Gospodarske stvari. 0 pridelovanju krompirja nekaj. II. Bil je goapodar, ki je s krompirjem tako ravnal! Njivo za krompir . odmenjeno je v jeseni sprašil, v spomladi pa pognojil 8 soatavljenim gnojem: '/2 kompo8ta ali dobro sprstenele zemlje, V*  pepela iz drv in '/4 kupljenega gnoja, ki se mu pravi guano (ptičjek). Potem je dal njivo lepo izorati in z rožnatim kiompirjem zasadati. Uspeb je bil čudovit. Piidelal je nauireč krompirja, da ae nikdar toliko in tako lepega, velikega in oku8nega; 0 nadležni krompirjevi gnjilobi ui bilo ničesar videti, gomolji bili so vsi zdravi in mo6no skrobuati (polni skroba ali šterke). Imel pa je  iati gospodar zraven prve ae drugo njivo za krom pir pripravljeno ter jo je tudi z rožnatim enako lepim krompirjem za8adil. samo namesto sostavljenega gnoja je dal navoziti frišnega blevnega gnoja. To pa ni bilo dobro; krompirja je le inalo prirastlo in še to je bilo gnjilobno. Zakaj pa je gospodar v gnoj za krompir za5el mešati pepel iz drv? Do te misli je po sledecem načinu prišel. Bral je v neki knjigi, da ima tiati pepel, ki se dobi, 6e se krompir aežge, veliko kali-ja v sebi. Iz tega je piebriaani mož sklepal, da potrebuje krompir v are5no raat tudi obilo kali-ja; tega pa ae mu najbolj lebko in bitro da, 6e se mu s pepelom iz drv pognoji; ta pepel ima namre5 v sebi najveS kali-ja. Sre6ui uspeh mu je pokazal, da se ni varal. Zato opozorujemo tudi naše slovenske kiuetovalce, naj poskusijo, 6e se jim bo5e iu kateri zamorejo. Na Českem imajo nekateri kmetje navado, da krompirjevo zelenje gipsajo ; vendar to se mora zgoditi pred cvetom iu pred dežetn. Sedanje dui slovi in se priporočuje mnogo krompirjevih sort; na prvem niestu se povsod hvali že omenjeni, rani, rožnati krompir. Na dalje se priporo5ujejo aledeSe soite z angleškimi imeni in aicer za lehko zemljo 3 sorte namiznega krompirja a) Peerles, meljnata in bolj rodovitna aorta, kakor rožnati krompir. b) Late Rose (pozna aorta rožnatega krompirja, slovi zarad rodovitnoati in trpežnoati) in c) Wellington wbite; — za rejo svinj pa se priporo5a: orjaški krompir pea6enik (Riesenaandkartoffel), ker v peš6eni in prodnati zemlji najbolje atori. V težko zemljo pa sodijo slede6e sorte namizne: Eraly Godrich (jako fina, rodovitna in raua sorta), Sebec, ponoa Kalifornije (Stolz vou Californien), ki izredno mo5no obrodi, in naposled še Jaksona white. Za rejo pa skuaani goapodarji avetujejo v težki zemlji aaditi: Kaliko, orjaški Marmont, Patersonovo Viktorijo in Boviuinijo (slovi zarad silno velike rodovitnoati in velikib gomoljev). Omenjene sorte se dobijo precej dober kup pri g. Berdajsu v Mariboru, potem pri Jurju Popovi5n na Jela5i6evem trgu at. 335 v Zagrebu, pri Hermanu Fromrnerju IV. Landstrasse 44. v Budapeštu in v Remenski prodajalnici grofa Attemsa v Gradcu. Salatne rastline. M. 4. Endivija. Te je ve6 sort in aicer: a) širokolistna, b) ozkolistna, c) kodrastolistna. Te poglavitne aorte so zopet v ve6 podsort ločijo, izmed kterih ao zopet polnosr5ni eskariol, tenko kodrastolistna pereana endivija in slednjič naravno žolta endivija najbolj obrajtane. Tu sem spada tudi aaksenska endivija, ki gre sania v listke in kteri listi 8e ko Ralata, kocen pa ko špargel pripravi in povžije. Endivija je, kakor že ime kaže, iz Indije doma, od koder je bila Ieta 1548 akozi Kino na Angleško in odtod v naae kraje prišla. Endivija zahteva rahlo dobro in tenko zemljo in isto obdelayo kakor salata glavatica in ostaja akozi celo zimo noter do spomladi. Od srede maja, ker rana pri vro5ini rada v serae gre, noter do srede avguata se je mora vsakih 14 dni nekoliko poaejati in sajenice noter do septembra 6revelj vaaksebi posaditi. Da pa listi obledijo in bolj nježni postanejo, je treba doraalo aalato pied porabo povezati. Za zimake potrebe ae endivija, biž ko mraz naatopi, iz zemlje vzerue, prst od korenin odtepe in na subem proti mrazu zavarovanem piostoru zagrebe, ko je že precej ovenela. Zagrebe ae ali v suhi kleti ali v prazni gnojni gredi ali pa tudi na kakera 8uhem pro8toru v vrtu na primer na kaki jutranji atrani kakega zida toda tako, da ao liati na pol v prst zagrebeni, korenine pa na kvišku obrnjene. Sploh pa 8e mora z endivijo suho ravnati, 6o ae ho5e endivija dalj 6asa ohraniti. — Za vzrejevanje semena ae prezimijo nektere lepe glave v kleti, ae boljše pa v atekleni biai, ki se potem spomladi, ko je mraza konec, v proato zemljo posadč. Ali pa se poseje seme meaeca marca, kterega raatline že tisto leto cveto in donaaajo 8eme, ki pa ni tako dobro ko seme prezimovane endivije. Se drugi način od endivije si semena vzrediti je pa ta, da se nektere endivije v prosti zemlji pustijo 6ez zimo in z slamo proti budemu mrazu varujejo. Seveda je to Ie pii pozno posejani endiviji mogo6e. Sioer je ta način dosti bolj prost in lahek od prezimovanja v kleti. Seme obdiži 4—6 let kalivno tnoč. Kako pa ae endivija v kuhinji rabi, je ob5e znano. (Konec prihod.) Tržne novosti. Pri nas je vse iiekako za5arano ali npocoprano". Kljubu vaemu upifju po napredku vse, kar je dobro, hodi rakovo pot; fabrike, obrt in kupSija in vsled tega tudi polje in rokodelstvo hira. Meaeca marca je bilo mialiti, da ee bo kup5ija, zlasti pri zrnju, povzdignola. Zrnje je povsod nekoliko v ceni poskoSilo ; ali sedaj leze V8e nazaj. Na Dunajeki borzi je nastal zopet denarstveni potres ali ,,krah.u Ljndje, zlaati kateri imajo železniške delnice, so ua tiso5e denarja zgubili. Valed tega so, n. pr. na Dunaju: pšenica 10—25 kr. rž od 5—10 kr., je5men 10—30 kr. turšica 10—15 kr., in oves 15—20 kr. od prejšnje cene zgubili. Enako je v Budapeatu in vsled tega ve6 ali menj povaod. Ozimina se kaže povsod lepa, a kaj nam bo pomagano, 5e pa bo tržna pogodba z Romunijo 1. julija obveljala in za6ela ua zrnjsko ceno pritiskati! — Klavne in druge živine se povsod mnogo postavlja na tržiš5a in sejmove, ker ljudem denarja pa tudi krme za živino zmanjkuje. Na Dunaju je vsled tega cena za 1—2 fl. pri 100 Kil. padla. Bolj živahna je kup6ija z deteljskim aemenom, zlaati lucerna se leliko in drago prodaja 80—103 fl. 100 Kilo. — Tudi po repinem semenu se pogoato poprašuje. — Ov5je volne ae malo proda. — Posebno nepovoljno stoji vinska kup6ija, in nikder ni videti znamenj da bi botlo biti boljše. Naae štajersko vino trpi posebno, ker 5edalje ve5 ogerskega in hrvatskega k nam vvažajo. Po mnogib krajih pijejo sedaj Seazardako, 5rno vino, ki ae dobi po 4—5 fl. vedro. Železniaki delavci pri sv. Jožefu v Mariboru so ai zaporedom dali pripeljati ogerskega vina. Naae doma6e pa zaostaja. V Mariboru dobi boljae vino koniaj 90 fl. štrtinjak, ve6jidel ga morajo oddajati po 60—70 fl., v Radgoni po 80—90 fl. in drugod menda tudi ni boljae. Hrvatako vino se prodaja po 40—90 fl. Avstrijsko belo Vozlavsko in Gumpoldkirchen-sko 6rno po 90 fl. in belo po 100 fl. štrtinjak. Take nizke cene ovo slove6e vino že dolgo ni imelo. Padanju vinske cene je nekaj krivo tudi to, ker so ljudje za5eli 6edalje bolj pivo in žganjico piti, ker jim krčrnaji predrago, mnogokrat ponarejeno, sprideno vino točijo. Kr5marji pa nekaj zarad prevelike užitnine (Verzebrungssteuer), nekaj pa zarad prevelike dobi5karije vino predrago na8tavljajo, kar pivce zopet naklanja, da rajše ,,8nop8u in pivo pijejo. Vinogradniki ae sedaj zanašajo najbolj, da se bo vinska cena zboljšala, na to, ker so vinogradi vendarle po mnogih krajih pozebli. Res daleč smo pri naaem liberalnein goapodaratvu priali, da ae veliko milijonov ljudi že zanasa, — na ob5no nesreSo. Vinorejski shod avstrijakib vinorejcev ae bo letos v Mariboru meseca septembra obhajal. Okrajni zastop maribor8ki je za stroške dovolil 400 fl. Sejmovi na Štajer8kem. 7. aprila v Slov. Bistrici. 8. aprila v Slov. Gradcu. 10. aprila v Dobovi, v Kamci, v Koprivnici, v Trbovlju, v Selnici pri Dravi. 11. aprila pri sv. Križu pri Slatini, v Prepolab, v Radazgivesi. 13. aprila v Konjicali, v Reicbenbnrgu, v Laškem. 14. aprila v Moziiju, v Lembergu in pri Mariji Snežnici. Sejmovi na Koroškem. 7. aprila pri av. Andražu. 10. aprila v Požarnici. 11. aprila v Renvegu. 18. apiila v št. Pavlu, v at. Lenartu, v Althofnu in v Gornj. Drauburgu. 24. aprila v Trgu, v Gutštajnu, v GradišSu. 25. aprila v Mautnu.