4. âtev»
V Novem mestu 16. febrnarj'a 1888,
IV. letnik.
Dolenjske Novice.
Izhajajo 1. in lô.vaaeega meaeca. Cena jim je za eelo Kdor Želi kako oznanilo Y„DolenjBke Novice" nalete 1 gld., za pol leta 50 kr, — Naročnino in dopiae tieniti dati, plaCa za dvostopno petit-vrsto 8 kr. za Bprejema J. Kra]ee V Novem mestu.	enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
ITovlzn naročnikom!
Prva, dmga in tretja šteTllka „Dol. Kovic« so pošle. Naznanjamo to novim naroènifeom, da ne bodo zastonj Čakali zaostalih številk. Vred. „Dol. Nov.".
Gospodarske stvari.
Dolenjskim poljedelcem!
Resnica je, da nam zemlja vež tako ne rodi, kakor jft rodi)a v preèiijih Časih. Gotovo pa je tudi to, da nam bode Èim dalje manj rodila, če jo bodemo tudi zanaprej tako povrano obdelovali in gnojili kakor doslej in Če jo bodemo tako nespametno izkoristili kakor dosedaj. Mi gospodarimo s Bvojo zemljo tako slabo, da bi bil zares čudež, ako bi nam več rodila in dajala večjih pridelkov, kakor nam jih daje sedaj, lu zakaj? Zato, ker u svojim površnim obdelovanjem, s prepičlim gnojenjem in lahkomisljenim vrstenjem rastlin ali kolobarjenjem zemljo le sesámo,
namesto da bi jo skušali ohraniti trajno pri dobri rodilni moči! Ni čuda toraj, če postaja vedno manj rodovitna! Če njivo enkrat pognojimo, pridelujemo potem na njej celo vrsto poljskih sadežev in toliko let, dokler jih je sploh le moČ t. j. dokler zamore zemlja še kaj roditi. Poleg tega pa še zahtevamo, da nam daje njiva po dva sadeža na leto. In kedar zemlji že očitno poide živež, potem jo obsejemo še s prosom, sir-kom ali ovsem, tako da jo popolnoma utrudimo in izsesámo. Tako gospodariti ae pravi zemljo šiloma oropati in tako gospodarstvo imenujejo razvidni kmetovalci „roparsko gospodar-Btvo," In prav imajo! Pri tako slabem gospodarstvu mora zemlja s časom rodilno moč zgubiti in postati revna, če je bila prej še tako rodovitna in močna. Gospodarji si torej le sami sebi škodujejo, če pridelujejo n. pr. oves za prosom, še celo če ga sejejo po reč let zaporedoma na isto njivo, ktera navada se pri nas žalibog čim dalje bolj vdomačaje. Enako škodljivo pa je tudi to, če se prideluje sirk za poslednji sadež pred gnojenjem. Ta navada je n. pr. na „Krškem
Pflfliimi
Kočevsko okrajno glavarstvo.
(ZemJjeplBiio-zffodovinBki opÎB.)
S sodelovanjem nekaterih učiteljev kočevskega okraja spisala ét. Tomšič in Fr. Ivane, učitelja. Založila in izdala okrajna učiteljska knjižnica v KoČevji. Natisnila ,Nar. Tiskarna". Obseza 108 stranij v osmerki. Cena 55 kr,, po pošti 60 kr.
Tako je naslov najnovejši knjigi slovenski. Namen ima, kakor gg. pisatelja v predgovoru sama omenita, da je koristno in potrebno vsakemu, da pozna raKun svojega doma in domaČega kraja tudi svojo soseščino, sosedne občine, žnpnije in okraje. Ni pa vsakemu mogoče, spoznavati svét iz lastne skušnje; takemu morajo zadostovati dobri opisi in zemljevidi, da si sostavi ž njihovo pomočjo sliko večjega ali manjšega kosa dežele. Tem je namenjena pričujoča knjižnica — v prvej vrsti učiteljem «1 učencem, v drugej pa vsakemu, kedor se za-
nima za zemljepisne razmere in zgodovino kočevskega okrajnega glavarstva". Dalje sama spoznavata, da sta hotela spisati poučno berilo — ne pa ačene knjige".
Knjigo sta gg. pisatelja posvetila t znamenje posebnega spoštovanja: velespoštovanemu prijatelju aole in učiteljstva, blagorodnemu gospodu D a-nijelu Šuflaj-u, c. kr. okrajnemu sodniku v Velikih Lašičah.
V treh delih obdelava se najprvo velikolaški, potem ribniški in slednjič kočevski sodnijski okraj.
Vehkolaški sođni;ski oki aj meri 217 Aot®, šteje 8955 prebivalcev (povprečno na 41,2 preb.), ter obsega naslednjih 7 občin: Turjak (2667 preb.). Sv. Gregor (1691 preh-), Kompolje (413 preb.), Velike LaSiče (590 preb.), Lužarji (1092 preb.), Podgora (1074 preb.) iu Videm (1528 preb.). V okraji so župnije: liob, Dobre-polje, Vehke LašiČe, Sv. Gregor, Turjak in del škocijanske župnije. V celem okraji je 1 trg (Turjak) in 128 vasi.
polji" prav doma, kjer sejejo potem, ko je zemlja že očitno opeěana, še ta „mali eirek," da jo pa2 za gotovo in kar le moč popolnoma izsesajo I In ravno tamkaj je nujna potreba in z vso silo priporočati, da zemljo po večkrat t. j. bolj pogo-fitoma pognojijo, če hočejo doseči primerne pridelke.
Pripisati Bi moramo torej le sami sebi, da nam zemlja dandanes manj rodi! In dokler se ne bodemo poprijeli bolj umnega poljedelstva, tako dolgo ne smemo pričakovati boljših letin. V teku sto in sto let, odkar kmetovalec obdeluje, je zemlja veliko svoje prvotne moČi zgubila in jo še sedaj leto za letom zgubava, ker ji ne povraČamo y zadostni meri tega, kar ji sadeži vsako leto odvzamejo sebi za hrano ali živež. Mi zemljo pred vsem prepičlo in pre-Tfldkoma gnojimo. In dokler ne bodemo skrbeli bolj za potrebni gnoj kakor dosedaj, tako dolgo bode veliko našega truda zastonj ! Tako dolgo nam bo dajala zemlja le majhne dohodke! Poleg dobrega guojenja pa je treba zemljo tudi bolj skrbno in pridno obdelovati, ne pa tako površno in malomarno, kakor smo to dosedaj navajeni. Pred vsem pa moramo na to gledati, da ne bodemo zemljo s pridelovanjem sadežev tako lahko-mišljeno slabili kakor dosedaj, temuč moram o z vso skrbjo skušati, da jo ohranimo vedno pri dobri rodovitnosti in vedno pri močil Le tedaj pričakujemo lahko obile žetve in bogatih pridelkov, ktere doseči mora biti glavna skrb in trud naših poljedelcev!
Pričujoče vratice pa naj bi ne bile glas vpijočega v puščavi, marveč naj obrodi mnogo sadu na korist dolenjskega poljedelstva! —m—.
Žiriaska kupčija, nje tožarc in goljufije, In kakó jim t okom priti?
Živinska kupčija je težka reč. Malokje imajo ljudjé takó malo vesti, kakor pri prodaji živine; še marsikateremu očetu se dobro zdi, ako more osmukniti sina, sinu pa, ako more opehariti očeta. „Kdor ne odprè oči, mora odpreti moSnjo", je uže star pregovor, kateri najbolj veljá pri Živinski kupčiji.
2ato treba, da gospodarjem, kateri živino kupujejo, na kratko povemo, česa se imajo varovati. Treba jim je pa tudi poznati cesarske postave. Ćujte zatorej !
Pri konjih je 8 po postavi zavarovanih bolezni ali „patentnih tadlov", kateri ba-rantijo razderó, — troje jih je, ki razderó na 15, p e t pa na 3 O dni, in sicer so zavarovane na 15 dui: kužna smolika, smerkelj, naduha. Zavarovane na 30 dni pa: tiščavka (neumni kolar), oporuost (štatljivost), mesi-čna slepota, jasna slepota in pa kožna črvivost.
Pri goveji živini go aami francozi ali pojatnica poglavitna bolezen in je zavarovana na 30 dni.
Pri prešičih je zavarovana le tudi jedaa, namreč: ikre (katerim tudi pšeno, Šenki ali stroge pravijo) na 8 dni.
Pri ovcah so zavarovane 4: kozé ia pa garje (ali grinte) na 8 dui, metljaji na jetrih (ali jeterni metulji) in pa metljaji na pljučih (ali pljučni metulji) na 2 meseca.
Ali s temi poglavitnimi boleznimi, katere živinsko barantijo razderó, ni še vsega konec ; cesarska postava skrbi še po drugih določbah, da
To je naalov prvega odelka, v katerem od strani 18 do 40 na drobno slede popisane zemljepisne razmere vsake župnije, v katerem so naštete vse vasi, potoki, druge znamenitosti kraja, potem zgodovinske podobe, v kolikor se da to podati s posameznimi Črtami, imenovani so imenitni možje, kateri bo se tu kedaj rodih ali pa postali v tem kraji za občni blagor posebno zaslužni. S kratka povsod so navedene vse podrobnosti, ki jih vemo iz Valvazorja, iz zgodovine od Dimitz a aH pa ki jih pozua navadna ljudstvo ali pa izobraženi kraja. Pri tem je veči prostor odmerjen tudi ljudski šoli in nje uatauovljenji v vsaki župniji, kakor posebni važni znamenitosti kraja.
Vsaka župnija je podana v posebni podobi in samostojno, tako da je tako rekoč : slika, na katerei je popisana tako, da so jej vtisnjene vie znamenitosti.
y jednakem slogu popisana sta oba druga sodnijska okraja: ribuiSki in kočevski. Tudi tu
se vrati podoba za podobo, kakor so popisane posamezne župnije jedna za drugo. Toliko o vredbi knjige !
Pomen knjige !
Vsak posamič, ko pride v mladeniško in moško dobo, rad posluša in zvé znamenitosti svojega rojstvenega kraja. S pobožno pazljivostjo nastavlja uho pripovedovanju izkušenih mož in veljakov, ki ob posebnih prilikah pripovedujejo imenitneje dogodbe in stvari, ki so se vršile v tem kraji pred nekaterimi, pred mnogimi leti, v dobrih in hudih časih. V srce mu segajo te pripovesti, zdi se mu, da vse to vidi pred sabo ter ne more pozabiti. Kakor pri izobražencu, tako i pri pri-prostem narodu. Tu morda še z večjim vspehom. Posamezne podobe zadobijo polagoma vedno mič-neji obraz — postanejo narodno blago.
Kakor je s tem, tako važno je zraven tega za vsacega domačina tudi, da pozna zemljepisne razmere svoje župnije in vsaj bližnjih.
živinski kupci ne trpé Èkode po krivici. Treba zatorej, đa povemo našim ljudem todi te postave, in jim rečemo : zapomnite si jih dobro v svoj dobiček, kajti dostikrat se morate z jedno ali drugo teb postav rešiti, ko vam Óni „poglavitni tadli ne pomagajo iz zadrege. Pazljivo zatorej berite, kar vam bomo zdaj še povedali.
Vsaka, naj je katera koli bolezen, razdere knpíijo ali menjo, ako kupec v 24 urab potem, ko je kupljeno ali zamenjano živino prevzel, zapazi, da je živina bolna, ia to brž poprejšnjemu gospodarju samemu vedeti dá, ali pa od gosposke potrjenemu zdravnika, ali Županu svojega kraja ali pa naravnost svoji cesarski gosposki. Če v 24 urah kupljena ali zamenjana Živina tudi pogine, zadene vsa Škoda prodajalca ali poprejšajega gospodaija, ker se sme misliti, da je živina uže pri njem zbolela. Tako veleva §. 924 cesarskih postavnih bukev. Le takrat, ko bi prodajalec izpričati mogel, da je kupec sam kriv, da mu je živina zbolela ali poginila, tedaj mora on sam škodo trpeti; — Marsikateri kupec je že v àkodo prišel zato, ker ni vedel te postave, katera zanj dobro govori.
Dalje gre kupčija ali menja nazaj, če se je prodajalec vpričo dveh prič ali pa po pismu zavezal da dober stoji za vsako napako ali bolezen toliko in toliko dni. Če kupec izgovorjenega časa ne zamudi, bode gosposka v tacih okoliščinah vselej za-nj razvodila pravico, ako bi prodajalec z lépo ne hotel živine nazaj vzeti in če ne more izkazati, da je še le kupec živino pokvaril.
Razven vsega tega je pa še droga post&vna pot, po kateri se more goljufani kupec rešiti zadrege, iz katere ga ne rešijo ne „patentni tadli" pa tudi ne postava „zfl 24 ur" — ta pot je po §. 934 cesarskih pcstarnih bukev tista, če kupec
more dokazati, da je kupljena ali zamenjana živina Čez polovico predraga ali zavoljo starosti ali zavoljo kake druge napake. Če se kupec takó goljufanega misli, ima pravico pritožiti se pri gosposki; ona bode po izvedenih možéh živino ceniti dala, in če je ona res še menj kot pol vredna, gre kupčija in menja nazaj, ali pa mora prodajalec toliko doplačati, da je cena prava. — Po postavi je čas za take pritožbe na tri leta določen; ali bolje je, da se kupec brzo oglasi, sicer bi mu utegnil prodajalec marsikaj podtakniti, da se je v njegovih rokah živina popačila. Kakor pa varuje postava kupca, takó varuje tudi prodajalca, da se mu krivica ne godi. Treba zatorej tudi te postave vedeti, da ne bode praznih tožeb, katere le mošnjo koljejo, pa nič ne pomagajo. Čujte zatorej Še te postave ! Kupec se ne more pritožiti, če se je pri kupčiji ali menji sam vpričo mož zavezal, da kupi ali zamenja živino, kakoržna je, ima naj „tadle" ali bolezni kakorSne koli.
Kupec se ne more pritožiti, če mu je prodajalec pri kupčiji ali menji očitno (v pričo dveh mož) povedal, da ima živina to ali óno bolezen, in da mu za-njo dober ne stoji, kupec jo je pa vend ar-le kupil.
Kupec zgubi pravico povračila, ako more prodajalec izkazati, da je živina bolezen še le pri kupcu dobila.
Kupec nima pravice do povračila, ako je a kakim drugim blagom ali s celo kmetijo tuđi živino , pa vse počez (jedno reč v drugo) kupil in zatorej živina ni bila posebej cenjena.
Kupec nima pravice se pritožiti, ako je kupil živino na očitni dražbi (hdtireugi) ki jo je dala gosposka napraviti.
Da vé, kako visoka je ta ali ona gora, koliko prebivalcev ima ta ali ona vas, z eno besedo: s tem spozna svoj rojstveni kraj, župnijo, okraj.
To je vendar manjša dobrota, ki jo imamo od tacih opisov. Pravi pomen zadobili bodo ti opisi še le takrat, ko bodo vsi šolski okraji na Kranjskem na ta način popisani. Oni bodo podoba vse dežele. Do sedaj bila sta vendar le dva šolska okraja, krški in pa novomeški opisana. Ako bi se za to poklicani bolj zanimali, našlo bi se dovolj spretnih močij, ki bi to stvar storili, toda pri sedanjih prežalostnih razmerah tega nij upati tako hitro. Narodni učitelji naj v druzih okrajih iz lastnega nagiba posnemajo vzgled treh okrajev ; naloga nij tako silno težka, ako se izvrši z združenimi močmi.
Knjiga je pisana za pomoček učitelju pri poduku v domoslovji, pa tudi za odrašene in večje učence v prvi vrsti. Zato bi bila pač vsakemu krajnému šolskemu svetu v vsem politič-
nem okraji kočevskem dolžnost, da si jo naroČi za ljudsko šolo svojo. Potem pa je jako pripravna za vsacega, posebno pa za boljše kmečke hiše, kjer mladina ob nedeljah in praznikih ali pa zvečer — v družini glasno bere — njena pisava je mična, v lahko umljivej besedi ; ima toliko novic, da bode zanimiva za vsacega prcbivalca kočevskega okraja. Ume se samo o sebi, da bodo knjigo s koristjo brali tudi drugi deželani. Sestavljena je nepristransko: ne omenja nobene stvari s strastjo ali napetostjo, nikogar ne žali. Ima sicer i pf;:g, toda te nijso škodljive krogom, za koje je knjiga namenjena.
Prijatelji šole in omike, pridno eezite po knjigi; za ljudske šole, za zasebno zabavo in t poduk ima veliko vrednost!
Dobiva se pri g. Fr. Ivanc-u, učitelju v Velikih Lašičah, pri g. A. Lapajne-ju, učitelju v Kibnici; v Novem mestu v Krigčevl bukvami. Cena je povedana zgorej. —e.
To so poglavitne postave pri živinski kupčiji. Naj si jih vBak dobro zapomni, da se ogue škodi, pa uide tudi dragim pravdam.
H koncu le Ěe nekaj. Ker je ,kratka sprava bolja kot dolga pravda", je vselej bolje, ss lépo Boravnati (zglihati) se, kakor pa pravdo začeti. Če je kupec v pravdnem času řiapazil bolezen, katera po cesarski postavi kupCijo razdere, in če prodajalec eam dobro vé, da ima od njega prodana živina res to napako, ali če mu to zatrdi zveden živino zdravnik, naj jo vzame raji z lepo nazaj, sicer bode pravdo zgubil in vrhu tega še troĚke plačal. (Po knjigi „Umna živinoreja").
Valilnice.
Zima se je vlegla na dol in log. Marsikdo bode priaedel k gorkl peči, ter prebiral kako knjigo ali pa ravno došle „Dol. Novice". Da bode pa imel čast. bralec kaj novega, povedati radovednim znancem, porabim priliko v to, da opišem po moči „valilnice" ali hišice, v katerih valijo tiče svoje mladiče. Soznaniti hočem torej čast. bralce bolj natančno s to prekoristno napravo.
Upam, da bode reč že več ali manj znana večini vsfij po imena. Hočem pa, da 30 bralci „Dol. Niiv." nekoliko bolj spoznajo. HiSic se polotijo ptice, katere valijo svoje mlade v dupljih in ljuknjah n. pr. : škorci, senice, brglezi, pastiričice itd. Za male ptice zadostujejo hišice, ki so visoke kakih 200^ in ĚSiroke lom na-j si bodejo okrogle ali štirivogljate, Skatljam podobne. Okrogle iz lubja se narpjajo jako priprosto. Mlado drevo smereka ali jelka se olupi; to lubje je najboljše, da je celo, da se napravi liiáica iz enega kosa. Pritrdi se skupaj tako, da je velikej cevi podobna škatlja, kateri ae napravi spodaj dno in na vrhu streha, ki naj se pa pribije poševno, da se more odtekati voda. Strelia mora biti za spo znanje večja od hišice, da ob deževnem Času voda vanjo ne zateka. Take biSîcc iz lubja bi bile primerne najbolj za male ptice kakor sn : senice itd.
Za škorce so pripravnejše lesene, kajti Škorec potrebuje večje gnjezdo. Zanje se naredé poldrug do dva čevlja visoke hišice. Lukiuje z;i izhod Se narejajo v gornji polovici hišice. Za Škorce mora imeti lukiuja kaka dva palca v prerezu ; gledati se mora Jia to, da izhod ni prevftlik, da ne morejo repne tiče do mladičev. Poleg lu-kinje pribije se kakih ^Oom dolga paličica, katera služi ptici pri pitanju mladičev. Pritrdi naj se hišica na tako mesto, da ne pridejo lahko do nje mačke in poredni otroci — ob enem mora biti kolikor je mogoče skrivno, ker tu ptice veliko raje valé.
Gotovo ne bode nobeuemu žal za delo in zamudo, ko bode Čul v cvetočem svojem vrtu vsako jutro spomladi veselo hvaležno petje drob-
nih ptic. Tukaj tudi ni izgovora, kakoršen se čuje premnogokrat pri našem kmetu, ako se mu pripoveduje o kakej novi napravi. — „To je predrago za nas; to nas preveč stane". Za vse delo se potrebuje le nekoliko deščic ali primernega lubja in nekaj žebljev, kateri se dobojo pri vsakem gospodarstvu tako rekoč v „smeteh".
Napravljajo se valilnice posebno sedaj v zimskem Času, ko nima marsikdo cele dneve najmanjšega dela. Dostikrat se ne ve od dolzega časa kaj početi, — spomni se drobnih pevčic, ki ti bodo z veselim petjem povračevale trud, — napravi jim primernih hiSic za mladiče!
V zadnjem listu „Dol, Nov." govori Članek, da se nahajajo letos po drevju zapredki glogovega belina. Gospodarji ! ne zamudite pripravne prilike za pokončevanje goaenčje zalege. Ker so pa senice največje sovražnice teh gosenic, zatoraj ne pozabite napraviti prav mnogo hišic za senice, ker človeško oko tudi ue more vse tako natančno opaziti, kakor ptičje. Vsak posestnik sadnega vrta naj bi gledal, da si napravi prihodnjo spomlad na svojem vrtu vsaj petero valilnic, in to naj bi bila le malenkost — gotovo mu ue bode žal!
Krivčev,
Kaj jo uoTega po avstrijskem cesarstvu?
Pri nas doma nočejo bežati grde kozé; v Ljubljani in tndi drugod moré neusmiljeno malo in doraslo — še mnogo več pa jih je, katerim se bode poznalo, dokler bodo dihali, da so pasli te ostudnice.
NajvažniSi dogodek je ta-le: naŠa in pruska država ste naznanili, da ste leta 1879 sklenili prijateljsko zvezo. NajpoglavitaiŠa določba v tej zvezi je, da si pomagate z vso vojno moČjo, ako bi kat^^ro koli napala Rusija. Obedve postavite na nogo gotovo do 4 milijone vojakov — to ni igrař.a! Pa zakaj ste to naznanili svetu? To je vprašanje, na katero se odgovarja kaj različno: ta pravi — mir pomeni ; drugi pa — vojska bo, da — to je tako rekoč napoved! Tudi „Dol. Novice" vam no vejo dati gotovega odgovora: bližnja prihodnost bode pokazala. Mi in vsi dobri Avstrijani pa si želimo ljubega miru.
Verska Sola, katero zahtevajo nekteri vrli katoliški poslanci, ne da miru našim judom, liberalcem, brezvercem; delajo, kakor bi bil belcebub poslal vse svoje hudiče na svet, da to zabranijo. Pravijo, da bode potem armada za nič — pa imajo vendar Nemci v Prusiji nemško Šolo — a njih armada se nc boji ne naSe in ne marsikatere druge ! Kličejo na pomoč naše Mažarje — ali ravno ti imajo še sedaj večinoma versko šolo. Ose in sršeui grizejo najraje dobro sadje — tudi ver-
Bka šola mora biti kaj dobrega — ker jo judovski sršeni uže naprej objedajo! Da bi si polomili črne Bvoje zobé! Dobri katoličani razpošiljajo prošnjo za versko šolo: upamo, da jo bodo naši bralci z veseljem podpisali — vsaj zahtevamo samo svojo pravico, krivice pa ne delamo nikomur. Res ne vemo, zakaj se ne bi smel otrok katoliSkib Btarišev poduČfivati v šoli katoliško?!
Naš posianec g. Klun se je )ia Dunaju t državnem zboru potegnil za uboge delavce, kuape T Zagorju, katerim preti velika beda, ker jib mislijo mnogo odpustiti, kakor smo uže zadnjič povedali. Enako so storili uekteri drugi poslanci. Minister je v svojem odgovoru tolažil, da ne bode tako hudo — ali njegove besede vendar-le niso dale prave tolažbe.
Kaj je novega po Širokem svetu?
Na Srbskem in Bolgarskem trpé dalje stare bomatije. Na Srbskem bodo imeli nove volitve; bolgarski knez Ferdinand pa je potoval s svojo materjo po južnej Bolgariji. Ne gotovo je tamo še vse, tako da knez ne ve, koliko čaaa bode gospodaril nesreSnej Bolgariji.
Rimski papež sprejema vedno nove romarje iz vseh delov sveta, ki se mu poklanjajo kot svojemu vrhovnemu poglavarju.
Pruski kancelar Bismark je imel v državnem zboru mogoino besedo. Djal je da trdno upa, da bode mir povedal, da je Prusija z Nem-Cijo trdno zvezana, — pa je tuđi ponosno udaril ob sabljo, češ, močni smo, kakor nihče drugi — bojimo se samo Boga — sicer pa nikogar. To je samosvesten govor! Ako le usoda ne bode kedaj resnica, da nizko obsedi, kedor visoko leta ?
Francozi mencajo in cincajo, ko so slišali, kako ste zvezani naša Avstrija in mogočna Prusija. Delajo, kakor bi vse to ne bilo nič, a vendar jih poliva kupja polt —■ zlasti ker imajo doma dovolj poravnati — nimajo pa dovolj — kar je prvo — denarja.
Italijani so se baje sprijeli z Abesinci v vročej Afriki — in zmagali. Bik je le mala praska. Brez droma je, da bodo imeli tamo še vroče in krvave dueve. Nekteri pa pišejo, da je sklenila italijanska vlada vojake iz Afrike domu poklicati. Mogoče, vsaj narod italijanski z vojsko ni zadovoljen.
Piše so nam:
Iz slavna Franc Levstikove vasi pri Ve-licih Laáičali. — Kojaki, Dolenjci! Čitali ste v predzadnjem li.stu 3. tečaja „Dol. Novic", da je umrl v Ljubljani naš slavni pisatelj, pesnik in duhovni velikan med Slovenci : Fran Levstik, Rojen je bil dne 28. septembra 1831. 1. v naši vasi.
Vsi Slovenci in tudi mi sosedje žalujemo za-njim. Bog mu daj rajska nebesa! Naj mi bode dovoljeno popisati nekoliko njegovo rojstno vas in hišo.
Po številu hiš majhna, toda slavna po Levstiku je vas Spodnje R';tje! Stoji na nizkem, prijaznem hribčeku, ietrt ure hoda od V. LašiČ proti jugo-izhodu; Šteje samih pet kmetskib hiš, izmed katerih je ena tista hišica, v kateri je tekla zibelka našemu Levstiku! V neizgubljivo slavo, slavnemu možu pa se bo vas poleg imena Sp. Retje, z visocim spoštovanjem imenovala odslej tudi Franc Levstikova vas!
Sedaj se pa vpraša : I kaj pa je bil Levstik, da se tako slavi? Levstik je bil mož, kakoršnih. je malo med Slovani. Bil je velikanskega razuma v sloveuski pisavi, kakorŠen razum je bil mnogo, mnogo družim pisateljem prikrit. On je prereše-toval slovenski jezik, in pri tem zapazil toliko napak v njem, ki so se iz tujega vrinile vanj, da ni mogel rok križem držati ; začel je sam pisati tako, kakor se na kmetib govori, posebno t njegovi rojstni vasi. Tako pisal pa ni le samo on, ampak je tudi vsem drugim slovenskim pisateljem priporočal, da naj tako pišejo. Rekel je: da naj se od kmeta uČé, kako priprostemu ljudstvu pisati, da bo spis razumel. In s tem priporočilom je Levstik rodil velikanski napredek slovenske pisave. Naj tukaj omenim le samo njegove spise in pa spise slavnega pisatelja Jurčiča, ki se je bre* dvoma ravnal po Levstikovem nasvetu. Kdo, pra-šam, jib z veseljem ne prebira?
Pa v kakšni hiši je bil rojen ta velikanski mož? Morebiti se je bil porodil v kaki palači? Kaj še! Kmečka in nborna je bila Levstikova hiša — in taka je tudi še danes. Zagledaš poleg lesene bišne sobe in dveh čumnat ïe toliko pristranskega zidu, da bi zamogli Levstikovi slavitelji v slavni spomin njemu spominsko ploŠČo vzidati, česar smemo z veselim upanjem pričakovati.
Akoravno pa je bila Levstikova rojstna hiša kmetsko - uboga ; vendar je Živela v nji imovito-zadovoljna rodovina.
Levstiku sta bila roditelja pokojna Matevž in njegova žeua Marija, rojena v Vel. LašiČah. Poslala sta malega Franceta najprej v V. laško, potem pa v ljubljansko šolo, kjer je posebno dobro napredoval. Tukeyšni sosedje pripovedujejo: Ko je Levstik prvikrat prišel iz Ljubljanske šole na počitnice domov, da je znal že tako pridigo-vati, kakor ne eden duhovnik taito ne. Naj večkrat je pridigoval o žvvljeuju sv. Roka, kateri svetnik je naš patron in njemu posvtiČena naša soseskina cerkev. Podoba sv. Roka je tudi v našem vaSkem znamenju in njemu najbližna je L. rojstna hiša v prijaznem, pregrajenem sadujem vrtu, obrnjena a svojo srednjo fasado proti južnemu solncu.
Dokler pa ni Levstik šel in postal kar je bil, ae je uiU doma domačega dela. (Daijo eiedi.)
Izpod Gorjancev. — Uže dolgo Tam ni nikdo poročal od todi. Naj vam torej jaz kàj povem ; ali križ je — novega ne vem káj. Pa vsaj „Novice" smejo, ne eamo novo ampak tudi staro ponoviti, ponuditi vsaj tu in tam. Pa kaj! Tflaj je pri nas (menda tudi pri vas) Se sneg Btar, kateri navadno vsako leto pade ; letos Še ni pal, ampak leži uže od lani in je tak, da se kar premakniti neie. Ko bi ga ljudje vsaj toliko pospravili, da bi v hosto ali gozd do drv mogli priti. Slaba bo Že slednjih ne bo, potem jih boste T mestu še dražje morali plačevati, kakor jih uže. — Pa da ne bom samo o snegu in drvih govoril, naj vam še povem, da je tudi pot iz Novega mesta preko Gorjancev težaven. Ako pelje kdo težji z blagom naložen voz mora priprego „furajt" dobiti, da spravi blago řez strmiuo. Res da je glavni in najnevarnejši klanec odstranjen na Gorjancih, a vendar je od Novega mesta do vrha in od vrha do Metlike še dokaj nerodnih strmin in dokler ne bodo tudi oni odstranjeni, nimajo vozniki pravega baska od nove ceste tostran Gorjancev. Slednja je bila uže davno dodelana, a kmetovalci, kateri so prostor za cesto prodali, vendar še niso niž dobili. Kdaj bo neki prišla tudi na — nje vrsta?
Iz Krškega. —(Občni zbor tukajšnje posojilnice) je bil v nedeljo, 5. febr. Zbralo Be je bilo 59 zadružnikov, ki so 108 deležev zastopali. SkupŘĚino je nagovoril posojilničini ravnatelj, preÈ. g. vikar Knavs, ki je povedal več tehtnih besed o zadrugi, o potrebi varčnosti in idruzfga vež. Trgovec in zadružni blagajnik gosp. Pfeifer je razlagal tiskam račun, kar je storil tndi tajnik g. Lapajne. Društvo je imelo lani nad 11.000 dohodkov, katere bo znosili društveniki in hrauilniřarji (šparovci). Velik del teh dohodkov posodil se je udom, katerih je bilo lani 124. Ysak nd plača pri vstopu 1 gld. in shrani 12 gld. Potlej je mogoře, da se mu posodi, ako je zanesljiv mož. Čistega dobička je bilo 90 gld., ti se je po predlogu nadzornika goap. Janeža prepustil načelstvu, v katerem so pri volitvi ostali Tsi prejšnji odborniki namreč gg. : Knavs, La-pajne, Pfeifer, Jugovic, Juréeč. Kot pregledniki računov so bili izvoljeni gg.: Janež, Božič in Cepuder. — Načelstvo posojilnice ima svoje seje ob torkih. Pri tajniku naj se pa stranke oglašujejo ob nedeljah in četrtkih.
Iz Ljubljane. (Zakasnjeno.) Ves katoliški aret je prarnoval veliko in pomenljivo slavnost. Sv. oče papež Leon XHI. so obhajali petdesetletnico svojega maŠniStva. Kako bi ž lyimi vred Teselja in navdušenja ne vskipelo krščansko srce cb takej priliki! In glejte, dragi Dolenjci, ravno
letos se je pokazalo, da vrhovni poglavar svete Kristove cerkve niso tako zapuščeni, tako osamljeni, kakor so mislili preje naši sovražniki. Prepričali 80 se flv. oče sami, da še gorko bíjó mi-Ujoni vernih src za sv. Petra naslednika. In to jim je, kakor so se ob nekej priložnosti s&mi izrazili, v sedajnih stiskah največja tolažba.
Vsi rodovi, vsi stanovi, verni in neverni so pokazali svoje globoko spoštovanje do sv. očeta z darili in voščili. Tudi bela Ljubljana se je ob tej priliki skazala verno hČer sv. očeta ; pokazala je, da vé ceniti in spoštovati Kristusovega namestnika na zemlji. Na Silvestrov večer, na predvečer slavnostnega đne je bilo vse mesto razsvetljeno. Na novega leta dan zvečer je bila v tukajšnej redutnej dvorani lepa gicljiva slavnost v proslavljenje sv. očeta Leona XIII. V iskrenih navdušenja plamtečih govorih se je razodevala udanost in kazalo spoštovanje cerkvenega poglavarja. Sami knezoškof ljubljanski premil. gospod Jakob Missia so vesele goste počastili s svojim prihodom.
Drugo slavnost je priredilo tukajšno društvo rokodelskih pomočnikov na sv. 3 kraljev dan v društvenem poslopji. Tudi to so razveselili gospod knezoškof s svojo navzočnostjo. Tretjo slovesnost pa so obhajali v torek 10. januvarja tukajšni gg. bogoslovci s prav mičnim vsporedom. Zbralo se je mnogo odličnih duhovnikov in nekaj svetnih gospodov. Na čelu vsem so bili prem. gospod knezoškof. Najpreje je bil latinsk pozdrav navzočega višjega pastirja in drugih gostov. Po tem je zbor zapel pesen {Leonovo himno) zloženo sv. očetu Leon« XHI v čast, katero so vsi stoje poslušan. Temu je sledil slavnosten govor. Gospoda govorniku moramo le čestitati, da nam je odkril sicer v malo a jedrnatih besedah, djal bi, ves pomen papežev, posebno sedaj vladajočega Leona Xni. Vsa svetovna olika in izobraženost, ki jo ima sedajni svet, se mora izvajati le od rimskega stola sv. Petra. Zelo se baha in šopiri današnji Bvet z omiko, a tega pa, ki jo je vstvaril, jej dal vlažnih tal, tega noče poznati. Tako nekako je trdil tudi g. govornik. Tej točki je sledilo par pesnic in nekaj godbe in potem deklamacija „dve kroni". G. deklamator je v živih besedah kazal, kako se lepo v mejsebojnem razumljenji strinjate kroni papeževa in cesarska, katerima je geslo „z združenimi močmi" za vero, dom, pravico. Rea krasna pesen! Zbor je zapel na to cesarsko pesen. Naposled se je igral prizor: „Boj in zmaga."
Nastopili BO materijalist, racijonalist, liberalec, modroslovec in bogoslovec.
Materijalist (to je oni, čigar Bog je njegov trebuh) pripoveduje prav mično, kako je sedaj vse njemu udano, kako se sedajni svet ravna po
pravilu: Vzemi, 7Žiraj, kar je okoli tebe. Ra-cijonalist (čigar Bog je njegova pamet) razvija svoje puhle nanke, daje duška svojej zagrizenosti proti sv. cerkvi. Za temi nastopi liberalec, oni, ki živi kakor ptič v zraku kakor se mu le zijubi, kterému geslo je „prostost". la vsi trije postanejo bratje, vsi se združijo ter žugajo cerkvi s propadom in papežu pogubo. Toda glej! Z» njimi prideta dva sinova av. cerkve, modroslovec in bogoslovec. V lepih, vzvišenih besedah razkriva uam prvi „cvet in sad" prave modrosti, katera ima svojo podlago le v cerkvi in njenib naukih. Besede tega potrjuje drugi, ki je vesel, da mu je sreča biti vernemu sinu svete neveste Kristusove na zemlji, sv. cerkve. Oba oni trojici nasproti kažeta luč sv. cerkve v najlepših barvah, razvijata njene blage uplive na vsacega posameznika in na vse skupaj, tako da jima oni ne morejo niČ ugovarjati, da se naposled sramotno premagam porazgubé. Prav ginljiv je bil zaduji prizor, koso modroslovec, bogoslovec in slovenski kmet s podobama sv. Cirila in Metoda pokleknili pred kip sv. očeta Leona XIÏI. zatrjujoč jim svojo udanogt, zvestobo in spoštovanje. Vso slavnost pa je zaključil zbor z latinsko pesnijo (Tu ea Petrus). Ti si Peter iu na to skalo . . . itd.
Vsi smo se veseli zadovoljni in za av. očeta, navdušeni razšli, vsi z jeduo vročo željo v srcih; da bi nam ohranil milostno Gospod Bog sv. oČeta Leona XUI še maogo let zdravega in čilega v blagor sv. cerkve io v zveličauje neumrljivih daš.
V Podgori pri GbpÍcI 24. januarija. — Včeraj mi je prinesel neki prijatelj z gore tro-bentic! Kje jih bote ob tem Časa pokazali Vi Dolenjci! Nisem zastonj blizo Gorice. Soluce nam sije, da je veselje; snega nimamo nič! Zapal je bil na dan sv. Štefana menda za en milimeter, pa ga ni bila volja ostati. Mrzlo je pa le bilo! Nekako od Božiča sem pa je vedao bolj v enomer držalo	Adventní čas je bil vedno bolj mo-
kreten, vsak dan je bilo nekoliko dežja, ne, pardon „sote!" saj tako pravijo tukaj. — Dolenjci! zdaj je čas oglasiti se za „Družbo sv. Mohora!" Pa vsaj veste, vender pa da pozabili ne boste tega ugodnega časa! Lansko leto ste nekoliko napredovali — le še taka naprej, ali pa še morda hitreje, ne bi škodilo!	Podkrajski.
Domaće resti.
(Premembe.) Preč. gosp. Župnilr Gr. Ja-kelj v Eadoiku pride za župnika v Cerklje na Dolenjskem. G. c. kr. sodnijski pristav RizzoH iz Ribnici gre v Rideče; v Ribnico pride novo imenovani pristav g. Dolinšek. G. Flor. Jerman T KrSkem je imenovan za višjega davkarskega nadzornika.
(Odlikovanje.) Sodnijski sluga v Ribnici g. Josip Fleš dobil je povodom svojega umirovljenja srebrni zaslužni križec.
(Bralno društvo) v Krškem je imelo 5. febr. kaj lepo slovesno veselico, kjer so se pele krasne pesmi in se kaj dobro godlo. Tudi govor in deklamacija sta bila na svojem mestu. Poslušalcev je bilo veliko. Učiteljsko društvo je imelo od veselice lep dobiček, njemu pripuščeni čisti dobiček znaša blizo 40 gld.
(Občini v Dolu) črnomaljskega okraja je dovolil deželni zbor 200 gld, podpore za zgradbo poti iz Lazov do Spodnjega Laga.
(Za šolo v Črnomlji) je dovolil deželni zbor 8000 gold, posojila.
(Podpore) je dovolil deželni zbor na Dolenjskem še sledeče: novomeškemu gimnazija 250 gld., kočevskemu 100 gld., g. J. Pečnika v Krškem za izkopavanje starin 200 gld., peda-gogiŠkemu društvu v Krškem 50 gld. — Za cesto St, Peter-Otoiiice in Srednja vas-Verčice 2000 gld.
(Šolske zadeve.) SI. c. kr. deželni šolski svet je odloČil za nove šole: v fari Sv. Križ pri Kostanjevici BuŠeČo vas, v Št. Jernejski fari pa vasi : Pleterje, Orehovica in Golovo.
(V Podsteni), fara poljanska na KoČeT-skem, nastavil se bode pomožni učitelj.
(t Umrla) je 7. febr. v Celovcu obče znana in visoko spoštovana gospa Ida pl. Langer. — Bila je velika dabrotnica siromakom in vsim sosedom na Pogduicah, kteri jo imajo v najboljšem spominu. Naj v miru počiva.
(t Theodor TerbuhoriČ), sin c. kr-majorja in grajščaka na Maliloki pri Trebnjem, umrl je po kratki bolezoi 27 let star v Radolici, kjer je zadnji čas služboval. Bil je jako priljubljen gospod. Naj v miru počiva.
(t Umrl) je v Krškem 12. t. m. ondotni notar g. Julij vitez dr. Gspann.
(Zlata poroka.) Gospod Malenšek, nekdanji učitelj na Raki, sedaj r pokoji, praznoval je 2. svečana a svojo gospo soprogo petdesetletnico svoje poroke, h kateri mu vsi iz srca čestitamo in kličemo: Bog ga živi Še mnoga leta!
(Divjo mačko) ubil je dne 6. t. m. Miha Straus, kmet v Podzemlji. Zasačil jo je bil ravno pri hudodelstva, ko mu je zaklala, kakor trdi, naj lepšo in najpridnejšo kokoŠ. Lepi njen meh prodal je v Metliki na aemnji za 60 kr.
(„Dom in svet".) Pod tem naslovom se izdaja 20. dan vsacega mesta lepoznansk list, ki je pred vsem namenjen mladini, katera hrepeni po viŠej omiki; bode pa brez dvoma izvrstno berilo tudi vsem drugim omikancem, vsaj prvi list to spričuje. Priporočamo ga najtopleje vsem rodoljubom duhovnim in svetnim. Naročnina je jako nizka: za celo leto 1 gld. 60 kr., za pol leta
80 kr. Pošilja naj se g. vrcdiiikii dr. Fr. Lampe, T Marijanišći na poljanskej cesti v Ljubljani.
(„Nebeški vrt".) Pred seboj imamo prvo Številko malega lističa na osmih straneh, ki uhaja v Starem trgu pri Slov. Gradcu t 12. jezikih. Namenjen je listiž otroÈiÎem od 10—12. leta, katere hoče tako rekoč igraje podučevati, podačevaje jih razvedrovati, — in sicer vselej na Ternej katoliškej podlagi. Reči moramo, da prvi listič temu namenu popolnoma ugaja. Obsega sledeče soBtavke: Otrokom priporoča „NeheŠki vrt" teta Pepi; 2) Obdarovani Jezušček, 3. Kdo pa je to? 4. Bodi usmiljen, 5. Kako se zasadi jabolko? 6. Mali risar, 7. Mala kuharica, 8. Zastavica. — Iiist krasijo miČne podobe, ki bodo otrokom prava radost. Pri vsem tem stane celo leto (24 štev.) samo 85 kr. Priporočamo ga vsem starišem in vzgojiteljem, katerim je mogoče utrpeti naročnino. Založnica je Josipina Jurik t Slovenjem Gradcu CWindiscbgratz). Naroči se lahko tudi pri vsacej knjigami. — Izdaja se listek v slovenskem, českem, poljskem, hrvatskem, madjarskem, holand-ikem, francoskem in nemškem jeziku — v katerem jeziku kedo hoče, v tem se mu pošilja.
Kazne vesti.
*	(Ha Htajorskem) v okolici Maribora prijeli 80 cigane, in pri njih naeli blizo sedem kilo zlatih in srebernih denarjev, uajveô različnih tolarjev po dva goldinarja. Njih starosta imel Je b srebrom okovano palico, ki je najmanj 50 gold, vredna. Skrivati pa znajo ti ljudje; nektere ženeke so imele tolarjev laseh skrite.
*	(Velika starost.) Na Celkem nmrl je 29. janoarja bivši delavec Anton Srb, 104 leta star. Leta 1812 in 1813 bojeval so je proti Napoleona v obče znani vojski pri Lipaihn (Leipzig).
Smešnice,
Skrbni mestni očstje. OriSki moKSotijo oo modri možje, Edor dvomil nad tim, c'lo moHl bi so, Ura na dtolpu Vom to potrdi, Kazalec njon kaže le vodno na tri,
Trijo modrijani, minut' jo dve loti, Bili BO ižvoljsDÍ, m08to nkrb 'meti, Pa vHňk lo KB. evojo mftvbo skrbi. Pa ura le kaiie še vedno na tri.
To hid* spriinjo naS javni Todnjak, Suh je Ï0 dolgo in rokel bi vsak: Preklet' oskrbniki, mal' ''mato skrbi, Ko ura lo kažo Bo vedno tri.
Kaj BO ÈÙ zmialijo te modre glavo. Si mesto otepáať — niso njili srSno ïelje, V nomar puntijo potrebne loii, Da ura so bi baznla sa trt.
Tso dokle moiíansko T»9 bodo hvalile, Pri Todojakn, kjer bodo duSo pnstlle, Tudi kmetij, kateri t loànijo biti, Pogleda na uro. Se vedno je tri,
Volili sto £o kamenje za nori vodnjak, Kje 11 bi Btal, Vus vprašal bi vsak.
Zdaj Yam ïo dolgo nÀ knpi trobni; Ura pk kaîe So vedno na tri.
Uestni oie^o, Vfti iklep naj bo tak: P o prav'te nam nro, najprvo vodnjak, Mest« v korist in v uslngo tnď Vam; Ce tega no storite, Vas bo pa gram. B to ptsniico (ktera ni kaj umetno narejena) smoSijé
zdaj očete v nekem mestu na Slovenskem (D.--), kjer
javno naprave nič no skrbđ.
V mesecu januarjti v Novomesto vraiujoča se pisma:
Therese Krchin, Lienc — Sfefanic Matia, Wei-nilz — Hren Johan, Chicago — Desehelan Tgnata, Chieago — Prokopp v Mar, Troppan — Blatnik Johann, Meidiing — Hubmacn Wilhelm, Graz — Šašek Joeef, Mleeberg — Cvet Maca, Kočerit.
Žitna cena v Novem mestu 13. februarja 1888.
Domače pšenico mernik 2 gld. — kr., Debelačo (kornre) 1 gld. 40 kr., Sorsice 1 gld. 60 kr., Rži 1 gld, 60 kr., Ječmena 1 gld. 30 kr,, Ajde 1 gld. 30 kr., Ovsa 70 kr., Krompirja 80 kr.
Loterijske srečke.
Gradec 4. febrnarja 39 30 55 36 45 Trst 11. íebruaija 24 30 51 22 34
Za popravo hiše katollâke družbe rokodelskih pomočnikov v Rudolfovem so darovali:
Gg, : Fr. MareSiC 16 gld., a, Finz 5 gld., Mat. Videm-iek 5 gld., Iv. PlBTttiiii 8 gld. — Vozili ao zopet opeko brei-plaiiio: Gg : Matijii Uuřar, Miha Kernnl in Jfcîn Pole it 8re~ briiii; g. Joleuoo iz BrÈlin» in g. Kastelio iï Novoga meata.
liicitaclja.
Zaradi oddaje zgradbe nove petrazredno Ěole v Crnomlji vršila se bode zmanjševalna licitacija dné
20. februarija 1888
ob 10, ari pri e, kr. okr. ěol. svetn v Crnomlji. Vee delo proraCunjeno je na 25.804 gold.
Kdor hočo licitirati, mora vložiti 5% vadi), kte-rega bode moral prevzemnik pri prvem plačilnem oIh rokn na 10% povikšati. Licitacijski pogoji, stavbeni načrti in proraiuni ležé pri o. kr, okr. sol. svetn vaa-kteremu na ogled.	[19—2]
C. kr. okr, šol. svol; Črnomelj, 29. januarja 1888.
Iščete se
•t X
ve dobro izureni kuharic
[13-2]
Natančneje se izvé pri
Anton Kušl]an-u,
Kundija áL 3. pri Novem meatn.
Izdaten zaslužek _
more si brez težave pridobiti vsakdo, ki živi na km&-tih in zna pisati slovenski, — Ponudbe pošiljajo naj 86 v zaprtih pismih z napisom „izdaten zaalnžek" npravniëtvn tega lista.	[20—1]
Odgovorni urednik, iidajatelj in založnik i. Krajec.
Novomoato. — Natisnil J, Krajoo.