PRIMORSKI DNEVNIK Leto XXIII. SL 88 (6672) Poitmna plačana v gotovini p >. *bt>. PWtale I gruppp Idia 50 IlT SAR AGAT BO DANES ODPRL 45. MILANSKI VELESEJEM Odložena rešitev izplačevanja zaostalih plač uslužbencem bolnišnic Notranji minister Taviani o neonacistični in politični kriminaliteti Zakon o razširitvi zdravstvene zaščite - Bombni atentat v Brindisiju TRST, petek, 14. aprila 1967 «e bodn '^t„?ejal novinarjem,’ da sednik-n Popoldne pri pred- kate^^’ *3' — Danes bi moral biti medministrski sestanek, na m.; so nameravali proučiti položaj bolnišnic, katerim dol-nišni zavarovalne ustanove okrog 200 milijard lir- Zato bol-ie tu?- nis,° m°Sle izplačati zd ravnikom ustreznih plač in se niso ostra stavka zdravnikov. Sestanek so odložili in rwifrfn°r -11 28 odložitev nobenega razloga. *vezi ie Čudna zlasti v -------------------- z optimistično napovedjo mi-1 ža farmakološkega inštituta univer-Je ^avstvo Mariottija, ki ze, nato pa si je ogledal razstavo -opoldne delal nnvirariom Ha «ltalia da salvare», na kateri so razstavljene slike najbolj grobih primerov uničevanja naravnih lepot. Poslanska zbornica je danes zaključila razpravo o zakonskem predlogu za nadzorstvo nad orožjem, o čemer je obširno poročal minister za notranje zadeve Taviani. Na jutrišnjem dnevnem redu je razprava o obdavčenju delnic, odnosno sprememba ustreznega zakonskega odloka v zakon, kot je že storil senat. Predvidevajo, da bodo v četrtek pričeli obravnavati zakon Mariotti o reformi bolnišnic. Navedeni vrstni red dela je bil dogovorjen danes na sestanku podpredsednikov parlamentarnih skupin. Notranji minister Taviani se v svojem govoru v poslanski zbornici ni omejil samo na zagovarjanje zakona, temveč je širše poročal o sta. nju kriminalitete, pri čemer je še zlasti obravnaval tri izredne pojave: neonacizem, mafijo in politične atentate. Glede zakona je dejal, da ne razume napadov opozicije, saj gre izključno za zaostritev nadzor- krit' vedal^^r^? uunister tudi napo-stavko P°zval zdravnike, naj dl da ?fekinej0' Minister je pouda-saj' « 2Ji>n° treba najti rešitev, zaostri.j^re&nj1® izplačevanja plač S??!™ ® m so tudi nrimeri. ko 1 kot tudi cT^?vrukov se nadaljuje !i ki stavka in1*Vl? s°dnih kanclistov, 1 tično re devetl dan in je prak-' jaiSkih^^-S? del° na vseh itaU-a dan ndin*^disčih. Zaradi tega vsak 1 J. zenskih °rŽo6 približno tri tisoč ka-h Je še rminazprav’ Svilnih zadev pa vti- dico rmčUd£,iVee’ kar 11118 za P°sle' , 111 V Mtw!nj0 omrtvičenje sodišč, ■o I publikp Je P115?61 predsednik re-o® ™no o Saragat, ki bo jutri sve-jem j45' mednarodni velese- „,11- Prisostvoroi end^SedniX republike ovai odprtju novega sede- luumniimuH luniiiiiiiiiiiiiuuinuuuuMiHmnnmumffmmmuimmmiiimmuiuumiiniimm,, ^POBUDO ministra za zdravstvo Poseben odbor predlaga ukinitev Prepovedi kontracepcijskih sredstev o uporabi pa spadajo v izključno pristojnost zdravnikov »dj ^Navodila stva nad nedovoljenim prekupčeva- I šoferskih izkaznicah. Do sedaj je njem z orožjem in to zlasti voja- namreč zadostovalo, da se je spre- menil naslov samo v primeru, ce se je lastnik izkaznice preselil iz ene občine v drugo, sedaj pa se zahteva, da se sprememba naslova registrira v vsakem primeru. Zato pa je prišlo do negodovanj, saj so se ustvariie prave dolge vrste v pristojnih uradih, povrh pa nekateri osporavajo zakonsko upravičenost te zahteve. Danes niso nič sklenili in jutri bodo sporočili sklepe. 7" °dbor za proučeva-naetna in sredstev za kontra- .bje U JSpuo; ga je ustanovil mini- » 'Vi v ®es'»i aanes, aa prapra- oP^Zi aT1®?4110 poročilo, ki ga bodo ik» % sveta predlož111 občnemu zbo- ’* Poročilo pravi, da se je °,. da sf ug°dno izrekel o umestnosti, hjga zdravstvenega in socialne- " ne ukinejo sedanje omejitve- rvtjjanju P®®® o propagandi in proda-lor ip ^^cepciJskih sredstev. Od-itva J|nP°drobno proučil vsa srednji l« i vse metode o kontraeep-i-enarot “^Ptovil, da nobeden od '■ries 811 sredstev, ki se do 'Polnf,r?°rabljaj0’ ne predstavlja iti v?°ma zadovoljive rešitve. Zla. Užival„Se,tlte preparatov, ki se 1 mriSli le odbor izrekel ugod-ialifl* za sprostitev prodaje 'rinonp ’* 111 vsebujejo zadevne °Polna t0 £rodaJo spremlja K°rist.nl,.*; ormaciJa 0 nevšečnosti, cijSke rf* bi mejah te kontracep-girru jnetode v primerjavi z dru-Zdravni’<5, 4e s® uporabljajo pod Se izi/PHo nadzorstvom, ki naj " go,,™® vsaj vsakega pol leta ali ‘tt Dncit v Primerih, ko je potreb-Odweblla Previdnost, dajanja J® nato ugotovil potrebo *”ez] z nav°dU in nadzorstva v rtel*EPrempm^orebitno ukinitvijo ali sedanjih omejitvenih 6 'kontrarJJ, Propagandi in trgovini avija ®PciJskih sredstev in ugo-n. jnavodii-aa , spadajo informacije in tev v i,iFifd,® uporabe teh sred-H Jukov ?zkijučno pristojnost zdrav-rs&kein -® Potrebno, da se v ! Posameznem primeru po- danes V * lrzav^Uala del Este so predsedniki pt™adaij ‘Sjimzaeije ameriških držav ato U1* govori P?SVetovan-*e- G,avna te. 8 t l°treba0r0V n Posvetovanj je bila n0s oitrjji.„ P° ustanovitvi latinsko-e C lroti ,,®fa skupnega tržišča in boj - 55 e govornmskim Pbanjem. Včeraj ' ,jt| °hnson ri1 smen^ki predsednik PrVehi £i, W Je tudi govoril o po-h ^žišča jreskoameriškega skupnega . J ^izirann ebljubll pomoč pri or-Prehtii !®ga tržišča, da se olaj-,0 j*Wem,i d k integriranemu regio-n9°^orniki . gospodarstvu. Številni go-•n®' f*tev , *° zahtevali predvsem okre. v pteri sn°r",e- .in ne Pomoči. Ne-aPredrb kF*tizirali »zavezništvo za teifltedaj d,.* ,n ugotovili, da ni do ni V J»v„a-° Pričakovanih uspehov, i °rku h? * Vietnamom so v New tl’- a Soh ‘J1 ®an Franciscu napovedali ,ad® ovanK l® dy* veliki protestni zbo-r||»ila Proti vojni, ki ju bosta vo-P jfkgovaskl voditelj Luther King bi tl' . *bii.,_. zena. Severnovietnamski t1 . »inistT, zena. Severnovietnamski j o botn* .za obrambo in poveljnik V flijskl 'IiTi s11 general Džap pa je 1 J>>erič»nlSaovni agenciji izjavil, da ’ \ ^ IjudsblU ^ “sijelo uničiti jc S9, * zav»iti-l> s 1 y v*etnamu in zno. n zli *d kati-rf' . oajvažnejših ozemelj, j,jj 'Javii i. mi so zgubili nadzorstvo, favzeti ler le tudi, da so ameriški le- ra rd U8pei0 uničiti je. sil v Vietnamu in zi najvažnejših ožemi T1„ , so zgubili nadznrst . tišini lut ^ftS^aoživ ..naPadi na Severni Vietnam n»pj' V zve,ineuspeh' -1« n T..* 1 Pobudami bonske vla-Vzhodno vodi- - - —pismo kongresa vzhodnonem-stranke, v ■ju - .-----,-itom, naj ^ , vth t^oitloge Klesingerja. Gla- . Johnson obrazložil svoje načrte - Tudi včeraj demonstracije proti Johnsonu in konferenci PUNTA DEL ESTE, 13. — v čeraj se je začela konferenca organizacije ameriških držav na naj višji ravni. Prva seja je trajala tri ure. Začetni govor je imel urugvajski predsednik O-scar Gestido, ki je prav tako kakor naslednji govorniki poudarjal, da se morajo ameriške drža ve združiti, da skupno napredujejo v gospodarskem razvoju. Kolumbijski predsednik se je za- vzemal za temeljite spremembe v sestavu ameriških držav, da bi odpravili sedanje neenakosti*. Kosta-riški predsednik je pozval Latinsko Ameriko, naj se postavi na čelo držav v razvoju in naj začrta pot k blaginji. Ekvadorski predsednik Arosemena je danes kritiziral ZDA, ker porabljajo tisoče milijonov do- graditev univerzitetnih središč Johnson je govoril tudi sinoči na tajni seji. Izjavil je, da je pripravljen začeti posvetovanja o pomoči za program zavezništva za napredek. Poudari' pa je da bo odločno branil ameriško plačilno bilanco, ki se mora zboljšati v najkrajšem času, čeprav je sedaj relativno ugod- Este: Predsednik Johnson z mehiškim Diazom Ordazom (levo) predsednikom dai®J° ; na, kar se tiče Latinske Amerike. , jzjayy je> cja mora latinskoameriška industrija postati tekmovalna in da se mora izvoz vseh držav zahodne poloble kolikor mogoče naglo povečati. Med drugim je Johnson izjavil, da bo treba v kmetijstvu uvesti raznovrstno proizvodnjo na tej celini in spremeniti «pretirano zaščiteno* industrijo v konkurenčno in učinkovito industrije. Zatem je izjavil, da bo morala prihodnja trgovinska politika ZDA zlasti upoštevati potrebe držav v razvoju v Latinski Ameriki in na drugih delih sveta. Povedal je, da je amerišk" vlada pozvedovala pri drugih industrijskih državah glede praktičnih ukrepov, ki bodo potrebni, da se povečajo izvozna zmogljivost vseh držav v razvoju in njihova finančna sredstva. Ena teh rešitev bi lahko bila v carinskih olajšavah, ki bi jih dale vse industrijske države vsem državam v razvoju. Dodal je, da bo nadaljeval posvetovanja o tem, bodisi s kongresom kakor tudi s sindikalnimi voditelji in s poslovnimi osebnostmi. Zatem je Johnson izjavil, da bodo ZDA v okviru programa za pod- svojih sredstev na razpolago svojim sosedom v Latinski Ameriki, «da bi se borila proti uporniškim gibanjem*. Ameriški predsednik Johnson se je včeraj posamič pogovarjal z vsemi udeleženci konference. Med pogovori zlasti poudarjajo morebitno ustanovitev latinskoameriškega skupnega tržišča in boj proti upor. niškim gibanjem na zahodni polobli. Na včerajšnji seji so mnogi državni poglavarji govorili o revolucionarnem procesu v Latinski Ameriki in o nujnosti reform na tem delu sveta. Čilski predsednik Frei je izjavil, da 18 držav Latinske A-merike ne sestavlja še združene enote, nimajo aktivne vloge na sve. tu in jim ni uspelo postaviti temeljev za svoj razvoj. Dejal je, da za te države ne prihaja nevarnost samo od »oboroženega prevrata*. Na mnogih področjih Latinske A-merike nima prebivalstvo šol, stanovanj, dela, in kar je najhujše, upanja, kajti zanje je demokracija samo fikcija. Frei Je izjavil, da je najboljši pripomoček v organiziranju integracije in skupnega tržišča, t. j. v skupnem naporu samih latinskoameriških držav, bolj kakor od zunanje pomoči. Mehiški predsednik Diaz Ordaz je izjavil, da mora gospodarski raz. voj iti vzporedno s socialno pravičnostjo. Pripomnil Je: «Ce bi pustili, da gredo dogodki po svoji naravni poti, bi bogati postali bogatejši, revni pa revnejši, pa naj gre za države ali za posameznike.* Kolumbijski predsednik je poudarjal šibke strani ((zavezništva za napredek* in je obžaloval nezadostnost naporov posameznih držav članic ter nezadostne pomoči, ki je bila dana. Kostariški predsednik je poudaril potrebo izboljšanja pogojev latinskoameriških delavcev, salvadorski predsednik pa je ugotovil nezadostnost pomoči manj razvitim deželam in je zahteval za te dežele prednostne ukrepe. Na današnji plenarni seji je govoril ameriški predsednik Johnson, ki je pozval vse latinskoameriške države, naj v prihodnjih letih uresničijo to, kar je on imenoval «sen nove Amerike*. Obljubil je državnim poglavarjem, da bo zahteval od kongresa nakazilo večjega zneska za pomoč pri organiziranju latinskoameriškega skupnega tržišča, da se s tem olajša prehod k integriranemu regionalnemu gospodarstvu. Johnson je dejal, da je prišel čas, ko mora zahodna polobla naglo nastopiti, da doseže gospodarski in socialni razvoj. Dodal je, da se obvezuje storiti vse, kar bo mo-gel, da pomaga pri tem. Pozval je nato mlade ljudi latinskoameriških držav, naj se do kraja zavzamejo za izboljšanje stanja v svojih državah. Nato Je Johnson izjavil, da mora biti glavni smoter gospodarska integracija s skupnim tržiščem, ki bo odpravilo carinske pregrade, ki so stoletja ovirale napredek. ((Predvsem, je dejal, morate ustanoviti veliko skupno tržišče, po možnosti še v teku leta 1985, razširiti svojo industrijsko podlago in povečati svojo udeležbo na svetovnem trgu.* Johnson Je predlagal načrt sedmih točk: Podpora prihodnjemu skupnemu tržišču; Pomoč velikim večdržavnim načrtom za razvoj; Skupno z industrializiranimi državami naj se prouči možnost znižanja carin, da se olajša izvoz latinskoameriških proizvodov; Podpora v kmetijstvu, znanosti in tehnologiji, za zdravstvene programe in za poro kmetijskemu razvoju odprle kredit 15 milijonov dolarjev za sklad za raznovrstno proizvodnjo in za razvoj kave. Vendar pa je postavil pogoj, da morajo države proizvajalke kave položiti letno prispevek od 30 do 50 milijonov dolarjev v prihodnjih petih letih. Predsedniki so se danes privatno sestali, da pripravijo skupno izjavo. Delo konference se bo končalo jutri. Danes so prebrali poslanico bolivijskega predsednika Barriento sa, ki obrazložuje, da se ni udeležil konference, ker se Boliviji ne priznava izhodišče na morje, ki je življenjske važnosti zanjo. Zahteval je, naj se to vprašanje vpiše na dnevni red. V Montevideu je še vedno zelo napeto in danes so bile nove protestne demonstracije proti navzočnosti Johnsona in proti konferenci. Bilo je več incidentov. Študenti so zasedli univerzo, ki so jo obkolile varnostne sile. Okrog kraja, kjer poteka konferen ca, so izvedli varnostne ukrepe, kakršnih ne pomnijo. Punta del Este je praktično ločena od sveta. Vse ceste proti temu kraju so zastražene. V pristanišču sta zasidrani urugvajski vojni ladji, okrog mesta pa so razmestili protiletalske topniške baterije. Adenauer hudo bolan BONN, 13. — Bivši zahodnonemški kancler Konrad Adenauer je hudo obolel za Influenco in bronhitisom. Danes se Je njegovo stanje še poslabšalo; zdravniki so ugotovili ošibltev srca in krvnega obtoka. se je namreč glasil, da bodo v tečajih in pri predavanjih »upoštevali posebne etnične (narodnostne) potrebe prizadetih, kakor tudi potrebe njihovega okolja*. Za takšno besedilo so glasovali vsi razen liberalcev in misovcev, pri čemer pa so bili nekateri svetovalci večine tudi trenutno »odsotni*. Tudi v tem primeru bi se lahko ravnali po angleškem pregovoru, da »je vse dobro, kar se dobro konča*. Toda da bo jasna pomembnost tega glasovanja, je treba opisati potek vse razprave. Predvsem naj tu poudarimo, da se je tokrat pokazalo, kako je lahko v deželnem svetu odločilna volja socialistov in levih demokristjanov, ko gre za uveljavljanje načel resnične demokracije in naprednih stališč. Leva opozicija se seveda stalno bori za uveljavljanje teh načel, toda pri tem le težko prodre, če naleti na pravi »zid* večine, ki zavrača razne zahteve soglasno kot en sam mož. Včeraj pa so socialisti odločno nastopili proti demokristjanski desnici, ki je morala ugrizniti v kislo jabolko in popustiti. Pri tem tudi ne smemo pozabiti na delež tržaških demokrist-janskih svetovalcev Colonija in Ra-manija, ki sta zagovarjala načelo, da je treba kmetovalcem omogočiti strokovno spopolnjevanje v njihovem materinem jeziku. To stališče je še toliko bolj v čast svetovalcu Rama-niju, ker je istrski begunec in je s tem pokazal, kot že ob drugih prilikah, svoje široko miselno obzorje. Spričo včerajšnje zmage demokra-j tičnih načel moramo ugotoviti, da se kljub nasprotnemu videzu, kot je dejal znani grški filozof, vendarle »nekaj premika* (teče) ter da ne bodo mogle nazadnjaške sile u-staviti tega toka. Kot smo poročali včeraj, je spre-minjevalni predlog komunistične skupine obširno orisal na predvčerajšnji seji svetovalec KPI šiškovič. Včeraj pa je v začetku seje podrobno in izčrpno utemeljil svoj predlog svetovalec škerk. V začetku je dejal, da slednjič vse stvari dozorijo. Zato je prišel čas, da se napravi obračun položaja in da se potegnejo potrebni zaključki v zvezi z ustanovo za razvoj kmetijstva. Škerk je dejal, da bo moral izreči odločne kritične besede, saj je treba določene usmeritve in ravnanje prikazati v pravi luči. Kar je treba najprej ugotoviti je to, da se zdi, da za deželni odbor Slovenci sploh ne obstajajo ter da ne morejo terjati nobenih pravic ali postavljati državi zahtev v zaščito svojih interesov. Toda Slovenci so tu. Pri tem je dr. škerk navedel knjigo Herauda: »Narodi in jeziki v Evropi*, ki pravi, da je v Trstu 50.000, na tržaškem podeželju 13.000, v goriški pokrajini 20.000 in v videmski pokrajini 42.000 Slovencev. Te Slovence bi bilo treba upoštevati tudi na podlagi določb ustave. Toda doslej niso v nobenem deželnem zakonu tega upoštevali ter se niti na upravnem torišču ne spomnijo slovenskega prebivalstva. Tudi odbornik Comelli ni v svojem odgovoru na splošno razpravo niti irav to vprašanje. Medtem pa bi si morala dežela šteti v čast, da bi upoštevala in reševala vprašanja slovenskega prebivalstva. Sedaj pa nastane stiska vsakikrat, ko pridejo v razpravo vprašanja Slovencev, kar jih spravi v zadrego, saj imajo občutek, kakor da so kot nekakšne sitne uugiovnu na opuouu taiipavu 11 omenil vprašanj Slovencev, čepr so razni govorniki obravnavali ............................................. IZJAVE HANOJSKEGA MINISTRA ZA OBRAMBO Jutri vNew Yorku in San Franciscu protestno zborovanje proti vojni Luther King: {Glavna pobuda v tej vojni je naša; pobuda za usta-vitev vojne mora biti naša> - Učinkoviti napadi osvobodilnih sil HANOJ, 13. — Sevemovietnamska tiskovna agencija je javila, da je ameriško sedmo brodovje bombardiralo sevemoviet-namsko vas, v kateri so bili člani mednarodnega sodišča za vojne zločine. To se je zgodilo 9. aprila, ko so ameriške vojne ladje bombardirale okraj Ting----------------- ‘ mu. Govorim kot državljan sveta za svet, ki nas presenečen gleda, govorim kot Američan voditeljem svoje države. Glavna pobuda v tej vojni je naša. Pobuda za ustavitev vojne mora biti naša.* V New Yorku se bo množica zbrala v soboto zjutraj v Central Parku in bo opoldne začela pohod po eni glavnih ulic. Zborovanje in govori bodo v prvih popoldanskih u-rah pred palačo Združenih narodov. V San Franciscu se bo sprevod končal popoldne z velikim zborovanjem. Severnovietnamski minister za o-brambo in vrhovni poveljnik sever-novietnamskih sil general Džap je posebnemu dopisniku poljske tiskovne agencije izjavil, da ameriškim strategom ni uspelo doseči v letu 1966 nobenega smotra, ki so si jih bili zastavili v Vietnamu. Dodal je, da so hoteli Američani lani uničiti jedro ljudskih sil, znova zavzeti najvažnejša ozemlja nad katerimi so zgubili nadzorstvo, ter utrditi in poživiti satelitsko lutkovno vlado v Sajgonu in njeno vojsko. Nobeden od teh smotrov ni bil dosežen. Hkrati pa se je povečala moč oboroženih oddelkov osvobodilne fronte. Dža v pokrajini Tan Mao. Eden od izstrelkov je eksplodiral dve-sto metrov od sedeža, kjer so se bili zbrali člani sodišča, in sicer francoska odvetnica Gise-le Halini, francoski zdravnik Francis Kalu in profesor Mar-cello Cini. docent za fiziko na rimski univerzi. Bombardiranje je trajalo 20 minut. V New Yorku in v San Franciscu bosta v soboto dve veliki protestni zborovanji proti vojni v Vietnamu. V New Yorku bo protestni sprevod vodil Martin Luther King, v San Franciscu pa njegova žena. Ameriški tisk objavlja danes celo stran sporočila v obliki oglasa. V sporočilu Je tudi kratka Kingova izjava. V zvezi z vojno v Vietnamu pravi King: «Ta blaznost mora na kak način prenehati. Ustaviti se moramo sedad. Govorim kot božji sin in kot brat revnih, ki trpijo v Vietnamu. Govorim za tiste, katerih hiše se rušijo, za tiste, katerih kultura se sprevrača, govorim za revne v Ameriki, ki plačujejo dvojno ceno za razbita upanja v domovini in za smrt in pohujšanje v Vietna- General Džap je nato izjavil, da so ameriški letalski napadi na Severni Vietnam doživeli neuspeh in da je sajgonska vojska kakor nekdo, ki je na tem, da utone: s seboj potegne vsakogar, ki mu skuša pomagati. »Kolikor večja so ameriška ojačenja, toliko večja je de-moralizacija sajgonskih vojakov.* Po njegovem mnenju bo ameriška vlada sicer govorila o miru, toda bo skušala razširiti vojno in letos se bodo podvojila bombardiranja in grozodejstva. «Toda, je zaključil general, bolj ko se bodo Američani vnemali za to vojno, toliko bolj boleč bo njihov poraz.* V Južnem Vietnamu je bilo oskrbovanje tretje divizije ameriških mornariških strelcev v dveh najbolj severnih pokrajinah Južnega Vietnama prekinjeno, ker so osvobodilne sile davi razstrelile velik most na reki Nam deset kilometrov severozahodno od Dananga. V bližini Rah Klen v pokrajini Long An so osvobodilne sile napadle oddelek sajgonske pehote in mu zadale hude izgube. Poleg tega so osvobodilne sile izvršile dva napada na vasi v pokrajinah ob delti reke Mekong. Napadle so tudi neko sajgonsko postojanko v pokrajini Kiem Giang. Končno so osvobodilne sile že drugič v osmih dneh napadle mesto Kuang Tri, ki so ga bile v četrtek zasedle za nekaj ur zadale hude izgube ameriški in saj-gonski vojski. muhe. Skrajni čas bi že bil, da bi odbor posvečal pozornost tudi temu delu prebivalstva. Državljani slovenskega jezika menijo, da lahko zahtevajo priznanje svojih osnovnih pravic v najbolj demokratični obliki, to je z zakonskim ukrepom splošnega značaja, ki bo veljal v času in za vse priložnosti. Škerk je dejal, da je prav zato predlagal spreminjevalni predlog. Kmečkemu prebivalstvu, ki je vedno bolj redko, je treba dati vtis, da cenimo njegov trud in žrtve ter da mu hočemo pomagati pri strokovnem spo-polnjevanju. Omogočiti moramo nam reč z razgovori, predavanji, poročili, tečaji itd. izobraževanje v jeziku, ki ga ljudje najbolje poznajo. Zatem je Škerk dejal, da je eden vzrokov izseljevanja Slovencev is Nadiških dolin ravno zapuščenost v kateri živijo te že toliko let. Nihče jih ni namreč vodil pri njihovem delu. Nedvomno je treba resne posledice pripisati dejstvu, da ni v raznih uradih, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, Slovencev. To velja tudi za goriško in tržaško pokrajino. In kar je še hujše, ni od-bomištvo za kmetijstvo doslej zaposlilo niti enega Slovenca. Celo fašistična revija «Gerarchia» Je leta 1927 v članku, v katerem J« močno napadala Slovence, zapisa la, da bi jim morali zagotoviti mož. nost zaposlitve v državni službi. Sedaj pa se čuti veliko pomanjkanje funkcionarjev, ki bi govorili v jeziku prizadetih kmetovalcev. Med Slovenci so strokovnjaki, za to je naloga deželne uprave, da poskrbi za nje zaposlitev. Slovenci pričakujejo važne ukrepe, da se odpravi razlikovanje. Dr. škerk je zatem orisal razne zahteve, ki jih je postavil v preteklosti odbomištvu v zvezi s kmetijstvom na našem področju ter v zvezi z razlaščevanjem. Pri tem je omenil tudi nekatere resolucije, Id Jih je odbor sprejel kot priporočilo. Toda kasneje se je razlašče-vanje nadaljevalo, škerk je tudi dejal, da je dežela dala v dveh letih nad 10 milijard lir za kmetijstvo v Furlaniji. Sedaj naj furlanski svetovalci podprejo vsaj zahtevo po strokovnem izobraževanju v slovenskem jeziku, Odbor pa je dal zagotovila, toda ni storil nič. Zato je tudi odgovoren za to, da se razne zadeve niso rešile. Od leta 1965 dalje so se stva. ri še poslabšale in prihaja na dan ozki nacionalizem. Pri tem se ne more nihče opravičiti niti s sklicevanjem na slovito razsodbo ustavnega sodišča. Na koncu je škerk poudaril, da je potrebna nova politika dejstev in ne obljub, ki jih nihče ne izpolnjuje, škerk je še omenil, da upravnopolitičnl sporazum med KD in Slovensko skupnostjo predvideva okrepitev kmetijskih tečajev v slovenščini. Po Skerkovi obrazložitvi je prvi posegel v razpravo vodja skupine PSI Moro. Rekel je, da sta to vprašanje načela dr. šiškovič In dr. škerk ter da se je o njem dolgo razpravljalo. Moro je dejal, da ne bodo socialisti razpravljali o znani razsodbi ustavnega sodišča, po ka» teri dežela ni pristojna za reševanje vprašanj slovenske manjšine. Res je, da se mora stvari lotiti parlament in jo končno rešiti. Toda po drugi strani ne more biti nobene demokratične ustanove, ki ne bi upoštevala pravičnih zahtev manjšine. Zato Je treba načeti to vprašanje tudi v deželnem svetu in socialisti se že vsa ta leta potegujejo za to, da se ta vprašanja rešijo, zlasti tista, ki se lahko uredijo v deželnem okviru. Socialisti so tudi v tem pravcu vodili svojo politiko, da bi s tem dosegli nove perspektive mirnega sožitja v teh krajih. Socialisti zahtevajo, da se manjšinska vprašanja dokončno rešijo. Po drugi strani so tudi prepričani, da je treba omogočiti kmetom pouk v njihovem jeziku, kar je tudi v interesu napredovanja kmr"'-— ~ ■ t etijstva. Zato so prepričani, „„ bo odbor sprejel popravek, ki bo uresničil omenjena socialistična na. čela. Rekel je, da prosi odbornika, da poskrbi da bo ustanova šla na roke Slovencem s sredstvi, ki jim bodo omogočala strokovno spopolnjevanje. Ce bo odbornik predlagal takšen popravek, bodo socialisti glasovali zanj. V tem primeru je rekel Moro, da bo prosil šiškoviča in Skerka, da umakneta svoje popravke. Na koncu je dejal, da je treba tu v obmejnih krajih stalno pospeševati sožitje med obema narodnosti ma in ne poglabljati sporov. Misovec Wondrich je dejal, da ne bo govoril o načelnih vprašanjih, marveč samo z juridične in tehnične plati. Rekel je, da nima nič proti temu, če bi na primer v italijanskih šolah uvedli tečaje v slovenščini, toda to se ne sme vključiti v zakonski osnutek, saj bi to povzročalo le spore. Naj šole same odločajo, ali je treba dodati slovenske tečaje. Pri tem nima londonska spomenica nobene vloge. Njegov kolega Morelli je de-jal, da gre za tehnično vprašanje, ki pa je postalo politično, čeprav je dr šiškovič dejal, da ne vztraja na načelih, škerk pa ni bil tako elastičen in se je skliceval celo na memorandum. Iz tega se lahko marsikaj sklepa. Svetovalec Moro pa da hoče vso stvar obiti. Svetovalec Bergomas (KPI) je dejal, da pravi zakon, da bo ustanova neposredno pospeševala strokovnemu izobraževanju kmetovalcev. Zato je popolnoma upravičena zahteva, da poskrbi tudi za slovenske tečaje. Demokristjan Ramani Je omenil dve plati tega vprašanja ln rekel, da je treba zagotoviti kmetovalcem izobraževanje v njihovem Je-elku. Prt tem Igra Jezik važno vlogo zlasti zato, da se kmetje lahko spopolnijo v tehniki. Da bt vse (Nadaljevanje na 2. strani) Vreme včeraj: najvišja temperatura 26.2, najnižja 13.7, ob 19. uri 21.5 stopinje, zračni tlak 1010.7 stanoviten, veter severovzhodnik 16 km s sunki 42 km na uro, vlaga 42 odst., nebo 2 desetinki pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 12.1 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 14. aprila Valerija Sonce vzide ob 5.22 in zatone 18.49. Dolžina dneva 13.27. Luna vi de ob 7,21 in zatone ob 23.52. ,, \ Jutri, SOBOTA, 15. aprila ; Helena RAZPRAVA O USTANOVI ZA RAZVOJ KMETIJSTVA V DEŽELNEM SVETU Odobritev dogovorjenega spremljevalnega predloga izboljšala zakon v korist slovenskih kmetovalcev Izjalovljen poskus demokristjanske desnice, da bi s slepomišenjem s pravilnikom onemogočila glasovanje o prvotnem predlogu poročevalca večine Angelija o upoštevanju jezika prizadetih kmetov (Nadaljevanje s 1. strani) boljše razumeli naj ne bi uporabljali le slovenskega jezika, marveč, če bi bilo potrebno, celo narečje. Kmetom je treba zagotoviti izobraževanje, upoštevajoč posebne zahteve. Skratka, Ramani se je dejansko strinjal s tem, da se zagotovi slovenskim kmetom pouk v njihovem jeziku. Svetovalec Pittoni (PSI) je dejal, da se v deželnem svetu večkrat srečavamo s temi vprašanji. Toda del svetovalcev zanika pravice dela prebivalstva. Tu gre za tehnično vprašanje. Pri tem se je Pittoni vprašal: «Ali mi lahko odrekamo kmetom pravico strokovnega pouka v njihovem jeziku?« V tem primeru je treba odkrito izraziti voljo večinskih skupin, da je treba manjšinska vprašanja končno rešiti enkrat za vselej. Ta vprašanja je treba nujno upoštevati in socialisti poudarjajo pri tem važno načelo demokracije. Zatem je poročevalec večine Angeli predlagal popravek, po katerem naj bi v tečajih ((upoštevali posebne jezikovne potrebe in potrebe o-kolja prizadetih«. Odbornik Comelli je rekel, da nekatere kritike svetovalca škerka niso bile upravičene. Bile so kakšne pomanjkljivosti, toda deželni odbor za kmetijstvo je vedno upošteval prošnje vseh kmetovalcev in jih tudi sprejel. V tržaški pokrajini je mnogo možnosti za razvoj kmetijstva, zlasti pa za razvoj živinoreje, cvetličarstva in vrtnarstva. Odbor se slovesno obvezuje, da bo ugodil zahtevam prizadetega prebivalstva ter jih vedno upošteval. Seveda pa ne bo sam prevzemal pobud, ki jih prepušča zasebnikom. Njegova naloga je, da podpre njih pobude in odborništvo bo glede tega vedno na razpolago kmetovalcem. Pri tem je odbornik omenil tudi zgledno rejo živine v Gročani. Kar se tiče jezika pri strokovnem pouku, nima nihče nič proti načelu, ker se glede tega vsi strinjajo. Toda tu je treba upoštevati pristojnosti dežele. Zato je Comelli predlagal spremi-njevalni predlog, ki se je glasil: «.. .upoštevajoč posebne značilnosti in potrebe prizadetega prebivalstva«. Svetovalec Devetag, ki je predsedoval seji, je pri tem vprašal, ali Siškovič in 6kerk umakneta spremi-njevalni predlog, toda onadva sta zahtevala, da se o njem glasuje. Toda večina ga je zavrnila ob vzdrža-nju socialistov. Tedaj se je oglasil k besedi vod. Ja socialisto.v Moro, ki je odločno dejal, da je treba izglasovati predlog poročevalca večine Angelija in se ne ozirati pri tem, ali bo vlada zaradi besede ((jezikovne« zavrnila zakonski osnutek, če je tako, naj zavrnejo ves statut, saj vsebuje člen 3, ki govori o pravicah Slovencev. Ravno iz tega pomanjkanja volje nastajajo vprašanja, ki preprečujejo mimo sožitje v teh krajih. V zvezi s tem je poročevalec Angeli dejal, da vztraja pri svojem spreminjevalnem predlogu in komunist Calabria je izjavil, da se strinja z njim. Pri tem je nastala razprava, ali naj se smatra spremmje-valni predlog odbornika Comellija za samostojnega, ali pa kot spre-minjevalni predlog k spreminjeval-nemu predlogu poročevalca Angelija. Stvar se na prvi pogled ne zdi važna, toda je bistvenega pomena. Predsednik Devetag je bil mnenja, da je Comelli jev predlog spreminje-valni predlog k predlogu poročevalca Angelija. V tem primeru bi imel Comellijev predlog prednost pri glasovanju. Ce bi ga bila večina sprejela, bi potem ne prišel več v poštev predlog Angelija. Med obema pa je bila bistvena razlika, saj je Angelijev predvideval upoštevanje jezikovnih potreb, medtem ko je Comelli to važno besedo izpustil. Proti tej razlagi se je odločno uprl komunist Pellegrini, ki je dejal, da gre za dva ločena predloga ter da je treba o vsakem posebej glasovati. Očitno je bilo, da hoče večina s svojo zahtevo vso stvar obiti, saj so se v tem pogledu pota socialistov in tudi omenjenih dveh tržaških de-mokristjanskih svetovalcev ločila od demokristjanske večine. Toda Devetag je prepustil deželnemu svetu odločitev o tem, ali naj se najprej glasuje o predlogu odbornika Comellija, kar bi pomenilo, da se potem ne glasuje o predlogu socialista Angelija. Zaradi tega ravnanja so komunisti ostro protestirali in odšli iz protesta iz dvorane. Zatem je večina (KD, PLI in MSI) izglasovala predlog, naj se glasuje o Comellijevem besedilu. Pri tem je že vse kazalo, da bo prevladalo nazadnjaško stališče. Ko so se komunisti vrnili v dvorano, so vsi odločno nastopili proti temu sklepu. Spregovorili so komunisti Bosari, Bacicchi, Bergomas, Jarc in Pellegrini, ki so vsi poudarili da je to vprašanje zelo važno ter da je bilo predvsem bistveno vprašanje jezika. Dejali so, da je očitno, da se je večina leve sredine glede tega vprašanja razcepila na dvoje. Rekli so da gre za važno politično dejstvo, saj je socialist Moro dejansko polemiziral s Comel-lijem. Zlasti Bacicchi je poudaril, da hočejo glasovati o Comellijevem predlogu, da bi potem glasovanje o Angelijevem sploh odpadlo. Na ta način bi se radi rešiU iz precepa. Ta odločni protest je rodil kmalu sadove. Med demokristjani je zavr-šelo in zdi se, da je njihova levica posredovala pri predsedniku deželnega odbora Berzantiju, da ne bi prišlo do glasovanja o Comellijevem predlogu, čeprav se je večina sveta že izrekla za to. Kot kaže so posredovali pri Berzantiju tudi socialisti in v dvorani ter zunaj so se zbrale majhne skupine svetovalcev, ki so se o tem ločeno razgovarjali. Končno je Berzanti dejal, da odbor umakne Comellijev predlog. Zatem je Angeli predložil novi dogovorjeni spreminjevalni predlog, v katerem ni bilo besede jezikovne mar več etnične. To pa je pomenilo za vso desnico v KD in izven nje pravzaprav še večji korak nazaj, saj pomeni etnični več kakor jezikovni, ker je to širši pojem. Stvar je s tem postala že paradoksna. Prej so namreč nasprotovali besedi jezikovne, nato pa so glasovali za besedo etnične. Zatem so razpravljali še o predlogu svetovalcev KPI in škerka, po katerem naj bi v višji srednji kmetijski šoli poučevali v slovenskem in italijanskem jeziku. Ker pa so ugotovili, da je to odvisno od ministrstva za prosveto, so komunisti in škerk predloga umaknili. Nato so odobrili še nekaj členov zakonskega osnutka. Protestna stavka v Tržaškem arzenalu Včeraj ob 9.30 so vsi delavci Tržaškega arzenala zapustili delo v protest pioti odpustu nekega de- lavca z utemeljitvijo, da je bil ((nepokoren«. Delavec je bil zaposlen v arzenalu celih 13 let in ni prejel nikoli nohtnega opomina ali ukora. Neki delovodja mu je povaril neko opravilo in delavec ga je sprejel Kasneje pa mu je de. »vodja dejal, naj gre e.omov. Stavaa je trajala do danes zjutraj. V oddelku mehanikov ladiedemi-ce Sv. Marka se je stavka nadaljevala in na skupščini so sklenili, da se podaljša do ponedeljka zjutraj. Prvi petrolej za naftovod Trst-Ingolstadt Včeraj dopoldne je priplula v tržaške vode angleška petrolejska ladja «Daphnella», ki je pripeljala iz Perzijskega zaliva 56.000 ton petroleja za skladišča naftovoda Trst Ingolstadt. Do 25. t. m. bosta dve drugi petrolejski ladji pripeljali na- daljnjih 110.000 ton petroleja, ki jih bodo prav tako uskladiščili v rezervoarje pri Dolini, šele potem bodo spustili prvo količino petroleja po novem naftovodu proti Nemčiji. Tiskovna konferenca ravnatelja Tržaške hranilnice dr. Deliseja Kakor napovedano, bo glavni ravnatelj Tržaške hranilnice dr. G. Delise danes popoldne ob 16. uri na posebni tiskovni konferenci orisal glavne značilnosti najnovejšega razvoja gospodarskih dejavnosti na našem področju. Na konferenci bo dr. Delise orisal tudi izsledke lanskega poslovanja Tržaške hranilnice. Konferenca bo na glavnem sedežu zavoda v Ul. Cassa di Rispar-mio. Ministrski odlok o dodelitvi suplenc na osnovnih šolah Šolski skrbnik sporoča, da je bil objavljen ministrski odlok glede dodelitve suplenc in poverjenih mest za pouk na osnovnih šolah. Rok za predložitev dokumentarnih zahtev zapade 6. maja. Podrobnejše informacije dajejo interesentom na šolskem skrbništvu, šolskem nadzomištvu in didaktičnih ravnateljstvih. Šolski skrbnik tudi sporoča da bo od 12. t. m. za 10 dni na tajništvih osnovnih šol na ogled pred. nostna lestvica učiteljskega natečaja rednega in nadštevilčnega sta-leža.-------------------- Danes v Borštu predavanje o raku Danes ob 20.30 bo v srenjski hiši v Zabrežcu (Borštu) predavanje dr. Maria Lovenatija, primarija centra za borbo proti novim tvorbam v Trstu, o temi: ((Zdravljenje in preventivni ukrepi proti raku žensk«. Predavanje je javno in ga prireja ženska organizacija UDI. 11. t.m. je izšla 12. številka Uradnega vestnika avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine. Med drugim vsebuje deželna zakona št. 5 in 6, o deželnih obračunih za leti 1964 in 1965. Poleg tega objavlja vestnik tudi odlomke predsednika Berzantija, med katerimi je odlok o pooblastilu odborniku Vicariu, da se ukvarja z javnimi ustanovami za podpore in dobrodelnost. Drugi odlok se tiče zamenjave dveh čla- Z NOCOJŠNJO SLOVESNOSTJO NA PROSEKU Moški zbor Prosek-Kontovel poslej zbor «Vasilij Mirk» Uradnemu poimenovanju zbora in slavnostnemu koncertu bo prisostvovala tudi hči pokojnega skladatelja, o katerem bo spregovoril dr. Gojmir Demšar Nocojšnji koncert pevskega zbora Prosek - Kontovel v kinu «Iris» na Proseku bo zares slavnosten, saj bo prav ob tej priložnosti zbor prevzel ime uglednega tržaškega rojaka, skladatelja in glasbenega pevovodje, ki je posredoval glasbeno znanje vrsti naših sedanjih glasbenih delavcev na Primorskem, ime Vasilija Mirka. Zbor, ki s tolikšno vnemo in tako uspešno nadaljuje bogato slovensko zborovsko tradicijo, se bo na ta način najlepše oddolžil spominu tega našega odličnega glasbenika, obenem pa bo s tem seveda sprejel tudi moralno obvezo, da bo še naprej z nezmanjšano zavzetostjo gojil slovensko pesem in jo posredoval našemu ljudstvu, ki je nanjo tako navezano. Z imenom Vasilij Mirk bo zbor poslej -nastopal na naših večjih in manjših prireditvah, pa tudi na mednarodna tekmovanja, na katerih je že in na katerih bo še zastopal našo zborovsko kulturo, bo ponesel to ime, na katero smo v resnici lahko ponosni, saj mu bo v naši glasbeni zgodovini vedno zagotovljeno častno mesto. Poudarek nocojšnji slovesnosti na Proseku bo dala s svojo navzočnostjo tudi hčerka pokojnega skladatelja, ki se je z navdušenjem odzva- nov odbora za deželno načrtovanje, i la vabilu zbora, o Vasiliju Mirku aiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiTiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«iiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiii*tuiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimni««iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PRIPRAVE ZA MLADINSKI FESTIVAL, KI BO OD 3. DO 10. SEPTEMBRA Uradno so že povabili mladino iz 29 držav Župan inž. Spaccini je včeraj govoril časnikarjem o pripravah za to mednarodno srečanje mladine v Trstu, ki se bo^ ponavljalo vsako leto v septembru Tržaški župan inž. Spaccini je včeraj kot predsednik pripravljalnega odbora za prireditev mednarodnega mladinskega festivala, ki bo v Trstu od 3. do 10. septembra letos in ki se bo ponavljal vsako leto v Trstu v mesecu septembru, priredil tiskovno konferenco, Zupan je poudaril, da se prav s srečanjem s časnikarji začenja dokončno pripravljalno delo mladinskega festivala. Umestitev odbora in tajništva ter določitev sedeža, kakor tudi objava pravilnika festivala in pristopnih pol, predvsem pa uradno vabilo, ki je bilo poslano 29 državam po diplomatskih predstavništvih v Rimu, ita- lijanskih ambasad ali italijanskih.■ ■ ^ a««« institutov za kulturo v inozemstvu, PZle m?™ so osnovne točke dosedanjega delovanja, je dejal inž. Spaccini. Zupan je nadalje sporočil, da je minister za zunanje zadeve Fanfa-ni določil pet študijskih štipendij za tuje udeležence, ki se bodo najbolj izkazali, pričakujejo pa, da bo enako število štipendij določenih tudi za italijanske udeležence. Po predvidevanjih pripravljalnega odbora bo v dnevih festivala vsak dan prisotnih v Trstu, poleg udeležencev, okrog tisoč mladincev, ki bodo prišli iz vseh krajev Italije in iz tujine. V pravilniku, ki je bil tiskan v italijanščini, francoščini in angleščini, je poudarjena predvsem važnost te prireditve, na kateri se bo mladina iz vseh krajev in koncev sveta pomerila na področju literature, likovne umetnosti, gledališča, »lasbe, kinematografije in športa, iupan je poudaril, da to srečanje ne bo smelo imeti tekmovalnega značaja, marveč bo moralo bita veselo srečanje mladih ljudi v Trstu, ki leži na izredno važni zemljepisni točki povezave med narodi. Doslej je bilo poslano uradno vabilo za udeležbo na mladinskem festivalu sledečim državam: Argentini, Avstriji, Belgiji, Braziliji, Kanadi, Češkoslovaški, Etiopiji, Danski, Franclji, Veliki Britaniji, Zvezni nemški republiki, Grčiji, Japonski, Izraelu, Iranu, Jugoslaviji, Luksemburgu, Norveški, Nizozemski, Poljski, Portugalski, Romuniji, Španiji, Švedski, Švici, ZDA, Turčiji, Madžarski in Sovjetski zvezi. Praizvedbe ljudskih skladb na koncertu zbora «J. Gallus» v palači tržaškega radia V okviru ciklusa javnih koncertov, ki jih prireja v tekoči sezoni tržaški sedež RAI, je slovenska postaja Trst A pripravila za danes, koncert, na katerem bo nastopil naš znani in priznani mešani pevski zbor «Jacobus Gallus» pod vodstvom Ubalda Vrabca. Koncert bo v velikem avditoriju «A». Program bo obsegal skladbe da Palestrine, de Victorie, de Ponteja, di Lassa, I. Grbca, Merkuja, Sla- venskega, Caina, K. Boštjančiča in U. Vrabca. Posebno zanimivost v tem programu predstavljajo praizvedbe treh pesmi na besedilo Srečka Kosovela, ki jih je uglasbil pred nedamim umrli tržaški skladatelj Ivan Grbec, in pa praizvedbe treh ljudskih motivov iz Nadiške doline, Zavozila je s ceste in zdrvela po škarpi Na trbiški cesti pri Banih se je včeraj popoldne okrog 13. ure pripetila prometna nesreča, pri kateri I veki. Sprejeli so jo na nevrokirur-so se ranile 30-letna gospodinja Fio- I ški oddelek. retta Turco por. Migliore z Opčin, Ul. Nazionale 27 in njeni hčerki, 6-letna Carmen in 3-letna Aurora. Turcova je vozila proti Trstu avto volkswagen UD 32143, v katerem sta se peljali tudi deklici. Nenadoma se je počutila slabo, zaradi česar je izgubila oblast nad avtom, ki je zavozil s ceste na desni in zdrvel po škarpi ter se ustavil šele po 10 metrih divje vožnje. Pri zaporednih sunkih so se vse tri potnice v avtu ranile in pobile. Z zasebnim avtom so mater in hčerki odpeljali v bolnišnico, kjer so Turcovo sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja od 10 do 15 dni zaradi ran po desnem sencu, udarcev po glavi, hrbtu in pretresa. Malo Carmen so pridržali na četrtem medicinskem oddelku zaradi lažje zastrupitve z bencinskimi hlapi, o-peklin s kemično snovjo po spodnji strani hrbta in udarcev po tilniku. Deklica bo okrevala v 10 dneh. Od 10 do 20 dni pa se bo morala zdraviti mala Aurora zaradi udarcev in ran po glavi, čelu in desni spodnji iiiiiiiiiiiiiuuiitiiiimiiuMiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiii VČERAJ V KRIŽU Pogreb tragično umrlih Pertotove in Tencejo Nihče ni manjkal. Na «Bo Šketu« v Križu se je včeraj popoldne zbrala vsa vas, prišli so tudi s Proseka, iz Nabrežine, iz vseh sosednjih vasi, da pospremijo na zadnji poti tragično umrla Angelo Pertot vd. Giorgi in Atilija Tenceja. Ogromna množica ljudi je ob 16. uri pričakala žalostni sprevod avtomobilov, ki je pol ure prej krenil iz kapele v Trstu. Ko so v Križ pripeljali obe krsti, je cerkveni pevski zbor pod vodstvom dirigenta Verginele zapel žalostinko. Vaščani so potem dvignili na ramena krsti in ju ne-Šli proti vasi. Spredaj so nosili številne vence sorodnikov in znancev, med temi je bil tudi venec podjetja Acegat za svojega upokojenega delavca Tenceja. va pokrilo cvetje, ki so ga prinesli vaščani. Včeraj v gledališču Verdi Odlično pripravljena koncertna prireditev 2alni sprevod Je že prišel do cer-'nji ' ‘ ‘ kve, ko so zadnji pogrebci šele zapuščali «Bošket». Toliko ljudi je včeraj v Križu, spremljalo oba pokojnika na zadnji poti. Po obredu v cerkvi, ki ga Je opravil župnik Kunčič, so krsti prenesli na pokopališče. Zadonela je še žalostinka, nato je sveža grobo- iiiiiiiiiiiiiniiiiifiiitiiiiiiiiiiiiiiiimtimiiimiiiitMimmimHiinniiiiiimtiiiiiiiiiiiiMiititiiiiiiiiiiimiiiimim IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Ali so sodne razprave brez uradnega zapisnikarja neveljavne? Stavka sodnih zapisnikarjev skoraj onemogoča delo na sodiščih - Sedaj vršijo zapisnikarsko službo notarji Pred tržaškim kazenskim sodiščem (predsednik Lugnani, tožilec Tavella, zapisnikar notar Sandrinem) se je moral zagovarjati 22-letni madžarski begunec Polgardj Sandor, ki živi sedaj v begunskem taborišču na Padričah. Na včerajšnji obravnavi Je obtožencev zagovornik oporekal zakonitost vršenja zapisnikarske službe, ki jo je opravljal neki notar (zapisnikarji namreč še vedno stavkajo), in sicer na podlagi zakona iz 1. 1960, Tej zahtevi se je pridružil tudi javni tožilec, toda sodniki so bili nasprotnega mnenja. Polgardja so obtožili tihotapstva s cigaretami. 23. novembra lani so ga namreč financerji zasačili na Trgu Ponterosso, ko je prodajal ju- goslovanske cigarete. Agenti so našli pri njem 51 zavojčkov cigaret. Na zaslišanju se je Polgardj žago varjal, češ da je prejel cigarete od nekih Jugoslovanov, ki so prišli v Trst ter so ga prosili, da bi blago izročil njihovim svojcem, ki živijo v begunskem taborišču. Na včerajšnji obravnavi je Pol- gardj ponovil svoje prejšnje izjave, ki jih je sodišču posredovala tolmačica Teresa Poth. Obtoženec je še pristavil, da ni vedel, da predstavlja razpečavanje cigaret v It....... taliji zakonski prekršek. Javni tožilec je zahteval, naj sodniki spoznajo Polgardja za krivega ter naj ga obsodijo pogojno na 80.000 Ur globe. Obramba se je pridružila tožilčevim zahtevam. Sodniki so spoznah obtoženca za krivega ter so ga obsodiU pogojno in brez vpisa v kazenski Ust na 84.000 Ur globe. Nesreča priletnega upokojenca Ko je včeraj popoldne 90-letnl upokojenec Matteo Clapci s Kon-konela 37 v spalnici hotel sesti na posteljo Je nerodno spodrsnil in padel, pri čemer si Je verjetno zlo-mU desno stegnenico. Clapcija je v bolnišnico v rešilnem avtu spremila 40-letna hči Domenica por. Cozzi. Clapcija so sprejeli na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti tri mesece. Tudi včerajšnji koncert v gledališču «Verdi» je bil za izvajalce zelo lep uspeh, za občinstvo pa nadvse prijetno doživetje. Koncert se je prjčel s Simfonijo za godala in tim-pane, katere avtor je ravnatelj tržaškega konservatorija Orazio Fiu-me. Delo je še novo in v Trstu prvič izvajano, toda prvo izvedbo je doživelo pred letom dni na RAI v Neaplju. Avtor daje s svojim suverenim obvladanjem orkestralnih sredstev skladbi lasten izraz, ki se ga skozi vse delo konsekventno drži. Občinstvo ga je po izvedbi skladbe nagradilo s ploskanjem. Griegov koncert v a-molu je kot solistka igrala pianistka Adriana Brugnolini. še mlada umetnica, ki pa ima za seboj že lepo umetniško kariero, je pokazala ne samo izvrstno pripravljenost temveč tudi sposobnost vživeti se v avtorja. Iti kaže sicer v tem koncertu nedvomno nekaj zveze s Schumannovim glasbenim izrazom, je pa v skladbi vendar tudi opazna sled norveške ljudske motivike. Adriana Brugnolini je koncert izoblikovala kot prava u-uetiiica, ki uspe občinstvo prepričati in potegniti za seboj, kot je p. tem pckszal aplavz. Vodstvu in izvajalcem pa smo še posebej lusiežni za kras n izvedbo Kantate »Aleksander Msvsdv za alt, zbor in orkester Sergeja Prokofjeva. To delo, ki ga je avtor ustvaril v svojem zadnjem razdobju, je tako kot nekatera druga dela iz te dobe prežeto z globokim, doživlje-nim patriotizmom. Za sijajno izvedbo kantate se je poleg dirigenta Artura Basileja potrudil tudi zborovodja Aldo Danielli. Zbor je bil res izvrstno pripravljen, glasovno izenačen in lepo vlit. Solistično vlogo al-tistke je pela Biancamaria Casoni, ki nam je še v svežem spominu kot Adalgisa v Normi; kot nas je tedaj s to vlogo navdušila, tako smo imeli včeraj priložnost ponovno občudovati njen lepi glas. V celoti torej res zelo lepa koncertna prireditev, ki pa niti ni bila deležna tolikšnega obiska, kot bi ga zaslužila. Navzoče občinstvo pa je bilo več kot zadovoljno. SPOROČILO STAVKOVNEGA ODBORA 18. L m. začetek stavke zdravnikov v umobolnicah Pogajanja v Rimu za ureditev spora z zdrav, niki ONMI, ki stavkajo že od 15. marca Izvršni stavkovni odbor tržaške sekcije Združenja zdravnikov italijanskih psihiatričnih bolnišnic sporoča, da bodo zdravniki v umobolnici v Trstu stavkah od 18. aprila dalje in se tako pridružili vsedržavni stavki za nedoločen čas, ki jo je proglasilo Združenje zdravnikov italijanskih psihiatričnih bolnišnic. Stavka bo popolnoma paralizira-la vso bolnišniško dejavnost, razen dežurne službe in nujne zdravniške pomoči. Zdravniki umobolnic so proglasih stavko zaradi resnega stanja v italijanskih umobolnicah in pri psihiatrični zdravstveni oskrbi, ki je popolnoma pomanjkljiva in zdaleč ne ustreza potrebam sodobne družbe. Poleg tega pa zdravniki ugotavljajo, da imajo na razpolago vedno manj kvalificiranega pomožnega osebja, čeprav se število bolnikov iz leta v leto veča. Zato zahtevajo takojšnje ukrepe, da se ta in še druga vprašanja čimprej rešijo. Vsedržavno združenje zdravnikov otroških posvetovalnic ONMI sporoča, da so sedaj v teku v Rimu pogajanja z ministroma za zdravstvo in zaklad, da se premostijo težave, ki so povzročile spor in stavko omenjenih zdravnikov. Za zdravnike ONMI se v Rimu pogaja vsedržavna federacija zdravniških zbornic. Stavka, ki traja že od 15. marca dalje, je povzročila velike težave prebivalstvu, ker so biU začasno prekinjeni ne samo speciahstlčni pregledi v posvetovalnicah, marveč tudi obvezni pregledi pred pošiljanjem otrok v kolonije, prekinjeno je bilo cepljenje proti poUomieliti-su v manjših občinah in razdeli-tev brezplačnih živil. Pričakuje se torej, da se bodo pogajanja zadovoljivo zaključila in da bo ta zdravniška oskrba otrok ponovno zaživela. — d% nato Salvatori. Prepovedano “ ni pod 14. letom. ,» Grattaclelo 16.00 «La Bibbla« color. Michael Parks, IJIla B®1* John Huston. Stephen Boy<*' Kltz (Ulica San Francesco to) „ 16.00 «Suspense a Venezia« ”51 color. Robert Vaughn, Elke / mer, Luciana Paluzzi. Alabarda 16.30 «11 ragazzo ct,*.y va amare« Technlcolor. «1 Patty Pravo, Vittorio Congri’ Perego, ( Fllodrammattco 16.00 «RequIeri j un agente segreto« ColorscoP j ! wart Granger, Daniela Bl»nC% ter Van Eyck. Prepovedano *»■ ni pod 14. letom. Moderno 16.00 «Detectlve’s Technlcolor. Paul Nevvman, Bacall. a Cristallo 16.30 «Penelope la "p la Wood. ca ladra« Nathalle color. J Garibaldi 16.00 «Una storla c' Technlcolor. VVllliam Holden. Aurora 16,30 «L'uomo del bam"| pegnl« Prepovedano mladi1" 18. letom. j! Capltol 16.00 «Parlgl brucl3%, Dmtl Ua.lmAndo PkoelaC ** Charles Paul Bedmondo, Lesi te Caron. j|i Impero 16.00 «La contessa dl Kong«. a Vittorio Veneto 15.30 «Chl ha D di Virginia Woolf» Film 5 Elizabeth Tay!or, Richard B Prepovedano mladini pod 1 ’i t«m. R)t» Ideale 16.00 «1 due figli dl * I Ttchnlcolor. Franco Franci"' cio IngrassU, Gloria Paul. , Astorla llilica Zoruttl. filobUl* ft 16.00 «Cadavere per slgnora« <: co Franchi, Clccio IngrassU' Košema, Scilla Gabel. Astra 16.30 »Addlo alle arini*-Abbazla 16.00 «Un bikini Per Bob Hope, Elke Sommer. V SLUŽBA OBČINSKEGA V>' NIKA. Za poklic v praznični* f v primeru, če ni mogoče na J* « tega zdravnika, Je treba ratl na 6tev. 90-235. 2 < P* 3 3 P?** & St V & 9 Q 0* V O.V < V KRIZA PORURSKEGA GOSPODARSTVA Lastniki premogovnikov zahtevajo nacionalizacijo v «fi*/ petek» v Bottropu pri Essenu - Odpuščenih 3250 rudarjev ■ Moralna odgovornost države ■ Izvoz-življenjsko vprašanje ■ Kaj pomeni biti socialen ESSEN, aprila. — «Nekoč bi ob Podobni priložnosti gotovo bili Priča burnih zborovanj, protest- Da bi si zagotovil od strani zvezne in pokrajinske vlade finančni kredit 300 milijonov mark, se je n>h pohodov, črnih zastav in, mor- j Krupp zdaj moral odpovedati iz-da, tudi pouličnih spopadov,« za-trjuje pastor iz bližnjega Bottro-Pa. kjer so spet odpustili 3250 rudarjev. IX* t vi K • j Danes pa ni opaziti nobene vidnejše vznemirjenosti. Je to apatija. prepričanje, da je nesmiselno sploh kaj poskušati? Ali pa je to morda posledica določene živ-jenjske ravni in obsega pomoči, “J. omehčala in razvodenela "Ušel na odpor, na borbo? Predvsem rudarji zelo težko obrnejo hrbet svojim premogovni-r°*l‘ Od navedenih 3250 rudarjev, »olacor jih je pravkar bilo odpu-»čenih, jih samo 600 dokončno od-^Ja, od tega 500 v pokoj. Sele 70 Ph je sprejelo ponujeno priložnost, da gredo s plačo na tečaj a Prekvalifikacijo, ostalih tride-e' Pa so si sami našli drugo za poslitev. Okrog 450 jih bo še ne aj mesecev delalo na demontira-nju opuščenih oken, 2200 pa jih oo Premeščenih v druga okna istega Podjetja. ^kateri med njimi bodo mo-aii zjutraj vstajati tudi uro prej, aa bi v času prišli na delo. Dru-je to že četrta «selitev» v zadnjih nekaj letih. Položaj postaja od dne do dne težji, možnosti se slabše, obenem pa se stori se, da bi se rudarjev ne pola-H obup, ki bi utegnil privesti do eksplozije. Kriza se je začela vidneje izražati po letu 1955, ko se je za-e a uveljavljati nafta kot znat- 0 cenejše gorivo v proizvodnji oplotne in električne energije, a- eriški premog (navzlic prevoz-'m stroškom čez ocean) pa kot oanejša surovina v proizvodnji je-2e avgusta leta 1958 je bilo D rudnikih nakopičenih okrog ’4 milijona ton neprodanega premoga najboljše kvalitete. Do kon-leta 1966 se je ta količina po-ečala na 24 milijonov ton, če-P av je bilo v istem času zaprli 36 premogovnikov. In vtem P je leta 1957 v premogovnikih Jj“° zaposlenih 444.000 ljudi, je '■teh danes natančno 200.000 manj. redsednik pokrajinske vlade pa J Pred nedavnim natančno izja-• da se bo to število letos ‘‘manjšalo še za 70.000. “Nekoč so nas vabili z vsem mogočim, danes nas pa brcajo v adnjico,« pripominja zagrenjeno *p osivel sindikalni funkcionar. Po Jegovem predstavljajo sprejeti u-KpePi samo posledico «moralne odgovornosti države« do delavcev, sekakor pa ne zadostujejo. «In endar smo po vojni prav mi s Mojimi mišicami izvlekli voz nemara gospodarstva iz blata«, nirt ? doslej relativno malo darjev ostalo nezaposlenih (kar P . razumljivo, nič ne pove onim, 1 so ostali brez posla, običajno ‘hi ali starejši ljudje). Zvezna Pokrajinska vlada, Montan-pmja in vsako podjetje zase so 11 sprejeli vrsto ukrepov, s ka-rimi naj bi se položaj izboljšal. tev&Va izP'aCuJe pomoč za uredi-i~v stanovanj pri selitvah, potne selitvene stroške, posebno od-“Kodnino za ločeno življenje in gotavlja za dve leti 90 odstotkov arih prejemkov. Vrhu tega je gotovljena še vrsta materialnih Rodnosti, katerih so rudarji tudi dei6r po Pravilu deležni. Dejanski oiovni čas pod zemljo je zmanj-n.n na manj kot šest ur za izme-■ Poleg raznih dodatkov preje-di ,rudar brezplačno na leto tu-4.5 tone premoga, za stanova-Je Pa plačuje nižjo najemnino od j-.dhhmske. Pa tudi njihove pokoj-S0 vlšJe °d onih. w jih pre-t maJ° ostale, njim podobne ka-sgorije delavcev. Vse to je naj-izm 1 Prispevalo, da so rudarji rshhili nekdanjo borbenost in se fkako pomehkužili. V Bottropu, zarf Je okr°8 80 odstotkov ljudi dan°Slenih v Premogovnikih, Je es registriranih 52 združenj rej-... golobov in zajcev ter 18 kul- ključnemu lastništvu nad svoji-obrati. V samo Zahodni Nemčiji je bilo nešteto komentarjev s tem v zvezi. Nekateri so npr. dokazovali ,da je Krupp zabredel v težkoče samo zaradi tega, ker je navezal poslovne stike z — Vzhodom. Otto Brenner, predsednik borbenega in krepkega sindikata kovinarjev, pa je izjavil, da bi Krupp sploh ne imel nobenih tež-koč, ko bi zahodnonemška vlada podpirala in kreditirala izvoz ta-), kot to delajo druge vlade. Nedvomno, Krupp se je znašel zagati. Tolčejo ga socialdemokrati z orožjem kapitalizma: kon- rno-umetniških društev. se to je kriza postavila na gla-vendar pa ne porušila. Zakaj 0Wavna blagajna izplačuje letno za °8 tr* hbUJarde mark pomoči da«urem°80vnlke- S tem sicer m' J‘ niso zadovoljni, lastniki pre- ve 8°Inikov P* tudi ne- Perspekti-n.,.zacinjih so pravzaprav še mrač-Priri6 delavskih. In tako se Je bj Q k^tkim zgodilo nekaj, kar Se zdelo skoraj nemogoče: st« n6*’ da 80 lastnikl sami po-V‘U zahtevo po nacionalizaciji Premogovnikov. De malo lažji je tudi položaj v« ,rursk‘h jeklarn. Letos predvideva odPustiti 30.000 ljudi, sedanje izvodne kapacitete pa bodo — brat PredP°stavki nadaljnjega ne Kov/8811688 naraS*anja zunanje tr-ort ne izkoriščena z okrog 80 Ja 5616 *eta 1971. Izvoz posta-nemsuj6njsko vprašanje zahodno-bin^6 Jeklarske industrije, da ^ Pa ta lahko bila konkurenčna, . mora najhitreje avtomatizirati aile 86 osv°b°diti odvečne delovne 8arPrfC° tega 111 Presehetilo niko-konV a Je z&bredel v težkoče tudi men,,01’ katerega dejavnost Je te-J a prav na 0beh obravnava-zl . lndustrijskih panogah v kri-vZr^V6ČJe razburjenje pa Je po-hačln J?84111 re51tve teh težkoč, jevr.+', Pravzaprav vodi k svo-Povm" nacionalizaciji ali, bolje nano, socializaciji koncema. cem je postavljen pod javno nadzorstvo, ker tako, kot je doslej delal, ni zagotavljal dovolj dobička. V svojem poslovilnem govoru, ki ga je imel pred vodilnim osebjem koncema, je Alfred Krupp — peti in zadnji član dinastije nemškega kovača orožja — pripomnil: «Temu podjetju ni dobiček nikoli bil izključni cilj. Ponosni smo na to, da smo vedno prednjačili pri reševanju socialnih vprašanj...« Stari sindikalni funkcionar, osivel v Kruppovi službi, pa je k temu pristavil: «V tem, kar pravi, je tudi nekaj resnice. Toda, kdo je danes socialen? Samo tisti, ki ljudem lahko zagotovi delo. Krupp pa je danes izpostavil nevarnosti 110.000 delovnih ljudi. \ Pevski zbor «Prosek-Kontovel» prireja nocoj v dvorani «Iris» na Proseku slavnostni koncert ob prevzemu novega imena po skladatelju in pevovodji Vasiliju Mirku DANES OTVORITEV MILANSKEGA VELESEJMA CEZ 300 LET BODO VIRI POGONSKE SILE IZČRPANI 14.000 razstavljavcev Genovski strokovnjak iz osemdesetih držav je <} sončne žarke V prisotnosti predsednika republike bodo danes dopoldne v Milanu slovesno odprli 45. mednarodni vzorčni velesejem, najvažnejšo vsakoletno sejemsko prireditev v Italiji in hkrati eno izmed najbolj pomembnih v Evropi. Sinoči je bilo na velikem sejmišču vse živo do pozne noči: v paviljonih je vojska delavcev postavljala še zadnje napise, žaromete, razstavljala blago in čistila izložbe, da bodo razstavljeni predmeti dostojno dočakali mimohod več milijonov obiskovalcev. Na milanskem velesejmu se pojem «vzorec» nekoliko razlikuje od pojma, ki je običajno združen z vsakdanjim predstavljanjem najrazličnejšega blaga: tu je vzorec včasih unikat, prvi izdelek ali sploh še prototip, ki ga proizvajalec razstavlja v Milanu, da bi zvedel za reakcije, ki se bodo okoli njega sprožile in da bi ga idealno povezal z «gospodar-sko-tehničnim barometrom«, ki ga predstavlja milanski velesejem. Na letošnjem sejmu nastopa okoli 14.000 razstavljavcev iz Italije in iz 80 tujih držav. Za primerjavo naj navedemo, da bo letos nastopilo v okviru tržaške prireditve, če se do junija ne bo kaj spremenilo, 11 držav, to je osmi del milanskih razstavljavcev in pri tem ne gre pozabiti, da se tržaški šteje med najbolj «mednarod ne sejme« v državi. Veliko število teh razstavljavcev razstavlja «vzorce», ki izvajajo važne funkcije v okviru tako imenovanih investicij, v težki, srednji in lahki industriji, v terciarnih dejavnostih in prometu; uprava velesejma si je namreč za letošnjo prireditev postavila nalogo, poudariti zlasti tiste vrste tehničnega blaga, ki pridejo v poštev za povečanje števila delovnih mest v državi: to so predvsem stroji in industrijske naprave, nove tehnične rešitve industrijskih problemov in podobno. Seveda ne manjkajo tudi izdelki s področja široke in vsakdanje rabe. Kakor vsako leto, bo tudi ta milanski sejem prikazal najnovejše dosežke v proizvodnji električnih naprav za gospodinjstvo ter obsežne specializirane razstave, posvečene tehniki, mehaniki, kemiji, elektroniki, mehanizaciji kmetijstva, gradbeništva, proizvodnji pohištva itd. Med spremnimi prireditvami, katerim bodo, kakor po navadi, posvetili posebne stande ali celo paviljone, pa bi lahko navedli dtalijanski trg usnjenih izdelkov MIPELt, «Mednarodni salon igrače», Mednarodno tržišče športnih rekvizitov», «Razstavo izdelkov za gospodinjstvo», «Evropsko razstavo električnih naprav», *Salon pisarniškega stroja» in številne druge razstave z najrazličnejšimi si-glami, kot so CHI-BI, MITAM, BI-MU, SMAU, EXPO CT, Kakor poročajo iz Milana, so letos v dobršni meri obnovili zunanji videz paviljonov, vmesnih parkov in stez, uredili razsvetljavo in opravili še vrsto del, ki bodo prispevala k temu, da bo razstava še bolj prikupna kakor doslej. V okvir izboljšanja tega zunanjega videza pa spadata tudi dve novosti: viseč bazen za razkazovanje raznih naprav za športni ribolov in pa prenosni paviljon, ki krije 4000 kv.m razstavne površine na pristajališču vodnih letal, kjer prirejajo vsako leto običajno razstavo jadrnic, motornih čolnov in športnih plovil. Kar se tiče posameznih tujih držav, ki bodo letos sodelovale na 45. sejmu, naj omenimo, da bodo Belgija, češkoslovaška, Francija, Nizozemska in Švica letos enaindvajsetič prisotne na tej prireditvi, medtem ko se lahko z dvajsetletno tradicijo pohvalijo Avstrija, Jugoslavija in Zahodna Nemčija. Vzhodni blok je prisoten v celoti, prvič pa sodelujejo letos na tej razstavi Čile, Kolumbija, Irak in Tanzanija. Na 200 kv. m površine zbere toliko toplote, da more vodo spreminjati v paro, ki bi s svojim pritiskom poganjala turbino GENOVA, 13. — Sedanje zaloge virov pogonskih sil, to so rudniki premoga, ležišča nafte in zemeljskega plina ter rudniki urana, bodo, po nekaterih računih, zadostovale za tri stoletja. Sicer se to zdi čudno, posebno kar zadeva zaloge urana, saj vemo, da smo se v atomsko dobo šele napotili in so rezerve urana praktično še neznane, toda računi, Id so v zvezi s tem bili napravljeni, upoštevajo dejstvo, da se poraba pogonskih sil — elektrike, premoga, nafte odnosno bencina in v najnovejši dobi «atomske elektrike« — vsakih deset let podvoji. Če upoštevamo to dejstvo, smemo verjeti, da bodo v 300 letih verjetno zares , izčrpali, razpoložljive vire pogonskih sil. In kaj potem? Strokovnjaki iščejo nova pota, nova sredstva, nove vire. Kaže, da so se začeli opredeljevati predvsem za dva, smemo reči neizčrpna vira pogonskih sil in sicer na morsko vodo in na sonce. Iz morske vode bodo, kot računajo strokovnjaki, črpali devterij, to je vodikov izotop, ki ga bodo uporabljali za tako imenovane jedrske fuzije, torej za atomsko pogonsko sila Drugi tak vir pogonskih sil pa bi moglo biti sonce. Ker je morskih voda ogromno in ker sonce tudi v milijonih, milijardah let še ne bo ugasnilo, je logično, da se s tem zagotavljajo neizčrpne pogonske sile. Ne bomo v tem primeru obravnavali morja kot neizčrpnega «rudnika» vodikovega izotopa devterija, pač pa se bomo omejili na sonce, ki naj bi s svojimi žarki, s svojo toploto postalo «dobavitelj» pogonske sile, konkretno elektrike. Po uspeli predstavi guljčico* so gojenci ansambla reškega Pionirskega gledališča, ki Je predvčerajšnjim uprizorilo «Sne-baletne šole p. d. Barkovlje in Dijaškega doma, ki jih vodi A. Villes, poklonili svojim vrstnikom šopke cvetja ............................................................. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Prejeli boste nepričakovano podporo od nekoga, ki ga niti dobro ne OVEN (od 21.3. do 20.4.) Povrnila se bo sreča tudi za vas. Prijatelj vas bo presenetil z lepim darilom. BIK (od 21.4. do 20.5.) Vztrajno sledite svojim načrtom, ki vam edini lahko zagotovijo uspeh. Preveč ste grobi v odnosih do ženskega spola. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ne sprejmite vabila, ki vam ni popolnoma po volji. Prisrčno se boste zabavali v družbi prijateljev. RAK (od 22.6. do 22.7.) Vaše izkušnje in spretnost v poslovanju so predmet iskrenega občudovanja. Tolažbo boste našli samo v družini. LEV (od 23.7. do 22.8.) S svojim pomirljivim značajem si boste pridobili številne simpatije. Izpolnjeni boste z visoko moralo. HOROSKOP DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ogibajte se slehernega finančnega tveganja. Ne dajajte nasvetov drugim, ko ste jih še sami potrebni. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ne žrtvujte svojih interesov za stvar, ki v bistvu tega niti vredna ni. Ne zanemarjajte svojih družtnssih dolžnosti. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Resno bo ogrožena vaša neodvisnost, branite jo z zobmi in nohti. Obnovite stike z osebo, ki vam je močno pri srcu. poznate. Ne pogrevajte neke stare ljubezenske zadeve. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Izpolnite svoje delo z boljšo vsebino. Nekdo je, ki mu vaši uspehi na ču stvenem področju niso všeč. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Iz boljšana kvaliteta dela vam bo za gotovila tudi ustrezne uspehe. Zbližali se boste duhovno z neko sorodno dušo. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Pripra vite se na odločilni spopad s tekmecem, ki vas že dolgo ogroža. Na čustvenem področju nobenih no vos ti. V zvezi s tem so zanimiva razglabljanja in tudi konkretni poskusi genovskega strokovnjaka prof. Giovannija Francie. Genovski univerzitetni profesor pravi, da ne bi bilo potrebno čakati tri stoletja, do izčrpanja vseh virov pogonskih sil, pač pa da bi že v sedanjem stoletju mogli krepko izkoriščati sončno energijo kot vir pogonskih sil za nadaljnji razvoj naše civilizacije. Prof. Giovanni Francia glede tega dobesedno pravi: «Ne gre za kaj drugega kot za to, da bi se našlo kako industrijsko podjetje, ki bi bilo pripravljeno vložiti kakih 10 milijard lir za gradnjo vrste potrebnih naprav, tako da bi se stroški za gradnjo posameznih naprav znižali.« Če bi to bilo možno že danes, bi bilo dovolj pokriti z ogledali površino 120 kv.km in s tem bi že pridobivali okoli 73 milijard kWh električne energije na leto, kolikor znaša sedanja poraba elektrike v Italiji. Seveda bi bilo treba pokriti z ogledali kako področje, ki je značilno po sončnem podnebju, na primer nekatere predele južne Italije. V iste namene bi odlično služili tudi puščava v Arizoni, puščava Gobi, puščavski predeli Saudove Arabije, saharska puščava in drugi predeli Afrike in Latinske Amerike itd. Prof. Giovanni Francia pa se ne omejuje le na teoretična razglabljanja, pač pa gradi sedaj na vzvišenih predelih kraja Sant’Ha-rio blizu Genove že svojo tretjo tovrstno »centralo«. Seveda ne gradi v tem čudovitem predelu genovske riviere velikanskih naprav, pač pa le poskusno napravo, ki pa more »zbrati« toliko sončnih žarkov, da »proizvede« temperaturo od 400 do 600 stopinj. Naprava je razdeljena na dva osnovna dela: prvi del predstavljajo ogledala, ki zbirajo sončne žarke, drugi del pa tvori »kotel«, v katerega se toplota teh žarkov usmerja. Sedanjo napravo sestavlja 270 ogledal s skupno površino 206 kv.m. Doslej so postavili že 200 ogledal. Vsa ta ogledala so povezana z nekim aparatom, ki mu pravijo »kinematizem« in ki ga je izdelal sam genovski strokovnjak. Ta naprava omogoča »koordinirano usmerjanje« posameznih ogledal proti soncu i enega samega mesta. To se pravi, da z enim samim gibom usmerjamo vsa ogledala. Pri drugih napravah pa je potrebno usmerjati proti soncu vsako ogledalo posebej, tako da je to delo zamudno, hkrati pa tudi nepopolno, kajti pri tem so možne velike izgube sončne energije, če se del ogledal ne obme pravočasno v pravilno smer. Njegova naprava »kinematizem« deluje tako, da se vsa površina prekrita z ogledali vrti ali premika v smeri sonca kot to dela sončnica. »Kotel«, ki smo ga že omenili in na katerega se z ogledala odbijajo sončni žarki, je podoben navadnemu kotlu s premerom 90 cm. V tem kotlu je »serpentina«, to se pravi okroglo zvita cev, podobno kot v grelcu za vodo. Sončni žarki segrevajo vodo in v serpentinah se ta voda segreje do tolikšne mere, da se spreminja v paro. Para pa poganja turbino, ta pa preko generatorja proizvaja električno energijo. Pravzaprav je prof. Giovanni Francia prispel šele do »kotla«, ko pa bo vsa naprava izdelana, bo ta »sončna elektrarna« proizvajala električne energije za 400 žarnic po 100 W, torej toliko električna energije, kolikor je potrebuje v povprečju palača desetih nadstropij za samo razsvetljavo, ne pa za razne stroje in ogrevanje. Prof. Giovanni Francia pravi, da je pri tem najtežje »ujeti son-1 ce», to se pravi zbrati toliko žar- kov na ožjem prostoru, na manjši površini, da se temperatura dvigne od 400 do 600 stopinj, torej temperatura, kakršno po navadi uporablja industrija. V drugih podobnih napravah, ki so jih postavili drugod po svetu, so dospeli do 100 stopinj Celzija, kar je v praktičnem življenju veliko premalo in enostavno neuporabno. «Ko sem začel s tem, sem si postavil nalogo, najti primerno rešitev za uresničevanje načrtov na širši osnovi. Zato se je za moj načrt začel zanimati državni svet za raziskovanja in z menoj sodeluje tudi neka italijanska družba iz skupine IRI.» ,v,.Problem »zajetja* sonca- se je' torej s tako imenovanimi celicami prof. Francie rešil: »Steklene celice« v obliki satja ali bolje geometrična struktura v obliki satja, preprečuje, da bi se sončna energija razprševala. Sončni žarek, ki pada ria neko ploskvo na odprtem, se razpršuje. Če pa je nad tem steklena plošča, se precejšen del te toplote ohrani in je zato razprševanje sončne toplote razmeroma majhno. Kaj pa stroški? Prof. Francia pravi, da so za sedaj posamezni deli njegove »centrale« zelo dragi. Če pa bi jih začeli izdelovati v serijah, bi bili razmeroma ceneni, tako bi na primer »centrala«, ki jo gradi v SanCIlariu, stala le nekaj deset tisoč lir. Ob koncu bomo dodali, da se Francozi s tem ukvarjajo že dolgo časa in imajo podobne naprave na Pirenejih. Sovjetska zveza se v tem preizkuša na Krimu. In da ne bi šli tako daleč, je dovolj, da stopimo v bližnji Piran, kjer so se pred leti začeli podobni poskusi »zajetja sonca«, pa čeprav v razmeroma skromnejši meri. PRED JUTRIŠNJIM NASTOPOM UUBUANSKIH GOSTOV Koncert gojencev Zavoda za baletno in glasbeno vzgojo Brezvestna trgovina Številni jugoslovanski umetniški predmeti, ko so bili odkriti, niso vselej prispeli na svoja mesta —■ v muzeje, galerije, univerzitetne ustanove. Ti dragoceni kulturni spomeniki vse pogosteje postajajo plen raznih špekulantov, »kolekcdo-nistov«, turistov in ponekikrat tudi kakega brezvestnega strokovnjaka- Tako se danes na svetovnih tržiščih starin pogosto pojavljajo razni predmeti iz Jugoslavije: kipca, keramike, nakit, orožje, ikone in deli stilnega pohištva. In navzlic temu, da se pogosto povsem zanesljivo ve, da ti predmeti prihajajo iz Jugoslavije, specializirana podjetja ohranjajo v tajnosti imena njihovih prodajalcev in celo kupcev. Teh predmetov često ne odkrivajo samo strokovnjaki, temveč tudi razni nepoklicani. Najzgovorneje to potrjuje usoda helenistično-ilirske nekropole v Budvi, katere prebogata zakladnica je takoj po odkritju 1938. leta na zelo zagoneten način izginila. Jugoslovanski znanstveni delavci še danes z naj. večjim ogorčenjem govore o izginotju teh pomembnih kulturnih spomenikov. Omenjeno nekropolo so po naključju odkrili delavci, ko so med gradnjo hotela «Avala» hoteli izkopati jamo za gašenje apna. Odprli so antične grobove in se polastili nakita ter ostalih dragocenosti. Za redko odkritje so takoj zvedeli strokovnjaki »Muzeja kneza Pavla«. Na gradbišču ni nič več bilo prepuščeno naključju: ko. pali so dalje, toda v prisotnosti strokovnjakov in orožnikov. In ne brez uspeha: odkrite so bile in odprte še druge grobnice. Zatem so vse spravili v zaboje in pod varstvom orožnikov odposlali v Beograd. Ti zaboji pa v Beograd niso nikoli prišli: niti en sam primerek nakita, najdenega v budvanski nekropoli, ni bil v omenjenem muzeju registriran. Ob pomanjkanju podobnih nekro pol pa si «ljubitelji» umetnosti pomagajo tudi drugače: odpravljajo se na podvodne izlete v globine Jadranskega morja. Pod videzom podvodnih ribičev hodijo na lov za davno potopljenimi obmorskimi mesti in pohode odpravljajo tudi tujci. Pred nedavnim je neki potapljač ponudil Zavodu za zaščito kulturnih spomenikov v Dubrovniku, .da bi za določeno nagrado označil mesto, kjer je starinski top (težak 7 ton), ki so ga svoj čas z zi. dov vrgli v morje. Vtem ko posamezniki ponujajo težke topove, se za manjše in lažje predmete najdejo drugi kanali. Tako je eden od »raziskovalcev« npr. našel v potopljeni galeji pravcato ((grobišče« amfor in antičnih predmetov, ki pa jih ni ponudil nobenemu zavodu. Znatno lažji in tudi bolj dobičkonosni posel od raziskovanja pod vodo predstavlja trgovanje s cerkvenimi slikami, kipi in ikonami. Vse prepogosto je v zidovih posameznih cerkva in na ikonostasih opaziti namesto dragocenih ikon samo — prazne odprtine. In v večini primerov dragoceni ostanki kulturne dediščine jugoslovanskih narodov končajo svojo pot nekje v inozemstvu. Sicer se to večkrat dogaja tudi iz gole neobveščenosti. Primer: Zavod za zaščito kulturnih sporne, nikov Srbije je nedolgo tega preprečil neki znani in dolgoletni članici beograjske Opere, da bi ob izselitvi iz Jugoslavije odnesla s seboj tudi neko zelo vredno ikono. Ko so jo pregledali je bilo namreč ugotovljeno, da ikona izhaja iz šestnajstega stoletja, o čemer pa lastnica, ki je zanjo plačala do-sploh ni bila ob- kajšnjo veščena. vsoto, Jutri zvečer se nam bo v Kulturnem domu predstavil Zavod za glasbeno in baletno izobraževanje iz Ljubljane s svojimi gojenci baletne šole, orkestrom, pevskim zborom in solisti. Tako se nam bo nudila priložnost, da se neposredno in globlje spoznamo še z eno osrednjo slovensko kulturno šolsko ustanovo in z njenim delom. Srednja baletna šola v sklopu zavoda je bila kot poklicni zavod ustanovljena že l. 1948. Spočetka je delovala v omejenem obsegu, ko pa je pred leti dobila nove prostore, se je njen delokrog razširil na sedanji obseg. Šola ima osem razredov. V Trstu se nam bodo predstavili v prvem delu sporeda mladi baletni plesalci s plesi iz njihovega šolskega programa, pri čemer pa bomo zlasti pri gojencih višjih razredov in višjih letnikov lahko že sodili s kritičnejšimi očmi o njihovem doseženem znanju in o pedagoških prijemih šole, saj bodo zlasti gojenci iz višjih letnikov nastopili z zahtevnejšimi točkami, kot je na primer Chopin-Rančjga-je» «Pas de deux» in druge, ki jih je s plesalci naštudirala odlična baletna pedagoginja in duša baletne šole Lidija Wisiakova. Poleg Chopin Rančigajevega «Pas de deux», v katerem se bodo predstavili učenci 3. letnika, je Wisia-kova pripravila še točke: Beethoven — Adage na sredini (1. in 2. letnik), Czerng — Tempo mazurka (1. in 2. letnik) ter Rubinstein — Valse (3. letnik), Czerngjevi vaji »Vaje pri orodju» in cAdage — vaje na sredini», v katerih bodo nastopili učenci 1. in 2. oziroma 3. in 4. razreda, pa so pripravili D. Berce-Mlakar in M. Dobršek. Vse točke bosta pri klavirju spremljala A. Koch in S. Lenardon. Drugi del bo posvečen instrumentalnemu in vokalnemu nastopu. Godalni ansambel pod vodstvom prof. Cirila Veroneka bo izvajal Dolar-jeva Balletta d 4 l. in d 4 11. o štirih oziroma petih stavkih, ter Corellijev .Concerto grosso op. 6 št. 1 u d-duru» v štirih stavkih. Kot solisti bodo nastopili violinista Miha Pogačnik in Roman Leskovic iz šole prof. Veroneka ter čelist Zdenko Prosa iz šole prof. tiende Šedlbauerja. Pod vodstvom prof. Janeza Boleta pa bomo za zaključek slišali še Dolarjevo kantato Miserere mei deus» za soliste, zbor, godala in orgle. Kot solisti bodo nastopili sopranistka Dunja Zupan, altistka Marinka Grajzar, tenorist Janez Srebat in basist Peter Čare. Iz tega drugega dela programa naj opozorimo zlasti na skladbe Janeza Krstnika Dolarja, ki se je rodil okrog l. 1622 v Kamniku pri Ljubljani in ki je v razdobju 1645-1658 poučeval glasbo na ljubljanski jezuitski gimnaziji, nakar je odšel v Passau, kjer je verjetno deloval do svoje smrti, katere datum pa še ni bil ugotovljen. Dolarjeve skladbe odražajo italijanske vplive, ki so bili takrat aktualni malone za vso Evropo, z druge strani pa spominjajo na elemente ljudske tematike. Pisal je cerkveno in posvetno glasbo, maše, vespere, responzorije, sonate in balete. Balletti a 4 so glasbena oblika, ki jo poznamo v baroku kot plesne suite. Pisani so zgolj za godalni ansambel. «Miserere mei deus« pa je obsežnejše vokal-no-inštrumentalno delo, kjer se vokalne in inštrumentalne skupine duhovito menjavajo in vežejo. Zaradi svojega individualno pogojenega izraza in naprednega idejnega koncepta, ki ju je realiziral v svojih kompozicijah, se je Dolar uvrstil med pomembne osebnosti slovenske glasbe v preteklosti in značilne predstavnike visokega baroka evropske glasbe. Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba 11.40 Radio za šole - 12.00 Vokalni ansambli -12.10 Med tržnimi stojnicami -12.25 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasbeno potovanje - 17.00 Ansambel »Le Tigri« - 17.25 Radio za šole - 17.45 Zabavali vas bodo -18.00 Ne vse, toda o vsem - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Slavni solisti v Trstu - 19.10 Moj prosti čas - 19.25 Plošče - 20.00 Šport - 20.35 Gospodarstvo in delo - 20.50 Veseli utrinki - 21.00 Koncert operne glasbe - 21.40 Zvočna paleta - 22.20 Šostakovič: Godalni kvartet - 22.45 Magija glasbil. Trst 13.15 Juke box - 13.40 Mozartova opera »Cosi fan tutte«, 2. dejanje - 14.10 F. Tomizza: »D cam-po» - 14.20 Koncert. PETEK, 14. APRILA 1967 Skladbe za godala - 10.15 Milanski velesejem - 11.30 Tenorist Di Stefano - 13.30 Pesmi - 14.40 in 15.10 Glasbeni spored - 16.00 Program za najmlajše - 16.30 Operna glasba - 17.00 Lahka glasba -17.45 Tribuna mladih - 19.45 Luna park - 20.20 Simf. koncert - 22.30 Folklorna glasba. II. program Koper 6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.15 — Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL -10.15 Pesem in ples - 10.45 Turistične beležke - 11.00 Plošče -11.30 Današnji pevci - 11.45 Glasbeni zmenek - 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 13.40 Melodije -14.00 Popularne skladbe - 15.00 Zborovsko petje - 15.45 Domači ansambli - 16.00 Kulturni zapiski -16.20 Današnje teme - 16.30 Simf. koncert - 17.40 Pevci in ansambli - 18.00 in 19.30 Prenos RL - 22.15 Ansambel H. Mann - 22.35 J. Fa-lout igra na rog. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila - 8.30 Pesmi - 9.07 Mozart, Debussy, Berlioz - 10.05 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 -Poročila - 8.45 Orkester - 10.15 Pet celin - 10.40 Sedaka in Oriet-ta Berti - 11.42 Pesmi desetletja - 14.00 Juke box - 15.15 Dirigent Bruno Walter - 16.00 Mednarodna lahka glasba - 17.05 Ital. pesmi - 17.35 Nekaj operetne glasbe - 18.35 Enotni razred - 21.00 Zgodovina velikih del - 21.50 Plesna glasba. III. program 10.00 Klavirske skladbe - 10.40 Wolfove skladbe - 11.10 Bruck-nerjeva simfonija št. 9 - 12.20 Spohr in Stravinski - 13.00 Simf. koncert - 14.30 Baritonist R. Merrill - 15.10 Chopinovi valčki - 16.10 Brahmsov koncert opus 77 - 17.10 Poulenc in Martin - 18.30 Lahka glasba - 18.45 Kulturni pregled -20.30 Znanstvena oddaja - 21.00 Portret S. Tofana - 21.45 Orkester - 22.30 Literarna oddaja. Slovenija 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 6.00, 19.30 — Poročila - 8.05 Operna matineja - 8.55 Pionirski tednik -9.25 Ansambel J. Privška - 9.40 Mladinski zbor - 10.15 P. Kalan: Sonatina za klavir: R. Hrovatin: Domači plesi - 10.35 R. P. de Ayala: Poprovo zrno - 11.00 Tu- ristični napotki - 11.15 Popevke - 12.00 Na današnji dan - 12.10 Sovjetski zabavni ansambli - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe - 13.30 Priporočajo vam... -14.05 Popevke - 15.20 Napotki za turiste - 15.40 Mladinska oddaja - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Simf. koncert - 18.00 Aktualnosti - 18.15 B. Finžgar: Klasiki zabavne glasbe - 18.50 Kulturni globus - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Zbor Slov. filharmonije - 20.20 Zunanjepolitični pregled - 20.30 Slov. orkestralna glasba - 20.45 Dobimo se z Julko Sever - 21.15 Oddaja o morju - 22.10 Romunska glasba - 22.50 K. Patchen: Pesmi - 23.05 Nočni mozaik jazza. Ital. televizija 8.30-10.00 sola - 10.00—11.30 Otvoritev milanskega velesejma -11.30-12.00 Šola 17.30 Dnevnik - 17.45 Program za najmlajše - 18.45 Balet »Hirošima 1945» - 19.15 člo vek in družba 19.45 Športne vesti in ital. kronike - 20.30 Dnev nik - 21.00 G. Cassieri: »H valore commerciale« - 22.30 »Gli ultimi pellerossa« - 23.05 Dnevnik. II. kanal 18.00 Angleščina - 19.00 Nikoli ni prepozno - 21.00 Dnevnik -21.15 Telovadba je zdravje - 22.00 Glasbeni spored. Jug. televizija 9.40 in 14.50 TV v šoli . 10.35 in 15.45 Angleščina - 11.00 in 16.10 Osnove splošne izobrazbe - 17.10 Poročila - 17.15 Egner: Razbojniki iz Kardemomme - 17.55 Obzornik - 18.15 Brez parole - 19.00 Balzac: Izgubljene iluzije - 20.00 Dnevnik -20.37 Ekran na ekranu - 21.35 Za-bavno-glasbena oddaja - 22.05 Dnevnik - 22.20 Narodne pesmi. J JEJE POKRAJINSKEGA SVETA VČERAJ V PROSVETNI DVORANI V GORICI Pomanjkljivosti poročila k proračunuG1.edf H*če z Heke je ™v.dušil° ■ ■ ■ ■ v i ■ | | 11 m m a miaao m starcjsc ODcmstvo v kritični oceni predstavnika KPI Soglasno sprejeta resolucija o socialni medicini in zdravniški pomoči pri delu - Prihodnji teden nadaljevanje razprave o proračuna V sredo zvečer je imel pokrajinski svet ponovno sejo z namenom, da bi začel razpravo o pokrajinskem proračunu za 1967, o katerem je že na prejšnji seji odbornik Ma-rocco prečital obširno moralno poročilo in smo o njem nekaj že pisali. Po uvodnih formalnostih je predsednik prešel na točko 4 dnevnega reda, ki govori o predlogu za resolucijo komunističnih svetovalcev Selli in Papais. Dal je besedo Mariji Selli, ki je obširno poročala o centrih za socialno medicino in za zdravniško pomoč pri delu, ki je predmet predložene resolucije. Predvsem je ugotovila, da so resolucijo predložili že 20. septembra lani, ker so želeli, Gorica VERDI. 16.30: «L’immorale di Pie-tro Germi«, Ugo Tognazzi in Ste-fania Sandrelli, italijanski film, mladini pod 14 letom prepovedan. CORSO. 17.15: «Tre uomini in fuga«, Bourvil in M. Parquet; francoski kinemaskopski film v barvah. MODERNISSIMO. 16.30: «Domani non slamo piu qui», I. Thulin in R. Hoffman; italijanski čmobeli film, mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17.15—21.30: «Stazione Luna«, P. Lewis in Anita Eck-berg; barvni kinemaskopski film, mladini pod 14. letom prepovedan. VITTORIA. Danes zaprto. Jutri ob 17.15—21.30: «Spara forte, piu for. te., non capisco«, Marcello Mar stroiannd in M. Welch; italijanski barvni film. Tržič AZZURRO. 17.30—22: «Riderk (Cuo-re matto), L. Tony in M. Solinas. EXCELSIOR. 16—22: «Tre colpi di Wincester per Ringo«, G. Mitchel in M. Hargittay. Kinemaskope v barvah. PRINCIPE. 17.30—22: «Una rosa per tutti«, C. Cardinale in N. Manfredi. Barvni film. Ronke RIO. Zaprt. EXCELSIOR. 19—22: anno 43», Garfield John Rees. «Normandia Morgan in DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna CRISTOFO-LETO, na Travniku, telefon 29-72. LEKARNA V TRŽIČU Ves dan in ponoči je dežurna lekarna «A1 Redentore« dr. Enneri in de Nordis, Ul. Pratelli Rossel-ti 21. telefon 72340. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH Danes ves dan in ponoči Je v Ronkah odprta lekarna «All’Ange-lo», dr. Sergjo Olivetti, Ul. Roma 22, telefon 72393. Razna obvestila Planinsko predavanje organizira Slovensko planinsko društvo iz Gorice v sredo, 19. tun. ob 20.30 v prostorih kluba «S. Gregorčič« na Verdijevem korzu 13 v Gorici. Predaval bo inž. Milan Ciglar iz Ljubljane o temi «V samotah Velebita, Bosanske Treskavice in Velike Kapele«. Predavanje bo poživljeno z okrog 220 barvnimi diapozitivi, iz tega nekoliko odmaknjenega planinskega okoliša Jugoslavije. da bi pokrajinski svet o njej razpravljal že pred razpravo v deželnem svetu o tem problemu, ki je bila dne 14. oktobra lani. V takem primeru bi lahko pokrajinski svet dal svoj prispevek k debati v deželnem svetu. Ko je podrobnejše govorila o teh problemih v pokrajinskem okviru, je predlagal naj bi koordinirali vrsto pobud na tem področju v pokrajinskem okviru. Za njo je odbornik Pecorari razložil stališče pokrajinskega odbora in končno so v zadevi sprejeli resolucijo, ki jo je predlagal odbor, v kateri pa so bile vključene osnove resolucije, ki so jo predlagali predstavniki KPI. V njej se izjavlja soglasje s sklepi, ki so hili sprejeti na protijetič-nem zborovanju v Rimu 13. in 14. julija 1962 ter obenem izražajo željo, da bi izpopolnili deželno zakonodajo v tej zadevi in dali več oblasti pokrajinski upravi v teh zadevah. Resolucija poziva odbor, naj sledi vsem pobudam na tem področju, naj bo pobudnik novih in naj se predvsem zanima za preventivno zdravljenje s pomočjo protijetične-ga konzorcija. Resolucija je bila soglasno sprejeta. Za tem se je začela debata o pokrajinskem proračunu. Prvi se Je oglasil k besedi svetovalec Meni-chino (KPI), ki je podal oceno in pripombe svoje stranke k moralnemu poročilu in postavkam proračuna. Poudaril je, da so statistični podatki preveč subjektivni ter navedel številne pomanjkljivosti v poročilu. Poudaril je nadalje, da je stanovanjska kriza še vedno zelo ob. čutna in navedel nekatere nerešene probleme, o katerih se malo ali nič ne govori v poročilu. Med njimi so protosinhrotron pri Doberdobu, za katerega gradnjo še vedno predstavljajo hudo oviro omejitve vojaških služnosti in pa konkurenca Nardo-ja. Tak problem je tudi avto cesta Villesse - Gorica - Ljubljana, ki je še vedno le v načrtih in ji grozi konkurenca ceste Ljubljana - Postojna - Sežana. V poročilu odbora se tudi ne omenja pomoč turizmu, niti ni govora o urbanističnih problemih v zvezi z zakonom 167, niti ne o problemih transporta, za katere bi bilo treba ustanoviti posebno pokrajinsko podjetje. Zaključil je, da bo od razvoja debate odvisno stališče, ki ga bo zavzela do pro. računa njegova skupina ter napovedal posebno resolucijo svoje skupine. Za njim je govorila še Tomadino-va o vprašanjih tržiškega področja, ki jih Gorica premalo upošteva. Ker ni bilo drugih govornikov, je predsednik dr. Chientaroli sejo prekinil in se bo nadaljevala v petek, 21. t.m. zvečer ob 20.30, ko bodo govorili o proračunu še predstavniki drugih političnih skupin. V polni dvorani so otroci sodelovali z igralci Tudi na Goriškem so z veliko nestrpnostjo pričakovali nastop pionirskega gledališča z Reke, z baletno igro ((Sneguljčica in sedem škratov«. Zato je bila ob določeni uri pred predstavo, ki se je začela včeraj popoldne nekaj po 16. uri, Prosvetna dvorana na Korzu Verdi nabito polna. Otroci s Krasa so se pripeljali z avtobusom skupaj s svojimi mamicami, mnogo se jih je pripeljalo z lastnimi sredstvi. Med obiskovalci smo opazili tudi precej učiteljev in drugih starejših ljudi. Mladi umetniki so že od samega začetka navezali tesne stike z občinstvom, predvsem z otroki, ki so kaj živahno sodelovali z igralci na odru ter se tako vživeli v igro, kot da bi tudi sami nastopali. Vsi so se začudili, ko je bila predstava mimo, ki je tako naglo minila. iiimiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiimiiiiiiiimiinfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiHmiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiii VČERAJ POPOLDNE V TRŽIČU Smrtna nesreča v ladjedelnici mladega delavca iz Ronk Motociklist se je ranil pri padcu Včeraj popoldne okrog 15.30 se je v tržiški ladjedelnici smrtno ponesrečil 23-letni delavec Ramino Cor-radini iz Ronk, Ul. Br. Valtellina 20. Ko je delal na veliki petrolejski ladji, ki so jo pred kratkim postavili v gradnjo ter je premikal velike kose pločevine težke po 4600 kg, se je pri premikanju tak kos prevesil v notranjost trup» ladje ter ga potegnil s seboj v globino, kjer ga je velika teža zmečkala in je bil na mestu mrtev. Corradini je bil poročen ter je zapustil ženo in majhnega otroka. Delovni tovariši podjetja Italcantieri so v znak žalosti ob 16. uri prekinili delo. Prejšnji večer okrog 22. ure se je v Ronkah ponesrečil z motociklom 37-letni Antonio Giacovaz iz petra ob Soči. Ko se je hotel izogniti nekemu avtomobilu je zadel ob prometni znak ob cesti, zgubil ravnotežje in padel. Odpeljali so ga v tržiško bolnišnico, kjer so ga pridržali za 8 dni na zdravljenju zaradi liiiuiiitiiiiuiiiiiiiiiitiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiivimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiuii TUDI VČERAJ BREZ RAZPRAV Sodišče je paralizirano zaradi stavke zapisnikarjev Spričo dolgotrajne stavke imajo stranke občutno škodo Tudi na Goriškem nadaljujejo so- i odnosno za izgon iz stanovanja. Se- dni zapisnikarji in tajniki s stavko za nedoločen čas. Včeraj je skušal okrajni sodnik dr. Balani začeti z razpravo s pomočjo notarja Stafuz-ze, ki naj bi vršil posle zapisnikarja. Prisotni odvetniki pa so zahtevali, naj se razprava odloži, ker niso mogli proučiti zadevnih aktov zaradi stavke, ker so našli sodne pisarne zaprte. Ker je to njihova pravica, je moral sodnik ugoditi njihovi zahtevi ter je vse zadeve, ki naj bi bile včeraj obravnavane, odložil za nedoločen čas. Med tem se že opažajo negativne posledice stavke, ki povzroča splošen zastoj v sodnem postopku in škodo strankam, zlasti v civilnih zadevah, ko gre za rubeže, prisilne prodaje, izgon iz stanovanj in podobno V normalnih razmerah se stranke zatečejo do sodnika, da jim dovoli podaljšanje roka za plačilo, daj med stavko pa sodnik kaj takega ne more napraviti, ker je potreben tudi sodni zapisnikar, ki ga ne more nadomestiti. Tudi danes po vsej verjetnosti ne bo zasedalo o-krožno sodišče, ki ima po navadi svoje razprave ob petkih. Pripravljalni tečaj za začasne učitelje Sindikat slovenskih šolnikov v Gorici obvešča začasne učitelje, da se bo pripravljalni tečaj za udeležence posebnega natečaja pričel v petek, 14. t. m. ob 17. uri. Predavanja bodo dvakrat tedensko, in sicer vsak ponedeljek in petek ob 17. uri v risalnid državnega učiteljišča s slovenskim učnim jezikom v Ul. Croce. udarca v glavo, rane nad desnim očesom, pretresa možgan in številnih prask. V kratkem razdeljevanje sladkorja in kave S tem, da je pokrajinski odbor za cene pred kratkim določil prodajno ceno sladkorja, je sedaj omogočeno razdeljevanje sladkorja in kave proste cone. Obroki za april so takole določeni: SLADKOR: za potrošnike v Gorici in Sovodnjah po 2 kg na osebo po ceni 125 lir za kg na odrezek št. 63 nakaznice proste cone. Za ostale občine na Goriškem po 1,3 kg po isti ceni, na odrezek št. 71 živilskih izkaznic, ki so v veljavi. KAVA: za potrošnike iz Gorice in Sovodenj po 400 g na osebo na odrezek št. 64 nakaznice proste cone. Za ostale občine na Goriškem po 300 g na osebo na odrezek št. 72 posebne živilske nakaznice. Nakazila trgovcem za prevzem blaga bodo v kratkem razdelili in bo trgovinska zbornica izdala potrebno obvestilo. Trgovinska zbornica torej obljublja skorajšnji začetek razdeljevanja tega blaga, ki ga je prejšnji mesec obljubila že za prve dni aprila. Danes smo že 14. aprila in so samo obnovili obljubo, da bodo v kratkem začeli z razdeljevanjem, ne oa bi navedli točen datum. Potrošniki so postali že nestrpni in so se pritoževali spričo take zakasnitve. Tri operne predstave v goriškem Verdiju V sredo, četrtek in petek 19., in 21. aprila bomo imeli v Gorici tri operne predstave s prispevkom goriške občine EPT in pod pokroviteljstvom ministrstva za turizem. V sredo, 19. aprila je na sporedu opera «Andrea Chenier» Umberta Giordana, čigar stoletnico rojstva praznujemo letos. V četrtek, 20. t. m. bo na programu Puccinijeva «Boheme», v petek, 21. t.m. pa bomo ponovili «Andrea Chenier». Začetek predstav ob 21. uri. Cene vstopnic: po 1800 lir prvi sedeii v parterju in na galeriji; sedeži druge vrste po 1500 lir. Za dijake, uradnike in delavce posebni popusti na zahtevo njihovih ustanov. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi. Predstavnik SPZ je poklonil Sneguljčici lep šop nageljnov, se vsem zahvalil za gostovanje in izrekel željo vseh, da bi se zopet vrnili v Gorico, kjer je bil to njihov prvi obisk. Zastopnik ansambla z Reke se je zahvalil za nageljne in pozdrav ter dejal, da so z velikim veseljem prišli med zamejske rojake ter navezali z njimi tako dobre stike. Razpis učiteljskih mest šolsko skrbništvo v Gorici sporoča, da je na njegovi oglasni deski na vpogled ministrski odlok od 21. marca t.l. z navedbo predpisov za dodelitev učiteljskih mest na osnovnih šolah v šolskem letu 1967-68. Odlok je na ogled tudi pri šolskem nadzomištvu in didaktičnih ravnateljstvih. Rok za vložitev prošenj zapade 6. maja t.l. V Soči še iščejo truplo utopljenca Goriški gasilci in policija so tu di včeraj ves dan iskali po Soči in na obeh bregovih sledove za truplom utopljenca, ki so ga nekateri predvčerajšnjim opazili v vodi v vodi v bližini pevmskega mostu ter o tem obvestili karabinjerje iz Pod- gore. Gasilci so dopoldne in popoldne pregledali oba bregova reke od mostu IX. avgusta pa vse do Zdrav-ščine, a brez uspeha. Danes bodo še nadaljevali z iskanjem. Ker v Gorici ni bil med prijavljen noben po-grešanec, so mnenja, da gre za kakega utopljenca z jugoslovanske strani, ki ga je prinesla voda na našo stran. Seveda, če je novica o truplu resnična in morda ni bilo kaj drugega. Prometna nesreča v Gorici Prejšnji večer nekaj po 19. uri se je pripetila v Ul. Terza Armata prometna nesreča, pri kateri sta bila dva ranjena. Goriški trgovec 66-letni Adolf Mercussa iz Gorice, Ul. S. Giovanni 6 je trčil od zadaj v kmečki voz s konjsko vprego, ki ga je vodil 30-letni Giovanni Nardini iz Ul. Giustiniani 67. Pri tem sta bila ranjena 41 -letna Vida Filipič iz Šempasa, ki je bila na kmečkem vozu ter Mercussa. Žena je dobila poškodbe na medenici z verjetnim zlomom kosti in več u-darcev. Mercussa pa se je udaril v prsni koš. Oba so pridržali v bolnišnici na zdravljenju. Zapisnik je napravila izvidnica cestne policije. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiia BOKS FIRENCE, 13. — Sandro Mazzin-ghi se bo 9. junija letos spoprijel v Milanu v dvoboju za svetovni naslov srednje junior kategorije s sedanjim prvakom Korejcem Ki Soo Kirnom. Datum sta soglasno določila Mazzinghijev prokurator Adriano Sconcerti in milanski organizator boksarskih srečanj Vitto-rio Strumolo. Oba bosta stopila v stik s predstavniki Južnokorejske-ga boksarja, ki bodo morali navesti pogoje za dvoboj. MIAMI BEACH, 13. - Olimpijski prvak iz Tokia Američan Joe Frazier je premagal s tehničnim k. o. v peti rundi v dvoboju, ki bi moral trajati 10 krogov, svojega rojaka Jeffa Davisa. VATERPOLO LENINGRAD, 13. — Tudi druga KOŠARKA Ignisu pokal pokalnih prvakov TEL AVIV, 13. — Vareški Ignis je danes izgubil povratno finalno tekmo za pokal košarkarskih pokalnih prvakov z domačo peterko Maccabija 68:67. Ker pa je v prvem dvoboju na domačih tleh zmagalo s 77:67, je italijansko moštvo osvojilo trofejo 1966-67. PRAGA, 13. — V soboto se bo začela v CSSR peta izvedba ženskega svetovnega prvenstva v košarki. Finalne tekme bodo od 19. do 22. t. m. v Pragi, izločilne pa v Brnu (SZ, ZDA, Jugoslavija in Avstralija), v Bratislavi (Bolgarija, V. Nemčija, Japonska in Brazilija) in v Gottwaldovu (Italija, CSSR, Severna Koreja in Italija). im FIRENCE, 13. — Italijansko žensko odbojkarsko reprezentanco so povabili na mednarodni turnir, ki bo od 26. do 28. maja letos v Beogradu. Turnirja se bodo udeležile tudi reprezentance Jugoslavije, Bolgarije in Romunije. Italijanska odbojkarska zveza bo o vabilu sklepala v nedeljo v Rimu. NAMIZNI TCNIS * DRŽAVNI TURNIR V RIMU ■v Se ena zmaga Borisa Košute Član Športnega združenja Bor Boris Košuta je letos žel že veliko uspehov: na državnem turnirju v Reggio Emilii je zmagal v prvi kategoriji, v Viareggiu je bil drugi, na turnirju v Bergamu prav tako drugi, v Genovi šesti, prejšnjo nedeljo v Rimu pa ponovno prvi. S Crechicijem je bil letos borovec uspešen tudi v dvojicah, kjer sta atleta osvojila prvo mesto v Bergamu, prvo v Genovi to tretje v Reggiu Emilii. Zaradi doseženih uspehov lahko prištevamo Borisa Košuto med glavne favorite na letošnjem državnem prvenstvu, ki bo čez dva tedna v Firencah. Še večje možnosti za zmago bo imela dvojica Boris Košuta (Bor) in Simeone Crechici (Soffitta). ^ Boris Košuta je prejšnjo nedeljo nastopil na državnem turnirju j( v Rimu «n. Trofeo Eusepi*, kjer je zasluženo osvojil prvo mesto, ir V finalu je namreč premagal prvokategornika Joria iz Rima s 3:1 * Zanimivo je, da je o turnirju poročala italijanska televizija. Komen-tator je pohvalil moderno igro Borisa Košute, ki je prinesel nekaj S| svetlobe v italijanski namizni tenis in je obenem prvič omenil n ime Bora. ’ ^ v< r< Ol NOGOMET V AMERIKI DVE PROFESIONALNI ZVEZI " —- ve V nedeljo, 16. t.m. začetek prvenstva v «soccerju» Vse enajsterice so «najete in uvožene» lo nc S ra šč °E za ce NEW YORK, 13. — Športna Amerika se bo v tem tednu spoznala s panogo «soccer». Tako namreč onkraj oceana Imenujejo nogomet. V nedeljo se bo namreč začelo prvenstvo profesionalnih klubov včlanjenih v ((National Professional Soccer League«. Vedeti iiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiimiiiin MOTOMllZfM 28. maja letos 28. izvedba dirke za «Nagrado Loke» Že petič z mednarodno udeležbo Dirke za ((NAGRADO LOKE« so postale tradicionalne in bodo letos doživele XVIII. izdajo, od tega petič z lepo mednarodno udeležbo na 4.500 m dolgi progi, ki je asfaltirana, z dvema ostrima desnima zavojema in petimi blagimi zavoji. Tekmovanje bo v dveh kategorija «A» — solo motorji in «B» — motorji s prikolicami. Vožnje bodo sledeče: kategorija «A»: razred do 50 ccm . 8 krog. 36 km razred do 125 ccm . 10 krog. 45 km razred do 250 ccm - 12 krog. 54 km razred do 350 ccm - 15 krog. 67,5 km razred do 500 ccm - 15 krog. 67,5 km kategorija «B»: razred do 500 ccm - 12 krog. 54 km Prvih pet tekmovalcev v vsakem razredu bo dobilo lepe denarne nagrade (od 400,00 do 800,00 N din trost 133,005 km na uro. Na zadnjih dveh reprizah (1965, 1966) nagrada ni bila podeljena. OB PRAVEM ČASU Organizacijski komite za ((NAGRADO LOKE 67» se za letošnje tekmovanje praktično pripravlja že od lanskoletnih dirk. člani ožjega (tehničnega dela) organizacijskega komiteja so posvetiili doslej največjo pozornost — razen ukrepom, ki zagotavljajo nemoteno izvedbo celotnega tekmovanja — stikom z znanimi tujimi tekmovalci. For- h,gHi £1™ mularje za začasno prijavo je do-denamo_ nagrado tudi tekmo bllo kar 350 tujih dirkačev. Na ^ rekord. Ta n^ada lnaša osnovl teh Piedprijav Je. prireditelj s ki 4.000,00 N din Sklad za najbolje uvrščene dirkače in nove kategorijske rekorde znaša 15.600,00 N din. Posebno nagrado imenovano ((NAGRADA LOKE« v znesku 4.000,00 N din m krasno bronasto spominsko plaketo s škofjeloškim grbom bo dobil tekmovalec, ki bo dosegel nov absolutni hitrostni rekord škofjeloške tekmovalne steze. Do- sedanji rekorder je pokojni Novozelandec MORRIE LOW (smrtno prijateljska tekma v vaterpolu med :ala z zma- SZ m Italijo se je konči go sovjetske reprezentance s 4:1 (0:0, 2:1, 1:0, 1:0). Vsi goli so bili doseženi s kazenskimi streli. ponesrečil na gorski dirki 8.IX.1964 v Frelburgu — ZRN), ki je leta 1964 s petstokubičnim motorjem znamke ((Norton« škofjeloški tekmovalni krog premagal v času 2’01"4/5 ln dosegel povprečno hi- do danes prejel več kot 350 ponudb od tekmovalcev z vsega sveta za nastop v Škofji Loki. Tako širok krog povabljencev bo omogočil prireditelju, da bo izbral res samo naj. boljše, že proslavljene dirkače. Kljub temu, da bo 28. maja po mednarodnem FIM koledarju na ta dan 5 mednarodnih prireditev in to: Sanremo (Italija), Linas-Month-lery (Francija), Helsingln Suurajot (Finska), Mallory Park (Anglija), prireditelj nima bojazni, da ne bi pridobil za nastop v Škofji Loki kvalitetnih tekmovalcev. Glavnina tujih dirkačev — ((potujočih noma dov« — bo prej kot ne prišla v Škofjo Loko, ki slovi po gostoljub nosti, dobri organizaciji priredit ve itd. moramo, da obstaja že «Unit^ Soocer Association«, ki je včlani* SP na v United States Socces Footh*1 Association. Zanimivo je, da slednja včlanjena v FIFA. Prav * radi tega je slednja organizacij* prepovedala NPSL vsakršno del* vanje, njenim članom pa nastop* NPSL pa ni popustila in je naj* vila za 16. april začetek prvenski ki se bo zaključil 26. maja. TaR® za tem pa se bo začelo prvensh" (od 27. 5. do 26. 8.) USA, za rega je zveza najela celotne evrw ske in južnoameriške ena j stenski bodo zastopale barve raž«' ameriških mest. Na prvenstvu USA bo nastopa 12 enajsteric, od katerih bosta kanadski (Toronto in Vancouver Drugi udeleženci pa bodo (v oV paju (majeta in uvožena« enw*J, ^ rica): Boston (Shamrock RoV** / Eire), Chicago (Cagliari, Italij*; J6J Cleveland (Stocke City, AngliJ*, r Dallas (Dundee, škotska), Deti^ (Glentoran, Irska), Houston (®*5 Da, eu. Brazilija). Los Angeles O*®j j werhampton, Anglija), New Franci?? 1. (Cerro, Urugvaj), San (ADO, Holandska), Toronto “(0 co (ALAJ, Xl(JianUSAtW, 1 Ul U.llU ' ■ . bemians, škotska), VancouJJ n)e (Sunderland, Anglija), Washingj“j^e (Aberdeen, škotska). To prvenS^J Za ima uradni pečat, vendar noh^ spl ' 3 f Po: loč pogodbe s TV. Točkovanje bo mednarodnih pravilih. Na prvenstvu NPSL bo nastopa vi tim°£v Chicaga, Los Angelesa, New ] 10 enajsteric iz Atlante, Baltim0)! ve< vuivctga, uuo nuguicoa, iicn 'el Filadelfije, Pittsburga, St. Loto? je San Francisca in Toronta. UrS' krogi tega prvenstva ne z druge strani pa bo TV številne tekme, "ki jih bo kar Pj Jih cej. Enajsterice se bodo spopnJ" Pri gcj. ciiiiijMcuue ae uuuu -j med seboj štirikrat — dvakrat; dri domačih in dvakrat na tujih “5 Vaj Za zmago bo moštvo dobilo 6 to^ ^ za neodločen izid 3, za pora*^ no. Da bi napadalci bolje igrali, “"z d ; vsak gol nagradili z 1 točko ^ • Pai največ 3. Naj še omenimo, da Je anrtflp v iRiirrihtna nrorurvTirnln ^ « nogometna zveza organizirala CZ vrsto prijateljskih tekem in s'1*' 19. t. m. v Houstonu Real.j^s^ drid ■ Leeds United, 26 t. m * j j0 Franciscu Vasas RiirUmneAta-™.* . Ham United........-j- . nu Eintracht Frankfurt Budimpešta , 7 maja v VVashUgi Belo Horizonte, 10 maja v To(fJ drj Dukla PrE in 17 maja v Los Angelesu v stv tu Glasgow Rangers Liverpool. flca Lizbona stn . za BORIS VISNOVEC 14. iz suni mm Nemci so bili nemirni in resni, zaprti vase. Včasih si imel občutek, da jih pritiska neka skrivna odgovornost. V prospektih in besedah ljudi so bili ohranjeni trenutki, ko so Nemci ob koncu vojne požgali vsa naselja v severni Norveški. Bili pa so med najboljšimi delavci, radi so dobro in hitro zaslužili in nadaljevali potovanje. Norvežani pa so bili vsi po vrsti pri delu zelo vestni, norveški preddelavci pa vljudni, prežeti s humorjem in so upoštevali želje posameznikov pri razporeditvi na delovna mesta. Jutra po nočni izmeni so bila hladna in tiha. Preden so pričele prihajati prve delavke, je vladal v tovarni kratkotrajen premor, veke so postajala težke, prave želje po spanju pa ni bilo in marsikdo je nadaljeval z delom v naslednji izmeni. In tedaj je kak študent osem ur omahujoč dremal za stolom in s sanjavimi, počasnimi gibi čistil z nožem ribe. Ob njem pa so dekleta bliskovito sukala rezila. Njihova poklicna bolezen pa so bili obvezani prsti. Ljubkim in živahnim dekletom so fantje dovažali boljše «surovine», kar je precej olajšalo akord. Starejše žene, ki so že leta delale v tovarni, pa so spominjale na prave avtomate. Ko Je v poletju večina domačih delavcev in delavk odšla na dopust ln so ostali v tovarni samo še študentje in dijaki, se je razpoloženje v filesaal močno dvignilo, ljudje so se hitro menjavali, delali po nekaj tednov in komaj so se nekoliko privadili delu, odšli. Tedaj je storilnost v to- varni močno padla in tedaj so razpravljali, ali naj v naslednjem letu tovarno raje zapro za en mesec in gredo vsi delavci istočasno na dopust ali pa poskušajo najti izhod v večjem številu stalno zaposlenih, za kar pa so potrebovali večje število velikih ladij za stalen lov na odprtem morju, da bi se tako izognili sezonskim nihanjem. Tovarna je bila ponos in srce mesta, ki se ni smela ustaviti, kajti če bi prenehale pristajati v pristanišču ob tovarni ribiške ladje, bi mesto prenehalo živeti. V premorih med delom smo se kdaj za hip naslonili na okno in se zagledali na morje, skočili z dvigalom na pomol k ladjam. Premišljali smo, ali naj se vkrcamo na ladje kot so delali brez pomisleka nemški in angleški študentje. Njim je bilo blizu mogočno Severno morje, tudi nas je vabilo na svoje široke valove, a vselej je bila ta gmota nekaj drugega kot Jadransko morje, v katerem je skrita drugačna, bolj nežna poezija in romantika. In morda smo tudi sami bolj nežni in vzkipljivi, skoro mehkužni. Ko smo posedali v glavnih odmorih v tovarniški jedilnici, smo prisluhnili pripovedim fantov, ki so se vrnili z dvotedenskega lova bolj robati in težkih gibov. Mamil nas Je zaslužek ribičev in obenem smo mislili na nevarnosti, ki prete začetniku v va-. lovih, vetru, med škripci in zaboji palube. Ribiči niso dolgo zdržali na enem mestu Kot bi si hoteli ogledati čimveč ljudi in zemlje v dneh na kopnem, so se kmalu poslovili od jedilnice. Hoteli so se nadihati kopnega, bili so pa že v mislih na naslednjem potovanju. Plačevali so davek morju, zato da bi lahko živele njihove družine, plačevali, ne da bi razmišljali o tem, da se z naslednjega potovanja morda ne bodo vrnili, namesto njih pa se bo v časopisu pojavil naslov: Tragedija na Severnem morju. Mesto za hip prisluhne novici, toda obvestilo o davku morju sprejme vdano, saj ga plačuje že stoletje. V lovišča, ki segajo vse do Barentsovega morja in Spitzber-gov pa se odpravi nova, večja in modernejša ladja. Toda ali ni tovarna prav tak organizem kot ladje, k sebi priklene ljudi in sproži tipalke po vsem svetu. Vsaka pot v njej Je preračunana, vsak gib roke in stroja. Nad njo bedi štab strokovnjakov, kemikov, ekonomistov, strojnikov, inženirjev, streže Ji na stotine ljudi. In v zavest ljudi, ki so le člen v naporih stoletij, vceplja zavest pripadnosti generaciji pionirjev severa, zavest, ki izhaja iz tradicije pa tudi značajev ljudi in dežele. Pričeli smo razumevati potek in povezanost celotnega procesa, prenehali smo opravljati eno samo operacijo tako kot stroji in izluščili iz tisočerih poti, kretenj, gibov, u-darcev in rezov organizem, ki se je spletel Iz vod Arktike na vse kontinente. Sčasoma smo ujeli tudi največjo normo in pogledi so nam vse manj uhajali skozi zamrežena okna filesaal na morje. Tedaj so odpadle vse razlike z domačini in bolj kot pripadnost severu nas je združilo skupno delo. Zavedli smo se, da delamo skupaj s čudovitimi ljudmi, ki so nam bili pripravljeni vsak hip nuditi tudi moralno priznanje za naše delo. Tedaj smo sl bili resnično blizu in ritem dela nas Je zazibal v ubranost. Začutili smo, da se Je v tovarni odvijalo važno obdobje našega življenja ln ko smo ob slovesu pred okencem personalnega referenta poslednjič pogledali na zemljevid sveta, tedaj nismo več začutili v sebi tesnobe prvih trenutkov. Mislili smo na ljudi, ki so delali spodaj v filesaal ln tedaj je bilo, kot da bi preskočili neko razdaljo, ki je zapustila v nas spoznanje in moč. V življenju preživimo veliko mesecev. Toda tl meseci so prazni ln nepomembni, ako iz njih ne črpamo moči, ki jo bomo prenesli v naslednja obdobja našega življenja. V njih so Jasno zarisani obrazi, trenutki in moč, ki nas bo mnogokrat rešila malodušja. In tedaj, tedaj bomo stopili na naslednjo pot brez pomišljanja. v zadnjih desetletjih krojili usodo Evrope, odmevali na sejPa) ru manj burno. Ali pa je glas o njih prišel k nam razmer01' "Pr pozno. Tedaj smo bili presenečeni Nekaj smo vedeli o ar’5!|j’w kratskih Švedih, pod Norvežani smo si vselej predstavljali prostega ribiča in mornarja. Finci, ki predstavljajo nekega . J njenega gosta in niso Jezikovno sorodni ostalim severnim 5^ rodom, so bili odmaknjeni v prostrane gozdove Dano so ® ^ 1 znani kot skrbni kmetovalci, ki ljubijo red v hiši in na °el n0! 8. Solza v očesu plavolaske Pod evropskim severom si predstavljamo bolj ali manj srečno skupnost držav, ki se med seboj razlikujejo le za odtenke. Skoro bi lahko dejali, da uživajo v sklopu ostalih evropskih držav neki privilegiran položaj in da so dogodki, ki so Iz vse poplave člankov in iz pripovedovanja ljudi, pa je "jj. g la v nas podoba izobilja in visokega standarda, visokih do^na kov, naprednih socialnih ukrepov, cvetočega gospodarstva^ obt blagostanja. Slišali smo glasove o prirodnih lepotah teh fjordih, Jezerih, gozdovih, o polnočnem soncu in polarneh* ju na skrajnem severu Skandinavije. Cela vrsta člankov ^ bila posvečena nordijski ženi, ki je povzročila zgražanje R* i ^ prepaščenje ter razpihnila domišljijo moškega spola taK°« nil| svojim obnašanjem kot s svojo lepoto. Kdor se je v zad1^ t letih odpravil v severne dežele, je imel o njih že neko utrrj At< mnenje. Naj so bili načrti materialne narave ali pa so tudi privesek romantičnih želja, vsekakor so prvi vtisi P1^ tr'f-gli pričakovanja in s tem vrgli tančico na resnične odi'1 Ostala je le podoba o molčečih, vase zaprtih ljudeh, ki s®.(| malokdaj razžive in jih Je toliko teže spoznati, ker se P™ Jo v posebni atmosferi severa, ki je že sama po sebi d°' močna, da vrže svoj pečat na vsako vprašanje. Vtisov je veliko, že zaradi tega, ker je kontrast v Pr' ri z Južnimi deželami ogromen in zato je toliko teže delati ključke. Ako pustimo ob strani vprašanja, ki se tičejo J In standarda ter se obrnemo k ljudem in pričnemo razh1*' ti o njih, vidimo, da se nam kmalu prikupijo z neko splc kulturo in vprašamo se, koliko ta kultura izhaja iz vi« življenjskega standarda in Koliko Je pogojena že s samo j veško naravo severnjakov, ki Je nagnjena k individualR $ Ta individualizem pa Je izoblikoval in predstavil ljudi k°l lovite, močne osebnosti. fNadaljevanie sledi) Mo: «ft( Pai lit\ It, I hei da nik do bil 8 S UREDNIŠTVO: TRST — UL MONTECCHI 6, II., TELEFON 93 808 in 94 638 - Poitnl predal 559 — PODRUŽNICA. GORICA: Ulica 24 Magglo 1/1 Telefon 33 82 - UPRAVA: TRSI - UL. SV FRANČIŠKA it 20 - Telefon S7-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 lir — četrtletna 2 25