Naročnin« mesečno 85 Din, ca inozem* »t v o 40 Oin — ne-deljaka izdaja ce* loletno % Din, za inozematvo 120 Din
Uredniitve j« ▼ Kopitarjevi ei.6/111
S£OVENEC
ček. račun: Ljub« jaua it 10.650 ie 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7565, Zagreb itv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Telefoni aredaOtrat dnevna alnžba 2090 — aožaa 29M, 2994 ta 2W»
Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2992
Izhaja vsak daa zjutraj, resen ponedeljke ia dneva pe prazniku
Španska kronika
Po versaillskem miru Španija, ki je med vojno doživela približno eno desetletje trajajočo dobo gospodarskega procvita, ko je peščica njenih veleposestnikov in njeno trgovstvo ter od angleškega kapitala podprta rudniška industrija delala ogromne dobičke, ne more priti do miru. Prvi sunek je prišel od njene maroške kolonije, kjer je poraz Alfonzovih generalov razodel moralno gnilobo monarhije, ki tudi ni bila kos gospodarski krizi, ki se je počasi pripravljala. Vsakdo je vedel, da ta dežela ne potrebuje samo temeljite gospodarske, ampak tudi socialne reforme, toda niti general PTimo de Ri-vera, ki je od leta 1923 do 1930 vladal neomejeno kot diktator, se ni upad lotiti tega vprašanja.
Do danes Španija popolnoma sliči staremu rimskemu imperiju, kjer je vse premoženje bilo nakopičeno v rokah peščice latifundistov, katerim stojijo nasproti milijoni poljedelskih delavcev in najemnikov, ki žive globoko pod eksistenčnim minimumom, dočim se je v velemestih razvil delavsiki proletarijat, ki ga je skušala zajeti socialna demokracija, ga pa ni mogla do danes prav organizirati in disciplinirati tako, da je polagoma podlegel vplivu anarhistov in komunistov. Samostojno kmečko prebivalstvo je strogo konservativno, nima pa v politiki veliko pomena, ker že stoletja živi v popolni pasivnosti. Katoliška akcija je s svojim socialnim pogramom prišla prepozno, da bi bila mogla zajeziti skrajno radikalizacijo delavske množice, pa obenem pridobiti konservativni del prebivalstva za neodložljive temeljite socialne reforme. Leta 1931 so parlamentarne volitve pokazale, da monarhija nima več tradicionalnih korenin v ljudstvu. Radi tega je vlada ministrskega predsednika Aznarja, ki je bil z liberalnim programom sledil diktatorskemu generalu Primo de Riveri, pripravila kralja do tega, da je odstopil, nakar je bila proglašena republika pod predsedstvom Alcale Zamore, vlado pa je prevzel za njim znani svobodomislec, bivši gojenec dominikancev v slavnem Escorialu Azana, ki je sicer obljubil dalekosežne socialne reforme, ki pa so še danes samo v začetkih. Leta 1933 mu je sledil liberalec Lerroux, zn njim pa je prišel istega leta radikalcc Martinez Barrios, ki je pa še istega leta moral predsedstvo zopet vrniti Lerrouxu, za katerim je prišel leta 1934 Samper, ki mu je pa istega leta zopet sledil Lerroux. V tem času so se v Andaluziji uprli marksisti pod vodstvom komunistov, so pa bili poraženi od armade in orožništva, v katerem se je do današnjega časa obdržala zlasti v vodstvu močna konservativna struja. Lerroux, ki je imel v svojem kabinetu še predstavnika "katoliške stranke, je bil primoran, da vlada z vojnimi sodišči, ki so krvavo obračunavala z marksističnimi uporniki, nakar je leta 1935 prišla vlada Chapapriete, v kateri je bil za vojnega ministra vodja katoliškega političnega po-kreta Gil Robles, ki pa ni več sedel v sledečem kabinetu Valladaresa, ki je razpisal v zakonitem roku leta 1936 februarja meseca druge parlamentarne volitve.
Vseh sedemnajst vlad, ki so imele do danes v rokah krmilo Španije, potem ko je bila proglašena republika, ni moglo dati Španiji ničesar pozitivnega. Agrarna reforma se je dosledno zavlačevala. Edino pozitivno delo je bila proglasitev Katalonije za avtonomno deželo. Strankarske borbe niso prenehale, ampak so postajale čedalje bolj ljute in krvave. Red in mir je vzdrževala samo oborožena sila orožništva, tako zvane Guardip Civil. Brezdno med desničarskimi in levičarskimi elementi se je čedalje bolj večalo. Kmetski element, ki tvori večino prebivalstva, je ostal popolnoma v ozadju, vladala je samo klika, ki jo je tvorilo naj-radikalnejše krilo meščanstva pod vodstvom fanatičnega svobodomisleca Azane, ki pa se je moral opirati na socialiste in na čedalje bolj nasilno komunistično manjšino delavstva. Te brezobzirne politične, oziroma klikarske borbe so onemogočile vsako pozitivno gospodarsko delo in socialne reforme. Parlamentarne volitve, ki jih- je razpisala vlada Valladaresa, so prinesle zmago tako zvani ljudski fronti, ki je bila kot koalicija sikrajno levega meščanstva in socialističnih ter komunističnih delavcev zamišljena od komunistov, da bi se na ta način počasi polastili vodstva dežele. Njihov zastopnik v Španiji je Largo Caballero, ki je odkrito izjavil, da stremi za proglasitvijo republike špan. so-vjetov ter je začel notranjo borbo zoper voditelja socialne demokracije Garcia Prieto, ki sc sovjetizaciji Španije upira. Pri teh volitvah je bilo oddanih za protisocialistične stranke 5.1 rnilijonof gi-i-ov, dočiin je ljudska fronta dobila 6amu 4.4 milijone, 4 milijone volilcev pa se sploh ni poslužilo svoje volilne pravice, ker ne zaupa ne levici ne desnici, pa so bili ne-voljni tudi na Gil Roblesa, ki so mu očitali težke napake za časa Lerrouxove in Chapa-prietove vlade leta 1934 in 1935, ker se je bil preveč nagnil k desničarski reakciji. V Madridu eo volilni rezultat potvorili in na krmilo je zopet prišel Azana, ki je sedaj postal popolnoma orodje v rokah levice, v kateri je postal sedaj odločilni element Largo Caballero. Pod pritiskom pristašev tako zvane diktature pro-fetarijata je moral odstopiti tudi predsednik republike Alcala Zamora, katerega mesto je zasedel Azana sam, dočim je vlado prevzel 13. maja tega leta Quiroga.
Pod tem režimom, ki je odstranil s poti vse ovire ekstremnini elementom, so komunistični kolovodje radikalno šli za tem, da postanejo popolni gospodarji položaja. Sklonili so, da se znebijo najbolj nadarjenega vodje desnice poslanca Calvo Sotela, ki je v parlamentu pogumno napadal nasilja komunističnih prvakov, ki so začeli državljansko vojsko v Španiji z zažiganjem cerkva in samostanov. Nedavno so policijski agenti Sotela zvabili iz njegovega stanovanja, ga odvedli na pokopališče in ga tam ustrelili. Ker je bil ta umor samo začetek, kateremu naj bi sledil pokolj vseli voditeljev desnice, je desnica, ki ima od nekdaj močno oporo v armadi, sklenila, da udari. Španska kolonialna armada v Maroku, ki šteje kakih 18.000 mož, se je pod vodstvom generala Franco uprla in pridobila zase posadke na Kanarskih
V
Državljanska vojna v Španiji:
Do sedaj že 30.000 mrtvih
Vlada trdi, da je upor zadušila — Uporniki se še branijo na jugu
Madrid, 21. julija, b. Slika v Madridu je po četrtem dnevu revolucije še vedno popolnoma nespremenjena. Odpor revolucionarjev še ni popustil, kar se da sklepati iz tega, da vlada še vedno ojačuje straže v Madridu. Vlada ljudske ironte upa, da bo po včerajšnji zmagi nad revolucionarji v Barceloni obvladala revolucijo tudi v ostalih delili Španije. Po porazu vstašev v Barceloni so se pričele sedaj njihove glavne sile koncentrirati v Sara-gosi. V političnih krogih splošno smatrajo včerajšnji uspeh ljudske ironte v Barceloni kot odločilen, ker je Barcelona glavno mesto in središče Katalonije. V Barceloni so se vodile ves včerajšnji dan krvave borbe in je mesto podobno pravemu bojišču. Po vseh uucah se vidijo sledovi krvi, povsod ležijo mrliči. Skoraj vse ulice so porušene, v mestu pa gorijo cerkve in nekateri hoteli. Tudi v drugih mestih so cele četrti v plamenih.
V Barceloni 3000 žrtev
London, 21. julija, b. Posebni dopisnik »Daily Maila« poroča iz Gibraltarja, da se v Barceloni vodijo zopet nove borbe med vstaši in vlado. Samo v Barceloni cenijo število mrtvih na 2—3000 mož. Po poročilih ameriških listov je v treh dneh krvave meščanske vojne v Španiji prižCo ob življenje 25—30.000 oseb. Enako trdijo tudi obmejni uradniki. Inozemci, ki bežijo čez mejo, pripovedujejo o strašnih borbah na življenje in smrt, ki se vodijo med fašisti in komunisti po vsej Španiji. Ves železniški promet je popolnoma ustavljen. Snoči okoli 10. so pobegnili iz Španije trije narodni poslanci, ki so pripadali zmerni levici.
Zjutraj je seviljski radio objavil sporočilo generala Franca, v katerem priporoča meščanstvu, da naj ne veruje vestem radia v Madridu, češ da uporniški pokret popušča. Pokret upornikov se še dalje uspešno razvija. Da bi vplivala tudi na zunanji svet, je madridska vlada tisto vest objavila tako, kakor da bi bila oddana z radiopostaje v Se-vilji. To pa se je zgodilo zaradi tega. ker je radio-postaja na madridskem letališču na istem valu kakor radiopostaja v Sevilji. Na ta način hoče vlada Izzvati mišljenje, da je radiopostaja v Sevilji zopet v rokah njenih organov.
Radio v Sevilji je objavil, da so uporniki izdali poveije za splošno mobilizacijo vseh vojnih obveznikov v krajih, ki so v rokah upornikov.
Proti Madridu?
Lisbona, 21. julija, b. Dopisnik »Morningposta« čuje, da vstaške čete z več strani napredujejo proti Madridu. Protirevolucijonarne čete, ki se regruti-rajo iz beguncev v Portugaliji, korakajo pod poveljstvom generala Estramadurex proti vladnim četam. S severozapada napredujejo čete iz Valadolida. Čete generala Bonzalesa, ki je zavzel B u r g a s , napredujejo z jugozapada, general Cataneila pa koraka s svojimi četami iz Saragose.
Havas poroča iz Hendeya, da prodirajo uporniki, po vesteh, ki so prispele na mejo,proti Madridu z juga in iz Barcelone.
Reuter poroča iz San Sebastiana, da prodirajo uporniki proti Madridu z juga in iz Barcelone.
Azana ujet?
Gibraltar, 21, julija, b. Tu so ujeli radiovest, da so vstaši ujeli predsednika republike Azano. Doslej se vest ni mogla proučiti, če je resnična ali ne.
Uporniki še v Sevilji
London, 21. julija, b. Dopisnik Reuterjevega urada je bil sprejet od generala Franca, ki mu je izjavil, da je prevzel vodstvo vtašev samo zato, da
reši zapadno Evropo pred boljševiško nevarnostjo.
Franco je povdaril, da je on sam odločen republikanec.
Andaluzija v rokah upornikov
Lizbona, 21. julija, AA. (Havas) Po poročilih s španske meje je vsa Andaluzija in južna Španija še nadalje krepko v rokah upornikov. Uporniško gibanje se širi tudi v druge kraje. Prav tako trde, da so uporniki potolkli prostovoljne bataljone, ki so prišli iz Madrida. Bataljoni so sestavljeni iz rudarjev.
Uporniki zasedli Sansebastian
St. Sebastina, 21. julija. TG. Nocoj ob 8. je bilo mesto zasedeno od 1700 upornikov, ki so prikorakali iz Pampeluna, zasedli mesto in zmagoslavno prodirajo da*!je proti Bildao. Civilni guvernerji pokrajin Gujipucoa in Navare so pobegnili v Francijo in ž njimi cela vrsta višjih uradnikov in komunističnih vodij. Poveljnik uporniških čet je v razgovoru s časnikarji dejal, da je uporniški pokret nacionalističen, ki' ima namen Španijo očistiti od marksizma, masonerije in vseh drugih mednarodnih gibanj.
Katalonija komunistična
Barcelona, 21. julija, e. V Barceloni je bila sestavljena komunistična vlada, ki jc ponoči odstavila Companysa. Iz Barcelone vodijo komunisti borbo v severni Kataloniji. Bitka se je posebno razmahnila danes popoldne. Povsod po Kataloniji se u »t'a navijajo s o v j c t i.
V občini Livas so se včeraj še vršile občinske nadomestne volitve. Ko so komunisti opazili, da izid zanje ni ugoden, so vdrli v volilni lokal in uničili ves volilni material ter takoj sestavili občinski sovjet, ki je prevzel posle.
Vlada poroča:
Upor zadušen
Madrid, 21. julija, b. Snoči je izdala španska vlada uradni proglas v angleščini, nemščini, francoščini, italijanščini in španščini, v katerem je orisala stvaren potek dogodkov v državi. V tem poročilu je vlada izjavila, da so delavci, člani delavske milice in vladne čete zadušile upor po vsej Španiji. Lahko se trdi, da je na kontinentu upor, ki so ga povzročili predvsem nezadovoljni častniki in pristaši skrajne levice, popolnoma strt. Radiopostaja v Scvili, ki jc doslej širila alarmantna vesti o poteku dogodkov v državi, jo zopet v rokah ljudske fronte .Vladi zvestJTtetc povsod čistijo državo od vstašev in vzpostavljajo red in inir. Dalje je vlada prevzela tudi vse desničarske liste in jih postavita pod svoje nadzorstvo.
Notranje ministrstvo je objavilo uradno poročilo, v katerem pravi, da je bila ponoči vstaja popolnoma zadušena. Poudarja sc, (la sc je vladi posrečilo vzpostaviti red in mir s pomočjo garde in miličnikov ljudske fronte ter enega vladi zvestega dela vojske. V istem poročilu se dalje pobdarja, da se je prvi pehotni polk postavil ob stran vlade in takoj stopil v dejstvo proti združenim fašistom in monarhistom. Nekaj sto časnikov, ki so bili na čelu revolucionarjev, je bilo aretiranih in jih bo sodilo izredno sodišče za zaščito države. Z radio postaje v Sevilli je vlada izdala poročilo, v katerem poziva vse upornike, da se še danes javijo civilni gardi in položijo orožje. V tem poročilu jo vlada tudi izjavila, da je razpustila vse one polke, ki so sc uprli in da je pod orožje poklicala rezervne častnike.
Davi ob 3.15 krajevnega časa je objavila madridska radio postaja poročilo, da so vladne čete popolnoma porazilo revolucionarje. Speaker je istočasno opozoril pristaše ljudske fronte, naj ne trosijo zaman streliva, temveč naj ga hranijo za težke dni, ki lahko še pridejo. Speaker je tudi dejal, da so na obeh straneh težke izgube.
Vlada je snoči objavila proglas, da je bil upor v Madridu popolnoma zatrt in da so se predale posadke v Viku dela Montu in v Getafu. Vladi zvesti oddelki so zaplenili uporniška letala in na njih sedaj preganjajo upornike. Po vladnem poročilu se čete upornikov v pokrajinah predajajo vladnim četam. Milica ljudske fronte je navdušeno proslavljala zmago v Madridu. Ministrski
Pogled na Sevillo glavno mesto upornikov
otokih, na Balearih in v glavnih mestih južnih provinc, predvsem v Sevilli, ki ie sedež najbolj ekstremnih levičarjev, oziroma komunistov. Maroške čete so dobile močno oporo tudi v mornarici in v letalstvu, nakar je položaj Quiro-gove vlade postal zelo kritičen. Quiroga jc odstopil in predal oblast predsedniku parlamenta, znanemu Martinezu Barriosu, ki pa se ni držal niti en dan in je vlado odstopil mornariškemu ministru. Giraltu. V sedanjem trenutku vladata v Španiji ogenj in meč. Levica je oborožila delavstvo in nasprotniki se koljejo po vseh mestih in provincah nesrečne Španije. Najhujše borbe
so bile v Madridu in v zadnjem momentu sc zdi, da se zmaga nagiba na stran levice in njene vlade.
Bodočnost Španije je zavita v popolno temo. Če zmaga levica, sc je bati, da bodo morali stopiti v ozadje vsi, ki zastopajo še kolikor toliko zmerno strujo in da bo gospodar Španije postal Largo Caballero, ki ga je Trockij v sporazumu s Stalinom, oziroma s lil. internacio-nalo namenil za prvega predsednika federacije španskih sovjetskih republik. Kakor vidimo, je potek dogodkov v Španiji važen tudi za politično situacijo v. Evrooi.
predsednik in zunanji minister sta po radiu sporočila prebivalstvu nekoliko pomirljivih vesti, zu-, nanji minister je rekel, da zmaga republikanske misli nc more izbrisati zločinski poskus enega dola armade. Vlada ima za seboj zauppnje ljudstva in narod naj zaupa vladi, ki bo ostala na svojem mestu, dokler ne vzpostavi povsod mir in red. Z vlado so policija, mornarica, letalstvo in pa milica ljudske fronte in pretežni del armade.
Vladna letala bombardirajo
Snoči že v mraku se je z madridskega leTali-šča Quadro Viento dvignila močna eskadra vladi zvestih letal, ki so dobila nalog, da bombardirajo revolucionarne četo v severni Španiji, Eskadri se je posrečilo odkriti v severni Arandi nekaj tisoč vojakov, ki so korakali v smeri proti Madridu. Najprej so vojake opozorili, naj takoj opustijo svoj namen. Ker pa so revolucionarji odgovorili s streljanjem, so jih pričeli piloti obmetavati z bombami. Že v par minutah so se revolucionarne čete razpršile na vse štiri strani. Madridu zaenkrat ne grozi nobena nevarnost s severa. Letala neprestano krožijo nad mestom in v okolici ter preprečujejo vstašem koncentriranje.
Vladi zveste križarke
Tanger. 21. julija, b. Semkaj sla pripluli dve španski križarki z večjim številom rušilcev. Vse te ladje so pod poveljstvom španskih podčastnikov, ki so zaprli vse častnike, ker so se hoteli priključiti monarhistom. Glavni poveljnik tega dela^ španskega vojnega brodovja je španski mornariški narednik, ki je izjavil, da bo celotni transport najprej nntovoril dovolj premoga, nato pa bo odplul v maroško vodovje v borbo proti vstašem.
Neka španska križarka drži pod stalnim topovskim ognjem Ceuto, ki je glavni stan vstašev.
V Sevilli uporniki omagujejo
Madrid, 21. julija. Najnovejše poročilo, ki ga je izdala vlada, pravi med drugim: Položaj v Sevilli se od ure do ure boljša. Vsak čas je pričakovati, da se bodo uporniki predali. Isto je t Saragosi in Valandolidu. Čete, ki so se predale v Alcaru, so bile pripeljane v Madrid pod nadzorstvom milice in ljudske fronte.
General Sanjurjo mrtev
Notranje ministrstvo je objavilo, da je po vesteh, ki so prišle iz Lizbone, smrtno ponesrečil general San Jurio, ko jo z letalom odlctet na pomoč španskim upornikom.
Vtis inozemstva:
Vlada je deloma potlačila upor
Pariz, 21. julija, b. Čeprav ni iz Španije nobenih zanesljivih vesti, prevladuje v Franciji vtis, da jc postala vlada h pomočjo mobiliziranega delavstva in letalstva, ki jc v veliki večini v njenih rokah, gospodar položaja. Potrjena je vest, da jo vlada pregnala upornike iz Seville, Segovije ter Barcelone ter so vsa ta mesta čvrsto v njenih rokah. V okolici Seville pa sc menda še vodi žilava borba med vstaši in vladnimi četami in se nagihlje sreča zdaj k enemu, zdaj k drugemu. Še včeraj so '"tuši pošiljali po vsej Španiji poročila iz sevilske radiopostaje. Danes popoldne so popolnoma utihnili. kar je znak, da so Scvilo zasedle vladi zveste čete. Drugačna pa jc slika v Andaluziji. Tam se uporniki driijo zelo krepko in so dosloj odbili še vso ofenzive delavsko ljudske fronte, ki ogorčeno napada. Malo verjetno pa je, da bodo mogli vstaši kaj dolgo vzdržati, ker dobivajo vladne čete vedno novo okrepitve.
Tudi dopisnik »United Pressat poroča, da ni nobenega dvorni več, da je vlada gospodar polo-
Nadaljevanie na 2. strani zgoraj.
laja in da m je delavstvu, dolarski milici in vladi zvestemu vojaštva posrečilo vstajo popolnoma *a-dnšiti. Preteklo noč je prišlo le še do manjših spopadov v okolici glavnih mest. Vstaši so streljali na Ijndsko fronto s streh in ii rasnih drugih skrivališč.
Boji še na jugu
Pariz, 21. julija. A A. Havas poroča: Iz Hen-deya poročajo, da je zelo malo oseb pribežalo iz Španije in to zaradi tega, ker povsod krožijo oborožene tolpe, ki so zasedle vse ceste. Na cestah napadajo potnike, jih oropajo in jih nato puste do meje samo v spremstvu svojih ljudi. Včeraj ob 15 je bila meja pri Hendeyu popolnoma zaprta. Snoči. so se samo španski delavci, ki delajo v Franciji, lahko vrnili domov v Španijo. Pri obmejnem pregledu pa jim je bilo rečeno, da se danes ne bodo mogli več vrniti na delo v Francijo. Od začetka upora, pa do snoči je delavska garda podpirala obmejno policijo. Toda ti delavski oddelki so pro-vizorni in nestalniin zato je civilni guverner v San Sebastianu objavil mobilizacijo vseh oseb pod 31) let starosti. V San Sebastianu grade barikade, da bi se ubranili upornikov, ki se bližajo iz Panpe-lune. Y luki je večje število španskih vojnih ladij. V Hendeyu se ne sliši streljanje in potniki, ki prihajajo iz Pampelune, pravijo, da med Saragoeso in Pampeluno niso opazili nič posebnega. Proti večeru ee je slišalo streljanje, kar je znak, da so se začele borbe.
Po najnovejših vesteh iz Španije dobivajo pariški politični krogi vtis, da sc še vedno vodijo krvave borbe med pristaši ljudske fronte in revo-lneijonarji. Zlasti ogorčene borbo se vodijo r Barago ii hi V a 1 a d o 1 i d u. Taktika generala Franca in njegovih pristašev je ta, da ustvarijo čim večjo zmedo med ljudstvom ter se mu je posrečilo razširiti neverjetno fantastične vesti o dogodkih v državi, ki so imele zelo škodljive posledice za vlado.
London, 21. julija, e. Reuter poroča popoldne rz Madrida, da je vlada gospodar položaja in da je njena premoč očitna. Vlada je gospodar položaja v Madridu, v Malagi in Sevilll. Uporniki imajo v rokah še Cadix in Algeciras.
V Malagi - komunisti
TV> vesteh 1* Gibraltarja Malag* ni v rokah upornikov, ampak v rokah skrajnih levičarjev. Po mesta vihrajo rdeče zastave. Komunisti ropajo trgovine, r zrak so spustili dva mosta, da bi tako preprečili prihod spornikov v Malago.
Turisti pripovedujejo:
Pod močno stražo oboroženih delavcev ;
Pariz, 21. julija. AA. Havas poroča hc Ren-deya: Davi je zavozil na špansko ozemlje prvi vlak iz Francije. Španske oblasti pa so prevzele samo mednarodno pošto, potniki pa niso smeli nadaljevati poti v Špahijo. Do nadaljnjega je Vsem; brez razlike prepovedan prihod v Španijo. Prepoved velja tudi za španske državljane s pravilno! potrjenimi potnimi listinami.
Danes je prispela v Francijo z avtobusi večja skupina Angležev iz San Sebastiana, kjer so bili r na počitnicah. Avtobusi so nadaljevali pot v Pariz. Angleži pripovedujejo, da je v San SebAstia-nu še dosti Angležev, ki čakajo na dovoljenje, da odpotujejo iz Španije. Na potu is San Sebastiana do meje so bili avtobusi stalno pod močno 'stražo oboroženih delavskih in prostovoljskih oddelkov. V samem San Sebastianu krožijo po ulicah oboroženi delavci. Na važnih križiščih so postavljene strojnice. Ponoči je slišati iz okolice tega svetovnega kopališča Btreljanje. V San Sebastianu trde, da je te dni padel tudi neki tuji državljan, ki je prišel tjakaj na počitnice.
Madrid podoben Moskvi po boljševiškem udaru I. 1917
Madrid, 21. julija. AA. (Havas.) Španska prestolnica se je davi prebudila povsem mirna. Ulice so precej prazne, promet je šibek. Na važnih točkah so postavljene močne patrulje delavcev in prostovoljcev s strojnicami. Vlada je včeraj iz vojaških skladišč razdelila med delavce veliko število strojnic. Mesto, ki je spadalo s svojim cestnim življenjem med najživahnejia v Evropi, je sedaj podobno Moskvi in Petrogradu pe krvavih dogodkih oktobra 1917. lete. Vojaški oddelki so pomešani s civilisti. Velika vojašnica, v kateri se je med dogodki leta 1931. nahajal huzarski polk kraljice Kristine, je vsa obstreljena. Vojašnica La Montarna je deloma porušena. V nekaterih vojašnicah se nahajajo ujeti uporniki. Stražijo jih močni oddelki redarjev in oboroženih delavcev. Protislovna poročila, ki prihajajo is notranjosti dežele kljub strogi vladni eeninri, se povzročila v mestu precejšnje razburjenje. Na pogosta vprašanja novinarjev odgovarjajo v notranjem ministrstvu s kratkobesednim odgovorom, da je vlada gospodar položaja. Vlada je v severnozapadnih krajih Španije odredila nekakšno mobilizacijo.
Državni pravdnih Arnavtoviču:
„Narod noče, da bi gospodaril revolver, on hoče red in mir"
Belgrad, 21. julija, m. Davi je občinstvo popoknoma napolnilo dvorano pri Državnem sodišču za zaščito države, ko je bil napovedan zaključni govor držav, tožilca Djermana Dža-drova, za njim pa govori zagovornikov posameznih obtožencev.
Ob 7.55 je predsednik senata dr. Ucovič poklical v dvorano vse obtožence ,nato pa takoj •dal besedo državnemu tožilcu Džadrovu, ki je izvajal sledeče:
Visoko sodišče! Gospodje sodniki! Krogla Arnavtoviča, ki je na srečo zgrešila predsednika vlade dr. Milana Stojadinoviča, ni nikogar presenetila, Skoro vsak dan so se zbirali težki oblaki nad narodno skupščino, ožarjeni, in vsak trenutek je bilo pričakovati, da se bo zabliskal strel. Težka atmosfera, ki so jo ustvarili obtoženi poslanci opo-zicicnalne skupine, njih oborožitev in njihove nezaslišane pretnje. ki so se razlegale po parlamentu, njihovih hodnikih in klubih, po javnih lokalih in po mestu, so napovedovali strašne dni za naš parlamentarizem. Napovedovali so najstrašnejše, ker so zahtevali samo kri in ničesar drugega kakor kri. V onem trenutku, ko so prenehale delovati palice, lopatice, zvonci in klopotci, je stopil v akcijo revolver ter iznova odjekr.il v naši skupščini. Krogle so bile naperjene na predsednika vlade dr. Milana Stojadinoviča, na državnika, ki s tem, da vrača državo v normalno življenje, preprečuje in ovira nade onih, ki verujejo, da bodo s povzročanjem motenj in težkočami vsilili narodu to, kar je on dovolj obsodil in dokazal, da takega življenja noče in ne želi. Krogla Arnavtoviča ni bila samo navaden napad na življenje predsednika vlade, ni bila samo napad na ustavo in parlamentarizem ter normalizacijo razmer v državi, na državo in ustavni red, ona je bila namerjena — naj se nikar ne pozabi — tudi na toliko zaželjeno izboljšanje položaja v državi. Gospodje sodniki, še niso pozabijeni streli, pod katerimi so padli hrvatski politiki, še niso pozabljene težke posledice tega odvratnega in gnusnega dejanja, še traja obsodba naroda nad onimi, ki so nam prizadejali to hudo rano na narodnem telesu, ko je že iznova odjeknil strel, ki je hotel še enkrat vreči državo v vrtinec trpljenja in nemira, v vrtinec tipanja v mraku. Revolver nikdar in nikjer na svetu ni bil argument, ne sredstvo politične borbe, ne političnih razgovorov, ne političnega prepričanja ter ga kot takega najodločnejše zavrača vsak narod, pa tudi naš. Terorizem pri delu vsakega parlamenta ne more nikjer na svetu, niti ne pri nas, najti svoje utemeljitve, ker, kakor hitro zastopniki naroda namesto svobodnega izražanja misli in prepričevanja začno uporabljati revolverje kot argument, v tistem trenutku preneha in izgubi pomen izvrševanje mandata, ki ga je dal narod, ter se ubija parlamentarizem kot tak. In, gospodje sodniki, če bi bil oni strel, ki je bil namerjen na predsednika vlade, ter še oni drugi in tretji, ki ju je izstrelil poslanec Arnavtovič, pogodili slučajno predstavnike Slovenije ali pa muslimanov, tovarišev v vladi dr. Stojadinoviča, kaj bi se bilo zgodilo v tej izmučeni državi, kaj bi se o njej govorilo, kako bi se to prikazalo doma in v tujini. O tem ne maram govoriti, ker jeza ovira mojo misel. Moramo se zahvaliti dobremu geniju Jugoslavije, velikemu Bogu resnice in pravice, da se ta peklenski načrt ob-tožerega Arnavtoviča ni posrečil.
Državni tožilec je nato poudarjal, da bi bil 6. marec moral bili svelel dan v zgodovini našega parlamentarizma Tega dno bi se morala slišati beseda predsednika kr. vlade o zunanji politiki naše drŽave, beseda državnika, katerega izvajanja imajo tudi v ostalem svetu globok odmev. Ta trenutek bi moral biti nad vse slovesen. Diplomatska loža je bila polna delegatov, akreditiranih na našem dvoru, polna je bila tudi časnikarska loža z domačimi in tujimi Časnikarji, Dr. Djadrov je nato slikal ves polek seje kritičnega dne, orisal trenutek. ko je prišlo do strela, in vse, kar se je za njim v skupščini odigralo.
Državni tožilec obširno pojasnjuje kazenskopravno odgovornost za vsakega obtoženca posebej ter pravi, da je Arnautovič odgovoren za težko de-
janje poskusa umora predsednika vlade, ostali obtoženci pa zaradi hujskanja k temu umoru. Pri tem je dr. Djadrov znova naslikal izpoved Arnautovtča na glavni razpravi, kjer se je skušal braniti s tem, češ, da je policija z njim postopala surovo in da mu je priznanje Izsilila. To so ovrgli ostali obtoženci, ki so izjavili, da so svoje izpovedi dajali čisto s»»-bodno in da jih ni nihče dostavljal Arnautovič se je skušal braniti tudi s tem, da ni streljal na Af. Stojadinoviča, temveč samo v znak protesta, ker ni bil sprejet njegov dopolnilni predlog. Zanika nadalje, da mu je Dragiša Stojadinovič prodal revolver z naboji. Državni tožilec nato obširno govori o hujskanju ostalih obtožencev. Protestira pa naposled zaradi letakov, ki so jih pričeli pošiljati na razna sodišča in pravnikom drugod, v katerih napadajo sodišče, da je pri razpravi postopalo nezakonito? Končno izjavlja, da je v naši državi dovolj prostora za vse politične borbe in za vsakega, ki ne misli delati takih napadov in prestopkov, kakor so jih napravili obtoženci. Političen red pa mora biti. Narod noče, da bi gospodoval revolver. Narod zahteva red in delo.
Na koncu svojih izvajanj državni tožilec apelira na sodišče, naj Arnautoviču za njegovo težko dejanje odmeri primerno kazen, vsem ostalim pa kazen v mejah kazensko-pravfie odgovornosti.
Govor državnega tožilca je trajal skoro tn ure. Zagovornik Arnautoviča, Vujanac, je nato prikaz^ val ArnautOviča kot človeka, ki ima dvoje vesti, kot človeka, ki je dejanje, za katero ga obtožbje državni tožilec, napravil v pijanosti.
Ob pol 1 je bila razprava prekinjena ter napovedana za 6. uro popoldne, ko je dr. Vujanac nadaljeval z obrambo Arnautoviča.
Kaj zahtevajo
slovenski „zajedničarji<(
Pod tem naslovom je Novosadskd »Dan«, glasilo bivšega ministra in sedanjega senatorja g- Da-ke Potpoviča, objavil sicer ne dolg, pa toliko bolj strupen članek, katerega glavna vsebina je: Slovenski pristaši JRZ »o ozkosrčni egoisti, ki 'majo pred očmi vedno le potrebe svoje ožje domovine, za ostalo državo jim ni veliko mar; na vsak korak zahtevajo, da se vse ostra na slovenske razmere: trgovina, gospodarstvo, prosveta, industrija, sami pa hočejo hoditi svoja pota, brez ozira na celotne potrebe države; priznavajo tudi narodno in državno edinstvo, ker so v svoji sebičnosti spoznala, da v takem varstvu laž|e gojijo svojo slovensko kulturo, gospodarsko in narodno posebnost, kakor pa bti to mogli n. pr, v kafki federaciji.
Na nekaterih mestih je članek tako zoperno razpoložen do Slovencev, da mu bo težko dobita vrstnika v jugoslovanski publicisitiki. »Ako se na kakem ugodnejšem mestu v drugem kraju države želi začeti z industrijo, oni stavijo pogoje o kapaciteti m sploh o potrebi... Slovenski zajedničarji se malo zanimajo za kulturne potrebe drugih krajev, zahtevajo p« stroge obzirnosti, da državni proračun računa s potrebami kulturnih ustanov v Sloveniji. Cela kraljevina Jugoslavija je svobodno trgovsko, delavno in poslovno področje, toda slovensko sodstvo, slovenske šole, slovenska samouprava, slovenske železnice, bolnišnice, kopališče in druge socialne ustanove pa morajo ostati samo za Slovence.«
Članek zgovorno dokazuje, kako prazne so besede iz popravljenega in na novo na politično mizo položenega programa popravljene JNS o »popolni enakopravnosti vseh delov naroda in vseh pokrajin držAve, kakor tudi slehernega posameznega Slovenca, Hrvati aH Srba« (gl. »JutTO« 15. julija t. 1., ki ga je ponatisnil tudi »Dan«). Z dejansko enakopravnostjo Slovencev se JNS torej še ni mogla sprijazniti, zato slo venskemu županu šteje v zlo, če skrbi najprej za svojo občino in sreskemu načelniku, če skrbi najprej za svoij okraj in banu, če skrbi najprej ze svojo banovino, minister pa za celo državo, kakor so vsi ti prisegli in ljudstvu obljubili. Le zakaj j« država razdeljena oa upravne
enote? Po duhu JNS in pisanju »Dana« bi tega ne bilo treba, če v državnem proračunu na strani »izdatki« zahtevamo, da naj jih. bo nekaj tudi za nas in naše potrebe, imamo do tega pač pravico, saj je na strani »dohodki« vsko leto skoro $00 milijonov in še več našega denarja, toda »Dan«, ki se navdušuje za JNS-enakopravnost, nam to v hudo iteje. In če ob ustanavljanju novih industrijskih podjetij, ki se ustanavljajo s pomočjo države, i. j. tudi našega denarja, poudarjamo, da gospodarstvo napreduje samo takrat, če se nova podjetja ustanavljajo samo radi prezaposlitve dosedanjih istovrstnih podjetij, nam ,»Dan« to zameri, ker menda misK, da je gospodarska napredek že v tem, če se zaposlenost in brezposelnost prenašata po državi iz enega kraja v drugega. Ti krogi bodo morali počasi že opustiti to pristransko pojmovanje enakopravnosti in sprejeti tisto, ki je v narodu in ki ga narod nikdar ne popravlja. Toda kadar bodo to storili, ne bodo več JNS-krogi, iz tega pa n« morejo ven, zato jih je doletela taka usoda, katere obrekovanje posameznih pokrajin nič ne omili. O kulturni širokogrudnosti Slovencev pa menda ni potrebno več razpravljati, saj je bilo o tem že dovolj besednih sporov v naša javnosti. Naj »Dan« samo pogleda »Slovenčevo« kulturno in nedeljsko rubriko »Lepote naše zemlje« in jih potem primerja s svojim tozadevnim pisanjem, pa bo kmalu videl, kdo bolj akrbi za medsebojno spoznavanje! Ia ie to mu povemo, da morda od leta 1918. ni bilo prosvetnega ministra, ki bi v tako kratkem času več storil za kulturno povzdigo najbolj južnih delov države kot je storil voditelj slovenskega naroda dr. Korošec, ko je bil prosvetni minister v Davidovičevi vladi. Če pa zahtevamo, da se slovenski otrooi uče spoznavati in ljubiti skupno državo Jugoslavijo iz slovenskih knjig in v slovenskem jeziku, je pa to zato, ker so ti otroci člani slovenskega naroda in ker je to naravno m edino pravično, in ker je to edino enakopravno — po našem in po pravem jugoslovanskem pojmovanju. JNS-knjige, JNS-kiiltuio, JNS-jezik in še druge JNS-iznajdbe pa naj »Dan« širi med JNS pristaši in njihovo mladino.
V Carigrada tulijo sirene...
in oznanjajo oblast Turčije nad Dardahelami
Uspeh naših jadralcev:
t uro 20 v zraku
Bloke, 21. julija.
Danes popoldne ob 16. uri 3 min. je startal član jadralne skupine Stična gospod Zaloker Maks na jadralnem letalu »Inka«, konstrukcije g. dr. Ku-helja in je ostal v zraku 1 uro 20 minut ter s tem postavil nov jugoslovanski rekord za trajanje leta, ki ga je doslej imela jadralna skupina »Deveti« v Belgradu. Letalo je moralo prekiniti let, ker se je približala huda nevihta.
Olimpijska bakija
Berchtesgaden, 21. julija. AA (DNB) Grški olimpijski odbor je poslal iz Olimpije kancelarju Hitlerju tole brzojavko:
Pošiljamo bakljo, ki naj olimpijsko misel ove-lcoveči. -— Za olimpijski odbor Nikolaidis.
Kancelar Hitler je odgovoril s tole brzojavko:
Zahvaljujem se vam za poročilo o startu olimpijske baklje z željo, naj bi kmalu prispela srečno v Berlin in tu prižgala olimpijski ogenj, ki naj sveti med 11. olimpijado. — Adolf Hitler.
Ugodnosti za olimpijado | i
Belgrad, 21. julija AA. Nemški prometni urad v Belgradu nas je obvestil, da dobe obiskovalci olimpijskih iger v Berlinu brezplačni prehodni Vizum skozi Avstrijo. Osebe, ki žele to ugodnost Izkoristiti, se morejo legitimirati z vstopnico za olimpijske igre ali z drugo verodostojno listino. Ta
ugodnost velja od 20. t. m. do 31. avgusta.
♦
Belgrad, 20. julija. Postavljeni so: Za inšpektorja 5. skupine osrednjega skladišča materijala v Mariboru Mirko Rajh, dosedaj v Zagrebu, za višjega kontrolorja 6. skupine osrednjega skladišča materijala v ZagTebu Fraoc Pagon, dosedaj v Mariboru.
Belgrad, 21. julija m. V dneh 29., 30. in 31. t. m. bo v Sevnici v katastrski občini Vrh politični obhod in razlastitvena razprava za drugi del železniške proge Št. Janž—Sevnica.
Carigrad, 21. julija. AA. Ker so snoči s tuljenjem siren v Bosporskem pristanišču objavili podpis nove konvencije o morskih ožinah, so se začele čete premikati že v prvih jutranjih urah. Pehota, topništvo in motorizirani oddelki so korakali na obeh straneh Bosporja in že po nekaj urah zavzeli vse kraje Gornjega Bospora. Vojska je zasedla stare trdnjave, ki so jih morali na podlagi lausannske pogodbe svoj čas razdejati. Del vojske se je vkrcal na majhne ladje. Prebivalci so bili vso noč na nogah in so ob Bosporju pozdravljali vojsko z nepopisnim navdušenjem. Vse ladje v pristanišču so danes okrašene z zastavami. V carigrajsko pristanišče je prispel minonoseč, ki bo tekom današnjega dne krenil v Črno morje. Večji del turške mornarice pa je odplul V Dardanele, kjer tx> danes dopoldne sodeloval pri zasedbi morskih ožin.
Podpis pogodbe v Ženevi
Montreux, 21. julija. A A. Nocoj ob 10. so v veliki dvorani hotela Montreux Palače podpisali novo pogodbo o morskih ožinah.
Po svečanem podpisu je prvi govoril turški zunanji minister Tevfik Ruždi Aras, ki je v imenu turške delegacije izjavil, da je Turčija tudi to pot pospešila mednarodno sodelovanje in da se je konferenca končala z velikim uspehom. Turčija je zadovoljna.
Nato je govoril angleški delegat lord Stonley, ki je izjavil, da je Anglija glede na težke dneve,
ki jih preživlja mednarodna politika, z uspehom konference zadovoljna.
Naslednji govornik je bil sovjetski delegat Litvinov. Dejal je, da bosta odslej ob Črnem morju dva prijateljska in sosednja naroda s to novo konvencijo zastopala politiko lojalnosti in medsebojne varnosti.
Romunski zunanji minister Titulescu je izjavil, da je pravkar podpisana konvencija v popolnem skladu z interesi Romunije.
Japonski delegat Sato se je zahvalil Turčiji, da je povabila Japonsko na konferenco.
V	imenu Francije je govoril Panl Boneourr ki je srečen, da je mogel s. Turčijo sodelovati pod okriljem istih načel, na katera ee opira jg^jjsa Društva narodov, . ' .	. om
V	imenu jugoslovanske vlade je voril dr. Ivan Subotič
Za .njiiP jjjovoril grški delegat Pollt^s. Dardanele, ki leze na najlepSem predelu sveta, naj postanejo cesta, ki naj pelje človeštvo k splošni jiarmoniji in večnemu miru.
Bolgarski delegat Nikolajev je izjavil med drugim, da ni posebne pravice za velike narode in druge pravice za male narode, ker je pravica enaka za vse.
Predsednik konference, avstralski delegat Brn-ee, je nato zaključil svečano sejo za podpis konvencije o morskih ožinah. Čestital je v imenu konference Turčiji, ki je dosegla enega izmed največjih mednarodnih uspehov.
Domači odmevi
Knez namestnik v Ljubljani
Ljubljana, 21. julija.
Danes popoldne sta Nj. Vis. knez namestnik Pavle in Nj. Vis, knegija Olga obiskala Ljubljano, kjer ste si med drugim ob tričetrt na 6 ogledala tudi trgovino i antikvitetami »Tizian« na Sv. Petra eesti.
Dr. Stojadinovie na Bledu
Bled, 21. julija. Danes dopoldne sta se z brzo-vlakom pripeljala na postajo Lesce-Bled predsednik vlade dr. Stojadinovič in minister za gozdove in rudnike Gjura Jankovič. V njunem spremstvu sta oba šefa kabinetov, Gašič in Protič.' Po sprejemu na postaji Lesce so se odpeljali gostje na Bled, kjer so se nastanili v »Belvederu«. Takoj po prihodu je dr. Stojadinovič odšel z avtomobilom v dvor »Su-vobor«, kjer ga je sprejel Nj. Vis. knez namestnik Pavle, kateremu je poročal o političnem položaju. Za časa bivanja dr. Stojadinoviča na Bledu se je prijavilo več naših diplomatov za avdijenco in bodo verjetno sprejeti jutri. Danes popoldne sta predsednik vlade in minister za gozdove napravila izlet v Begunje ter obiskala tam notranjega ministra dr. Antona Korošca. Na Bledu se nahaja tudi naš poslanik v Parizu dr. Purič s svojo rodbino.
Letaki JUU
Prejeli smo:
Ni res: »Jugoslovansko učiteljsko združenje je izdalo letak, katerega avtor izgleda, da je predsednik tega združenja g. Dimnik. V tem se javnost obvešča, da je banovinsko tajništvo JRZ poslalo duhovščini v dravski banovini neko okrožnico, v kateri zahteva podatke o učiteljstvu in da se na ta način vzpostavlja nadzorstvo duhovščine nad učiteljstvom. Kakor smo obveščeni, je ta letak poskus varanja tukajšnje javnosti, ker banovinsko tajništvo ni dostavilo nobene takšne ali pa slične okrožnice duhovščini, temveč predsednikom strankinih krajevnih organizacij za sestavo učiteljskega katastra, kakršnega ima vsaka dobro organizirana stranka.«
Res pa je, da Jugoslovensko učiteljsko udru-ženje ni izdalo nikak letak, katerega avtor naj bi bil njega predsednik g. Dimnik, res je, da so člani JUU v dravski banovini prejeli originalne okrožnice tajništva iz kroga duhovščine same, iz katere se vidi, da se od duhovščine zahtevajo podatki o učiteljih v kulturnem, verskem, moralnem in političnem pogledu in ni govora o varanju javnosti.
Ni res: >,Samouprava' dostavlja k temu poročilu glavnega tajništva JRZ: To je zopet nov poskus po starih metodah, katerih so se že od nekdaj posluževali pristaši JNS v dravski banovini. Toda v tem primeru g. Dimnik ni samo zvest pristaš JNS, temveč tudi državni uradnik, ki se ne bi smel posluževati takšnih podtikanj, najmanj pa še kot predsednik velike in ugledne organizacije, ki se po svojem programu bavi s strokovnimi in 6tanOvsktmi vprašanji vsega našega učiteljstva in ki rte bi smel na takšen način služiti interesom politične stranke.<
Res pa je, da niti zadeva sama niti g: Ivan Dimnik nimajo nikake zveze z JNS, da ne: more biti govora o podtikanjih'ter so organizacija in njen predsednik ščitili samo interese stanu in šole v korist naroda in države ter niso in nočejo služiti interesom katerekoli politične stranke.
V Beogradu, 18. julija 1936.
Za Jugoslovensko učiteljsko udrUženje: Milinko Lazič, tajnik. Ivan Dimnik, predsednik.
Osebne vesti
Belgrad, 21. julija, m. Napredovali so za tehnične višje nadzornike VIII. pol. skup.: pri ravnateljstvu državnih železarn v Varešu Rihard Ter-pin, v Banjaluki Viktor Vončina, pri ravnateljstvu v Zenici za pomožnega tehničnega manipulanta X. pol. skup. Josip Pavlic, pri ravnateljstvu državnega rudnika v Vrtniku za pomožnega knjigovodjo X. skup. Josip Mikelj, pri ravnateljstvu državnega rudnika v Kreki za pomožnega tehničnega manipulanta X. skup. Dragotin Dolan In Anton Grčar.
Belgrad, 21. julija m. Za šolskega upravitelja v Grahovem v logaškem okraju je imenovan tam-kajnšnji učitelj Ivan Globokar.
Belgrajske, vesti
Belgrad, 21. julija m. Ob veliki udeležbi predstavnikov vseh znanstvenih in ostalih kulturnih ustanov je bil danes tu pokopan bivši predsednik srbske akademije znanossti Jovan Zujovič.
Belgrad, 21. julija m. Na svojem stanovanju v Hartvigovi ulici 37 je preteklo noč poskusila napraviti samomor privatna uradnica Romana Ko-keli, ki je doma pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah. Našii so jo nezavestno in jo prepeljali na notranji oddelek splošne bolnišnice. Njeno 6tanje je težko, tako da jo doslej še niso mogli zaslišati.
Belgrad, 21. julija m. Danes je priplula v Belgrad prva velika romunska ladja »Ktalj Karel II.«
Dunajska vremenska napoved: Spremenljivo, močno oblačno, hladneje pod 25 stopinj.
Zemunska vremenska napoved: Na severu oblačno. Nevihte.
VII. mednarodni kongres za cerkveno edinstvo na Velehradu
It 14. julija so prispeli na sveta tla vele-hradska, posvečena po grobu prvega slovanskega nadikofa sv. Metoda, katerega 1050 letnico letos praznujemo, v velikem številu iz vseh strani češkoslovaški bogoslovci obenem z nekaterimi zastopniki akademske mladine in starešinstva, da se ob priliki 1050 letnega spomina smrti velikega slovanskega apostola priporoče njegovemu varstvu ter se po njegovem vzgledu navdušijo za vzvišene vzore apostolskega dela med Slovani. Zborovanja češkotslov. bogoslovcev, so se udeležili tudi zastopniki slovenskih bogoslovcev, ki so bili od svojih sobratov navdušeno pozdravljeni. Enako sta zastopala laiško akademsko mladino in starešinstvo g. prof. Četina in g. cand. ing. Fr. Slapšak iz Ljubljane.
Krasno vreme, prelepa moravska valovita pokrajina, tako podobna naši Dolenjski, predvsem pa znamenita bazilika in ostala starodavna samostanska poslopja, ki so jih sezidali kakih 70 let pozneje kot našo Stično beli menihi-cistercijanci, vse to daje kongresu prelep okviT. Vseh udeležencev zborovanja bogoslovcev in akademikov, dne 15. julija je bilo okoli 400.
Zborovanje češkoslovaških bogoslovcev
Zborovanju je predsedoval univ. prof. dr. Ci-nek. Prvi je povzel besedo idejni voditelj zborovanja univ. prof. prelat dr. Fr. Grivec, ki je ugotovil dejstvo, da se znanstveni velehradski kongresi po 30 letih zopet vračajo k bogoslovni mladini. Pokazala se je potreba po vzgoji novega naraščaja, ki bi ®e posvetil proučevanju važnih, a težkih vprašanj, ki so v zvezi z delom za cerkveno zedinjenje. Treba je vzgojiti »legijonarjev«, ki bi bili pripravljeni za evangelij cerkvenega edin-stva žrtvovati tudi svoje življenje. Bolj Je viki so ustvarili za šestino sveta z idealizmom kraljestvo satanovo; pa bi krščanski idealizem ne storil ničesar za edinstvo kraljestva Kristusovega? Potrebni so za vojsko arzenali in tehnika; prav tako za apostolsko delo bogoslovna znanost. Katoliški znanosti se odpira na krščanskem vzhodu neizmerno, še tnalo obdelano polje.
Za prelatom dr. Grivcem je predaval p. Tomaž Kurent, O. Cist. o potrebi teoretičnega in priktičnega študija vzhodnokrščanske asketike in mistike. Pokazal je referent na zgled sv. Cirila in Metoda, na veliki pomen proučevanja vzhodno asketike in mistike za globlje spoznavanje krščanskega Vzhoda ter važnost globokega notranjega življenja za apostolsko delo cerkvenega ediinstva.
Drugi referati so obdelovali predvsem zgodovinska vprašanja. Tako je msgr. J. Postčnyi iz Trnave razpravljal o ciril-metodijskih tradicijah in delovanju za cerkveno edinstvo v zgodovinski preteklosti Slovaške, Dr. Ant. Salajka, profesor iz Prage, je poročal o proučevanju virov za zgodovino sv. Cirila in Metoda v zadnji dobi, univ. prof. dr. Cinek iz Olomuca pa o obnovitvenem gibanju v duhu clril-metodijske ideje med slovanskimi bogoslovci v 19. stol. po dobi Jožefa II. Poudard je zlasti delo našega velikega škofa Ant. Martina "Skrtaška in njegovo duhovno usmerjenost: »Ne bomo svojih ločenih bratov in sester sovražili, marveč jih bomo zagrevali s prošnjami krščanske ljubezni«. Pri vsem apostolskem delu veljaj geslo: "'»Kar fe omrznjena ljubezen razdvojila, naj obnovljena ljubezen povede k spravi«.
Zborovanja so ee udeležili tudi številni slovanski škofje, med njimi tudi ruski pravoslavni škof Leontij iz Chicaga kot zastopnik pravoslavnega metropolita vse Sev. Amerike, in mnogi drugi odlični cerkveni dostojanstveniki.
Uspelo zborovanje češkoslovaških bogoslovcev »e je zaključilo s pr ose čim spevom vahodno-•lovanske liturgije: »Gospodi, pomiluj!« — Popoldne 15. julija je bilo
posvetovanje akademskih zastopnikov katoliške mladine in akademskega starešinstva
Staviji so se v pretres važni predlogi. Zadnja leta so pokazala, da je medsebojna vzajemnost slovansko-katoliških akademskih organizacij nekoliko zastajala. Vzrok temu je bilo pomanjkanje stalnega centralnega tajnika, ki bi vzdrževal medsebojne žive stike med posameznimi slovanskimi akademskimi organizacijami. Zato naj se ustvari mesto centralnega tajnika pri sedežu Apostolstva sv. Cirila in Metoda. Obenem naj se slovanski akademski katoliški kongresi vrše ob priliki mednarodnih znanstvenih kongresov za cerkveno edinstvo na Velehradu. Ime »Slavia catolica« je neprimerno; zato naj se obnovi staro: »Zveza slovanskih kat. akademskih organizacij«.
Po zaključku posvetovanj se je kmalu začel zbirati
sprevod vseh udeležencev
VII. velehradskega kongresa za cerkveno edinstvo pri kapelici sv. Cirila in se ob petju himne velehradskih romarjev »Ejhle, svatf Velehrad už zdfi« začel počasi pomikati v veličastno, popolnoma prenovljeno baziliko, kjer se je vršila pridiga v latinskem jeziku in nato prošnja molitev za pomoč sv. Duha.
Po cerkvenem opravilu se je otvoril
pravi internacionalni kongres
s pozdravnimi govori visokih cerkvenih dostojanstvenikov v veliki Slovanski dvorani obširnega samostana. Predsednik kongresa, nadškof olomuški dr. Leopold Prečan, je v uvodni besedi pozdravil vse goste, spomnil se na sv. očeta in se mu zahvalil za pismo, v kateTem po kardinalu Pacelliju odobrava in potrjuje delovni program kongresa, dalje umrlega kardinala Lincera, tajnika kogrega-cije za Vzhodno cerkev, in njegovega naslednika kardinala Evgena Tisseranda. Spomnil je tudi na enega izmed prvih udeležencev velehradskih kongresov, umrlega ruskega eksarha Leonida Fjodo-rova, ki je v sovjetski Rusiji daroval svoje življenje za sveto vero. Za tem so sledili pozdravi posameznih škofov: Cirila Kurteva, škofa katoliških Bolgarov vzhodnega obreda, dr. Przeždiecke-ga, škofa iz Poljske, dr. Tomažiča, ordinarija la-vantinske škofije, ki je slavil svetniško osebnost Ant. Martina Slomška in izrazil hrepenenje slovenskega naroda, da bi bil Slomšek kmalu prištet med blažene. Nadškof dr. L. Prečan je v odgovoru poudaril, da tudi češkoslovaški katoličani za to goreče molijo. Dalje so pozdravili kongres kat. škof vzhodnega obreda iz Poljske Nikolaj Czarniecki, pravoslavni ruski škof iz Amerike Leontij, škof Bubnlč iz Rožnave, škof Kmet ko iz Nitre in p. Ant. Prešeren S. J. iz Rima v imenu generala Družbe Jezusove p. Vladimira LedA-chowskega.
Proti večeru je počastil kongres tudi kardinal nadškof iz Prage dr. Karel Kašpar. Zvečer se je
vršila na čast velehradskim gostom še slavnostna akademija, ki so jo priredili bogoslovci iz raznih češkoslovaških semenišč.
Dne 16. julija se je začelo
delo kongresa
Po slovesni liturgiji po vzhodno-slovanskem obredu so se zbrali gostje zopet v veliki Slovanski dvorani. Na vrsto so prišla prvi dan dogmatič-na vprašanja, ki osvetljujejo učenje sv. Cirila in Metoda.
Prvi je poročal univ. prof. prelat dr. Fr. Grivec iz Ljubljane o virih bogoslovja sv. Cirila in Metoda. V predavanju je odlični proučevatelj življenja in dela sv. bratov pokazal, kako sta sv. brata v svojem učenju zajemala iz sv. pisma, iz liturgije, iz spisov sv. Gregorja Nazianškega ter iz starih izročil vzhodne cerkve. Predavanje je med učenim občinstvom želo navdušeno priznanje.
Za njim je razpravljal prof. na Vzhodnem zavodu v Rimu Čeh p. Bog. Sp&čil S. J. o marian-skem nauku ter češčenju preblažene Device Marije v dobi sv. Cirila in Metoda. Vicerektor istega
Vzhodnega zavoda v Rimu, Spanec p. Gordillo
S- J. je osvetEl bogoslovje, kakor se je gojilo v dobi sv. Cirila in Metoda v Rimu.
Popoldne so 6e nadaljevala učena razpravljanja. Svetovnoznani strokovnjak o vzhodnih vedah, francoski esumpcionist p. Severijan Salaville, profesor bogoslovja na mednarodnem institutu Propagande v Rimu, je razpravljal o težkem vprašanju, kakšno je bilo učenje sv. bratov o izhajanju sv. Duha. P. Tomaž Kurent, S. O. Cist. iz Stične je zaključil vn»to predavanj o dogmatičnih vprašanjih z razpravo, v kateri je očrtal na osnovi novih dokumentov, kako sta učila sv. Ciril in Metod o prvenstvu rimskega papeža. — Ob istem času popoldne so se vršila tudi posvetovanja strokovnjakov o vprašanjih iz kanonskega matrimoni-alnega vzhodnega prava. —
Vprašanja o učenju sv. Cirila in Metoda, katera enako časte tako katoliški kakor ločeni slovanski kristjani kot svoja blagovestnika, so se na letošnjem kongresu v mnogoterih ozkih osvetlila v novi luči. Izredna osebnost sv. bratov in njuna vdanost do rimskega papeža sta dokazani z novimi in trdnimi dokazi. Bog daj, da bi ločeni slovanski bratje hoteli slediti zgledu svojih in naših velikih apostolov. V ta namen se je zvečer težko znanstveno razpravljanje zaključilo v baziliki z iskreno molitvijo nred izpostavljenim Najsvetejšim. P. Anton Prešeren S. J. pa ie še prej s svojim ognjevitim govorom navdušil svoje za apostolsko delo po zgledu sv. bratov. —
Naslednji dan se nadaljujejo vprašanja o liturgiji, ki sta jo uvedla sv. brata.
Zadnje slovo od duh. svetnika Andreja Ažmana
Ljubljana, 21. julija.
Danes popoldne ob pol 4 je nastopil izpred šentjakobskega župnišča svojo zadnjo zemsko pot duhovni svetnik Andrej A ž m a n. Oba dneva, ko je ležal na mrtvaškem odru, so se zgrinjali okrog njega številni duhovni sobratje, prijatelji in znanci ter ga kropili. Vse, ki so poznali živahnega in vedno ljubeznivega gospoda Andreja, je vest o njegovi nenadni smrti bridko zadela in šele ob mrtvaškem odru, kjer je ležal pokojnik sredi rož in sveč, so se prepričali, da ga ni več med živimi.
Njegova zadnja pot je bilo veličastno slovo za katoliškim duhovnikom, ki je v življenju vestno izpolnjeval poslanstvo svojega Stvarnika. Pred župniščem je bila zbrana velika množica pogrebcev, ko so prinesli krsto s pokojnikom na prag. Pogrebne obrede je opravil stolni župnik dr. Tomaž Klinar ob asistenci šentjakobskega župnika Barleta, častnega kanonika dr. Gregorja Pečjaka in msgr. Viktorja Steske. Pevci »Ljubljane« so pod vodstvom dr. Dolinarja pretresljivo zapeli »Človek glej«, nakar so krsto naložili v voz, ki jo je odpeljal do šentjakobske cerkve, kjer so bile opravljene molitve. Tudi v cerkvi so pevci zapeli žalo-stinko. Nato se je razvil s šentjakobskega trga veličasten žalni sprevod, ki ga je otvorila številna šolska mladina z učiteljstvom, za njimi pa so šli korporativno pevci »Ljubljane« z društveno zastavo. Za mrtvaškim vozom, ki je bil prekrit s krasnimi venci in -šopki, je šlo najprej sorodstvo pokojnika, za tem pa nad kilometer dolga vrsta pogrebcev. V zelo častnem številu so šli pokojnikovi sobratje, med njimi škofov zastopnik stolni prošt in gen. vikar Ignacij Nadrah, vseučiliški profesorzi dr. Aleš in Franc Ušeničnik ter prelat dr. Grivec, zastopniki vseh ljubljanskih župnij in samostanov. Mnogo je bilo tudi duhovščine z dežele. V sprevodu je šel tudi ljubljanski župan dr. Adlešič z občinskimi svetniki Martinčičem, Andrejko in Mu-
pa je bila skoraj nepregledna, dokaz, kako je bil blagi pokojnik priljubljen Na pokopališču so ]
sarjem. Vrsta pokojnikovih prijateljev in znancev
—	—;------'-dna, dol --	u:'
povsod, pevci zapeli žalostinko, iKe gospoda Andreja za-grebli! V nedogled je šla vrsta žalujočih prijateljev, ki so mu v zadnje slovo vrgli na krsto prst.
Dragega gospoda Andreja truplo počiva pri Sv. Križu, njegova blaga duša se že raduje v božjem veselju, njegov spomin med množico prijateljev in znancev pa bo ostal trajen! Ave, anima candida!
Prijatelju Andrejul
Onemela je beseda, protivi se pero: pravkar si bil meJ nami z vsemi najlepšimi lastnostmi, ki smo jih imeli priliko dan za dnem na Tebi opazovati — in danes smo Te spremili na božjo njivo. Odrešenikova beseda: Kdor v me veruje, bo živel, tudi če umrje — nam je bila na tej Tvoji zadnji zemeljski poti močna opora. Vračaš se k svoji dragi materi, o kateri si — če je kakorkoli naneslo — govoril s polnim srcem ljubezni in otroške vdanosti, včasih pa tudi — Tebi tako prilagajoče se — porednosti; tudi na mladino ne boš pozabil, saj Ti je tako prirastla k srcu, da si z bojaznijo govoril o dnevu, ko bi se moral službeno ločiti od nje; ločil si se od svoje, v najskrivnejši srčni kotiček vsidrane, slovenske zemlje, ki si jo tako
Crisrčno ljubil, da si jo leto za letom skušal še olj spoznati in vso njeno milino naravnost v sč použiti. Tudi številnih Tvojih prijateljev ne boš pozabil, ki jim boš ostal za vedno svetal zgled zdravega življenskega optimizma, globoke srčne plemenitosti in živ tolmač — dandanes, žal, brez-vsebinsko donečega besednega pojma — prijateljstva!
Naš svčtnik Andrej — živi v Bogu!
V*
učitelj letalstva o nesreči
K nesreči ljubljanskega avijona si dovoljujem izreči nekaj svojih skromnih misli. Predvsem moram reči, da me je osupnila hladnokrvnost, ki veje iz javne izjave	g. inž. Son-
dermayerja, ki nekako z visokega, javnosti nepri-stopnega mesta in stališča daje svojo meritorno sodbo. Subjektivno je to popolnoma v redu. Toda tu gre za objektivnost. Ta se izključuje s subjektivnimi pogledi. Vsi od pilota do predsednika nosijo odgovornost za svojo službo. Ta odgovornost pa izključuje izrekati od istih ljudi — objektivne sodbe I Da ne bo stvar šla dalje po starem tiru, se čutim dolžnega nekaj pojasnil, ker se mi zdi, da se mimo te ponovne nesreče vendar ne sme več tako nekaznovano ln hladnokrvno računati na naivnost ljudi, ne da bi javnosti, med katero se nahaja še vedno kak strokovnjak, ki je znal letati že pred več leti, ne natočila čistega vina.
Bil sem eden najmlajSih avstrijskih letalcev, niti ne 20 let star, postavljen za letalskega učitelja v Krakovu (Poljska). V Rakovici pri Krakovem je težko šolsko letališče. Vsled nekih stalnih atmosferskih razmer je bil start izredno nepripraven za učence. Po jakem kratkem vzponu je sledila cesta (telegrafske žioe) izza nje pa gozd. Imeli smo same male Brandenburgerje, ki so bili sicer solidno zgrajeni, vendar pa njihovi šibki motorji po večini niso bili odlični. Kljub temu pa, da se je preletelo v tej elementarni šoli z 20 letali v 8. mesecih mojega učiteljevanja, več kot 500.000 km (z učenci in samoletalci — Alleinflieger), ni bilo niti ene smrtne ali večje nesreče. Pozneje sem bil dodeljen k letalski pošti na progi Dunaj—Krakov, Lwow— Proskorov—Kiev. (Tu smo bili kar 3 Slovenci: g. Karel Hirš iz Ljubljane, g. Fr. Jelen iz Guštanja in jaz.) Proga, ki je bila dolga okoli 1300 km, ni bila baš prijetna. Bile so precejšnje geografske in atmosferske motnje: Karpati, megla, dež, burja itd., zračne praznine pa smo morali sproti ugotavljati. Letališča, razen onega pri Dunaju in morda onega v Lwowu (sama mivka) niso bila tako idealna kot je ljubljansko. Pilotje smo bili razmeščeni po postajah tako, da smo samo po dvakrat tedensko napravili eno progo tja in nazaj. Imeli smo stare »offag« in »Uffag« aparate s povprečno hitrostjo od 150—180 km. Vem iz lastne izkušnje, kako me je proga telesno in duševno izčrpala (Krakow—Lwow). Cim sem ateriral, zavžil malo hrane, sem se vlegel in spal nepretrgoma po 12 in več ur. — V celem letu tega prometa ni bilo niti ene smrtne ali večje nesreče. Domišljam si, da kot tak, ki ima za seboj staro solidno avstrijsko letalsko šolo, s svojimi gotovo preko 100.000 km letov, morem tudi k ljubljanski nesreči podati nekaj objektivnega. V avstrijski avijaciji se ni dogodilo relativno toliko nesrečnih slučajev, kot pri nas, ako vzamemo v poštev tedanje stroje in aparate z današnjimi in tedanji rezervni bencin in olje z današnjim. Aparati: Albatrozi, mali in veliki, Brandenburgerji, Bergi, Offagi, Uffagi, Fok-keri Kd-i itd. se ne dajo primerjati z današnjimi tipi. Ce prav že 18 let nisem sedel v avijonu, vendar mi boste dovolili, da kot eden med prvimi slovenskimi letalci sploh, povem svoje mnenje k
ljubljanski nesreči in da stavim javno sledeča vprašanja:
1.	Kdo je zadnjič pregledal Jarošenka, odnosno izdal o pilotu Jarošenku svoj strokovni-zdrav-niški izvid? Katera zdravniška komisija je to storila? Za oči, srce, ušesa in druge organe? Katera slovenska ali jugoslovanska zdravniška komisija bo mogla prevzeti odgovornost, da spozna pilota po 20 letih službe v avijaciji še duševno in fizično tako čez normalo, da bi se mu mogla zaupati življenja ljudi. V vseh modernih državah obstoja tak strokovnjaški pregled pilotov in čim starejši so, tem natančnejši je tak pregled in jx>-gostejši. Kako se glasi zdravniškostrokovni, duševni in telesni izvid Jarošenka za mesec julij 1936. Kako za prejšnje mesece? To je objektivna zahteva, ki jo stavljajo	policijsko-varnostni predpisi v vseh modernih kulturnih državah! Ali ni pri nas isto? Kaj pravijo policij-sko-varnostni predpisi?
Odločno pa moram k temu dodati tudi subjektivno mnenje, ne samo moje iz lastne izkušnje dobljeno, pač pa tudi večine resnih letalcev, da pilot po 20 letih prakse ni več za tako letenje, da bi se mu mogla zaupati človeška življenja. V skoro vseh kulturnih državah imajo že celo železničarji krajšo službeno dobo od drugih kategorij, pilotje pa od 10 do 15 let.
2.	Navadno prespe letalci noč pred napornimi leti v prostorih na letališču. Brez dvoma pa je, da mora imeti pilot popolnoma drugačen način življenja, kot pa ga imajo drugi ljudje. Ne sme biti ne pijanec, ne ponočnjak, marveč mnogo solidnejši od navadnega povprečja. (V tem se pri nas neizmerno greši, zlasti med piloti; sicer pa v tem oziru ni bilo med vojnimi piloti v Avstriji nič drugače. Vendar pa so ti ljudje riskirali s tem samo škodo erarja in svojo glavo, pri civilnem letalcu je pa to bistveno drugače.) Letalec, ki gre spat ob 10 zvečer in ima ob ob 5 zjutraj start, ne more biti duševno svež, spočit in živčno umirjen! Let je največkrat višek duševnih in telesnih naporov. (Meni je včasih v trdi zimi od naporov tekel znoj po obrazu.) Ne trdim, da pri tem ne igra ulogo individualnost letalca, vendar pa se mora tudi v tem pogledu disciplinirati ta stan, ker ne gre samo za individualne sposobnosti, katere je zlasti pri letalcih težko objektivizirati, marveč za maksimum fizičnih in psihičnih kondicij, da bi se mu moglo zaupati — potnike. Pri tem pa ni merodajna volja samega letalca, marveč volja — uprave. Ali je uprava pri tem brez krivde?
3.	Po nesreči leta 1933 je ostala uprava v Ljubljani na svojem mestu. '	Sicer je to stvar dobrega okusa in nič drugega. Po 8 smrtnih slučajih ostanejo na svojih mestih isti ljudje kot pred nesrečo. Ako pogledamo, kako postopa v tem pogledu železnica, ki premesti vse, od načelnika do prometnika in kretnika, ki odgovarjajo ne samo disciplinsko marveč tudi kazensko, potem šele se nam ta »okus« pokaže v pravi luči. Kar pa je pri celi stvari najbolj tragično je to, da ljudje prizadetega društva, ki so soodgovorni za svojo službo in tudi morda delno ca nesrečo (kar bo pokaiala preiskava), dajejo
[
Mehko ko cvet čisto ko cvet po vsakem pranju
Vedno z
GAZELA
TERPENTINOVIM MILOM
Pere res belo!
f Dr. Simon Zaletel

Ljubljana, 21 julija. Težko nas je zadela vest, da je včeraj dokončal svojo kratko, a grenko pot življenja, star komaj 31 let, zdravnik gosp. dr, Simon Zaletel.
Rojen je bil v Ret-njah pri Križah na Gorenjskem. Njegovi dobri starši, ki so sedaj tudi že v večnosti, so mladega Š i m n a vzgojili v strogem krščanskem duhu, ki je kremenitemu gorenjskemu fantu dal vso milino blagega srca, ki je bilo vedno pripravljeno, da žrtvuje kljub svoji skromnosti vse, kar more. Gimnazijo je obiskoval in dovršil v Ljubljani, kjer se je nato posvetil študiju za zdravniški poklic. Promoviran je bil na visoki šoli v Dradcu. Ko mu je v letih študija umrla najprej njegova zlata mama, pred kratkim pa že dobri oče, je ostal poleg brata čisto sam, a je znal zakrivati svojo grenko usodo, da ne bi žalostil še svojih prijateljev, ki si jih je s svojo družabnostjo toliko pridobil vsepovsod. Težko pa ga bodo tudi pogrešali njegovi prijatelji s planin, kamor je zahajal v prostih dneh v želji po miru. Vedno je dejal, kako rad bi za vedno počival v tihem raju pod zeleniško rušo. Bog pa ga je imel tako rad, da mu je pripravil svoje poslednje počivališče pri njegovi toliko ljubljeni materi pri Sv. Križu. Smehljaj na njegovem mrtvem licu pravi, da je sedaj" vse bolj srečen pri njej...
Pokojni je nastopil službo zdravnika v celjski bolnišnici kot sekundarij letos meseca februarja, kamor je prišel iz Brežic. Pred štirimi meseci se je pri neki operaciji ranil in nastopilo je zastrup-ljenje krvi. Od takrat je vedno ležal in trpel veliko. Dolgo se je upiral smrti, a njegovo močno srce mu ni dalo umreti. Vedno je še upal, da bo lahko v kratkem uresničil svoje najlepše sanje, da si bo ustvaril z zaročenko svoj, po tolikih žrtvah lepši dom. Toda človek, pa če še tako kremenit in poln mladosti, je preslab, da bi se mogel upirati božji volji, ki je hotela, da trud in žrtve blagega mladeniča poplača že v njegovi mladosti.
Preživeli smo toliko lepih dni s teboj! Toliko si dal, še svoje mlado življenje za druge! Sedaj pa se ob Tvoji krsti moramo ukloniti, kakor si se moral Ti! Hvala Ti za vse, Bog Ti daj večni miri
Domžale
Strelska družina v Domžalah priredi v dnevih 25. in 26. julija celodnevno nagradno strelsko tekmovanje. Program je razviden iz vabil strelskim družinam. Nagrade so številne in lepe, zato ponovno opozarjamo na tekmovanje bratske strelske družine.
javnosti svoje »strokovne« sodbe, mesto da bi izbrali advokata, ki bi branil društvo pred sodiščem, na tožbo državnega pravdnika.
4.	Ljubljansko letališče pri Devici Mariji v Polju je idealno. Isti ljudje, ki so se izjavili, da je letališče dobro in da ljubljanska megla ni razlog, da mednarodni promet obide Ljubljano, sedaj zvračajo krivdo na ljubljansko meglo, ki se ne more braniti. Jaz verujem mnogo bolj na psihično meglo kot na naravno. Kje so ostali v tem primeru vsi svetlobni signali? Zakaj pilot ni krožil predpisani čas nad letališčem, če je bila megla, dokler ne bi dosegel primerne všine. Itd. Že 10 km od Ljubljane ni več megle in še prej. Tako brez dvoma ni pri tej nesreči pilot prvič storil, marveč jo iz — navade isto nepravilno pot, kar je psihološki razumljivo tudi sedaj. Kje je tn tehnično nadzorstvo letališča? Kje ho tu disciplinski predpisi?
5.	Aparat jc bil slab. Brez dvoma tudi motorji. Ali jo pilot napravil predhodno poizkušenl let? Sam z mehanikom, brez potnikov? To smo v Avstriji vedno delali, ker je na ta način mehanik bil prisiljen biti vesten in da se ni brez potrebe stav-Ijalo v smrtno nevarnost žvljenje nedolžnih. Ali Ljubljann ne pozna poizkusnega leta? Sama poiz-kušnja na mestu je za take polete nezadostna ako se naprej ve, da motorji niso brezhibni. — Uprava naj gre, ako je pri tem kriva.
6.	In nazadnje še: ali nimamo mi Jugoslovani res nič lastnih mlajših in resnih letalcev, ki bi mogli nositi polno odgovornost v zaupni letalski službi in ne da bi bilo potrebno zbirati od tujih ljudi podpise o neprikornosti, poštenju in drugih vrbnah starih tujih pilotov, katere nimajo nifi skupnega z objektivno presojo nesreče. Kdo je pooblastil te ljudi, da zbirajo zaupnice?
Janko Gr—,
Drobne novice
Ekspedicija v planinah na delu
Kamnik, 21. julija.
Danes je iz Kokrškega sedla krenila ekspedi-cija bratov Erjavihov v smeri, katero sta ubrala oba pogrešana planinca Janša in Mikšič. Ekspedi-cija do večera ni javila v Kamnik nobenih rezultatov o svoji poti in bo jutri nadaljevala iskanje proti Kamniškemu seilu. Pri delu jo nekoliko ovira megla.
Koledar
Sreda, 22. julija: Marija Magdalena; Lavrencij Brind.
Osebne vesli
—	Diplomske izpite so na iilozofski fakulteti T Ljubljani v junijskem terminu 1936 naredili m prejeli diplomo sledeči kandidatje in kandidatke: Bertoncelj Alojzij (klasična skupina); Brecko-Kronvogel lika (romanska skupina); Cvetko Ura-gotin (pedagoška skupina); Ferenčak Mirko (pedagoška skupina); Gerbec Alojza, (matematif-a sklrpLa); Grafenauer Slavka klasična Aupjna). Hafner Stanislav (romanska skupina); Hribenuk Stanislav (skupina za občo zgodovino); Ipavec Kornelija (germanska skupina); Jeriuc Olga (antropogeografska skupina); Kerševan Man,a s. Ju-sta (skupina za narodno zgodovano); Klinar Jožeta s. Marija (pedagoška skupina); Kral) Jože (germanska skupina); Lipoglavšek Slava.. (fmkalno-geografska skupina); Logar Vincenci, (izjemna skupina); Maček Josip (skupina za občo zgodovino); Maučec Jože! (antropogeografska skupina); Maučec Matija (antropogeografska skupina); M.,-kuž Stanislav (skupina za umetnostno zgodovino); Orel Valentin (skupina za narodno )ezik m književnost); Planinšek Viktor (matematična skupina ; Podgornik Vida (klasična skupina); Praprotnik Anton (pedagoška skupina); Pušnik brane Iger-manska skupina); Ravbar Miroslav (skupina za narodni jezik in književnost); Šifrer Anton (skupina za narodni jezik); Spur Katarina (skupina za narodni jezik); Urbančič Stanislav (biološka skupina); Urbančič Terezija (pedagoška skupina). —
= Iz banovinske službe. Za banovinskega uradniškega pripravnika-veterinarja je imenovan dr. Rutar Franc s sedežem v Zagorju ob Savi za področje občin Zagorje, Št. Lambert Vače in Polsnik. Za banov, uradn. pripr.-veterinarja je imenovan dr. Kolendo Viktor s sedežem v Prevo|ah za sodni okraj Brdo. Za banov, uradn. pripr.-veterinarja )e imenovana dr. Sočavec Valentin s sedežem v Bra-slovčah za sodni okraj Vransko. Za banov, uradn. pripr.-veterinarja je imenovan Krebelj brečko za sodni okraj Sv. Lenart v Slov. goricah. Za bano-vinsko uradniško pripravnico pri banovinskih kmetijskih in gospodinjskih tečajih so postavljene: Za-lokar-Kleindienst Vida, Koprivec Frančiška, Go-renc Ivanka, Berce Marija, Valenčič Danica in Rožnik Franja. Banovinski strokovni učitelj na bano-vinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru Bregant Ivan je premeščen za pomočnika okrajnega kmetij-skega referenta pri okrainem načelstvu v Ptuju. Banovinska uradniška pripr. pri Združeni zdravstveni občini Maribor-levi breg, Geršak Marija, je postavljena v X. polož, skupino. Banovinska uradn. pripr. pri Združeni zdravstveni občini Maribor desni breg, Stepančič Henrika, je postavljena v X. polo-žajno skupino. Banovinski uradn. pripr. pri banovinski trsnici in drevesnici v Pekrah, Strašek Ivan, je postavljen v IX. polož. skupino. Banovinski de-sinfektor Novak Franc pri okrajnem načelstvu v Celju je postavljen za uradnika v X. polož. skupino. Banovinski sluga II. skup. pri banski upravi v Ljubljani Črnič Josip je imenovan za slugo v L skupino. Upokojena sta Ferjan Milan, upravni pia. uradnik pri okrajnem načelstvu v Prevaljah in Fras Ivan, sluga pri banski upravi.
Kupujte le domače izdelke!
PERION
pralni prašek je kvalitetni izdelek slovenske industrije. - Kupujte ga I
_ Gradba vodovodov. Za velik vodovod v
Starem trgu ob Kolpi je že razpisana licitacija za prvi odsek gradbenih del, ki bo izvršen še letos. Za 27. julij pa je razpisana vodopravna obravnava za vodovod v Metliki.
_ Povečanje bolnišnice v Ptuju. Banska uprava je odobrila načrt za zgradbo upravnega poslopja javne bolnišnice v Ptuju. Prva polovica gradbenih del je preračunana na 288.000 Din in bo izvršena še letos. Upravno poslopje bo stalo med sedanjo hiralnico in bolnišnico, in bo dolgo 26 m in dvonadstropno. V pritličju bodo upravni prostori, lekarna in sprejemališče bolnikov. V prvem nadstropju bo operacijska soba, stanovanje za upravnika in sekundarija. V drugem nadstropju bodo imele svoje prostore sestre-usmiljenke.
—	Izmenjajte vozove na progi Grobelno-Ro-gatec. Na progi Grobelno-Rogatec so vpeljali nove vozove in sicer take, ki jih naš mlajši rod •ploh ne pozna, ker so bili v prometu v naših krajih pred 50 leti. Potniki plačajo voznico III. razreda, a vozovi so vredni kvalifikacije V. razreda! To je brezobzirnost napram našim ljudem v prvi vrsti, a v veliko škodo tujskemu prometu, ki je ravno na tej progi v tem času zelo velik. Če smo se že sami navadili na marsikaj, ne uničujmo slovesa našega tujskega prometa in slovesa Rogaške Slatine. Upamo, da bo napravila direkcija red in da se na naših progah vpeliejo vozovi, kakršnih smo bili vajeni in kakršne naš promet tudi zasluži. .....
—	Medveda je srečal. Lovski čuvaj v dvornem lovišču v Kamniški Bistrici se je mudi! na tako-zvanih Turncih pri Dolu. Ko je pregledoval z daljnogledom teren, je naenkrat zacul nenavadno lomastenje v gošči, iz katere je na veliko začudenje lovskega čuvaja pritacal velik medved. Ko je kosmatinec zagledal lovca, je zarjul z močnim glasom, se obrnil in urno odhlačal nazaj v gozd. To
, nenadno srečanje lovskega čuvaja z medvedom je potrdilo govorice, da so ga že pred dnevi zasledili na Mokrici. Lani je kosmatinec napravil precej škode živinorejcem, ker je brezobzirno mesaril med ovcami pod Menino planino. Turistom seveda ni nevaren.
—	Sadno vino ali sadjevec. Spisa! M. Humek, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani 1917; cena broš. izvodu Din 10. Knjiga je prirejena po najnovejših virih in lastnih izkušnjah. Nudi bogata navodila, kako sadjevec izdelujemo, kako z njim ravnajmo, da dobimo oku9no, zdravo in stanovitno pijačo. Knjiga se peča tudi z izdelavo kisa in vporabo tropin, da ne pridejo v nič. Opremljena
Ie z 42 podobami. Vsem sadjarjem to izvrstno irošuro najtopleje priporočamo.
—	Izpremembo rodbinskega Imena je dovolila banska uprava dravske banovine Alojziju Mulec, roj. na Otoku in pristojnemu v mestno občino Ljubljana v »Mele«.
—	Nove poštne pristojbine. S 1. avgustom t. 1. stopi v veljavo nova tarifa za pisma in dopisnice v inozemstvo. Ker imamo sedaj tri vrste držav, za katere veljajo različne pristojbine, se le malokdo spozna v pravilnem frankiranju. Knjižica »Poštni vedež«, je edini zanesljivi priročnik, v katerem najdete na 134 straneh poleg poljudno in podrobno razloženih predpisov tudi tc«no in najnovejšo tarifo za poštne pošiljke v tu- in inozemstvo z veljavnostjo od 1. avgusta 1936 dalje. Knjižico prodaja trafika v vestibulu glavne pošte v Ljubljani, pismena naročila pa sprejema Jakše Jože, Ljubljana, poštna direkcija. Stane samo 10 dinarjev. Nabavite si jo takoj, desetkrat se vam bo izplačala.
—	Tivar tekmovanje. Od našega nagradnega tekmovanja plakatov je ostalo pri nas še veliko nedvignjenih plakatov. Ker so avtorji anonimni in naslovi neznani, se prosijo gg., ki so svoja dela poslali, da sporoče svoj naslov, da se jim dela v redu vrnejo. Izrecno se pozivajo avtorji del: »Tivar linija 1936«, »Nosite Tivar obleke«, »Propast«, »Ravit 134«, »Odjelo — sukno«, »Brez protekciie 2«, ker želimo vsa ta dela odkupiti. — TIVAR OBLEKE, Varaždin.
Pri lenivosti črevesa
kataru v črevih, obolenju skrajnega črevesa odstranjuje naravna
FR ANZ - JOSEFOVA
grenka voda zaprtje spodnjih organov dobro in na ilo. Mnogoletne izkušnje uče, da poraba Franz-
Joseiove vode izborno urejuje funkcije črer. Rok. po min. aoe. pol. tn nnr. zdr. S-br. 15485. 25. V. SS.
— Velika razprava proti tatinski tolpi. Za
18. avgusta je določena velika kazenska razprava pred malim senatom v Ljubljani proti 12-čfanski tatinski in vlomilski družbi, ki je izvrševala svoje vlome v mestu,' bližnji okolici in na Dolenjskem. Napravila je do 70.000 Din škode. Tolpa je kradla vse, kar ji je prišlo pod roke. Pred mali senat pride tudi znani kralj kolesarskih tatov Tepina, ki je obtožen, da je pred meseci ukradel več koles. Tepina sploh ne more videti tujega kolesa. Na vsako kolo se vsede in odjadra na kmete, kjer ga poceni proda.	• .,)
— Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite ziutrai na prazen želodec kozarec naravne »Franz losef grenčice«.
—	Kleptoman za bič in j ermen 6 mesecev.
France Urankar iz Tuhinjske doline, 9amski delavec brez stalnega bivališča, star 42 let, je polovico svojega življenja presedel po ječah zaradi tatvin in vlomov. Njegov kazenski register navaja do 30 kazni; obtožnica mu očita, da je izvršil velik vlom pri posestniku Klemenu Petru v Buču, od koder naj bi odnesel razno obleko, obutev in druge stvari v vrednosti 958 Din. Osumljen je tudi, da je Cenetu Grčarju v Kamniku ukradel 50 Din vredno verigo. Te dve tatvini Urankar odločno taji in mu jih ne morejo dokazati. Pač pa je priznal, da je maja letos Ivanu Repanšku v Kamniku ukradel 12 Din vreden bič in Cenetu Grčarju 30 Din vreden jermen. Urankar je pravi tip klep-tomana. Mali senat ga je samo zaradi tatvine biča in jermena obsodil na 6 mesecev strogega zapo/a in v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta. Lani je bi! obsojen na S mesecev in 10 dni zapora. Bil je decembra lani pogojno pomiloščen. Sedaj bo moral presedeti še ostanek stare kazni 3 mesece in 16 dni. Oproščen pa je Urankar zaradi pamanjkanje dokazov v smislu 280 k. p. prvih dveh tatvin pri Klemenu in Grčaju. Državni tožilec je predlagal prisilno delavnico. Senat je za enkrat ta predlog odklonil.
—	Pelikan terpentinovo milo za pranje v trdi vodi je nazvestejši pomočnik slovenskih gospodinj.
Ljubljana
Gradbenim gospodarjem
in projektantom
Izredno se množijo primeri, ko mora mestno poglavarstvo kot nadzorna gradbena oblast prve stopnje zavračati po strankah predložene načrte.
Temu ni vzrok le točna cenzura načrtov, temveč so temu predvsem krivi skrajno pomanjkljivi načrti. Slaba oprema načrtov, neiostatki v situacijah in tlorisih, higienske pomanjkljivosti, konstruktivne napake in izredno slabe rešitve vna-njosti raznih poslopij povzročajo zavračanje načrtov in zadržujejo hitro rešitev stavbnih prošenj.
Naštete napake izvirajo iz pretiranih zahtev gradbenih gospodarjev. Prav je, da upoštevajo zlasti ekonomski moment zidanja, ali pri tem je treba vendarle dati zgradbi vsaj primeren vnanji izgled. Množica hiš in hišic klavrne vnanjosti po vsem sedanjem pomeriju mesta, je zadosten povod za to zahtevo. Zlasti se opaža, da izredna izraba podstrešij povzroča brezoblične strešne nastavke ali pa visoka strešna kolena, ki dajejo nezadovoljivo neproporcionalnost vnanjih oblik. Prekomerna izraba kleti v stanovanjske namene ima za posledico nehigienska stanovanja in povzroča celo zidavo kakih pritiklin ali stranskih poslopij, ki kvarijo celoten izgled okoliša,
Posebno pažnjo zaslužijo stavbe, ki so pod spomeniško zaščito. Ni mogoče dopuščati, da bi se z zasilnimi adaptacijami kvarilo to, kar so nam predniki postavili v lepi obliki.
Z uvidevnostjo vseh interesiranih faktorjev bi se dalo mnogo kvarnega preprečiti. Gradbeni odbor in gradbeni urad mestne občine resno hočeta pospeševati gradbeno delavnost do skrajne možnosti; vendar se morajo upoštevati zakoniti predpisi in stvarno utemeljeni razlogi, ki nimajo lia-mena delati neprijetnosti, temveč odpravljati ne-dostatke.
TELEFON' 27-SO
KINO SLOGA
Danes ob 19'15 in 21*15 največji letalski film
Vražji pilot
O V počaščenje spomina blagopokojnega duhovnega svetnika A. Ažmana je daroval gospod lekarnar B a k a r č i č 100 din za društvo slepih.
@ Novo povečanje ljubljanske bolnišnice. Ker je minister za soc. politiko in nar. zdravje gosp. Cvetkovič obljubil, da bo poskrbel za potrebna sredstva za razširitev otorhinoralyngološkega oddelka, je g. podban dr. Majcen odobril te dni program za to povečanje. Tehnični oddelek banske uprave bo sedaj izdelal podrobne načrte za razširitev. Prizidani prostori bodo imeli prostora za
50 postelj in so stroški za ta prizidek ocenjeni na približno 500.000 Din.
0 Zdravniška zbornica v Ljubljani vabi vse
gg. zdravnike, da se udeleže pogreba pokojnega g. dr. Simona Zaletla. Pogreb bo danes ob pol 4 popoldne iz Leonišča v Ljubljani.
0 Počitniški dom na Rakitni — prevoz izletnikov. Vse že prijavljene in one osebe, ki 6e mislijo še prijaviti za avto-vožnjo k otvoritvi počitniškega doma na Rakitni v nedeljo 26. t. m. opozarjamo, da je treba voznino v znesku 20 din plačati do petka 24. t. m. opoldne v soc. med. oddelku Higijenskega zavoda v Ljubljani, Zaloška cesta 2 (nasproti Leonišča). Z označenim zneskom je pla čana avto-vožnja tja in nazaj. Avtobus bo odpeljal izpred Nebotičnika ob 8 zjutraj, in sicer ob vsakem vremenu.
0 Salezijanska prosveta na Kodeljevem vabi svoje članstvo in prijatelje, da se udeleže romanja na Brezje in izleta v Radovljico in Bled, v nedeljo 26. t. m. s turistovskim vlakom ob 5 zjutraj. Po cerkvenem opravilu in zajtrku se napotimo peš v Radovljico, kjer bo skupno kosilo, nato pa odhod na Bled in okolico. Udeležence, ki žele kosilo, prosimo, da se prijavijo do petka, dne 24. t. m. v Mladinskem domu pri g. Temljinu. — Odbor.
O Davčnim zavezancem. Na ljubljanskem mestnem magistratu, III. nadstropje, soba št. 48, je razgrnjen pregled pridobnine za odmero davka. Opozarjamo vse davčne zavezance, da je v tej skupini pregled samo za sledeče obrti in poklice: 1. ključavničarji; 2. kleparji, kotlarji, vodovodni instalaterji; 3. kovači, mehaniki; 4. elektro-instalaterji; 5. zidarski mojstri; 6. torbarji, sedlarji, ščetarji, ta-petniki; 7. peki; 8. slaščičarji, medičarji; 9. mesarji; 10. dimnikarji; 11. borzni senzali, carinski posredniki; 12. razni: steklarji, brusilci stekla, uglaševal-ci klavirjev, izdelovalci cementa, vulkanizerji, iz delovalci harmonik, kamnoseki, delniške tiskarne, izdelovalci pogrebnih potrebščin, barvarji, dežni: karji, uničevalci mrčesa, nagačevalci, izdelovalci luga in mila; 13. inženjerji, arhitekti, geometri; 14. notarji; 15. odvetniki; 16. zdravniki; 17. zobozdravniki; 18. dentisti. Sedaj ie torej razslavljen pregled samo za te obrti in poklice in bo na vpogled od 20. do 27. t. m. med uradnimi urami. Ostali davčni zavezanci pridejo na vrsto pozneje, kar bo pravočasno razglašeno.
KINO UNION gj^
I Premiera! Ob 19.15 in 21.15 uri burka |
I C audette Colbert I
I Poročila ie svojega šefa |
0 Slaba reklama. V ljubljanskih listih čitam imeniten oglas: »Popravni izpiti. Dijake srednjih in meščanskih šol se pripravlja na izpit v tečaju na narodni šoli v Sp. Šiški«. Naj se učence ne pripravlja v taki slovenščini, ker se sicer bojim, da se bo učence s takim znanjem na izpitu pošteno vrglo. — Profesor.
O Važno za turiste in izletnike! — Ko se odpravljate na pot, ne pozabite na izborne Slamičeve konzeive in pasteie!
0 Dve prometni nezgodi. V zadnjem času se opaža, da so se na ljubljanskih cestah pričele množiti prometne nezgode. Včeraj dopoldne ob pol 11 je na Aleksandrovi cesti podrl neznan kolesar 66-letno zasebnico Bole Marijo, stanujočo v Kosezah 60 in pristojno v Postojno. Boletova je poškodovana po nogah. — Prometna nezgoda hujšega značaja pa se je pripetila popoldne ob pol 3 na Celovški cesti pred gostilno »Zvezda«. Neki mo tocikliat je podrl nar tra1 "39-letno BSudaž 'Angelo, ženo brezposelnega pomočnika iz Zgornje Šiške. Baudaževa je dobila pri padcu hujše poškodbe na glavi in po nogah. —
© Ponesrečenci v bolnišnici. Ljubljanska bolnišnica je sprejela včeraj več ponesrečencev in f>o-škodovancev. Ljubljanski reševalni avto je prepeljal s kolodvora 27 letno posestničino hči Skubic Marijo iz štangarske Poljane. Skubičeva je padla s kolesa in se nevarno potolkla. — 4 letni sinko delavke Stanovnik Marjan iz Podsmreke pri Dobrovi, je včeraj doma padel na koso in si prerezal žile na levi roki. — Brezposelnega brivskega pomočnika Rijavca Viktorja iz Kladezne ulice pa je že pred dvenn dnevoma napadel neki neznanec in ga s tako silo udaril po nosu, da mu je prebil nosno kost. Rijavec se je po dveh dnevih moral zateči po pomoč v bolnišnico.
Nočno sluibo imajo lekarne: dr. Piiccoli, TyrSevn cesta6; mr. Hočevar, CelovSka cesta 6'2, ln mr. GarUis. Moste.
Martbor
□	»Slehernik« v Ljudskem vrtu. Ljudski oder v Mariboru pripravlja vprizoritev Hofmannsthal-Župančičevega »Slehernika« na prostem v Ljudskem vrtu. Vprizoritev 6e bo vršila 8. in 9. avgusta.
V	ta namen se bo preuredil sedanji oder, ki je služil za predstavo »Naših apostolov« ob Slomškovih dnevih. Iz slovenske graščine bodo napravili monu-mentalen portal gotske katedrale, pred katero se bo dejanje »Slehernika« razvijalo. Sodeloval bo ves ansambl Ljudskega odra ter pomnožen zbor, režijo pa vodi Eichmeister.
□	Tujskoprometna zveza v Mariboru sporoča, da njene poslovalnice v Mariboru, Aleksandrova cesta 35, in Celju, Aleksandrov trg 1 od 1. avgusta naprej ob nedeljah in zakonitih praznikih ne bodo več poslovale. Ekspozitura na glavnem kolodvoru v Mariboru bo poslovala ob nedeljah in praznikih ves dopoldan, popoldne in ponoči ob prihodih in odhodih mednarodnih vlakov. Obmejne poslovalnice v Št. Ilju, Gor. Radgoni in Dravogradu bodo poslovale kakor dosedaj, ravno tako tudi sezonska ekspozitura v Rogaški Slatini.
Advokat
GSJMaH JELERSC
je otvoril advokatsko pisarno v Mariboru, Sodna ulica 9/II. nadstr.
(palača Delavske zbornice)
□	Pripravljalna dela za Mariborski teden se bodo začela ter bodo vsled tega z 27. t. m. zaprte za promet Prešernova ulica med Aleksandrovo cesto in Maistrovo ulico ter Razglagova ulica med Cankarjevo in Ciril-Mctodovo ulico. Omenjeni ulici ostaneta zaprti do zaključka Mariborskega tedna.
□	Putnikovi izleti. Putnik v Mariboru priredi v prihodnjih dneh več izletov z avtokarom. V nedeljo 26. julija v Logarsko dolino (voznina 110 din), isto nedeljo tudi na Vrbsko jezero (120 din). Udeleženci izleta dobe koliktivni potni list. V torek in sredo, 4. in 5. avgusta, vozi Putnikov avtokar v Marijino Celje 200 din). Izletniki dobe kolektivni potni list. Vse informacije pri Putniku na Aleksandrovi ce9ti.
□	Maratonci na olimpijskih izbirnih tekmah.
V	nedeljo so se vršile v Zagrebu izbirne tekme za olimpijsko reprezentanco v rokoborbi in boksu. Iz Maribora so bili pozvani na tekme člani Maratona rokoborca Ivan Pircher in Ivanič ter boksača Kam-pič in Sojč. Vsi štirje so častno nastopali barve svojega kluba ter so v končnih borbah zmagali.
Najcenejie kopališče v državil
L i-p-i-h
zdravi poapnenje žil (Arterioskleroza), pritisk krvi, živčne bolezni, ohromelost-odrevenelost, ženske bolezni, reumatizem, protin, sladkorno bolezen, bolezen dihalnih organov, želodčne in črevesne bolezni, žolfine in ledvične kamne, kožne bolezni, išias, astmo i. t. d.
Novouvedeni popustil
□ Mladina in plavalni šport. Krasno uspele plavalne tekme za državno prvenstvo na Mariborskem otoku so znova vzbudile silno zanimanje za plavalni šport zlasti med mladino. Vidi se to na otoku, ko je kar prvi dan po tekmah neverjetno naraslo število mlaaih plavačev, ki se prijavljajo Maratonu v plavalno sekcijo. Maraton ima na otoku stalen plavalni tečaj
nerja Darka Prvana.
sekcijo j pod t, ki je
vodstvom izkušenega tre-do lanskega leta treniral
splitski Jadran ter odgojil večino Jadranovih najboljših tekmovalcev. V tečaj se brezplačno sprejema mladina, ki se hoče udejstvovati v plavalnem športu. Priporočamo staršem, da pošljejo svoje otroke v ta tečaj ,v katerem dobe podlago za pravilno plavanje.
□	Po nemarnosti sta zažgala hlev. Pred okrožnim sodiščem sta se zagovarjala včeraj Rudolf Krajnc iz Hajdine in Ferdinand Vaje iz Sedlarjevega. Obtožena sta, da sta po malomarnosti zažgala hlev, ko sta prenočevala na gospodarskem poslopju Jurija Brgleza v Gerečivasi. Ko sta zgodaj zjutraj odhajala, sta si svetila z vžigalicami, pri tem pa je odletel ogorek v seno, ki se je vnelo. Poleg tega pa je Vaje obtožen tatvine 6 koles. Krajnc je bil obsojen na 1 mesec strogega zapora pogojno na 2 leti, Vaje pa na 8 mesecev strogega zapora pogojno na 3 leta.
□	Na prelazu pobit. V Košakih je hotel 50 letni delavec Anton Polič v noči na torek prekoračiti železniški prelaz, ko so bile zapornice spuščene. čim je stopil čez zapornico, pa ga je udaril neznanec od zadaj s topim predmetom s tako silo, da mu je prebil glavo ter ga pobil na tla. Poliča so reševalci prepeljali v bolnišnico.
□	Izgubljeno je bilo polnilno pero znamke >Osmia< preteklo soboto zvečer na poti od avtomatičnega bifeja do Slovenčeve podružnice. Najditelj naj ga vrne proti nagradi v podružnici Slovenca.
Končna ureditev
Kralja Petra trga
Mariborski »Večernik Jutra« bi se rad norčeval iz »Slovenca«, ko dne 18. julija kar na prvi strani v notici »Bo že, bo že« citira netočno vest »Delavske politike« glede ureditve Kralja Petra trga v Mariboru. Notica je tako stilizirana, kakor da bi sedanja občinska uprava zakrivila nesrečni »ringelšpil« na tem izredno prometnem trgu. Javnost, ki menda ni prav informirana, opozarjamo, da je bilo umetno in zveriženo ter nepotrebno otočje na Kralja Petra trgu urejeno, ko ta .Mošnja občinska uprava z dr. Juvanom ni-Jppgjna magistratu. Sedanji občinski svet je nedavno napravil sklep, kako se naj na splošno željo uredi ta trg, da bo. odgovarjal potrebam prebivalstVdvTeh-niki-teoretiki pa hočejo »po svoje« spraviti ureditev tega prometnega trga v okvir nekih fikcij, ki ne odgovarjajo velikemu prometu na tem trgu. Zaradi tega so se dne 13. julija zbrali interesenti — sosedi, Avto-klub, trgovci, prevozniki, obrtniki, hišni posestniki, zastopniki občine ter drugih gospodarskih korporacij in so v znak protesta proti nameravani neprimerni rešitvi ureditve trga poslali k banski upravi deputacijo, ker je končna rešitev tega važnega prometnega vprašanja sedaj t rokah banske uprave ozir, njenega tehničnega oddelka, ker je cesta čez Kralja Petra trg državna in ne občinska. Notica »Delavske politike«, kakor tudi »Večernika« sta popolnoma zgrešeni in nista poslani na pravi naslov. Naj bi se »Večernik« rajši obregnil na tiste svoje prijatelje, ki so n e s t v o r na Kralja Petra trgu poklicali v življenje...
Celje
& Smrt pred hišo. Včeraj zijutraj je našel nekd mestni uslužbenec pred vilo odvetnika dr. Ser-neca v Ipavčevi ulici ležati na tleh mrtvega 39-letnega Sernečevega hlapca Franca Peska. Uradni zdravmik g. dr. Podpečan je ugotovil, da je Peska zadela po noči kap in da je umrl med 2. in 3. uro ponoči. Iz okolnosti sodeč, je postalo ponoči Pesku slabo in se je hotel zunaj na svežem zraku nekoliko pohladiti. V sobi je namreč pustil spodnje oblačilo in je šel na srak samo v zgornji obleki. Zdravnik g. dr. Podpečan je odredil prevoz trupla v mrtvašnico okoliškega pokopališča.
& Obračun okrajnega cestnega odbora za leto 1935-36. Obračun celjskega okrajnega cestnega odbora za leto 1935-36 je prispevnim obvezancem razgrnjen na vpogled v pisarni cestnega odbora do 26. julija t. 1. Obračun izkazuje 2,816.636.72 din dohodkov in 2,568.814.82 din izdatkov, torej znaša saldo v dobro 247.815.90 din.
& Naval v celjsko bolnišnico. Naval v celjsko bolnišnico je od dne do dne večii. Posebno je prenapolnjen kirurgični oddelek. V ponedeljek je bilo sprejetih na tem oddelku 22 bolnikov. — Stanje bolnikov je znašalo včeraj v vseh oddelkih okrog 300, kar je precej nad normalo Do 21. t. m. je bilo sprejetih v bolnišnico 4450 bolnikov, lansko leto do istega časa za 550 manj.
•©• Razpis vzdrževalnih del za mestno narodno in meščansko šolsko poslopje. Mestna občina celjska razpisuje za poslopje mestne narodne in meščanske šole v Celju oddajo vzdrževalnih del za leto 1936-37. Ponudbe je oddati najpozneje do 23. t. m. opoldne. Natančnejši podatki so razvidni z razglasa, ki je nabit na uradni deski mestnega poglavarstva.
Skofia Loka
Obisk obrtnoindustrijske razstave je nad vse
pričakovanje presenetljiv. V nedeljo je obiskalo razstavo okoli 1200 ljudi, ki so odnesli iz našega mesta kakor tudi z razstave same najlepše vtise. Med visokimi osebnostmi, ki so do sedaj posetile razstavo, naj imenujemo g. dr. Peroviča, kr. namestnika, g. Lazoreviča, šefa ministrskega kabineta za obrt in industrijo v Belgradu, adjutanta Nj. Vel .kralja g. Radoviča, glavnega tajnika trg. zbornice dr. MohoriČa in g. Plesa. Razstava nudi s svojo izbranostjo in pestrostjo vsakomur kos užitka. Slehernemu, ki se le količkaj zanima za obrt in industrijo naše zemlje, priporočamo, da obišče čimprej to izredno in zanimivo razsiavo, ki je res v ponos našemu mestecu.
Sklepi tarifnega odbora
Tarifni odbor, ki je zasedal v Sarajevu začetkom t. m. v dvorani trgovinsko-industrijske zbornice pod predsedstvom g. inž. Petroviča, upr. pomorstva in rečnega prometa, je sprejel nekaj malopomembnih sklepov. Predno bomo o teh sklepih spregovorili, želimo poudariti težak nedosta-tek tega odbora, in sicer v tem, da manjkajo v tem odboru zastopniki najširših množic konsumen-tov, to je zastopnikov naših kmečkih in delavskih slojev, ki predstavljajo — brezdvoma — v državi večino. V tem odboru pa, ki je čisto posvetovalen organ in nima že zaradi tega nobenega odločilnega vpliva na tarifno politiko železnic, pa se križajo samo interesa pridobitnikov, to je vele-industrije, veletrgovine in velekapitala. Aiko izvzamemo zastopnike zadružništva (ki »o pa šibko zastopani), potem moremo reči popolnoma upravičeno, da sklepi, ki so sprejeti — eventuelno — na predlog takega tarifnega odbora, ne morejo nositi na sebi pečat take socialne politike, ki bi odgovarjala koristim najširših množic naroda, marveč take, ki odgovarjajo maloštevilnim vele-pridobi trnkom, dočim se koristi večine zavarujejo skoro vedno le v toliko, kolikor gredo v račun socialno močnejših. Na drugi strani pa moramo ob ob tej priliki izreči svoje nezadovoljstvo tudi nad železniško upravo, ki ne vidi v vodstvu svoje tarifne politike pred seboj drugega, kot svoje neposredne v vsakoletnem proračunu predvidene dohodke, zaradi česar je skoro popolnoma onemogočena sanacija gospodarstva najbolj prizadetih krajev v državi. Mi smo že večkrat izrazili željo, da se celotni sistem tarifne in finančne politike železnic preosnuje in vključi v službo narodnega gospodarstva, ker izločitev naših železnic od sodelovanja na gospodarski obnovi v državi, paralizira vse napore celokupne gospodarske politike ylade, ki je v enem letu svojega vladanja pokazal, toliko volje in iniciativnosti za gospodarsko in socialno izboljšanje. V tem zastarelem duhu, ki negira stvarno stanje našega gospodarstva so potekla tudi pardnevna zasedanja v Sarajevu, kajti sklepi te konference v narodnogospodarskem pogledu ne pomenijo nikakih olajšav, še manj pa izdatne pomoči. Poglejmo nekaj teh vprašanj in sklepov.
Vprašanje mesečnih in letalih vozovnic za trgovske potnike je rešeno negativno, ker se predlogi posameznih zbornic ne pokrivajo in ker že-lezinška uprava ne more pristati na 50% olajšavo, zaradi česar bo uprava to vprašanje še dalje proučevala: Uprava je prav tako odbila predlog za vpeljavo vozovnic z naprej določeno kilometražo za trgovske potnike. Predlog, da se veljavnost vvekend-vozovnic podaljša za večje praznike (božič, velika noč, binkošti) in predlog, da se izdajo vozne olajšave za zadružne revizorje ter da se prepusti pokrajinskim ravnateljstvom pristojnost ea izdajo voznih olajšav (zelo važno gospodarsko
in socialno vprašanje) je rešeno negativno. Vsa ostala vprašanja, ki so bila predmet razprave potniškega prometa, so manij važna in jih ne bomo navajali.
V blagovnem prometu se vprašanje reforme tarife za prevoz blaga, ki je v zvezi s predlogi tarifnega odbora iz leta 1935 (zahteve žitne in pa mlinske trgovine, odnosno industrije) odloži; v vprašanju lesne industrije pa železniška uprava ni mogla iti tarifnemu odboru na roko. S tem je izčrpana točka 2 dnevnega reda in rešeno negativno tudi vprašanje lokalne tarife (les, kotički za vinograde, zaboji, lesna volna), pristaniške tarife (stavbeni les, jarboli, drogovi, antene, kratke deske) in konkurenčne tarife za splavarje, po predlogih posameznih članov tarifnega odbora. Železniška uprava je zavzela pri posameznih predlogih stališče-, da se ne more o njih niti razpravljati, ker so stavljeni predlogi brez dokumentiranih pojasnil in podkrepitev, kar bi pomenilo, da tudi posamezni člani tarifnega odbora niso bili za to konferenco zadostno pripravljeni. — To bi bili najvažnejši sklepi tarifnega odbora, ki pa za naše gospodarstvo ne pomenijo prav ničesar. — V vprašanju poenostavljenja tarife za kosovno blago in predlog, da se tako blago do 100 kg težine sploh ne deklarira, ni našel pri upravi ugodnega odmeva. Pač pa namerava uprava spremeniti tarifo v tem smislu, da bi se zaračunavala voznima za stvarno in ne za računsko težino. Pri aktualnih vprašanjih točke 4, dnevnega reda, so se razpravljala razna vprašanja tarifnega značaja, ki pa niso prinesla v glavnem nikake načelne rešitve, pač pa satmo neke mani važne sklepe, ki niso toliko finančnega kot tehničnega značaja. V pogledu olajšav tujim industrijam v naši državi in nameravane povišanju tarifnih stavkov za proizvode kemične in rudarske industrije (samo en primer: en vagon ebilenklorida stane 65.000 din. Voznina pri izvozu za 400 km znaša 940 din, dočim znaša voznina za 1 vagon pšenice pri izvozu 2150 din) so s« sprejeli neki manj značajni sklepi, v splošnem pa bo železniška uprava to vprašanje še dailje proučevala —
Ker bo v kratkem času sklicana druga konferenca tarifnega odbora v Zagrebu, bi bilo želeti, da se povabijo, odnosno kooptirajo v ta odbor tudi zastopniki naših delavskih zbornic in naši kmečki strokovnjaki in da se da prilika vsem članom tarifnega odbora, da se morejo na vprašanja, ki bodo na dnevnem redu, čim bolje pripraviti, Tudi ta konferenca je pokazala potrebo večje železniško-strokovne izobrazbe in močnejšega političnega vpliva na državno-gospodarska podjetja, da se ne bodo na eni strani izigravali interesi narodnega gospodarstva in da se na drugi strani — v največjo škodo tega — ne bo mlatila prazna slama.	N—g.
Slovenke perejo z najbolj trdo vodo v državi. Zato rabijo naše gospodinje posebno milo
.s) iE5-FtJ
10/tNb/Vtt terPeniinovo mil° Posebno sa t/ »IIM/I	pranje v trdi vodi
Položaj na lesnem trga vzlic ukinitvi sankcij neizpremenjen
V zadnjem času je dnevno časopisje poročalo o izvozu znatnih količin lesa preko Sibenika. V zvezi s tem se je napovedalo znatno izboljšanje položaja na našem lesnem trgu. Žal pa so taki zaključki, ki se izvajajo iz povečanega prometa preko šibeniške luke, preuranjeni. Položaj na lesnem trgu je slej ko prej težak ter navzlic ukinitvi sankcij trenutno še ni večjih izgledov za oživitev našega izvoza. Pri prometu preko Sibenika gre izključno za blago velepodjetja »Šipada«, kateremu je v zadnjem času uspelo prodati les v Mžirju, Angliji in Argentini. Vsled okolnosti, ki bo se v javnosti ponovno ugotovile, našemu malemu in srednjemu lesnemu producentu ni možno z uspehom se uveljaviti na navedenih inozemskih tržiščih.
Kar se tiče posebej dravske banovine, moramo ugotoviti, da v lesni panogi vsaj za enkrat še
ni opažati nobenega izboljšanja. V kolikor naša lesna podjetja sploh obratujejo, so k temu pri-morana, da predelajo lansko leto sekani les, ki bi se sicer pokvaril. Les se torej dela za skladišče in le male količine se morejo plasirati v lokalnem prometu.
Naše lesno gospodarstvo pričakuje zato nujnih in odločnih ukrepov kr. vlade, ki naj gredo za tem, da se našemu lesnemu izvozu zagotove zopet njegova naravna konzumna področja.
Kartel železne industrije. V kartelu železarn so sledeče tvrdke: Industrija železa d. d. Zenica, Kranjska industrijska družba, Jesenice, Rudnik in železarna Štore in Jeklarne grofa Thurna, Ravne. Kartel je sklenjen za nedoločen čas s pravico odpovedi koncem četrtletja. Predmet kartela je neoblikovano in oblikovano železo, dogovor obsega kontingentiranje in rajoniranje prodaje, ka-
kor tudi skupno določanje cen in prodajnih pogojev. Kontrolo nad izvajanjem dogovorov vodi urad za evidenco jugoslovanskih in srednjeevropskih železaren v Belgradu.
Eksploatacija bauksita v Dalmaciji. V Splitu je bila osnovana delniška družba »Dinara«, ki ima namen, da eksploatira ležišča bauksita v Dalmaciji in, da izdeluje bauksit-cement. Nova družba je Prav za prav filijacija tvrdke »Le Dalmatienne«. »Dinara« še nima dovoljenja za produkcijo ban-ksit-cementa in se tudi smatra, da dovoljenja ne bo dobila, ker že obstoječe cementne tovarne niso dovolj zaposlene.
Borza
Dne 21. julija 1936.
Denar
▼ M8ebnem kliringu se je avstrijski šiling na ljubljanski borzi učvrstil na 8.72—8.82, na zagreb-
»^"i^L8-67^"377 (8'72) ter na belgrajski na 8^686-8.7685 GrSki boni so v Zagrebu notirali 29-25 den., na belgrajski borzi pa so zrasli na 28.40 do 29.10. Angleški funt Je na ljubljanski borzi notiral 238 den., 237.50 bi., na zagrebški je popustil na 237.20-238.80 (238), na belgrajski pa ni notiral. Španska pezeta je na zagrebški borzi popustila na 635—6.45 (6.40), na belgrajski pa je notirala 6.70 blago.
Nemški klirinSki čeki so na ljubljanski borzi ostali nespremenjeni na 1S.74—13.1M, na zagrebški ravnotako nespremenjeni na 18.fi9_13.89 (13.79), za sredo avgusta so notirali 13.55—13.75 (13.65), za konec avgusta 13.575—13.775 (13.675), na belgrajski borzi so narasle tudi ostale nespremenjene na 13.7041—13.9041.
Italijanske lire (klirinške nakaznice) so na belgrajski borzi notirale 315—317.
Ljubljanski denarni zavodi so plačevali danes liro (valuta) 2.95—2.98, ameriški dolar pa 46.40 do 46.60.	'
Ljubljana. — Tečaji g prtmom.
Amsterdam 100 hol. gold. . . . 2963.15—2977.75
Berlin 100 mark....... 1752.05—1765.93
Bruselj 100 belg...... 734.54— 739.60
Curih 100 frankov...... 1424.22—1431.29
London 1 funt....... 218.34— 220.40
Newyork 100 dolarjev .... 4313.60—4349.91
Pariz 100 frankov...... 288.14— 289.58
Praga 100 kron.......180.61— 181.72
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 1,480.161 Din.
Corih. Belgrad 7, Pariz 20.2325, London 15.365, Newyork 305.375, Bruselj 51.65, Milan 24.10, Madrid 41.90, Amsterdam 208.05, Berlin 123.15. Dunaj 57.65, Stoe.kholm 79.20, Oslo 77.15, Kopenhagen 68.60, Praga 12.69, Varšava 57.70, Budimpešta 60.50, Atene 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, Helsingfors 6.77, Buenoe-Aires 0.84.
Vrednostni onpirji
Ljubljana. 1% inv. poe. 88—84, agrarji 47.50— 48.50, vojna škoda promptna 365—367, begi. obvez. 68-69, 8% Bler. pos. 83-84, 7% Bler. pos. 73—75, 7% poe. DHB 88—87.
Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. pos. 83 den., agrarji 47.50—49, vojna škoda promptna 364—366 (366), begi. obv. 68.50 den., 8% Bler. pos. 83-84, 7% Bler. pos. 73—73.75, 7% pos. DHB 85.75—87, 7% stab. posojilo 83—83.25. — Delnice: Priv. agr. banka 233 den.. Trboveljska 180—136, Ragusea 155 185, Osj. sladk. tov. 135 bi.
Belgrad. Drž. papirji: 7% invest. pos. 83 den., agrarji 48—48.75 (48), vojna škoda promptna 363 —363.50, begi. obv. 68.75—60, 7% Bler. pos. 73.50 —78.75. — Delnice: Narodna banka 6200—6300, Priv. agr. banka 232.50—233.50 (232).
Zvečer pred fcbto pa namakajte 3
(Radost peric
Žitni trg
Novi Sad. Oves: bački, sremski in slavonski, novi, 87.50—90. — Rž: bačka, nova, 90—92.50. — Ječmen : bački, sremski, novi, 64 kg, 82.50—85. Koruza: bačka, sremska in banaška 100—101; bačka, ladja Tisa in Dunav, 101—102. — Vse ostalo neizpremenjeno. — Tendenca neizpremenjena. Promet srednji.
Sombor. P § e n i e a kakor v Novem Sadu. — Oves : bački, sremski, slavonski, novi, 80^-82. — Ječmen: bački, sremski, novi 63-64 kg, 81—83; bački spomladanski. 67-68 kg 78- 80. — Koruza: bačka, sremska, garant, kval., 98—100, bačka in sremska za avgust 98—100. — Vse ostalo neizpr. Tendenca poetojana. Promet 48 vag.
Ptuj
Tujski promet v Ptuju v drugem četrtletju izkazuje 694 oseb s 3020 nočninami. Od teh je bilo 496 naših državljanov, 109 Avstrijcev, 15 Čeho-slovakov, 16 oseb iz Nemčije, 8 Madjarov, 8 Italijanov, ostali pa iz raznih drugih držav.
Kreditna zadruga državnih uslužbencev v Ptuju je sestavila polletni računski zaključek, ki vsebuje promet od 1. januarja do 30. junija 1936 ter je članom zadruge na vpogled. — Iz računskega zaključka je posneti, da se je denarni promet v prvem polletju znatno dvignil, in sicer je znašal 484.700 dinarjev, kar je za to mlado zadrugo velik uspeh. Saldo vlog izkazuje 22.285 Din, saldo prisilne Sted-nje 20.381 Din, terjatve na posojilih pa 164.582 Din. Na deležih članov je vplačanih 26.900 Din, med tem ko znašajo obveznosti zadruge napram denar-nim zavodom 91.769 Din. — Zadruga je imela ob koncu leta 1935 86 članov z 209 deleži. Tekom minulega pol leta je pristopilo 24 članov z 52 deleži, tako da je bilo vpisanih koncem junija 1936 105 članov z 274 deleži. Med tem časom je izstopilo 5 članov z 8 deleži. — Državni uslužbenci so si ustanovili to zadrugo 1. oktobra 1933 in se je pokazalo, da je bila nujno potrebna, kajti v ta zavod se zatekajo vsi javni uslužbenci in upokojenci, in se obenem vadijo tudi štednje. Kljub temu pa je še mnogo javnih uslužbencev, posebno na podeželju, ki še ne vedo, da ta denarni zavod sploh obstoja. Istim se priporoča, da pristopijo kot člani k zadrugi, katera jim nudi pri posojilih razne ugodnosti. — Da zadruga tako lepo napreduje, se je zahvaliti v prvi vrsti funkcionarjem vodstva zadruge.
Nezgoda šolarčka. Ivan Sagadin, 7-Ietni sin gostilničarja in posestnika v Gerečji vasi, se je vozil na dvokolesu in pri tem trčil z drugim kolesarjem tako močno, da je obležal na cesti. Fantka so spravili v ptujsko bolnišnico, kjer so ugotovili nevarne poškodbe in frakturo desne noge.
Trbovlje
Žrtev Save. V nedeljo popoldne je utonil v Savi 16-letni mladenič Metličar Franc, sin rudarja z Doberne. Dovoljujemo si pripomniti, da je naša mladina preveč korajžna, ker se ne ustraši prirejati razne tekme niti v najbolj deročih vodah, ki so obenem še polne vrtincev, kakor je pokazal ta primer utopljenca, ko so mu hiteli rešitelji na pomoč, a ga je Sava pred očmi reševalcev potegnila globoko v se.
Naše planinske postojanke: Sv. Planina, Kura Mrzlica so letošnje leto izredno dobro obiskane. Od vseh krajev prihajajo oddiha potrebni na izlet, ali pa se tudi dalje časa zadržujejo v planinskih kočah, ki so, mimogrede omenjeno, tudi dobro oskrbovane. Kdor je prišel enkrat, še pride, ker razgled z vseh planin je krasen, zrak pa tudi vsakega okrepi. Kar smo v zimskem času zamudili, bomo sedaj popravili.
Radio
Programi Radio LJubljana»
,„ „ Sreda, n- Julija. 1/2.00 Baiotm« gl/wha (j>l.«0e) 12.45 Poročila, vreme 13.(10 Cas, m«ored, abvasti,!« 13.15 V»e mogočo, kar kdo hoče (drfoiče po željah) 14.00 Vro-me, boraa 19.00 ftas. vreme, |Kxro<\ida, m«red. obvcwt.ila 19.31 Nacionalna ura: R/ndnimeka bogiuava .Iiigonlavi ie (Aleksander Hiilift fa Belgrada) 19.50 O taborih in taborjenju (razgovor UublJamHluih skavtov) 20.10 Umetnosti Hiiomoniku Škofje Ix»ko in okoli™ (g. Jan«-/ Vei-(ler) 20.30 Koncert religiozno glral«. Pevski' toč>ko izvaja g Ton« Petrovi, spremlja In ergeluke «oli»(IA-ne tortke izvata g. Arnirt BI«* 21 ..Ul Preno« plesni- riii.*-bo iz I ftrk-hotel-n 11« Bl«<tii (iara plesni orkesler Erich Morse) 22.00 Cas, vreme, .porodila, spored 22.20 Prem« Plesne glasbe Iz Park-hotela na IHedu (igra plesni orkester Rrioh IlerMo).
Dragi programi t
Sreda, «. julija: Belgrad /„• 19.M Violina 20.2« Orkestralni im vokalni koncert 21.00 HinmartMičnl časopis 32.00 Narodne imsiini - llelgnul II.: 20.00 OpJenae (Svabič) — Zagreb: 20.30 Prenos iz Ljubljano 22 15 I lesna glanba— Dunaj: 20.00 O,porotni večor 22.10 Orgio in klavir 22.40 ftlagerji na klavirju 23.30 Zabavni kon-cert - Trst-i\lUan: 17.15 Komorna gla«ba 20.40 Igra £.00 Komorni koncert 22.45 Plesna glasbn — Him-Hari: 17.13 VokaLni in luntruiroenitailni koncert 211.411 Simfo-aifiui koncert 2J.15 PJosna glasba — Praga: 19 "0 Ta-trainski fol'klori«tWni večer 19.50 T™nanovn igra .Čarobna roka« 21.10 Beethovnove koinoirne skladbe 22.20 1 lortoe 33.00 Prenos glimbe i« tatrarmkih hotelov -Variava: 20.00 Salonska gl«<ha 21.00 Chopinove kla-vrn-ske skladbe 21.30 Vokalni koncert 22.15 Plmnn gla"
an„7t f''"/ »V1.®	- V»o NcmHja: 20.10
OPMOtai večra- z Koni«swn«terhansna) 22.30 7Mbavnrf
v™? . <(,f'„ "T1™' - Reromiinster 50.00 »borev«ki vl ^ c.- .'"I. tipsko narodne pesmi .Sh nsst,,,,,,-,,: 20.30 Simfonični koncert.
Poizvedovanja
Srebrna zapestnica je bila najden« na Sv. 1'oI.ih cesti. Dobi sc v pisarni v Zavotiščoi sv. Jožefa, Vidov-danska cest« 9.
Kulturni obzornik
Gledališko pismo
Gledališče v Zagrebu stoji na pragu dokončne ureditve svojih težav, ki so lani izpodmakriile položaj tedanjega intendanta Petra Konjoviča. Dr. Še-noa, ki je letos vršil intendantsko dolžnost, je vložil mnogo truda, da bi gledališče dobilo trdne gospodarske temelje. Prejšnji mesec se je mudil v Belgradu, kjer je predvsem dosegel, da bo Drž. hipotekama banka prevzela ves dolg 12 milijonov dinarjev. Ob posojilu DHB nameravajo takoj pristopiti prenovi notranje opreme, kajti zgradba bo v jeseni stara 40 let. Nekoliko se bo zmanjšal zbor 400 gledaliških članov, ker so nekateri med njimi odšli drugam. Tako odhaja v Brno dr. Branko Ga-vella, ki je vršil dolžnost dramskega ravnatelja. Njegovo mesto je prevzel Tito Strozzi. Med drugimi je odšel v Osijek dramski igralec Milan Aj-vaz. Najbrž se bo poslovila od Zagreba tudi Erika Druzovič in odšla v Nemčijo. Nekaj članov operetnega zbora so reducirali.
Drama je v svoji drugi polovici letošnje dobe prinesla dvoje izvirnih hrvatskih del. Najprej to postavili na oder »Gosposko dete« od K a 1 m a n a Mesariča, ki je doseglo dokaj kritičnega priznanja, V drugi polovici prejšnjega meseca pa so predstavili novo dramo Ahmeta Muratbe-g o v i č a , gimnazijskega profesorja v Zagrebu, Rodil se je v Bosni pred 38 leti in se najprej pojavil v javnosti s polemikami in razpravami. Kasneje je prešel na umetniško oblikovanje, na liriko in ostale književne vrste. Vse njegovo delo ima eno samo osredje: osvoboditev muslimanskih žen, borbo za svobodo njihovega gibanja in družbeno sprostitev. Tej zadnji borbi služijo pesmi, ki jih je zbral v skupino »haremske lirike«. Matica hrvatska mu je v letu 1924. izdala »Haremske novele«. Napisal je drame »Pomračenje krvi« in »Mati« in s svojim romanom »Ponos« pokazal spremembe in nasprotja muslimanske sredin*-, ki »o pogojene v agrarnih razmerah.
Nova tridejanska drama iz muslimanskega življenja nosi naslov »Na božji poti«. Veliki posestnik Omerbeg Idrizbegovič sklene, da bo zadostil ko-ranovim predpisom in poromal v Meko. Toda poti ne ogrožajo samo pocestni napadalci, temveč je nevarna tudi visoki starosti begovi. Zato ga žena iz skrbi odvrača, ali Omerbeg je do poslednje črke pokoren vernik in ne odneha. V tej skrbi za njegovo življenje čuti samo duha brezbožnosti, ki jo v muslimanskem sosedstvu predstavlja Čambilbeg Kusturica, mlad, evropsko oblečen človek. Njega ima rada Lejla, edinka Omerbegova. Da bi ne zašla s poti tradicijonalne neomadeževanosti, nedo-taknjenosti, se mora Omerbegu pred odhodom s prisego zavezati, da se nikoli ne bo poročila s Camilbegom. — Potekel je čas, neučakanost pa je ob nedoločnih vesteh o Omerbegovi usodi pohitela in dala uradno potrditi njegovo smrt. Davno potlačenim željam so padle zapreke in družina razpade: sinova Omerbegova in njih žene se osamosvojijo z vsemi potrebnimi prepiri in sovražnostmi za dedščino, Lejla pa se poroči s Čamilbegom. — Nenadno obvestilo Omerbegovo, da se vrača domov, zbere spet vso družino. Ko pride stari beg in ga nihče ne počaka na pragu, zasluti resnico in z nožem zadivja po sobah, toda Lejlin otrok ga iztrezni in spravi spet z okolico in življenjem.
Muratbegovič je uspešno prikazal vdor evropskega individualizma in svobodnosti v patriarhalno muslimansko družino, ki žene zapira in zakriva, in kjer so odrasli, poročeni sinovi pod popolno oblastjo starega gospodarja. »Kar jaz mislim, misli vsa hiša«, pravi Omerbeg. Razkroj družine leži v togi zadrgnjenosti, v hladni mračnosti, ki se ji mladina upira s svojimi težnjami za svetlo in solnčno preprostostjo. Starec popusti pred dovršenimi dejstvi in na kraju izpove po koranu: Vsi se bomo vrnili k Bogu in tedaj bomo spoznali, v čem smo se ločili.
Na kraju sezone je prišla na vrsto sodobna slovenska drama in sicer Bralka Krefta »Celjski grofje«. Z njo je tudi v Zagrebu dobil sloves dobrega poznavalca odra. Vendar mu režija Kalmana Mesarica ni napravila put-euiiih uslug s svojim močnim podčrtaniem ekstrema. ker bi ves ta proces
proti fevdalizmu bil brez cenenih efektov dobljen. Tako pa je tendenciozno navdušenje ene strani rodilo odpor na drugi. Kritika je avtorja razlagala iz njegovega mladostnega zanosa.
Grofa Hermana je mogočno oblikoval B a d a lič, pa tudi ostale vloge so bile dobro izdelane. Ob tej priliki je posebno pozornost vzbudila okol-nost, ki se včasih pojavi v zagrebškem gledališču, in to je nekakšen igralski plagijat na račun Vike Podgorske. Njena oblikovalna sila je tolikšna, da ji od časa do časa podlegajo druge igralke, vendar v tolikšni meri še nobena, kakor se je to zgodilo z Boženo Kraljevo v vlogi Veronike Deseniške. Temu se je toliko bolj čuditi, ker je Božena Kraljeva močna in preizkušena igralska osebnost. Zagrebška kritika je stvar dobrohotno prezrla.
Morda se je s tem nastopom vzbudilo zanimanje za novo slovensko dramatiko in mogoče pospešil promet med Ljubljano in drugimi gledališči v državil Državna gledališča bi prav lahko posvetila tej medsebojni vzgoji širokogrudnejšo pažnjo, saj nobeno gledališče ne daje samo ustaljenih in najvišjih vrednot, pa bi se dala pogrešna inozemska dela nadomestiti z deli naših mladih stvarjal-cev. Zagrebški gledališki list »Komedija« poroča, da je Senečičev »Ferdinand« dosegel 21 predstav, ki so v komercijalnem pogledu prinesle c. 80.000 dinarjev. Stvar so prevedli na češki, francoski in nemški jezik. Z velikim uspehom so ga igrali v Osijeku in Varaždinu. Avtor napoveduje že novo tragikomedijo pod naslovom »Slučaj z ulice«, -c.
Slovaški žid. V zadnjih letih je svet zelo zaposlilo živdovsko vprašanje, ki ga je sprožil val nacionalsocialističnega antisemitizma v Hitlerjevi Nemčiji. Ta val pri nas Slovencih nismo toliko čutili, ker nimamo na svoji zemlji, razen v Prekmur-ju, kaj veliko Židov, medtem ko je na Češkem in Slovaškem ta protižidovski tok našel precej simpatičen odmev, kar je razumljivo ob gospodarski moči in številnosti tega živila v ČSR, zlasti na Slovaškem ali celo na P. Rusiji. Prav zato je silno zanimiv roman (sir. 353) Usode, ki ga jc izdal v slovažčini Hugo Roth, bratislavski primarij, po
rodu žid, po čustvovanju Slovak. Položaj slovaških zidov oziroma bolje Židov na Slovaškem je nenavaden. Po eni strani se niso zrasli s svojo okolico, po drugi strani pa so bili pred prevratom ne samo gospodarski obvladovalci teh pokrajin, temveč tudi nosilci in podporniki madžarske nadvlade. Nič čudnega torej, če se je proti njim obrnila ljudska jeza, ki po večini traja še danes. Knjiga slovaškega Žida naj bi bila odgovor na očitke proti Židom ter naj bi pokazala možnost skupnega dela in sožitja obeh elementov na isti zemlji. Knjiga ni popolnoma zadovoljila. Je obenem polemični traktat, roman in življenjepisni dokumknt. Kjer je avtor avtobiografsko podal čas in svoje doživetje, zlasti doživljaje kot vojni zdravnik ter svoj obrat v grozotah svetovne vojne k slovaškemu narodu, tam je roman prepričljiv in sijajen. A to ne le zato, ker je snov za slovaško prozo nova in jo tudi podana brez okraskov in z ostrim dovtipom, temveč tudi zato, ker je silno razgibana in dramatična. Miselne prvine in idejne osnove, ki naj bi nosile pisateljevo misel, da je bilo in da mora biti tudi sedaj med židovskim in slovaškim elementom pozitivno razmerje, te Idejne osnove pa niso resnične in ne prepričljive. Kjer ni bilo zunanje ne notranje možnosti, da spravi v sklad židovski problem s slovnškim narodnim, si je pisatelj pomagal z domišljijo. To seveda ne prepričuje Zgodovinska resnica ostane namreč — saj isto velja za naše Prekmurje _ da je emancipacija Židov na Ogrskem biln tesno spojena z madžarskim bojem za neodvisnost od Avstrije, prodiranje židovskega trgovca na slovaško vas pa je šlo vzporedno s prodiranjem madžarščine, zato razmah židovstva na Slovaškem ni bil razvoj kulturni ali moralni, ampak gospodarski. In tega vprašanja pisatelj ni upal načeti. - Vendar knjiga kot celota, zlasti osredje romana, to je opis vojnih let, priča, da je pisatelj priSel iskreno do čustva pripadnosti k narodu, sredi katerega živi in deluje Zato je njegova knjiga iskrena in odkrita, a slo-vaskost tega Žida ni izraz sedanje konjunkture -kot je sedaj v CSR takih primerov veliko - temveč izraz določene neizogibnosti, ko se zgodovinsko srečata židovstvo in slovaStvo.	sv.
Vožnja s prvo nemško železnico, ki jo kažejo na razstavi »Nemčija«. V ospredju umetelne vodne
napr ave.
Odkod so cigani?
Izvor shvivnostnega plemena
Če vprašaš cigane, odkod so, ti odvrnejo po cigansko: »Tega vam ne moremo povedati.« Saj tega res ne vedo, ker so cigani ljudje sedanjosti in se kaj malo zmenijo za zgodovino. Ves svet jim je velik pašnik, cigani zro le naprej, nikoli pa nazaj. Prav nič ne poznajo kake junaške dobe, nič svojih lastnih junakov.
Pravijo, da so cigani iz Egipta in tudi, da so judovske krvi. Razni učenjaki so se že bavili s tem vprašanjem; iskali so sledove kake davne ciganske kulture, a je niso dobili drugje, kakor v njih duševni darovitosti in njih priročnosti. Že kar v pregovore je prišlo, kako so cigani daroviti za glasbo in kako znajo ciganke prerokovati bodočnost. Prerokovanje pa ni nikjer tako udomačeno ko pri azijskih narodih. Zato bo le res, da so cigani iz Azije. Težje je govoriti o ciganski priročnosti za kovaška dela, ki ne vemo o njej, ali je doma v Afriki ali Mali Aziji. Na vsak način so bili cigani, ko so prišli v Evropo, takoj pomembni zaradi svojih kovaških, kotlarskih izdelkov. Zato meni neki francoski znanstvenik, da so cigani širili tehniko bronastih in železnih izdelkov in da je zato to pleme
staro več ko 3000 leti
Kovaški cigani iz bronaste dobe so bili vdo-mačeni ob vznožju zahodnih Alp, kjer so imeli svoje zaloge in odkoder so zalagali s kovinami Kelte in druge narode. In zares poznajo nekakšna skrivnostna pravila o kovnih kovinah. Bodi tako nekak monopol za kovaške izdelke. Cigani so se te obrti nau&li v Mali Aziji in so bili brez dvoma daljšo dobo ondi. Če je pa Mala Azija tudi njih domovina, pa ne moremo dognati.
To ljudstvo je teko zelo zabrisalo sleherno sled za seboj, da je bilo treba zbrati razne plemenske značilnosti ciganov, da bi dognali, odkod so. Take značilnosti so, da imajo ciganke jako bujne grudi, da cigani ne jedo fižola. To bi pomenilo, da so egiptovskega in ker niso nikjer stalni, da so judov-
skega pokoljenja, a njih zunanjost kaže, da izhajajo od Tatarov. Se zdaj bi si belili glavo s cigansko domovino, če cigani ne bi imeli tudi svojega jezika.
Prvi poskus, da bi na podlagi ciganščine dognali domovino ciganov, so ze v 17. stoletju napravili. A ta poskus se je ponesrečil, ker je neki učenjak menil, da je ciganščina isto ko latovščina pote* puhov. Čez pol stoletja so slučajno odkrili, da se zaklad ciganskih besed ujema z indijskim. L. 1763 je v nekem dunajskem listu izšlo poročilo, da je neki protestant Vfilyi v Leydenu spoznal troje ma-labarske dijake in je dognal, da se jezik ogrskih ciganov v mnogih besedah ujema z jezikom indijskih dijakov. Sestavil je besedišče 1000 besed in cigani so jih znali prestaviti. Tako je bila rešena uganka: ciganski jezik je industrijski jezik arij-skega izvora in je soroden pradavnemu, ponovnemu sanskritu.	.
Čeprav so ciganščino raziskovali na vse načine, pa so le spoznali, da se ne ujema z nobenim živim narečjem v Indiji. Ciganski jezik je sestavljen iz raznih narečij in dokazuje, da so bili cigani tudi v Indiji brez stalnosti. Kdaj so le odšli iz Indije? Pravijo, da najbrž v 9., 10. ali 11. stoletju po Kristusu. To velja posebno za evropske cigane, s čimer pa še ni rečeno, da bi se ne bile poedine ciganske tolpe že prej izselile iz Indije, za kar je dokaz edino zgodovinsko poročilo, ki ga imamo o tem preseljevanju: Perzijski pesnik Firdusi poroča o perzijskem kralju Bahramu (430—443 po Kr.), da je ta vladar poklical v svojo deželo 10.000 muzikan-tov iz Indije. Dal jim je volov, žita in oslov, da bi jih pridržal v deželi. A ti muzikantje so pojedli vole in žito in so se ko volkovi razkropili po svetu. — In kakor takrat, tako romajo cigani še dandanašnji po severnovzhodni Indiji, Mali Aziji, Evropi in povsod od kraja do kraja, h dmezele v deželo. Tako je bilo bržkone že od nekdaj. Cigani so pač večni popotniki.
Rocheleller mlajši je podaril dijakom palačo
Puščava požira rodovitno zemljo. Na pričujoči sliki je s peskom zasuta farma v Kansasu (USA) k er se radf neznosne vročine in suše in radi hudih orkanov bolj in bolj širijo orjaške plasti peska po , rodovitn^ zenilji VeUko farmarjev je radi stalnega prodiranja puščave izgubilo svoja posestva.
O SOČivja Mrivašha jed - fižol
(»Mednarodna hiša< v pariškem visokošolskem mestu.)
Na jugu Pariza, kjer je skoraj konec sve- j tovnega velemesta, se že skoraj deset let širi uni- j verzitetno mesto. Veliki človekoljub, de la Meur-the, je tu ustanovil dijaško kolonijo, ki se je z leti razvila v pravcato mesto. Nič manj ko 19 mogočnih, v prijazno zelenje odetih poslopij je kar naglo stopilo iz tal. To so ustanove raznih držav za njihove dijake, ki študirajo v Parizu Saj je pariška Sorbonna še zmeraj tako privlačna, da privablja dijake vsega sveta.
Pravkar je bila kolonija, visokošolsko mesto v Parizu, povišana z »Mednarodno hišo«. John Rockefeller ml., ameriški večkratni milijonar in mecen, jo je podaril francoskemu narodu. To je prvo ]X>slopje te vrste v Evropi. V Ameriki je svoj čas podaril Rockefeller takšno »Mednarodno hišo« univerzi Columbia v Njujorku.
Na buljvaru Jourdan, v tihem in prijetnem drevoredu, ki vodi skozi univerzitetno mesto v Parizu, stoji Rockefellerjevo darilo: grad v slogu Fontainebleauja, rumene barve, in z rdečimi ope kami. Sprejme te paviljon kot veža in prekrasno, razkošno stopnišče te odvede v notranjo vežo (vestibul) te renesančne palače, ki ima tudi galerijo samih marmornatih stebrov za okras. —
V	pritličju je velikanska jedilnica z obokanim stropom, urejena po ameriško, da si namreč vsak sam postreže. Dva tisoč pet sto dijakov na dan bo tu kosilo in večerjalo. Sploh je vse v tej štu dentovski palači ameriško: Tu je več radioapara-tov, je knjižnica s 50.000 knjigami, je gledališče s 1000 sedeži in je naplepše majhno gledališče v Evropi.
Za nekaj stopnic navzdol stopiš v 25 m dolgo in 9 m široko dvorano, bazčn, domače kopališče
V	kleti je oddelek za stroje, ki oskrbujejo palačo z gorko vodo, gorkim zrakom in vsem drugim Dozdeva se ti, da si v kakem mestu iz leta 4000
Seveda je tudi za sleherni šport primeren prostor. Dijaki fotografi imajo svoje temnice, ple-savci svoja plesišča, profesorji družabno sobo z majhnim barom. Tu je tudi bolniški oddelek, ki je opremljen z vsemi zdravili in zdravstvenimi
pripomočki. A človek, ki je vse to dal napraviti
in je vse to podaril dijakom, ne pusti, da se ga imenuje. Nikjer v palači ni njegovega imena. Pravi, da si želi le to, da bi pospeševal svoj smoter, napredek znanosti.
Oddajni in sprejemni radio-aparat na vodi. S to
posebno napravo bodo v Nemčiji pri olimpijski tekmi veslačev oddajali sporočila po svetu.
Nadloga komarjev
Naše sočivje in prikuhe imajo kaj staro zgodovino. Riž, ki je najvažnejše živilo na svetu, saj preživlja v Aziji, severni Afriki in južni Evropi več ko 1000 milijonov ljudi, 60 poznali že 3000 let pred Kristusom. Doma je iz Prednje Indije, odkoder so ga vojščaki Aleksandra Velikega zanesli v svojo domovino. Odondod so ga prejeli Rimljani, ki so ga imeli za delikateso. Arabci so ga začeli pridno sejati in tako je prišel riž tudi v Španijo in v vso Evropo, a v Ameriki so ga spoznali šele leta 1701. — Fižol ima tudi že jako častitljivo starost in so ga v Egiptu poznali že 2000 let pred Kristusom. Iz Egipta je zašel k Rimljanom. Fižol je bil v starem veku mrtvaška jedača, darovali so ga namreč duhovom rajnih, zato ga ljudje niso radi jedli in v Egiptu je bilo svečenikom sploh prepovedano jesti fižol. Tudi evropski narodi dolgo časa niso hoteli ničesar vedeti o fižolu in šele Karlu Velikemu (v 9. stoletju) se je posrečilo, da ga je šiloma uvedel v svojo državo. — Tudi g r a h so poznali ze Grki in Rimljani in ti so ga razširili med Germani. Prav za prav pa se je grah ljudem priljubil šele v 17. stoletju in Madame de Maintenon s francoskega dvora je 1. 1694 zapisala: »Povsod se najrajši pogovarjajo o grahu. Nepotrpežlijvo čakajo, kdaj ga bodo jedli; polni veselja in zmagoslavja so tisti, ki so ga že jedli in v radostnem pričakovanju so oni, ki vedo, da ga bodo spet kmalu jedli. To so tri točke ki se že tri dni naši princi pogovarjajo o njih.
Poznam naše dvorne dame, ki jedo grah za kraljevsko mizo, a ga potem doma, preden gredo spat, pojedo še skledo in si seveda pokvarijo želodec. A kaj — takšna je pač moda in ves svet je kar mrtev na grah!« — Kakor riž pa so tudi kumare doma iz Indije. Egipčani so jih že jedli in nato —-500 let pred Kristusom — že tudi Grki, za njimi Rimljani in skoraj so jih začeli gojiti po vsej Italiji. Rimljani so jedli kumare surove in pečene in zlasti jih je ljubil cesar Tiberij. V naše kraje so prišle kumare iz Bizanca, bržkone med 13. in 14. stoletjem. — Razne vrste zelja so bile znane ze Egipčanom, Grkom, Rimljanom. Rimljani so zlasti čislali cvetačo, ki so jo bili spoznali v svojih afriških kolonijah. K nam je cvetača zašla šele v 17. stoletju, a vdomačila se je prav za prav šele po svetovni vojni. — Tudi b e 1 u š smo dobili iz Azjje, a ni dognano, ali so ga Egipčani že poznali, pač pa je bil Rimljanom beluš v veliki časti. Rimski zdravniki so ga priporočali kot zdravilo zoper revmati-zem, vodenico in srčne bolezni. K nam je prišel beluš preko Anglije, Holandske in Nemčije. — Naše najmlajše sočivje pa je k r o m p i r , ki je doma iz Peruja in Čile. V starem kraljestvu Inkov je bil krompir jako čislan in še dandanašnji raste ondi. _ V Evropo pa krompirja niso prinesli Spanci, marveč Angleži. To veliko dobroto nam je 1. 1555 storil angleški ljudski junak sirFrancis Dra-ke; nekateri pa menijo, da je bil to trgovec s sužnji R. H a w k i n s. A trajalo je več ko 200 let, preden smo v Evropi spoznali pomen krompirja in ga začeli jesti. V naših krajih se je to zgodilo krog leta 1716. — Repo, čebulo, kislico so tudi že poznali Hebrejci, Grki in Rimljani, čebulo so pa najrajši jedli Tatari, češ, »da jim tako prijetno diši...« — Solato so začeli prvi jesti Rimljani in sicer so imeli najrajši endivijo, ki so jo priredili z oljem, s čebulo, z jesihom in medom. — C e -s e n in čebulo so v srednjem veku cvrli v prelil, ru nato razrezali in pripravili s slanikom. — Š p i -nača je iz Perzije, peteršilj iz Egipta, a paradižnik smo dobili šele v 16. stoletju in sicer iz Brazilije.
Deževna pomlad in vroče poletje sta povzročila, da je letos več komarjev, kot jih je bilo druga leta. Po mlakah in lužah, ki so ostale po deževju, so samice v juniju odložile jajčeca in v teh poletnih tednih se je že razvil prvi zarod komarjev. V trumah so komarji zapustili kraj svojega detinstva, da izpolnijo svojo poglavitno življenjsko nalogo: da se razplodijo dalje. Takoj potem, ko izlezejo komarčki iz bube, se začno ploditi in kmalu poginejo samci, ki jih spoznamo po šopastih tipalkah. Samci živijo le malo časa, ker si s svojimi kratkimi rilčki ne morejo dobiti drugega ko nekaj rastlinskega soka.
Drugače je s samicami, ki morajo leči jajčeca in so potrebne posebne prehrane: Krvi živali ali 1 j u d i. Da morejo doseči kri in jo sprejeti v svoj kanal za prebavo, imajo komarjeve samice različne priprave. Navadno jsočenejo — ne da bi mi to opazili, če nas ne opozorijo z brenčanjem — na obleko. S koncem rilčka, ki izhaja spredaj iz glave, otipajo najprej kožo. Mrčes, ki ima dobro razvite organe za tipanje in občutenje, kaj naglo najde pod kožo kako krvno žilico. Takoj se iz rilčka iztegne pet, nožem podobnih, deloma na koncih nazobčanih sesalnih ščetin, ki prederejo kožo in načno žilico. V majceno ranico vbrizgne samica
malce sline, ki zabrani, da se pri sesanju kri ne strdi. Naglo je trebušček poln ko boben in komar tiho odleti, da kje mirno prebavi zaužito kri.
Komarji so nežne živalce, ki potrebujejo vlago in prihajajo zato le proti večeru ali ponoči iz skrivališč in se dajo voditi po svojem izbornem vonju. Sončna luč jim je zoprna in 60 podnevi skriti v gr-mičju in v senci in na takih krajih te opikajo tudi podnevi.
Ko te komar piči ,takoj občutiš posledice. Zaradi sline pordeči dotično mesto na koži in te začne srbeti. Piki naših komarjev niso škodljivi, a so silno nadležni in kjer je dosti komarjev, tja ljudje ne gredo.
Radi srbečice se človek venomer praska in se razpraska. Med praske pa se morejo usidrata-iraz-lične klice raznih bolezni. Vendar komarji ne "prenašajo bolezni.	idiirus
Poznamo pa več vrst drugih komarjev, Kf-fit-vajo v vročih pokrajinah in prenašajo bolezni. Najbolj znan je komar za malarijo (anofeles), ki ne povzroča malarije, a jo prenaša, ker se tvorijo v njegovem trupelcu mikrobi z malarijo.
Pike komarjev na koži, ki zatečejo in se vnamejo, namazi z mentolovim vazelinom, ki prijetno hladi.
Higijena m sreča
Zdravnik dr. Bezdek pravi v knjigi o »uganki bolezni in smrti«: »Nobena higijena, tudi ne zračna, sončna stanovanja, umivanje zob, spanje pri odprtem oknu, telovadba in šport nam nič ne pomagajo, če zaeno nemoralno živimo, se lažemo, sleparimo, pijančujeino, nečistujemo. Zakaj, motenj, ki jih z vsemi temi propalostmi prinašamo v svoje življenje, ne moremo z nobenim, še tako higijenskim življenjem, odstraniti. Dosti je bolnikov, ki se ravnajo natančno po pravilih moderne higijene in se zatekajo zdaj k temu zdaj k onemu zdravniku, da iščejo pomoči zoper svoje bolečine, ki jih težijo. A te pomoči seveda nikjer ne najdejo, ker ne pozna skoraj noben zdravnik njih notranjega življenja. A tudi če bi zdravnik poznal duševno življenje svojega bolnika — ali bi ga smel opozoriti, da: ne sme biti svoji ženi nič več nezvest; da naj neha igrati na borzi, da naj neha pi-jančevati, slepariti, biti nevoščljiv, da naj sleherno sovraštvo iztrebi iz svojega srca, zakaj — ker le t8ko bi mogle vse njih bolezni prenehati...«
Ta zdravnik nam tudi pove, kako dosežemo nov način življenja, dobro voljo, vedrost in veselje: »Stara dušeslovna preskušnja nas uči, da je jako dobro, če človek vsak večer vsaj četrt ure preživi v miru, v zbranosti duha in da si izpraša vest po merilu božjih zapovedi. Če spoznaš, da je v tvoji duši kaj nejevolje zoper kakega človeka, bodi da si mu nevoščljiv, da se huduješ nanj, da ga sovražiš, potem je potrebno, da te občutke sam v sebi zatreš in najprej prosiš v duhu odpuščanja one
osebe in se prisiliš, da dobro o njih misliš... To je občutek, ko da ti pade silno breme s srca. Lahko ti je, dušo objame radost in vedrost, ki se kasneje spremeni v mir in pokoj... Popolni izraz te zbranosti pa je molitev.«
Človek je plemenito, vzvišeno bitje, ki je namenjeno veselju in trpljenju, radosti in sreči. Sreča življenja pa ni to, da bi živalski goni vodili človeka. Človeku mora zapovedovati duša, a pamet naj ga vodi.
Če hočete vedeti. •.
Mrčes je hujši sovražnik človeštva ko zverine. V Ameriki izdajo na leto po 100 milijonov mark (v dinarjih 18 krat toliko) za žične mreže zoper komarje; samo Kalifornija izda na leto 30 milijonov mark za pobijanje mrčesa.
Steklo more nadomeščati jeklo. Celo nože izdeluje neka angleška tvornica iz stekla.
Gosli umetno ponarejajo, da so stare. Če dajo gosli za 10 minut pod rentgenove žarke, se postarajo za 50 let, tako kakor da bi bile preigrane. Na ta način jih prodajajo za visoke cene.
V Los Angelesu je neka verska sekta uporabljala v svoji cerkvi tobak — za reklamo —, namesto običajnega kadila. V cerkvi so nato vsi kadili in vsak »vernik« je imel pri svojem sedežu tudi pepelnik.
»Kaj, tri sto dinarjev? Vprašam za ceno vož-,ie, ne pa za avtol«
★
»Ali imate kaj papirja ali cunj naprodaj?« »Ne vem — moja zena je šla na počitnice.« »No, potom imate pa prazne steklenice 1«
Najbogatejši človek sveta, maharadža iz Mysore, Sri Vadijaz, je prispel v Dover. Potoval bo po Angliji in Nemčiii.
»Ce posodim tvojemu očetu 200 Din s pogojem, da mi vrača na mesec po 40 Din — koliko mi bo čez tri mesece še dolžan?«
»Dve sto dinarjev!«
»Kako to?«
»Gospod učitelj, ko pa tako dobro poznam očeta I«
Preuredba šolskih okolišev v Ljubljani
Prijazna beseda staršem v pomislek
Najtežje vprašanje vsega šolstva ▼ Ljubljani je pomanjkanje šolskih prostorov. Mesto raste, število učencev se iz dneva v dan množi, število idl-skib učilnic in drugih prostorov, ki nujno spadajo k vsaki zdravi šoli, pa se trdoživo drži redno na isti višini. Razmere postajajo čim 'dalje bolj nevzdržne. Vedno pogosteje se oglašajo zdaj starši, zdaj učiteljske organizacije, tudi šolska oblast sama to vidi, da je tu treba ukreniti nekaj velikopoteznega, da se otroci reiijo dosedanjih prenatr-panih prostorov in pridejo ▼ učilnice, ki bodo imel« več sonca in zraka.
Skoro po neh ljubljanskih iolah je uveden dopoldanski in popoldanski pouk. Razumljivo je, da ob tako nepretrgani zasedbi prostorov ni mogoče nikdar temeljito prezračiti, zlasti pa ne v zimskih mesecih. Poleg tega taka šola tudi zelo razbija družinsko skupnost. Prvi otrok morda še iz šole ni prišel, ko mora, drugi že oditi. Šele zvečer je družina zopet zbrana, čez dan pa je sedaj nekaj otrok v dopoldanski šoli, nekaj pa v popoldanski, tako da starši nikdar niso rešeni skrbi za nadzorstvo otrok, pa jih tudi skoro nikdar nimajo vseh pred očmi.
Z letošnjim šolskim letom pa se odpre novo ljudsko šolsko in meščansko Šolsko poslopje za Bežigradom — po 1. 1911, je to prvo novo šolsko poslopje. Ta šola bo žejo razbremenila dosedanje šol«, treba ji je le od nekod dodeliti otroke. Jasno j«, da bodo ▼ višjih razredih obiskovali otroci, ki so sedaj hodili v 'drage šole, ki so jim bile mogoč« bližje — ln v tem je vsa težava. Z ozirom na to j« 'morala šolska oblast izpremenlti meje šolskih okolišev in otroke tako razdeliti po šolah, da bodo vi« kolikor mogoče enakomerno zasedene. Bežigrajska šola dobi svoj okolii, s tem v zveri pa se tudi meje drugih okolišev premaknejo proti zahedn. Merodajno pri tem pa je bilo v prvi vrsti število otrok, ne pa bližina ali oddaljenost šole od domačega stanovanja otrok, ker je bila Šolska oblast mnenja, da otroku veliko bolj škoduje, če celo dopoldne ali celo popoldn« čepi'v natrpani šol-
ski sobi, kakor pa nekoliko daljša pot od stanovanja do prostorne šole. S tem pa )« šolska oblast nehote zašla v nekak tih »por t starši, ki njenih ukrepov niso sprejeli bogve kako z odprtimi rokami. Na neki ljubljanski šoli, ki ji po novi razdelitvi pripada 111 uiic, se je n. pr. za prvi razred vpisalo samo nekaj otrok iz 18 ulic. Iz tega moremo sklepati, da ali starši še ne poznajo novih' šolskih okolišev in n« vedo, v katero iolo njihovi otroci spadajo, ali pa nove razmejitve i strani šolske oblasti n« marajo upoštevati. Možno bi bilo tudi, da svojih otrok sploh ie niso nikamor vpisali, ker računajo na prakso iz drugih let, ko je bilo šolsko vpisovanj« šel« v septembru, kar pa j« v tolikem obsegu skoro izključno, taj •« iz 93 nlie ni vpisal v prvi razred aiti 1 učancc.
Ako bi ostalo pri tem, pot«m bi morali zabeležiti žalostno dejstvo, da novo, drago in prostorno šolsko poslopje dosedanjih šolskih prostorov ni prav nič razbremenilo in da bodo nekatere šole, zlasti na Viču, kjer ie za 20 razredov na razpolago samo 10 sob, in v Mostah, kjer se v majhnih sobah dopoldne in popoldne stiska 5 razredov, še nadalje tako preobremenjene. V prenapolnjenih razredih bo ponk dopoldne in popoldn«, drugod pa Šolske sob« niti za 'dopoldanski pouk n« bodo izrabljen«. Izkušnja pa uči, da je za šolski pouk najboljše dopoldne, za domače učenj« pa popoldn«. Doma pa j« otrok v največji križ Tavno dopoldne, ko ima mati polne roke dela z domačimi opravili, popoldne pa, ko bi ga lažje imeli pred očmi in tudi sodelovali pri njegovem učenju, pa naj bi jim izginil ▼ šolo ha jih potem zvečer zopet nadlegoval s svojimi nalogami in knjigami. So pa tudi gospodarska vprašanja, zlasti glede kurjav« in razsvetljave šolskih prostorov, kar pomeni znatno manjši izdatek, ako se vrši to samo dopoldne, kakor pa če se vrši ves dan. Upamo, da bodo starši te razlog« upoštevali in sprejeli novo razdelitev šolskih okolišev, ki za nj« in za otroke pomeni samo razbremenitev, pa čeprav bi otroci iz nekaterih nlic imeli nekoliko dalj-lo pot v iolo, kakor doslej.
SpCEt
Za rekord - za Berlin!
Požari v nevetjshi občini
i	Kamnik, 21. julija.
Danes kmaln po polnoči so prebivalci Vrhpolja prestrašeni skočili iz postelj. Prebudil jih je klie o ognju in pa velik svit, kakor bi gorelo pol vasi. V ognju je bil kozolec posestnika in tovarniškega delavca Antona Flerina na Vrhpoljn St. 8. V kozolcu je bila suha detelja, ki je bila naenkrat vsa v plamenu. Nevarnost je bila velika, ker stojita komaj 6 metrov daleč gospodarsko poslopje ln hiša. Gasilci so bili takoj na mestu, požrtvovalno pa so pomagali tudi sosedje, ki so z dolgimi drogovi brž zmetali vso deteljo iz kozolca, tako da ta ni pogorel. Kozolec je bil pred kratkim zgrajen in ga posestnik še ni utegnil zavarovati. Skoda je samo v pogoreli detelji. Očivldno je ,da je bil požar podtaknjen.
Pogosti požari v neveljski občini — v tem letu je gorelo že trikrat na Gozdu pa na Selih in drugod — bo vzpodbudili občine, da so ustanovili tri nove gasilske čete in sicer na Gozdu, na Sellh in v Veliki LaSni. Vršili so ee že ustanovni občni zbori tenova društva so se prijavila kamniški gasilski Sapi/, ki pa Jih odklanja, 8ei da zadostujejo v teh krajih odseki neveljekega gasilnega društva. Ne Vam«, zakaj_ je župa zavzela tako staliiče, saj ima n. pr. domžalska občina štiri gasilna društva na svojem teritoriju. Upamo, da se bo to vprašanje nredik) tako, kakor želijo vaščani in kakor predvideva zakon.
Velike sleparije
zakotnega doktorja
Ljubljana, 21. julija. Mali senat pod predsedstvom s. o. s. g. Frana Gorečana je danes imel mnogo opravka in sitnosti z velikimi, rafiniranimi sleparijami zakotnega »dohtarja«. Ljubljančan, 36-letni France Blaž je izučen ključavničar. Pošteno delo mu ni dišalo. Po protekciji je bil sprejet za magistralnega slugo na socialno-političnem uradu. Že tu je začel svojo karijero zakotnega pisača in advokata. Neko revo, raznašalko časopisov, je opeharil za 5000 Din, ko ji je obljuboval, da ji preskrbi na magistratu in Banovini veliko mesečno podporo. Skoraj na kant ie spravil malega posestnika Franceta Bevca iz Podrečja pri Domžalah in njegovo ženo Marijo. Bevc se je začel hudo pravdati s Terezijo Dokler-ievo, najprej 6amo zaradi borih »sedmih češpelj«. Pravda je mnogo požrla. Ljudje na kmetih pa so še vedno taki, da raje verjamejo kakemu sleparju in pustolovcu. Bevc se je v ljubljanskih zaporih, kjer je sedel 15 dni zaradi mejnikov, seznanil s pustolovcem Blažem. Sklenila sta prijateljstvo. Blaž mo je obljubil, da bo vso zadevo njemu v korist rešil pri stolu sedmorice in v Belgradu, kajti tam ima
imenitne zveze. Bevca je opeharil za več ko 12.000 Din, izrabljal je njegov položaj do skrajnosti. Bevc sam si ni ničesar privoščil, Blažu pa je nosil kure, suho meso in žganje. Sam Bevc je Blaža hvalil okrog, da je to najboljši »dohtar« in da Je »prebrisan ko hudič«. Na Bevčevo priporočilo, je postal žrtev tudi France Zore, ki je bil v Ljubljani pred senatom obsojen zaradi nekega nemoralnega delikta na 6 mesecev strogega zapora. Temu je izvabil okoli 1300 Din. Peljala sta se celo v Zagreb do stola sedmorice.
Komično naključje je bilo. Zor« je nekega dne prejel dve beli sodni pismi. Prvo je odj>rl. Pismo ea je razveselilo. V njem je bilo napisano, da je deležen amnestije in da mn kazni ni treba nastopiti. Od veselja je poskakoval. Ko je pa odprl drugo pismo, se mn je obraz skremžil. Ljubljansko okrožno sodišče ga je pozvalo, da mora v nekaj dneh nastopiti kazen. In tako so prišle Bla-ževe sleparije na dan.
Pred malim senatom, pred katerim je bil obtožen zločinstva prevare obrtoma, zločmetva ponarejanja listin in tatvine, je Blaž drzno nastopil m deloma tajil. Kratko je dejal: *Ce so ljudje tako neumni, pa naj plačujejo za svoje neumne pravde.« Razprava je bila preložena na nedoločen čas, da se izvedejo še nekateri dokazi in zaslišijo še druge priče.
Olimpijski kandidati se pomerijo nocoj.
Na nooojšnjem izbirnem tekmovanju, ob 20.30 v kopališču Ilirije se bo odločilo, kdo nas bo zastopaj na olimpijskih igrah.
Vsi olimpijski kandidati, z izjemo zadržanih: Seojanoviča, Grkiniča in Samardžiča, bodo etar-tali v treh olimpijskih točkah: 200 m prosto. 100 m hrbtno in v waterr-polu.
Na 200 m: Wdll&n, Gazzari, Petrone, Cigaao-rič, Defitipis, Mihalek, Cerer in Votrubec. Z izjemo Wilfana, ki j« velik favorit po svojem v Mariboru doseženem rekordnem času 2:21. izenačeni plavači, ki bodo ne samo borili se za mesto v državni reprezentanci, ampak tudi naskočili državni rekordi —
Na 100 m hrbtno ee srečajo Wilfan, Ciganovič, Gazzari in Schell. Spet je Wilfan favorit, Ciganovič iin Gazzari pa bosta imela dovolj opravka, da se otrese ta Schella, obenem pa, da si zagotovita drugo mesto.
Water-polo tekmo odigrata dve moštvi, sestavljeni iz najboljših igralcev Jugoslavije, apo-pohijeni z dvema najboljšima iz Ilirije. Postavi moštev bosta objavljeni danes popoldne na kopališču Ilirije.
V ostalih točkah, ki naj izpolnijo program bodo startali najboljši plavači Ilirije Program obsega: 200 m prosto, gospodje (izbirna); 100 m prsno, dame; 50 m prosto juniorji; skoki; 100 m hrbtno; 100 m prsno; 50 m prosto; water-polo Ilirija I : Ilirija IX; olimpijska reprezentanca A i B. — Prcdprodaja vstopnic na kopaliiču SK Ilirije.
Vilfan, naš najodličnejii plaveč in olimpilec
Jesenice
Življenjsko vprašanje kovinarjev. V četrtek, dne 23. julija bo ob pol devetih zvečer v veliki dvorani Krekovega doma na Jesenicah sestanek JRZ. Na sestankn bo podan referat o izgledih slovenske železarske industrije v zvezi z najnovejšimi novimf gradnjami žejezaren v državi. JRZ, ki je vodila energično, a tiho borbo za obstanek jeseniške železarne, bo po svojih referentih po-ročala o situaciji. Zato vabimo vse delavce in Jeseničane, da se sestanka udeležijo polnoštevilno. Vabimo somišljenike, da ne zamudijo prilike slišati stvarno besedo o bodočnosti Jesenic. Referira-li bodo dr. Bergelj, predsednik JRZ, tajnik Gasser ln industrijski uradnik A, Kuhar ter delegati okraja.
Tabor katoliškega delavstva. V nedeljo, dne 26. julija, bo v lepem planinskem kraju pri Sv. Križu. Tabor pričenja dopoldne ob 10 s službo božjo. Slovenski katoliSki delavci se prebujajo, da po svojih zastopnikih v vladi predložijo svoje zahteve v uresničenje. >
Poroka. Na Brezjah Se je poročil industrijski uradnik diplom, tehnik Drago Cersr z gdčno Smo-lejevo. Mlademu paru želimo na življenski poti veliko blagoslova I
Planina : Ilirija 48:28
V nedeljo se je vršil na stadionu juniorski lahkoatletski dvoboj med Ilirijo in Planino, v katerem so zmagali mladi in talentirani atleti SK Planine s precej velikim naskokom točk. Odlikoval se je zlasti atlet Košir (Planina) v teku na 1000 m, ki je za to progo rabil 2 min. , 42 sek. in dve petini. Na drugem mestu je bil Kotnik (Ilirija) s časom 2:46 in dve petini. Omeniti je dalje skok v višino malega Bratuža (Ilirija), ki je preskočil višino 1.60 m, kar je za njegovo mladost ln še bolj za njegovo majhno postavo naravnost odličen rezultat.
Končno stanje točk se glasi: Planina 48, Ilirija 28 točk.
Mednarodno taborenje športnega naraščaja v Berlinu
Za čas XL olimpijskih iger v Berlinu bo tudi .arodno taborenje naraščajnikov, n« katerem i.'0 sodelovalo tudi 30 jnniorjev iz naše države. Ti juniorji so razdeljeni po posameznih športnih panogah takole:
Od lahko atletske zveze: Velimir Svježič, Zagreb, Branko Markovič, Belgrad, Erich Trebien, Pančevo, Vladimir Petrokov, Zagreb, Artur Takač, Varaždin, Zmagoslav Košir, Ljubljana, Darko Pli-verič, Zagreb, Josip Kotnik, Kamnik.
Od plavalne zveze: Hugo Schell, Ljubljana, Saša Klein, Zagreb, Boris Polič, Sušak, Marko Ciganovič, Dubrovnik, Karol Vidmar, Sušak, N. Sta-jič Belgrad.
Kontnih
Odlikovanje vi. svetnika dr. Frana Vidica. V nedeljo dopoldne je bila v dvorani Gasilskega doma lepa in prisrčna manifestacija samarijanskih idej. Odred samarijanov in samarijank ljubljanskega pododbora društva Rdečega križa je obiskal kamniško organizacijo, ki je priredila ljubljanskim gostom lep sprejem. Prisostvovalo mu je članstvo in zastopniki vseh kamniških humanitarnih društev. Ob tej priliki je imel organizator ljubljanske samarijanske čete g. dr. Franta Mis kratko predavanje o samarijanskem delu, podpredsednik društva Rdečega križa iz Ljubljane g. dr. Fettich pa je izročil predsedniku kamniškega društva RK vlad. svetniku g. dr. Franu Vidieu red Rdečega križa. Visoko odlikovanje g. dr. Vidica je samo skromno priznanje za ogromno delo, ki |*a je kot odkritosrčen pobornik idej mirnega sožitja med narodi in inicijativen delegat ter organizator idej Rdečega križa izvršil na tem polju in ki je naši javnosti le deloma znano. Spoštovanemu javnemu delavcu g. dr. Vidieu tudi naše iskrene častitke!
Gasilska tombola, namenjena v korist zgradbe Samarijanskega doma, je prav lepo uspela. Lej>o i vreme je omogočilo velik poset, bogati dobitki pa so dvignili zanimanje za to največjo tovrstno prireditev, kar jih je bilo do sedaj v Kamniku. Prvo tombolo, motorno kolo, je zadel Konrad Mukič, usnjarski jx>močnik iz Kamnika, drugo, moško kolo, pa Ciril Vidmar iz Kamnika. Tretjo tombolo je dobila gasilska četa iz Češnjice. Vsega je bilo 10 tombol in 120 činkvinov.
Od sabljaike zveze: Fery Mažuranič, Zagreb, Dejan Nikolič, Petrovgrad, Sala Cvetko, Ljubljana.
Od veslaSk« zveze: Velimir Vouk, Zagreb, Dra-goljub Jevtovič, Belgrad, Ante Jakaša, Split, Rudolf Fischer, Zemun.
Od sokohke zveze: Miloš Markovič, Novi Sad, Mato Dukovac, Zemun, Vlado Komičič, Zemun, Stevan Subotin, Zemun, Milan Ekar, Kranj, Vladi-slav Cink, Koroika-Bela, Javornik, Branko Cero-rac, Zemun.
Od težko atletske zvez«: Vojislav Čuk, Sarajevo, Ludvik Dolinžek, Melje pri Mariboru.
Olimpijski nogometni turnir
Berlin, 20. julija. AA. DNB poroča: Tehnična
komisija je snoči odredila naslednji razpored za olimpijski nogometni turnir:
Tekme igrajo v ponedeljek 3. avgusta: Italija : USA (post. stadion), Norveška : Turčija (stadion Momsell); v torek 4. avgusta: Nemčija: Luksemburg (jx>st. stadion), Švedska : Japonska (Stadion Herta); sreda S. avgusta: Poljska : Madžarska (jiost. stadion), Egipt : Avstrija (Momsell); četrtek 6. avgusta: Anglija : Kitajska (Momsell), Peru : Finska (Herta); petek 7. avgusta: Zmagovalec Norveška : Turčija proti zmagovalcu Nemčija : Luksemburg (post. stadion), zmagovalec USA : Italija proti zmagovalcu Švedska : Jaj>onska; sobota 8. avgusta: zmagovalec Egipt : AvBtrija proti zmagovalcu Peru : Finska (Herta), zmagovalec Poljska : Madžarska proti zmagovalcu Anglija : Kitajska (j>ost. stadion); ponedeljek 10. avgusta: zmagovalee prve runde proti zmagovalcu druge runde (na olimpijskem stadionu); v torek 11. avgusta: zmagovalci obeh tekem od 8. avgusta (olimpijski stadion); četrtek 13. avgusta: tekme za tretje in četrte mesto; sobota 15. avgusta: tekme za prvo in drugo mesto (obe na olimpijskem stadionu). Tekme prvih dveli rund se začnejo ob 17. uri, semi-finalne tekme tudi ob 17. uri, ostale tekme pa ob 16 uri.
Prijatelju v spomin!
Krasno nedeljsko jutro nas je pozdravilo z zlatimi sončnimi žarki, ki eo bili ravno za Tebe ta dan tako usodni. Saj so Te izvabiti v naravo, k vodi, da si osvežiš telo in duha. Našel pa si v vodi svoj hladni grob. Z bolestjo v duši se spominjamo na Te, ki si nam bil ljub in drag, kot prijatelj in športni tovariš. Bil si čist značaj, nesebičen in priljubljen pri vseh, ki so Te poznali.
Dragi Nikolal Za Teboj žalujejo Tvoji mnogoštevilni prijatelji, težko Te bo pogrešal naš SK Moste, kateremu »i bil steber in duša, pogrešajo Te stanovski tovariši. Zdaj ne bo več Tvojega bo-drilnega smehljaja in iskrene besede iz Tvojih ust v športnih borbah. Ostala so tiha in nema.
Naj Ti bodo te vrstice v slovo oi Tvojih zvestih prijateljev in športnikov, v naših srcih pa ostane svetal spomin na Te.
Počivaj v miru v slovenski zemlji!
Nande.
•
t.SK Hurmes — nnanmctnn trkrija. Seja ml bora bo ditiifc« 22. Julid«	r o,h 1.1 v klubskem lokalu
ix>lcj? Nabavljata« 7ji<\<ruKe v Siftki. Prvwiimo v«) odbornik«, d« ee »nje aiguroo ta tofriio t»lele/,e.
Al]a Rahmanova:	9
Tovarna novega človeka
Roman.
Mračilo se je. Gosfte, vlažne pare so se začele dvigati
iz zemlje. Tanja je še vedno sedela na stopnicah pred kapelo in skrivala obraz v dlaneh. Toda njeno srce ni bilo več obupano. Tiho zaupanje se je naselilo v njej. Materine besede so še vedno zvenele v njej in razumela je, da je moglo imeti njeno trpljenje svoj pomen. Mislila je na Kristusa, ki je hodil po poti.trpljenja, ne da bi obupal, ne da bi izdal samega sebe.
Počasi je Tanja vstala. Skrbho je odstranila z obleke travne bilke in vejice in šla proti mestu. Srečala je nekaj znancev, ki jim je odzdravila s prijaznim nasmehom. Nihče bi ne bil mogel na njej opaziti, kako težko prenaša življenje. Hotela je hoditi skozi življenje z dvignjeno glavo kot doslej.
4.
Vitalij Vladiiuirovič Orlov, redni profesor za umetnostno zgodovino, je stopil na oder in se s svojo počasno, leno hojo nameril proti katedru. S hitro, lahko kretnjo svoje glave je vrgel nazaj koder, ki se je spustil izmed njegovih gostih, kostanjevih las in padel na visoko čelo. Potem je usmeril pogled svojih jeklenosivih, velikih oči preko predavalnice ven v daljo in začel govoriti z zvon-kim, harmoničnim glasom, ki pa je zvenel rahlo utrujeno:
»Zadnjič smo ostali pri.. .«
S tem običajnim besedilom je začenjal svoje predavanje vedno tedaj, kadar je bilo njegovo srce polno tistega mučnega hrepenenja no onem, kar bi mu življenje
moralo dati, kadar mu je bilo srce polno občutka prizadevnega iskanja in tipanja, ki se ga je vedno tako bal in ga hkratu vendar tako ljubiL Ob takih dnevih se je zelo težko gibal med ljudmi in skoraj nemogoče se mu je zdelo stopiti pred svoje slušatelje. Bilo mu je, kakor bi študentje in študentke čakali samo na to, da bi se vrgli nanj in ga oropali vseh teh neprecenljivih draguljev, ki so počivali skriti v njegovi duši. Ob takih dnevih mu je bilo najljubše, če je mogel več ur pohajkovati ob bregu reke, ali če se je zaprl v svojo sobo in pisal pesmi.
Profesor Orlov je bil pesnik. Pisal je lepe, žalostne stihe, ki so v zveneči godbi opevali izgubljeno ljubezen; to gaje obdalo v očeh njegovih študentk z žamim vencem skrivnostno zanimive romantike. Bila je pač prednost, ki je ni imel nobeden izmed ostalih profesorjev in zaradi katere so se vžigala zanj srca mladih deklet. Vse na njem jim je ugajalo: njegov bledi, suhi, kot od glodajoče duševne boli ožarjeni obraz; velike sive oči, ki se nikoli niso smejale, njegova mala usta, dolge prozorne roke, brezbarvni, lahno trepetajoči glas, s katerim je čital svoja predavanja; način, kako je z napol zaprtimi očmi in s pevajočim, nežnim glasom čital pesmi; vljudni, skoro prespoštljivi glas v pogovoru z ženskami celo takrat, če je šlo za najbolj vsakdanje na svetu — vse to ga je delalo Čisto drugačnega kot ostale profesorje, kot druge moške sploh; vse to ga Je zavijalo v ozračje nečesa skrivnostnega, mističnega; zaradi vsega tega so slutila dekleta v njem onega moža, čigar srce je bilo polno »veličastva žene«.
»Zadnjič smo ostali pri.. .<
Tako je ponovil profesor Orlov še enkrat in njegov pogled se je usmeril preko glav njegovih slušateljev ven skozi odprto okno v temno, nasičeno izobilje majskega
večera. Besede so obvisele na njegovih ustnicah in kakor hipnotiziran je gledal tja: na zamirajoči blesk reke, na male rumene lučke, ki so se migljaje vžigale druga za drugo, na zvezdo, ki se je prikazala izza vijoličnega nebesnega baržuna. Kot neviden oblak se je dvigal kvišku jasminov vonj in profesorju se je zdelo, kot bi ne prihajal z vrta umetnostnega inštituta, temveč z druge strani reke, prepojen z nežnim, mehkim, melanholičnim mirom, ki se je začel tam na oni strani širiti nad zemljo. In zdelo se mu je, kakor bi se nekaj odprlo v njegovi duši in ga vodilo nazaj k nečemu daljnemu, čudovitemu, ki je bilo skrito v daljni pomladi njegove mladosti.
Tedaj se je zavedel in pričel s trdnim g!a?om: >V zgodovini ruske umetnosti so od nekdaj zavzemale odlično mesto liste struje, ki.. .<
Toda danes mu menda ni bilo usojeno, da bi poteklo njegovo predavanje do konca gladko in v redu. Komaj se mu je posrečilo, da se je iztrgal čaru majskega večera, že je zagledal študentko, ki je sedela v zadnji klopi — in zopet je obtičal sredi besede. Strah se mu je zrcalil v obrazu, z roko je napravil kretnjo, kakor bi hotel nekaj odgnati; šele ko je opazil, da je začelo njegovo vedenje pri slušateljih vzbujati pozornost, da so se nekateri izmed njih že ozirali, hoteč najti pojasnila za to, šele potem se je zopet zavedel. Oči je srepo uprl na kateder in začel brati. Počasi in rnzločno je govoril običajne besede, ne da hi bil prav za prav razumel njehov pomen. Njegovi možgani so mrzlično delovali, toda sam je imel le eno edino misel: Naj li pogled am še enkrat tja v zadnjo klop ali raje ne? Je li ona? More li biti ona? So bile to res njene oči? Ali se mi je le zalo zazdelo, da jih vidim, ker je dnnes ves dan drhtelo v meni hrepenenje po njej, sicer skoraj podzavestno, pa vendar iako vroče, tako silno, kot morda še nikoli v vseh teh dolgih zadnjih letih?
.».«	(8
<5Q	«
g o	0)
•5,5	•«
* 8	7
8 s	C
b a	3
as
" a	(8
«©	Ž
2«	2
" ,s a	B
(0 QQ	J
b a
J! J2
s
*J
Q M m
S *
(0 A
c 5
s
(S & C
4) i
mt o
O'«-
® IS
d \ n
v K*
I
S s &
N N m
»» 3
Eau de Cologne

deluje na tlvce prijetno ln oBTetuJoče, poveča odporno silo ter Ima fini ln neinl vonj parfuma „Bolr de Parls". V vsem delovanju Je kot parfum, a ne stane več kot dobra kollnska voda.
BOURJOIS
PARFUMEUR-PARIS
Tinček in Tonček ko i deiekdfa
110.
Potovanje se nadaljuje.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'-; ženi-tovanjski oglasi Din 8-—. Najmanjši znesek ta mali oglas Din tO-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega snataja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2-50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
tluzbodobe
Dva fotokopista
kot pomoč za Izdelavo fotoamaterskth del, takoj sprejmemo za dva meseca. Ponudbe upravi Slovenca« pod »Fotokoplst« St. 10656.	(b)
Mlad, spreten fant
dobi takoj lahko službo. Potrebno 1000 Din kavcije v gotovini. Nastop takoj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod značko »Takoj« St. 10638. (b)
Mlajšo začetnico
za gostilno ter vsa hišna dela takoj sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 10642.	(b)
Kmečko dekle
pošteno, čisto, v pomoč gospodinji, sprejmem. Takojšen nastop. Ponudbe : Grčman, Zidani most. (b)
mm\
Boljši slikar
I sprejme pridnega učenca, [ Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vztrajen« 10627.
Po končanem boju se je gorila udobno zleknila na tla in se kot otrok začela veselo igrati z odtrganimi lovkami.
»Zdaj pa kar hitro poberiva denar in jo odkuriva!« je svetoval Tinček. »Ni izključeno, da je na ladji še vse polno krvoločnih klcšč&ricVt*
V največji naglici sta dečka pobasala kovance v žep in odrinila z gorilo nazaj k splavu. Kuža Muki jih je sprejel z glasnim bevskanjem in jim z repkom kakor z zastavo migal v pozdrav.

Posojila
na vložne knjižice daje Slovenska banka, LJubljana, Krekov trg 10. (d)
Vrednostne papirje
vseh vrst kupim. Slovenska banka, Ljubljana, Krekov trg 10.	(d)
malih oglasov, o katerih gre glas po Sloveniji, da imajo vselej najpopolnejši uspeh. — Mali oglasi v »Slovencu« so najcenejša in najuspešnejša reklama za vsako stroko trgovine in obrti.
Niški oficirski dom
se odda v najem s 15. avgustom. Potrebna kavcija 10.000 Din. Dom razpolaga s potrebnim Inventarjem. Za pogoje se je obrniti na gospodarja doma. Kdor želi, da se mu pošljejo pogoji, naj priloži prošnji 6 Din v pošt. znamkah. Uprava.
Hranilne knjižice
podeželskih hranilnic (članic Zadružne zveze), kupimo takoj tn plačamo najboljše, - Ponudbe na upravo Slovenca v Mariboru pod »Tovarna 9468«
Dve šipi
122 x 126, takoj ugodno proda Radlon posvetovalnica, Mestni trg. (1)
Vse denarne posle,
terjatve vseh, tudi podeželskih hranilnic In posojilnic kupujem po najvišji eenl takoj v gotovini. Izposlujem posojila na hranilne knjižice, nakup ln prodaja vrednostnih papirjev Itd. Alojzij Planinšek. ag. za bančne in kreditne posle, LJubljana, Beethovnova ulica 14/1. Telefon 35-10. Znamke za odgovor.	(d)
£ ^ Telefon 20S9
/\ PREMOG KARBOPAKETE DRVA, KOKS midi
Pogačnik
Bohoričeva ulica It. 5.
Prenočišče in hrano
I delno za odplačilo, delno proti odslužitvi išče va-jenka modisterlje, ki je čez daji 8 ur zaposlena.
| Pojasnila daje »Bolaffio«, Gosposvetska 13 (Kolizej)
Vaše terjatve
pri hranilnicah ln posojilnicah vnovčujem hitro tn pošteno. Obrnite se na edino oblastveno dovoljeno pisarno ln priložite znamko. — Rudolf Zore, Ljubijaan, Gledališka ulica 12. telefon 38-10. (d)
Preselitve
I izvršuje z odprtimi in zaprtimi vozovi SLOVENIA TRANSPORT ■ Ljubljana. Telefon 27-18, 37-18. (č)

Splav se je počasi spet začel pomikati dalje. »Ce nam je sreča naklonjena, bomo že srečali kakšno ladjo, ki nas bo vzela na krov,« je dejal Tinček.
Dvosobno stanovanje
I parketirano, s kopalnico se takoj odda. Polzve se na Dolenjski cesti 23a, gostilna »Usenik«. - (č)
ODBOR SLOV. KAT. AKADEM. STAREŠINSTVA NAZNANJA TUZNO VEST, DA JE UMRL NAŠ
—.ČLAN
D5: SIMON ZALETEL
ZDRAVNIK BANOVIN. BOLNIŠNICE V CELJU
POGREB BO V LJUBLJANI V SREDO, DNE 22. JULIJA, OB POL ŠTIRIH POPOLDNE IZPRED MRTVAŠKE VEŽE v LEO-NIŠCU NA POKOPALIŠČE PRI SV. KRIŽU.
LJUBLJANA, DNE 21. JULIJA 1936.
VODSTVO IN UPRAVA JAVNE BOLNIŠNICE V CELJU SPOROČATA, DA JE DNE 20. APRILA 1936 UMRL KOT ŽRTEV POKLICA PO DOLGEM IN TEŽKEM TRPLJENJU GOSPOD
DR. ZALETEL SIMON
ZDRAVNIK CELJSKE JAVNE BOLNIŠNICE
VZORNEMU IN ČLOVEKOLJUBNEMU ZDRAVNIKU, POŽRTVOVALNEMU KOLEGU BO OHRANJEN TRAJEN IN ČASTEN SPOMIN
CELJE, DNE 20. JULIJA 1936
Opremljeno sobo
udobno, solidno, v boljši hiši, mirno, separirano, v bližini sredine mesta In tramvaja, Išče upokojeni višji državni uradnik. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Stalni« št. 10628. (s)
ICBEB331
Lep poslovni lokal
v novi zgradbi sredi me, sta, tik kolodvora, zelo pripraven za pisarno, agenturo ln podobno, se odda pod zelo ugodnimi pogoji takoj v najem. Naslov v upravi »Slovenca« Celje.	(n)
II
Pohištvo
Razne spalnice
1
od 5500 Din naprej v ore' hovl korenini s 5 letno garancijo. M a 1 e n š o k Dravlje, pri tramv. po' staji »Slepi Janez«. (š
Kupimo
Parni kotel
12—15 atmosfer, kurilne površine od 60 naprej.— .kupim. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod št. 1087/36.	(k)
Staro zlato, zlato zobovje
ln srebrne krone
kupujem oo naiviljib dnevnih cenah. A. KAJFE2 urar
' Ljubljana, Miklošičeva 14
Družabnika
Išče manufakturna trgovina v sredini mesta, na zelo prometni točki. Pis mene ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zelo ugodno« št. 10630. (d)
Vsakovrsten les
tesan, rezan ln oblan, po naročilu, ter razno kurivo nudi po nizki ceni parna žaga Trobec, Ko-zarje-Dobrova pri Ljub ljanl.	O)
Tea barve
oleandri — posebnost in dva rdeča, mlada, nad m visoka, prodam. Na slov v upravi »Slovenca« pod št. 10629.	(1)
CvlCek
pravi, dolenjski, dobite v
Centralni vinarni v LJubljani.
Vsa letna oblačila,
llster, buret. kaša, v odlični Izdelav) dobite po-enl pri Preskerju Sv. Petra cesta 14.
Kolesa
ponlkljana ln pokromana, zaradi direktnega uvoza z Nemčije naprodaj po neverjetno nizkih cenah. Nova trgovina, Tyrševa cesta 36.	(1)
Jajca
sveža, zajamčena, 720 komadov 370 Din, franko vsaka železniška postaja, l-azpošllja G. Drechsler, Tuzla.	(1)
Cvetlični smrekov med
pristen, letošnjega pridelka, po 15 Din za kg, in pristen ajdov med po 13 Din za kg — oddaja Kmetijska družba, Maribor, Meljska cesta št. 12, telef. št. 2083. Dobi se vsako množino. Pri večjem odjemu popust. (1)
230 do 2*60 m
blaga rabi danes za obleho na podlagi patentnega sistema ln ne S do 3'30 m hot do sedat normalni mošHl.
Srednje velikim moškim se napravi iz 3"40 m obleka z dvojnimi hlačami. Pri tem pa eleganca kroja ne trpi, nasprotno je obleka krojena po naj« novejših krojih, ▼ eleganci sijajna in nenadkriljiva ter tudi dovolj kombdna. Tudi pri površniku ali suknji prihranite do 60 cm blaga. S prihrankom na blagu si nabavite najboljšo podlogo. Vse izčrpne inlormacije in strokovno naznanilo, koliko blaga točno rabite za obleko, površnik ali suknjo, dobite proti plačilu Din 20'— oz. 10'— pri nas. Jamčimo samo za od nas izdane telesne mere. Nismo odgovorni za mere priporočene v trgovini ali od krojača V interesu gospodov je, da se v svrho tozadevnih informacij zglasite v naši sJ pisarni. — Interesenti izven Ljubljane ^ priložite Din 5'— v znamkah.
J
(f
LJUBLJANA - MESTNI TRG 17
Nogavice, rokavice
ln pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje ln najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, židovska ulica in Stari trg. (1)
motor 40 PS
225 obr./min., z jermenico z elektr. generatorjem za isto-smerni tok 160/115 V, 1380 obr./min., vse v najboljšem stanju, se ugodno proda. Vprašanja na Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani.
MALIHOVEC
pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo tn veliko v lekarni dr. G. P 1 c c o 1 . LJubljana, nasproti »Nebotičnika*.
VSEMOGOČNI JE NENADOMA POKLICAL K SEBI NAŠEGA DOBREGA TOVARIŠA, CASTITEGA _ GOSPODA
ANDREJA RZMRNK
DUHOV. SVETNIKA, VEROUČITELJA NA I. DRŽ. DEŠKI MEŠČANSKI ŠOLI V LJUBLJANI, ODLIKOVANEGA Z REDOM SV. SAVE.
OHRANILI GA BOMO V TRAJNEM IN NAJBOLJŠEM SPOMINU.
UPRAVITELJSTVO IN UČITELJSKI ZBOR I. DRŽ. DEŠKE MEŠC. ŠOLE V LJUBLJANI.
Neizprosna smrt nama je ugrabila srčno ljubljenega braia, ozir.
zaročenca, gospodti
dr. Simona Zaletela
zdravnika v Celju
ki je kot žrtev svoiega poklica odšel po velikem trpljenju od naju v blo izpred mrt
pri Sv. Križu. — Dragemu Simonu bodi Bog dober plačnik!
večnost. - Po poldne izpre
CV SVUJUgtt JKmiH-U U113C.I |JU VCU1S.C1I1 ll^lJCUJU UU 1111] 11 »
igreb blagega pokojnika bo v sredo, 22. julija, ob lA:4 poti mrtvaške veže v Leonišču v Ljubljani na pokopališče
Ljubljana, dne 21. julija 1936.
Kristijan Zaletel, brat. Ivanka Zupanova, zaročenka.
Za >Ju£oslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel CeS,
Urednik: Viktor Cenčifc,