger, trgovec Otona Bevk, dečka, šteri je bio k mesti mrtev. To se je zgodilo 17. oktobra v Poljčanah. Nesrečna smrt pod vlakom je doletela 60 let staroga železniškega delavca Franca Paja iz Maribora. Spadno pod vlak dr. Viktor Mlinarič, finančni tajnik, šteromi je vlak odtrgao glavo i potro levo roko. Mladoženec se vtopo. Na AngieŠkom so se v ednom mesti pripravljali na veselo gos-tüvanje. I ravno tri vüre pred določenov vürov, kda bi mogli iti k zdavanji, so našli nesrečno-ga mladoženca rnrtvoga v bliža-njoj vodi. Kda so ga vö z vode potegnoli, so opazUi edno pismo, naslovljena na svojo zaročenko: „Predraga! Toga nemrem več prenašati. Blodim. Vsešerom vidim samo tvoj mili, lepi obraz, v vodi — vsešerom —- i idem k tebi. Ne oblači si črnoga gvanta, ne pošiljaj mi cvetja8. — Nesrečno mi mladoženci se je od pre-velkoga veselja zmešala pamet. Spadno je iz dreva 15 letni posestniški sin Stanko Sta-njko iz Branoslavec i si je potro levo nogo nad kolenom i obe roki. Zločinec je skočo. V Nemčiji majo navado, da velke zločince v posebnih vagonaj vozijo, šteri so že zato napravljeni, kak že so temnice, da nanč straže ne nücajo. Te dneve so peljali v ednom to prava čiida od Boga, piišpeki pa so meli te dneve konferenco v Fraisi n-geni na Nemškom, kde so si poguča-va.i in se posvetiivali od teh reči. Sklenoli so pa, da se nesmi prie ver-vati v te čiide dokeč ne bo od toga odločila višja cerkvena oblast. Z*to naj nihče nehodi tja gledat teh reč!. Mi bomo pazili na to in bomo čtevcom, „Kmečke moči" redno poročali, kaj se bo zgodilo v bodoče, posebno, kak se bo cela reč končala in kak bo cerkev odločila. Kmečka hranilnica i posojilnica v Dolnjoj Lendavi, r. z. z o. z. Obrestüje hranilne vloge (navadne) po 8%- vezane po 8V2- 9%.- Posojila davle na 12°/o-ni intereš. URADNE VÖRE so vsako nedelo od 9.—12 vöre. Če ščeš sebi i svojemi bližnjemi dobro včiniti, ne moreš bogšega dela napraviti kak to, da vložiš vsaki prššparani dinar. Penezi vloženi v to kašo so gvišni i je izklučeni vsaki strah, da bi se isti zgübili, är ta hranilnica ne dela nik-ših špekulacij. Uradni prostori se nahajajo na glavnoj vulici v PER-KOVIČINOJ hiši. '"^llžJIl siili km «.fjf. i w ara in HEROLD Tovarna glasbil gramofonov in harmonik. (Imet. RUDOLF LORGER). Maribor št. 111. I i mm Pošljemo Vani vsak in štrument 8 dni na ogled! | Če Vam ne ugaja, nam S ga lahko vrnete. " vr"* t Zahtevajte takoj Velik cenik zastonj ! 18 Violine od 95 Din., gra- [|j mofoni od 345 Din,, 5- dalje Harmonike od 85 9 Dn., citre od 192 Din., I dalje Mandoline, gitare, g lesena in pločevinasta pi- 9 hala po najnižjih cenah neposredno iz tovarniš- n k e ga skladišča. 35 Skladišče EINEL i i J