JCPrimorski dnevnik ČETRTEK, 22. OKTOBRA 2015 št. 246 (21.483) leto LXXI. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 VIDEM - Na 6. strani Mednarodna mreža trgovcev z orožjem Vpletenih 27 ljudi v Italiji, Sloveniji in Hrvaški TRST - Na 8. strani Tačke pomagačke f •• v pv v v knjižnem sredisču Na kavi s knjigo o terapevtskih psih DOBERDOB - Na 16. strani Jezero potrebuje človekovo pomoč Zarašča ga trstje, ki ga nihče več ne kosi SLOVENIJA - Beguncev prišlo že preko 25.000, kaj če jih Avstrija ne bo več sprejemala? Razmere vse bolj napete MILAN-GORICA-TRŽIČ - Obsežna preiskava na področju mamil Obglavili kriminalno združbo Lisice so nataknili tudi Pietru Pirrellu, ki je s svojim avtomobilom prevažal kokain na Goriško Ob zaključku obsežne preiskave, ki jo je vodila milanska protimafijska direkcija, so včeraj v Furlaniji julijski krajini, Lombardiji, Toskani in drugih deželah severne in srednje Italije zaradi trgovine z mamili priprli 37 ljudi. Člana razvejane kriminalne združbe so policisti mobilnega oddelka goriške kve-sture in tržiški karabinjerji aretirali tudi v Tržiču. Lisice so nataknili Pietru Pirrellu, ki je s svojim avtomobilom Mini cooper redno prevažal iz Milana na Goriško večje količine kokaina. »Srce« združbe je bila Lombardija, njene lovke pa so segale tudi v Švico in Španijo. Kokain, so pojasnili preiskovalci, je prihajal v glavnem iz Kalabrije. LJUBLJANA - Naval beguncev na slovensko mejo se nadaljuje. Najbolj obremenjeni sta območji Brežic, kjer vstopajo, in Šentilja, kjer jih največ prečka mejo z Avstrijo. Policija si prizadeva, da bi na tej meji vzpostavili še eno vstopno točko. Doslej je v državo vstopilo prek 25.000 migrantov, samo v torek 8000. Policistom so na pomoč prišli dodatni vojaki. V Brežicah je dopoldne zgorelo 27 šotorov v zbirnem centru, ni znano če zaradi namernega požiga, ali ker so se begunci skušali ogreti ob ognju. Napeto je bilo tudi na Šentilju, kjer je tudi prišlo do izgredov. Ministrica za notranje zadeve Vesna Gyorkos Žnidar je povedala, da se skuša z Avstrijo dogovoriti za čim večji sprejem beguncev. A tudi Avstrija ima težave, zato je po njenem mnenju velika verjetnost, da jih bodo v kratkem nehali sprejemati, je dodala. Na 3. strani MINISTER ZMAVC V Sloveniji premalo • v • a o manjšinah TRST - Minister za Slovence v zamejstvu Gorazd Žmavc je obiskal manjšinske ustanove. V intervjuju pravi, da v Sloveniji vlada še vedno premalo zanimanja za Slovence v sosednjih državah. na iPadu, ko je časopis še v tisku □ Available on the App Store RAZISKAVA SLORI Dvojezičnost še zelo daleč od TRST - Septembra letos je SLORI objavil rezultate raziskave o javni prisotnosti slovenščine v zasebnem in javnem sektorju na naselitvenem območju slovenske narodne skupnosti v Italiji. Danes objavljamo izsledke raziskave. Iz nje izhaja, da so javne uprave, tudi pod normativno prisilo, bolj dosledne pri izvajanju dvojezičnosti kot pa zasebniki, v obeh primerih pa je to izvajanje daleč od optimalnosti. Daleč najbolj so se izkazale pokrajinske uprave, ki pa jih ukinjajo. Na 4. in 5. strani Trst: levica se poslavlja od Cosolinija Na 8. strani V DSI so se poklonili Pavletu Merkuju Na 10. strani Tudi Nika Furlani na mladinskem bienalu Na 13. strani Kučan in Mesic sta se poklonila Mihajlu Na 17. strani Samo Miklavc o Gianiju in Sloveniji Na 20. strani PECI KAMINI DRVA ZA OGREVANJE PELETI KAMINI NA BIOETANOL NAPRAVE ZA OGREVANJE PRILAGODITEV DIMNIKOV V SKLADU Z ZAKONSKIMI PREDPISI IN VARNOSTJO TOPLOTNA IZOLACIJA POSEBNI POPUSTI Od20% dO60% 9771124666007 2 Četrtek, 22. oktobra 2015 AKTUALNO / PRORAČUN 2016 Aleksander Koren aleksander.koren@primorski.eu Kaj je zrno, kaj je plevel Kako ločiti zrno od plevela v dnevnem bombardiranju z novicami, komentarji in ocenami, ki so velikokrat sad propagande ali ideoloških konstruktov? Vzemimo za primer proračunski zakon za leto 2016. To je zakon, ki najbolj pogojuje vsakdanje življenje večine državljanov. Temelji na ekonomskih postavkah, a je dejansko najbolj politično med političnimi dejanji katerekoli vlade. O številkah najprej. Matteo Salvini, vodja stranke, kije Italijo skoraj spravila na beraško palico, ko je bila na oblasti, trdi, da rast bruto državnega proizvoda, s katerim se hvali sedanja pozicija, ni nobena rast, ker je na ravni predklicne telefonske številke, torej manjša od odstotka. V resnici ta trditev ne upošteva, da je bila Italija zadnje tri leta v recesiji, leto 2014 pa končala z negativno rastjo 0,4 odstotka. Ker bo letos rast 0,9 odstotna, rast BDP v Italiji objektivno presega odstotek. Ni kdo ve kaj, a v času vsesplošnih suhih krav niti ni tako malo. Drug primer. Premier Matteo Renzi trdi, da je predstavil program najobsežnejšega znižanja davkov, kar jih pomnijo Italijani. Morda res, a to nižanje v dobri meri temelji na nadaljnjem zadolževanju države, to je na nalaganju bremen na prihodnje generacije. Gre za niz olajšav, ki imajo za cilj pospeševanje domače porabe, a je to še vedno tudi hazard. In še o vojni znotraj vladajoče stranke. Ukinitev davka na nepremičnine je protiustavno, ustava določa namreč progresivnost obdavčitve glede na dohodek, trdi bivši tajnik Bersani. Toda profesor ustavnega prava Michele Ainis, ki vlado vsak drugi dan kritizira zaradi določil ustavne reforme, je zapisal, da je to neumnost. Davek na nepremičnine, ki ga, mimogrede, poznajo v večini evropskih držav in ga uvaja tudi Slovenija, ni davek na dohodek. Je politična (in volilna) izbira. Če bi imel Bersa-ni prav, bi morali biti za bogatejše po tej logiki dražji tudi bencin in cigarete. V trafiko ali na bencinski servis pa nam zaenkrat, k sreči, še ni treba iti z davčno prijavo v roki. SIRIJA - Nepričakovan obisk predsednika Bašarja al Asada v Moskvi Putin izvaja ob vojaški tudi diplomatsko ofenzivo Jutri na Dunaju zunanji ministri ZDA, Rusije, Turčije in Savdske Arabije MOSKVA - Sirski predsednik Bašar al Asad je bil predsinoči v Rusiji na prvem obisku v tujini od začetka sirskega konflikta leta 2011. Na pogovoru v Moskvi se je svojemu glavnemu podporniku, ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu zahvalil za pomoč v sirskem konfliktu in dejal, da je rusko letalsko posredovanje pomagalo pri zajezitvi terorizma. Putin mu je dejal, da na njegovo zahtevo pomagajo sirskemu ljudstvu v boju proti terorizmu, da pa je mogoča politična rešitev sirskega konflikta »s sodelovanjem vseh političnih sil, etničnih in verskih v državi«, ter da mora imeti zadnjo besedo sirski narod. Z Asadom sta se strinjala, da morajo vojaškim operacijam v Siriji slediti politični koraki za končanje konflikta. Tiskovni predstavnik sirskega predsedstva je povedal, da je Putin Asada seznanil, da se bo sestal s svetovnimi silami, da bi dosegli politično rešitev v Siriji. Putin je v pogovoru tudi izrazil obžalovanje, da se proti vladnim silam v Siriji bori najmanj 4000 borcev z območja nekdanje Sovjetske zveze. Na sirskem predsedstvu potrdili, da se je Asad včeraj že vrnil v Damask. Popoldne so iz Kremlja sporočili še, da se je Putin včeraj po telefonu pogovarjal s savd- Predsednika Bašar al Asad in Vladimir Putin na srečanju v Moskvi ansa skim kraljem Salmanom in turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom, ki ju je obvestil o pogovorih z Asadom. Jutri srečanje Kerry-Lavrov Iz Moskve je včeraj prišla tudi pomembna vest, da se bosta zunanja ministra ZDA in Rusije, John Kerry in Sergej Lavrov, EU - Davčni privilegiji v Luksemburgu Fiat bo moral poravnati 20 do 30 milijonov evrov BRUSELJ - Evropska komisar-ka za konkurenco Margrethe Vesta-ge je včeraj Sergiu Marchionneju pokvarila praznovanje ob začetku ko-tacije družbe Ferrari na Wall Stree-tu. EU je namreč sporočila, da mora družba Fiat-Chrisler, tako kot tudi ameriška veriga kavarn Starbucks, plačati med 20 in 30 milijonov evrov davčnih obveznosti za nazaj. Gre za prelomno odločitev unije po aferi LuxLeaks, ki je izbruhnila zaradi spornih dogovorov davčnih oblasti z multinacionalkami. »Luksemburg si mora zagotoviti poplačilo 20 do 30 milijonov evrov od Fiata, Nizozem- ska pa poplačilo 20 do 30 milijonov evrov od Starbucksa zaradi neplačanih davčnih obveznosti,« je na Twitterju napisala Vestagejeva. »Davčna stališča (v angleščini tax rulings), ki umetno znižujejo davčne obveznosti podjetij niso v skladu s pravili EU o državni pomoči,« je Vestagerjeva poudarila na novinarski konferenci v Bruslju. Ob odločitev komisije se je že obregnil Luksemburg, ki meni, da davčna stališča niso bila nezakonita, vpletena podjetja pa vztrajajo, da so ravnala v skladu z davčno zakonodajo držav, v katerih delujejo. jutri sestala na Dunaju na pogovorih glede konflikta v Siriji. Na srečanju bosta tudi zunanja ministra Turčije in Savdske Arabije. Kot je sporočilo rusko zunanje ministrstvo, sta se Lavrov in Kerry včeraj pogovarjala po telefonu in se dogovorila za srečanje na Dunaju. Do njunega telefonskega pogovora je prišlo takoj po torkovem presenetljivem obisku sirskega predsednika Ba-šarja al Asada pri ruskem predsedniku Vla-dimirju Putinu. Rusko zunanje ministrstvo je še pojasnilo, da se bo v petek sestala tudi Bliž-njevzhodna četverica - ZDA, Rusija, Združeni narodi in Evropska unija - zaradi zelo napete situacije med Izraelci in Palestinci. V Siriji na begu vse več ljudi Zaradi ruskih letalskih napadov na cilje v Siriji in kopenske ofenzive sirskih režimskih sil je iz mesta Alep in okolice zbežalo več deset tisoč civilistov, poročajo aktivisti in humanitarne organizacije. Po poročanju turških medijev pa je na poti proti Turčiji okoli 50.000 ljudi. Humanitarne agencije so zelo zaskrbljene zaradi družin, ki so primorane spati na prostem, medtem ko postaja vse hladneje. Mnogi begunci nujno potrebujejo hrano in osnovne potrebščine ter zatočišče. V vojni v Siriji je od marca 2011 umrlo več kot 250.000 ljudi, več milijonov ljudi pa je moralo zapustiti domove, kar je sprožilo množične migracije beguncev v Evropo. Podtajnica na ministrstvu za kulturo Francesca Barracciu odstopila zaradi sodne afere RIM - Podtajnica na ministrstvu za kulturo Francesca Barracciu je včeraj napovedala odstop po zaključku preiskave zaradi 81.000 evrov domnevne zlorabe javnega denarja v času, ko je bila deželna svetnica Demokratske stranke na Sardiniji. Zadeva je bila znana že dalj časa in je bila povod za ostre kritike Gibanja 5 zvezd predsedniku vlade Ren-zija, ki jo je kljub temu imenoval v vladno ekipo. Včeraj je sodnica v Cagliari-ju ugotovila, da obtožbe niso neutemeljene in določila, da bo proces 2. februarja 2016. Barracciujeva je poudarila prepričanje, da ni zagrešila kaznivih dejanj, kljub temu pa se je odločila za odstop z vladnega položaja. Zakon Severino legitimen, De Luca tvega stolček RIM - Razsodba ustavnega sodišča, da je zakon Severino skladen z ustavo tudi v določilu o suspenziji javnih upraviteljev, ki so bili predhodno obsojeni - tudi še ne pravnomočno - odmeva zlasti v neapeljskih političnih krogih. Ustavno sodišče je odločalo v prizivu, ki ga je vložil neapeljski župan Luigi De Magistris. Kljub temu se mu ni treba bati, da bi izgubil župansko funkcijo zaradi lanske obsodbe o preseganju pooblastil, ko je kot sodnik preiskoval afero Why not. Prav včeraj ga je namreč prizivno sodišče povsem oprostilo, ker ni zagrešil kaznivega dejanja. Bolj kočljiv je položaj predsednika dežele Vincenza De Luce, ki je bil prav tako že obsojen pred izvolitvijo in zdaj resno tvega izgubo stolčka. Nekdanji direktor INPS Mastrapasqua v priporu RIM - Tudi nekdanji generalni direktor pokojninskega zavoda INPS Antonio Mastrapasqua je od včeraj v hišnem priporu zaradi korupcijske afere v zvezi s prilaščanjem javnih sredstev za zdravstvo. Karabinjerji so po nalogu sodstva izvedli ukrepe proti 17 osumljenim: štirinajstim so odredili hišni pripor, trem pa le delno omejili svobodo premikanja. Mastrapasqua, ki je že bil v vrtincu polemik, saj je bil član kar 25 upravnih ali nadzornih svetov javnih in zasebnih družb, naj bi kot upravitelj zasebne Judovske bolnišnice v Rimu s ponarejeno dokumentacijo skupaj z zdravniki in drugimi upravitelji ogoljufal javno zdravstvo za več milijonov evrov. Karabinjerji so obtožencem včeraj zasegli za 7,5 milijona evrov premoženja. IZRAEL - Potvarjanje zgodovine Netanjahu: Veliki mufti dal Hitlerju idejo za holokavst JERUZALEM - Izraelski premier Benjamin Netanjahu je naletel na oster odziv opozicije in Palestincev, ko je dejal, da je takratni vodja muslimanov v Jeruzalemu Hitlerju dal idejo za holokavst. Zgodovinarji so to že ovrgli kot netočno. V torkovem govoru na svetovnem sio-nističnem kongresu je dejal, da je takratni veliki mufti Jeruzalema Hadž Amin al Huseini prepričal Hitlerja, da iztrebi Jude. »Hitler ni hotel iztrebiti Judov. Hotel jih je izgnati,« je dejal Netanjahu. To je nato utemeljil z besedami, da je veliki jeruzalemski mufti šel k Hitlerju in mu rekel, da če bo Jude izgnal, da »bodo vsi prišli sem«. Ko ga je Hitler vprašal, kaj naj naredi z njimi, pa mu je odgovoril, naj jih sežge. Izraelski opozicijski politiki in palestinski voditelji so ostro kritizirali Netanjahujevo izjavo, zgodovinarji pa so poudarili, da njegove trditve ne držijo. »To je žalosten dan v zgodovini, ko vodja izraelske vlade tako sovraži svojega soseda, da je pripravljen dati odvezo najbolj zloglasnemu vojnemu zločincu v zgodovini Adolfu Hitlerju za umor šestih milijonov Judov v holokavstu,« je besede Netanjahuja komentiral generalni sekretar Palestinske osvobodilne organizacije Sajeb Erekat. Vodja izraelske opozicije Izak Herzog je zapisal, da »mora biti tudi sin zgodovinarja natančen glede zgodovine«. Pokojni Netanjahujev oče je namreč bil zgodovinar Glavna zgodovinarka muzeja holokavsta Jad Vašem Dina Porat pa je dejala, da čeprav je imel veliki mufti skrajna protijudovska stališča, ni bil on tisti, ki je dal Hitlerju idejo za iztrebljenje Judov. O iztrebljenju Judov je Hitler govoril v reichstagu že 30. januarja 1939, torej veliko prej, preden se je sestal z velikim muftijem novembra 1941. italija - Proračun Davek Imu bo veljal za luksuzne hiše RIM - Renzijeva vlada je po začetnem obotavljanju potrdila, da bodo lastniki luksuznih vil, stanovanj in gradov še naprej plačevali davek na nepremičnine Imu. Tudi, če gre za edino nepremičnino, pojasnjujejo na finančnem ministrstvu. Sprva je namreč vlada želela zmanjšati ali celo ukiniti nepremičninski davek Imu na luksuz, kar je sprožilo ostre polemike in odmeve. Od tod novica, da bo na tem področju ostalo vse pri starem. V sklopu proračunskega zakona 2016 pa ostaja še vedno odprto vprašanje gotovinskih zneskov do vsote tri tisoč evrov. Ren-zi pravi, da takšen ukrep ne spodbuja davčnih utaj, kot pravijo sindikati in predstavniki levice v Demokratski stranki. Predmet ostre polemike med vlado in Gibanjem 5 zvezd pa so še vedno igre na srečo v kavarnah in javnih prostorih. Vlada pravi, da ne bo izdala novih dovoljenj zanje, v Gibanju 5 zvezd pa pravijo, da proračunski zakon uvaja prožnejšo zakonodajo na tem področju. italija - Quotidiano nazionale Vatikan zanikal papeževo bolezen RIM - Papež Frančišek boleha za benignim rakom na možganih. Novica dnevnika Quotidiano Nazionale (izhaja v Firencah in v Bologni) je v par minutah preletela svet, v Vatikanu pa so jo včeraj kar dvakrat de-mantirali. Časopis, ki ga izdaja založba iz grupe Monti, je prepričan, da so papežu diagnosticirali benigni možganski tumor, ki ga sicer ni treba operirati. Dnevnik je navedel zdravnika, ki naj bi zdravil Frančiška (Japonca Takanorija Fukushimo) ter tudi kliniko San Rossore v Bariju, kjer naj bi omenjeni zdravnik pregledal papeža in mu diagnosticiral raka. Tudi Fukushima je, podobno kot Vatikan, zanikal pisanje italijanskega dnevnika. Najbolj oster je bil vsekakor vatikanski glasnik Federico Lombardi, ki je takšno nepreverjeno novico označil ne samo kot popol- noma neutemeljeno, temveč tudi kot zlonamerno in neodgovorno. Odgovorni urednik Quotidiano Na-zionale Andrea Cangini vztraja, da je časopis objavil resnično novico, ki je sad temeljitega in dolgega raziskovalnega dela. / AKTUALNO Četrtek, 22. oktobra 2015 3 SLOVENIJA - V državo je doslej vstopilo že več kot 25.000 tisoč beguncev Napetost in incidenti v zbirnih centrih v Brežicah in na Šentilju LJUBLJANA - Naval beguncev na slovensko mejo se nadaljuje. Najbolj obremenjeni sta območji Brežic, kjer vstopajo, in Šentilja, kjer jih največ prečka mejo z Avstrijo. Policija si prizadeva, da bi na tej meji vzpostavili še eno vstopno točko. Doslej je v Slovenijo vstopilo prek 25.000 migrantov, samo v torek 8000. Policistom so na pomoč prišli dodatni vojaki. Včeraj dopoldne je na območju Brežic prečkalo mejo okoli 3000 beguncev, popoldne pa so se prehodi nadaljevali. Okoli 17. ure se je približno 1600 beguncev iz Ri-gonc pri Dobovi, ki so od jutranjih ur čakali na vstop v državo, odpravilo proti Brežicam. Na vstop v sprejemni center so med drugim čakali tudi zato, ker so iz iz centra morali odpeljati begunce na druga mesta v državi, poleg tega so v centru morali pred prihodom novih migrantov počistiti in na novo postaviti šotore. Zgorelo 27 šotorov Kar 27 šotorov je namreč v sprejemnem centru v Brežicah dopoldne zgorelo. Ne ve se še, ali se je požar razširil namerno, ker naj bi nekdo med migranti protestno zažgal žimnico, ali pa slučajno, ker so se begunci želeli ogreti. Ogenj se je naglo razširil na bližnje šotore in ogrozil nekatere med begunci. Večina jih je bila v času, ko je zagorelo, na prostem, so pa policisti iz gorečih šotorov rešili devet ljudi, ki so tam spali. Nekaj ljudi je bilo vseeno poškodovanih, oskrbeli so jih v tamkajšnjem zdravstvenem domu. Zaradi obremenjenosti sprejemnega centra v Brežicah ministrstvo išče tudi dodatne objekte v tem okolju, kamor bi začasno namestili begunce, preden jih premestijo v nastanitvene centre. Enega so tudi uspeli vzpostaviti, to je nekdanja tovarna Beti v Dobovi, medtem ko z drugim objektom krajevna skupnost v Dobovi in Ob- Požar je v zbirnem centru za begunce v Brežicah uničil 27 šotorov, pri čemer so nekateri begunci dobili lažje opekline ansa čina Brežice nista soglašali. Zato iščejo drugo možnost v okolici. Največja težava pri soočanju z begunsko krizo je neobveščenost o tem, kam in kje bodo Hrvati begunce pripeljali, sta opozorila državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic in ministrica Vesna Gyorkos Žnidar. Je pa generalni direktor policije Marjan Fank včeraj na Dunaju od hrvaškega kolega prejel zagotovilo, da bodo izboljšali komunikacijo. Incidenti na Šentilju Uradnega podatka o tem, koliko beguncev je Avstrija sprejela iz Slovenije, za zdaj ni. A po zagotovilih notranje ministrice je to število veliko manjše od števila migrantov, ki so prispeli v Slovenijo. Najbolj obremenjena točka na meji z Avstrijo je Šentilj, kjer je že prišlo do nekaj incidentov. Tako v torek kot tudi včeraj so begunci prebili ograjo in nenadzorovano prešli v Avstrijo. Poleg tega je v torek prišlo do incidenta pri razdeljevanju hrane, v katerem sta bila poškodovana predstavnik Rdečega križa in prostovoljka Karitasa. Na Šentilju bodo po incidentu razdeljevali hrano le ob prisotnosti policistov. Begunci naj bi tudi vdrli v skladišče hrane in oblačil, prišlo pa naj bi do pretepa med begunci in manjšega požara. Po besedah državnega sekretarja Šefica si zaradi preobremenjenosti Šentilja prizadevajo, da bi vzpostavili še eno vstopno točko mi-grantov v Avstrijo in ga tako razbremenili. ze pomagajo Sicer pa so policistom na Šentilj in Brežice včeraj v pomoč poslali dodatnih 250 vojakov. Poleg tega bi lahko v kratkem na pomoč policistom poslali tudi rezervne policiste. Vlada bo predvidoma danes po nujnem postopku obravnavala predlog spremembe zakona o organizaciji in delu policije, s katero bi omočili številčni okre- pitev pomožne policije, saj bi z dvigom starostne meje omogočili vpoklic dela upokojenih policistov. Vojaki trenutno po zagotovilih obrambnega ministrstva izvajajo le podporne naloge policiji. Tako bo tudi ostalo, dokler ne bodo čez teden dni začele veljati spremembe zakona o obrambi, ki jih je DZ potrdil v torek pozno ponoči in dajejo dodatna pooblastila vojski pri soočanju z begunsko krizo. Vlada bo sicer lahko skladno z zakonom dodatno aktivirala vojake tako, da bo to predlagala DZ, ki bo odločal z dvotretjinsko večino. Na sprejetje zakona se je včeraj odzval tudi predsednik države in vrhovni poveljnik obrambnih sil Borut Pahor, ki je dejal, da bi bilo morda smiselno razmisliti o klavzuli, ki bi onemogočala zlorabe. Po njegovem mnenju sta v slovenski politiki in javnosti potrebni zlasti razsodnost in jasnost ciljev pri ukrepih, ki so na voljo za reševanje begunske krize. (STA) Gyorkos Žnidarjeva: Velika verjetnost, da bo Avstrija kmalu nehala sprejemati begunce LJUBLJANA - Ministrica za notranje zadeve Vesna Gyorkos Žnidar je včeraj poudarila, da se slovenska policija skuša z Avstrijo dogovoriti za čim večji sprejem beguncev. A tudi Avstrija ima težave, zato je po njenem mnenju velika verjetnost, da jih bodo v kratkem nehali sprejemati. Gyorkos Žnidar je po obisku mejnega prehoda Dobovec dejala, da tudi Avstrija ni sposobna sprejemati tako velikega števila beguncev, kot jih posreduje Hrvaška. Ministrica iz Avstrije sicer še ni prejela dokončnega signala, da bo zaprla mejo oz. da bi omejila sprejemanje beguncev iz Slovenije. Če bi se Nemčija in nato Avstrija odločili za to, bi se morala temu primerno odzvati tudi Slovenija. Po njenem mnenju bi bila nova izstopna točka beguncev iz Slovenije v Avstrijo zelo dobrodošla, ker je Šentilj zelo obremenjen. Ministrica je povedala, da se je Slovenija že obrnila na EU za pomoč pri begunski krizi in pričakuje »maksimalno pomoč v obliki kadrov, opreme in finančne pomoči«. Danes prihaja na pobudo Gyorkos Žni-darjeve na obisk v Slovenijo tudi evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos. Govorili bodo o razmerah, v katerih se Slovenija trenutno nahaja, in tudi skušali poiskati ustrezne rešitve. TRDNJAVA EVROPA - Zaradi begunske krize strožji nadzor Kako države varujejo meje Ograje, bodeča žica, policija in vojska, celo minska polja... begunci pa prihajajo kljub vsemu BEGUNSKA KRIZA - Za skupne ukrepe Juncker za nedeljo sklical vrh EU-Balkan BRUSELJ - Varovanje meja v EU in sosednjih državah je spričo begunske krize v zadnjem času v ospredju pozornosti. Objavljamo pregled načinov varovanja meja v nekaterih članicah unije in državah ob t.i. balkanski poti, kot ga je posredovala nemška tiskovna agencija dpa. GRČIJA Grčija je konec leta 2012 ob kopenski meji s Turčijo postavila deset kilometrov dolgo in tri metre visoko dvojno ograjo z bodečo žico. Preostanek meje poteka po reki Evros. Ta odsek meje, ki je ponekod zaradi minskih polj nevaren, nadzorujejo obmejne patrulje. V preteklih letih je na tem delu umrlo več deset migrantov, številni so bili ranjeni. Letos o smrtnih primerih še ne poročajo, sicer pa je na tem delu v Grčijo poleti vstopilo kakih 1600 prebežnikov. BOLGARIJA Bolgarsko-turško mejo nadzoruje policija, ki beguncem preprečuje vstop v državo. Prejšnji petek je na tej meji eden od policistov ustrelil afganistanskega begunca - po navedbah policije je obmejna patrulja opozorilno streljala v zrak, zablodeli izstrelek pa je zadel migranta, ki je kasneje podlegel poškodbam. MAKEDONIJA Makedonija, ki sicer ni članica EU, je praktično ukinila varovanje meja z Grči- jo in Srbijo. Na meji so nameščeni policisti, a begunce spuščajo naprej. MADŽARSKA Madžarska je 15. septembra postavila ograjo na 175-kilometrski meji s Srbijo ter nezakonito prečkanje meje razglasila za kaznivo dejanje. Vojska je s spremembo zakona dobila pooblastila za posredovanje na mejah in deluje v obmejnem območju od sredine septembra. V soboto je Madžarska zaprla tudi zeleno mejo s Hrvaško; večina te meje sicer poteka po težko prehodni reki Dravi in po reki Muri. Na madžarsko-hrva-ški meji madžarski policiji pomagajo tudi policijske in vojaške enote iz držav vi-šegrajske četverice. SRBIJA Srbija, ki ni članica unije, svojo mejo z Makedonijo nadzoruje s policijo in infrardečimi napravami, ki jih je financirala EU. Proti valu beguncev sicer ne ukrepa. HRVAŠKA Hrvaška policija je na meji s Srbijo ta teden prvič posredovala, da bi beguncem preprečila vstop v državo. SLOVENIJA Slovenija je policiste s posebno opremo namestila na vse mejne prehode s Hrvaško, kamor prihajajo begunci. DZ je sprejel tudi dopolnitev zakona o obrambi, ki daje vojski dodatna pooblastila pri širšem varovanju državne meje. Vojaki bodo lahko opozarjali in usmerjali osebe, jim začasno omejili gibanje in sodelovali pri obvladovanju skupin in množic. Zaradi izjemno množičnega prihoda migrantov naj bi danes tudi uradno zaprosila za pomoč EU v opremi za policijo in v policijskih silah ter za finančno pomoč. POLJSKA Na vzhodni meji z Belorusijo, Ukrajino in rusko enklavo Kaliningrad ima Poljska nameščenih 10.000 pripadnikov obmejnih patrulj. Nadzor je okrepila že lani v pričakovanju beguncev iz Ukrajine, a od tam ni navala prebežnikov. BALTSKE DRŽAVE Na mejah Estonije, Latvije in Litve z Rusijo je pogosto prihajalo do napadov na migrante, ki so nezakonito prečkali mejo. V primerjavi z ostalimi državami EU v te države vstopi malo beguncev. Estonija in Latvija želita v prihodnjih letih varovanje meje z Rusijo okrepiti. Ob meji naj bi namestili sodobne naprave za nadzor ter postavili ograjo ob nekaterih odsekih. ŠPANIJA Priliv migrantov v Španijo se je v zadnjih letih močno zmanjšal. Delno je k temu prispevala izgradnja zidu v španskih en-klavah Ceuta in Melilla v Maroku, po mnenju Madrida pa je glavni razlog za upad števila migrantov sodelovanje z državami, od koder so migranti. BRUSELJ - Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je spričo begunske krize za nedeljo popoldne sklical vrh EU-Balkan, je včeraj sporočila Evropska komisija. Na srečanju naj bi se dogovorili o skupnem delovanju, ki bi ga začeli uresničevati nemudoma. Srečanja v Bruslju naj bi se udeležili pre-mierji Slovenije, Avstrije, Nemčije, Bolgarije, Hrvaške, Makedonije, Grčije, Madžarske, Romunije in Srbije, luk-semburško predsedstvo Sveta EU, visoki komisar ZN za begunce ter predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. Nanj so vabljeni tudi predstavniki evropske agencije za zunanje meje Frontex in evropskega azilnega urada EASO. Kot je komisija izpostavila v sporočilu za javnost, je spričo vse bolj kriznih razmer ob t. i. balkanski poti nujno močno okrepiti sodelovanje, posvetovanje in takojšnje ukrepanje. Pobudo za srečanje sta menda dala nemška kanclerka Angela Merkel in avstrijski kancler Werner Faymann. »V mrzlih zimskih mesecih gre dobesedno za reševanje človeških življenj,« so poudarili v uradu avstrijskega kanclerja. Pri tem so izpostavili, da je treba zagotavljati pravico do azila, migranti, ki do azila niso upravičeni, pa se morajo vrniti v domovino. Dodali so, da bi morali na zunanji meji unije vzpostaviti "učinkovite hotspote", ob balkanski poti pa sta nujna tudi učinkovito vračanje zavrnjenih prosilcev za azil ter finančna pomoč za oskrbo beguncev. V uradu avstrijskega kanclerja se zavzemajo tudi za tesnejše sodelovanje s Turčijo v begunski krizi. Na srečanju naj bi se osredotočili na delovanje centrov za registriranje beguncev, t. i. hotspotov, na zunanjih mejah unije. Hotspote naj bi v Grčiji in Italiji vzpostavili do konca novembra, prvi pa že delujejo. Nemška kanclerka pa predlaga, da bi na srečanju govorili o skupnih rešitvah v zvezi z balkansko potjo. Kot je poudaril njen tiskovni predstavnik, ni prav, da vsaka država zase sprejema ukrepe. Ker ima ravnanje posamezne države posledice za druge države v verigi, bi se morali posvetovati med seboj. Val beguncev, ki po balkanski poti prihajajo v Evropo, se je septembra valil iz Turčije prek morja v Grčijo, od tam pa prek Makedonije in Srbije na Hrvaško, od koder so veliko večino ljudi prepeljali na Madžarsko, do tam pa v Avstrijo in Nemčijo, ki je za večino beguncev ciljna destinacija. Potem ko je Madžarska v soboto zaprla zeleno mejo s Hrvaško, se je tok beguncev preusmeril čez Slovenijo, ki je ob vse hujši stiski zaradi množičnega prihoda migrantov v torek zaprosila za pomoč EU pri soočanju z begunsko krizo. Pristojna ministrstva bodo po napovedih uradno zaprosila za pomoč v opremi za policijo in v policijskih silah ter za finančno pomoč. 4 Četrtek, 22. oktobra 2015 RAZISKAVA SLORI / Slovenski raziskovalni inštitut (Slori) je v letu 2015 izvedel raziskavo »Jezikovna pokrajina na naselitvenem območju slovenske skupnosti v Italiji«. Raziskavo je financirala Dežela Furlanija Julija krajina v okviru razpisa za Pobude posebnega pomena, namenjenih vrednotenju zgodovinske in kulturne dediščine slovenske manjšine. Namen raziskave je bil zbrati in analizirati niz empiričnih podatkov o t. i. »jezikovni pokrajini« na območjih Furlanije Julijske krajine, v katerih je uradno priznan zgodovinski obstoj slovenske skupnosti. Delo je bilo predstavljeno javnosti 4. septembra v Dvorani Tessitori v Trstu. Raziskovalno poročilo je dostopno na spletni strani www.slori.org . Vodja projekta in avtorica poročila je Maja Mezgec, znanstveni odbor projekta pa so sestavljali David Bandelj, Roberto Dapit, Devan Jagodic, Silvia Dal Negro in Emidij Susič. Za statistično obdelavo podatkov je poskrbela Norina Bogatec. Kaj je jezikovna pokrajina? Potek raziskave Jezikovna pokrajina vključuje jezik cestnih znakov in smerokazov, oglasnih plakatov, tabel z imeni ulic in trgov, napisov na trgovinah, obratih in stavbah javnih uprav, a tudi jezik spontanih napisov (grafiti, obvestila, plakati itd.). Napisi in njihov jezik so namreč del prostora, ki nas obdaja. Zato govorimo o jezikovni pokrajini kot prostoru, v katerem se pojavljajo napisi v različnih jezikih. Jezikovno pokrajino sestavljajo tako napisi zasebne kot javne narave. Napisi javne narave so napisi javnih uprav (državne uprave, občinske uprave, javnih agencij itd.), drugo kategorijo pa predstavljajo napisi zasebne narave (napisi zasebnikov, združenj, organizacij in družb), kjer posamezniki pri postavljanju napisov delujejo samostojno, ob spoštovanju veljavnih pravil javnega značaja. Dalje ločujemo med napisi »od zgoraj navzdol« (angl. top down) in »od spodaj navzgor« (angl. bottom up). Prvi so določeni s pravilniki; gre za napise javne narave, uprave in institucij. V drugem primeru pa so napisi posledica spontanih odločitev posameznikov. Dejstvo je, da je jezikovna pokrajina nekaj dinamičnega, ker se spreminja, in obenem nekaj kompleksnega, saj jezikovno pokrajino sooblikuje več akterjev. Ni nujno, da pri oblikovanju jezikovne pokrajine javna uprava, zasebniki, združenja, obrati in posamezniki delujejo harmonično in skladno. Zakaj raziskovati jezikovno pokrajino? Raziskave o jezikovni pokrajini (angl. linguistic landscape) predstavljajo dokaj novo področje raziskovanja. Napisov (in krajših besedil) ne gre obravnavati samo v luči svoje komunikacijske namembnosti, ampak ima uporaba več in različnih jezikov tudi globlji, simbolični pomen. Napisi so lahko odlično ogledalo, iz katerega je razvidna raba različnih jezikov v prostoru, tako v konkretnem, fizičnem smislu kot v prenesenem pomenu, kajti napisi neposredno odražajo družbeno rabo jezika v javnosti in njen status. Zrcalijo vlogo, ki jo imajo jeziki v dotičnem okolju in so odličen pokazatelj družbenih odnosov med različnimi jezikovnimi skupnostmi. Jezikovna pokrajina je odličen pokazatelj družbenega (ne)ravnovesja, zrcali družbeno moč jezikovnih skupnosti in v našem primeru tudi odnos manjšina-večina. Raziskave o jezikovni pokrajini predstavljajo dragocen pripomoček za analizo statusa in vitalnosti jezikov, predvsem manjšinskih. Neki jezik je lahko bolj ali manj »viden« na ozemlju, kjer ga uporabljajo. Njegova prisotnost odraža kulturne, socioekonomske in politične razsežnosti jezikov in vpletenih prostorov. Raziskava o jezikovni pc območju slovenske nar< Predmet analize je bila vidna navzočnost slovenščine tako v javnih (to-ponomastika, cestne oznake, javna obvestila/plakati itd.) kot v zasebnih napisih (izveski zasebnikov, oglaševanje, spontani napisi itd). Delovni načrt je predvideval izbor in popis ulic oz. naselij v vseh treh pokrajinah, kjer je prisotna slovenska manjšina. Najprej smo opredelili naselja, nato pa smo sestavili nabor ulic: za vsako naselje smo evidentirali del ene ali več ulic, na kateri je potekalo zbiranje podatkov. Izbirali smo ulice oz. predele, ki so, po naši presoji, za območje strateškega pomena, take, kjer so prisotni uradi ali izpostave javne uprave, druge javne (zdravstvo, knjižnice, šole ipd.) in zasebne storitve (trgovine, pisarne, kavarne, banke idr.). Za manjša naselja smo upoštevali celotno naselje oz. ključne točke (trg, postajo, glavno ulico ipd.). Za zbiranje podatkov na terenu smo uporabili tehniko digitalne fotografije. V roku enega dneva smo za vsak predel fotografirali vse napise, vidne s ceste oz. pločnika, in obenem izpolnjevali pole za zbiranje podatkov na terenu. Nazadnje smo prenesli vse fotografije na računalnik, kodirali podatke in jih statistično obdelali. Predmet obravnave oz. raziskovalno enoto predstavlja vsak napis posebej. To pomeni, da ima lahko ena ustanova več napisov in da smo obravnavali vsakega posebej. Za vsak napis smo analizo izvedli na dveh nivojih: • Kje se nahaja napis: opredelitev lokacije/kraja in ustanove, na kateri je napis. • Število jezikov in značilnost večjezičnih napisov: opredelitev vrste napisa, vrstnega reda jezikov, obsega besedila, pisave in velikosti črk glede na jezik. S tem smo ugotavljali, kateri jezik je izpostavljen kot dominanten. Ugotovitve p • • v • Enojezicni in večjezični napisi V nadaljevanju povzemamo glavne ugotovitve s posebnim poudarkom na podatke, ki zadevajo prisotnost slovenskega jezika na napisih. Zbrali in analizirali smo korpus 3.879 napisov. Od teh je velika večina enojezičnih (83,4 %). V 57 primerih (1,5 %) jezika nismo opredelili, ker gre večinoma za lastna imena ustanov, pri katerih je jezikovna opredelitev lahko sporna. Kot je razvidno iz prvega grafa, gre za 3.237 enojezičnih napisov, kar predstavlja 83,4 % korpusa napisov. Med enojezičnimi napisi je največ na- enojezičnih napisov v slovenščini in 311 večjezičnih napisov s slovenščino. Med vsemi večjezičnimi napisi je slovenščina prisotna v 53,2 % primerov, kar pomeni, da je zastopana na vsakem drugem večjezičnem napisu. Na Videmskem smo slovenske krajevne različice v Reziji in Terski dolini obravnavali ločeno od standardne slovenščine. Samo v Terski dolini in Reziji smo zasledili napise s slovenskimi krajevnimi različicami. II • • I v v« Napisi s slovensčino po kraju pisov v italijanščini (91,4 %), sledijo napisi v angleščini (5,8 %), v standardni slovenščini (1,4 %) in v slovenskih krajevnih različicah videmske pokrajine (0,5 %). Za ostale jezike so vrednosti zelo nizke. Napise, kjer sta prisotna dva ali več jezikov, smo v nadaljevanju združili v novo kategorijo večjezičnih napisov. Teh je 585 (15,1 % korpusa). Pri večjezičnih napisih je italijanščina prisotna v 99 % primerov, slovenščina v 53,2 %, angleščina v 41,2 %, nemščina v 11,5 %, furlanščina v 7,4 %, slovenske krajevne različice videmske pokrajine pa v 6,8 % primerov. Jezikovna pokrajina na preučevanih območjih se torej predstavlja kot pretežno enojezična. Taka slika stanja odraža dolgoletno jezikovno politiko Italije, ki je pustila svoj pečat tudi v FJK, pa čeprav je bila to po svoji naravi večjezična dežela z zgodovinsko prisotnostjo jezikovnih manjšin. Novejša zakonodaja sicer dovoljuje rabo manjšinskih in regionalnih jezikov v javni upravi, vendar manjšinski jeziki niso postali uradni jeziki države ali jezikovno mešanih krajev. II • • I v v« Napisi s slovenščino Naj uvodoma pojasnimo, da kategorija »napisi s slovenščino« zajema enojezične napise v slovenščini in večjezične napise s slovenščino, kategorija »Napisi s slovenskimi krajevnimi zvrstmi« zajema enojezične napise v krajevnih zvrsteh Videmske pokrajine in večjezične napise s slovenskimi krajevnimi zvrstmi. V celotnem korpusu je napisov, kjer je prisoten (tudi) slovenski jezik, 356 (9,2 % vseh napisov). Od tega je 45 Nevidnost slovenskega jezika je opazna zlasti v večjih urbanih naseljih. Podatki kažejo, da je slovenščina v središču Trsta in Gorice skoraj nevidna in da so enojezični napisi v italijanščini prisotni tudi v tradicionalno slovenskih naseljih. Če primerjamo središči Trsta in Gorice, takoj opazimo, da je v Trstu dominantni status italijanskega jezika še močno zaznaven v primerjavi z Gorico, kjer se število večjezičnih napisov podvoji. V središču Gorice najdemo 6,9 % napisov s slovenščino, v središču Trsta pa 1,7%. Relativno nizko prisotnost napisov s slovenščino zasledimo domala v celi tržaški pokrajini, kjer je le 9,2 % vseh napisov s slovenščino. Sicer je največ napisov s slovenščino med napisi dvojezičnih občin Doberdob (62,6 %) in Nabrežina (58,1 %): v obeh primerih vrednosti presegajo polovični prag, ostaja pa vseeno dobršen del napisov (37,4 % in 41,9 %), kjer slovenščina ni prisotna. Za omenjeni dvojezični občini smo preverili tudi, koliko je enojezičnih napisov izključno v italijanščini. Podatki niso posebej spodbudni. V Nabrežini je od 58 enojezičnih napisov večina v italijanščini (82,8 %), manjši delež pa v slovenščini (15,5 %). V Doberdobu je od 44 enojezičnih napisov 75 % vseh v italijanščini, ostalih 25 % pa v slovenščini. V goriški pokrajini je 13 % vseh napisov s slovenščino: 6,9 % v središču Gorice, 22,7 % v Štandrežu in 62,6 % v Doberdobu. Tudi ko gre za večjezični napis, slovenščina ni samodejno vključena. Podatki namreč kažejo, da je tako v Trstu kot v Gorici tretjina večjezičnih napisov brez slovenščine. Jezikovna pokrajina Trsta in Gorice je torej pretežno enojezična in tudi če se večjezi-čnost pojavi, ni nujno, da vključuje slovenščino. Tersko dolino in Rezijo, kjer sta prisotni še krajevni različici, smo obravnavali ločeno. Analizirali smo tudi napise, kjer je slovenščina prisotna, in preučili status slovenskega dela napisa. Ko je slovenščina prisotna, ima enakovreden status z italijanščino: ista pisava, enak obseg besedila, enaka velikost črk, večinoma gre za dobeseden prevod. Izjemo predstavlja vrsti red jezikov, saj so napisi večinoma najprej v italijanščini. Večjezičnost javnih in zasebnih ustanov Dalje smo preučili ustanove, kjer se pojavljajo napisi s slovenščino, in ugotovili, da je med napisi zasebnikov najmanj (5,1 %) napisov s slovenščino, med javnimi ustanovami jih je 17,1 %, med koncesionarji javnih storitev pa 21,8 %. Razlike so statistično pomembne. Pri izvajanju dvojezičnosti so po zbranih podatkih najbolj dosledne pokrajinske uprave, in sicer ne zgolj za pri- / RAZISKAVA SLORI Četrtek, 22. oktobra 2015 5 > kraj i n i na naselitvenem Ddne skupnosti v Italiji M r> w lian » m v manjši meri pa za državno upravo (4,7 %), vaške oz. društvene stvarnosti (6,1 %) in cerkev (12,5 %). Slovenske narečne različice igrajo pomembno vlogo kot identifikacijski dejavnik. Sočasno, vzporedno s procesom globalizacije opažamo tudi proces regionalizacije in lokalizacije, ki se odraža s težnjo po ohranjanju in izpostavljanju lokalnih posebnosti, identitete in tudi lokalne različice jezika. Krajevne različice jezika postanejo del simbolnega sistema, ki pripomore k ohranjanju drugačnosti in zagovarjanju lokalne identitete. Graf 3; napisi s s leve nižino po pokrajinah liriki |h IMS) (rfMItlJ IN 1IMJ Wmtfci .l>Tk J« tfft « M*. likih mer slovenščine, ampak tudi za fur-lanščino in angleščino. Ugotovitev podpira tudi podatek o prisotnosti slovenščine v napisih od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol. V kategoriji od spodaj navzgor je malo večjezičnih napisov s slovenščino (6,5 % v primerjavi z 17,8 % napisov v kategoriji od zgoraj navzdol). Slika stanja kaže, da so javne uprave in napisi javnega značaja bolj dosledni pri izvajanju dvojezi-čnosti kot pa zasebniki, čeprav javna uprava in koncesionarji javnih storitev močno zamujajo pri izvajanju 10. člena zakona 38/2001. Veliko je manevrskega prostora, da se okrepi prisotnost slovenščine v napisih zasebne narave, kar pa zahteva dolgoročna prizadevanja. Opažamo torej protislovje, da so sedaj pod normativno prisilo ravno javne uprave, vključno s koncesionarji javnih storitev, najbolj dosledne pri zagotavljanju in izpostavljanju vidne večjezičnosti. Slovenske krajevne različice na Videmskem Podatke za slovenske krajevne različice podajamo ločeno, saj se pojavljajo samo na Videmskem. Tu zasledimo 57 napisov (1,5 % celotnega korpusa napisov) v krajevnih različicah slovenskega jezika, in sicer v Reziji (30,8 % vseh napisov) in v Terski dolini (21,9 %). Od tega je 17 samostojnih napisov izključno v krajevni različici in 40 večjezičnih napisov s krajevno različico. Napisi s krajevno različico se pojavljajo zgolj na cestnih znakih in smerokazih (14,1 % vseh napisov na cestnih znakih in smerokazih) ter na turističnih panojih ipd. (5,9 %). Po tipu ustanove gre večinoma za občinsko upravo (10,1 %), Primerjava med prisotnostjo slovenščine, ti v v. v v» furlanščine, nemščine • I v v« * *l in angleščine na napisih Ob slovenščini smo preučili še položaj drugih priznanih regionalnih jezikov in angleščine kot mednarodnega jezika. V primerjavi s slovenščino je na preučevanem območju bistveno nižje število napisov s furlanščino in nemščino. Furlanščina je v večji meri prisotna na napisih videmske in goriške pokrajine, nemščina pa na Videmskem. Pri slovenščini in furlanščini zasledimo določene podobne trende: ko se na napisih pojavi slovenščina oz. fur-lanščina, zasledimo težnjo po dobesednih prevodih, enakem obsegu in istih vsebinah v italijanskem in slovenskem oz. furlanskem jeziku. Gre torej večinoma za prevode, kar odraža logiko večjezičnosti, oz. objave napisa z istim besedilom v več jezikih. Tudi pisava je večinoma ista. Slovenščina in furlanščina sta v večji meri prisotni na napisih javne uprave kot med napisi zasebnikov. Skladno s tem je med napisi s slovenščino in furlanščino več napisov od zgoraj navzdol kot napisov od spodaj navzgor, kar pa ne velja za nemščino in angleščino, kjer je raba angleščine in nemščine na napisih bolj enakovredna. Očitno je, da imata nemški in angleški jezik višji status in je interes zasebnikov po napisih v nemščini in angleščini večji. Napisi v angleščini predstavljajo pojav zase. V polovici primerov niso neposredno prevedeni: v različnih jezikih so podane različne vsebine. Gre torej bolj za strategije sporočanja in posledične izbire jezikovnih kodov. To dokazuje tudi dejstvo, da je v skoraj polovici primerov obseg besedila različen (več je besedila v italijanščini). Torej v polovici pri- merov ne gre za »klasične« večjezične napise s prevodom celotnega besedila. Da je raba angleščine pogojena od izbranih komunikacijskih strategij (in manj s težnjo po prevodu v angleščino), odraža tudi dejstvo, da se za angleške dele besedila bolj pogosto uporablja drugo pisavo in velikost pisave, kar se v ostalih večjezičnih napisih dogaja manj pogosto. Omenjeni trendi izkazujejo uveljavljanje angleščine kot globalnega jezika, kjer prevod iz/v angleščino ni vedno potreben. Pogosta raba angleščine odseva tudi določne modne trende predvsem na področju potrošništva in obenem uveljavitev angleščine kot globalnega jezika tehnologije. Kako naprej? Posegi na področju jezikovnega načrtovanja in jezikovne politike Izvedeno raziskovalno delo potrjuje realno potrebo po empiričnem raziskovanju jezikovne pokrajine, po konkretnih podatkih, ki utemeljujejo zahteve po taki jezikovni politiki, ki pro-movira vidno dvojezičnost in dejansko rabo obeh ali več jezikovnih kodov. Iz zbranih podatkov lahko izpostavimo nekatere težave in oblikujemo vrsto predlogov in priporočil za pogostejšo prisotnost slovenskega jezika na napisih. Opažamo določeno neuravnoteženost: slovenščina je povečini prisotna le, če je to predpisano. Napisi samo v italijanščini si utirajo pot tudi v tradicionalno slovenskih jedrih, kjer bi pričakovali, da je slovenščina prisotna na vseh napisih. Ko smo prosili za dovoljenje za fotografiranje napisov, smo ugotovili, da nekateri obvladajo slovenščino, četudi nimajo izobešenih slovenskih napisov. Ostaja pa dejstvo, da tudi na območju dvojezičnih občin zasledimo primere enojezičnih napisov v italijanščini. Postavlja se vprašanje, kako pristopiti h gospodarstvenikom, ki delujejo na poselitvenem prostoru slovenske narodne skupnosti, in jih spodbuditi k rabi slovenščine na napisih za javnost. Treba bi bilo okrepiti občutljivost gospodarstvenikov slovenske in italijanske narodnosti za to tematiko in spodbujati dvojezičnost kot dodano vrednost, tudi na področju trgovine, da subjekti iz gospodarstva samostojno pristopijo k rabi slovenščine pri javni komunikaciji. Prav tako gre razmisliti, kako promovirati napise v slovenščini v mestnih središčih, tudi v komercialne in turistične namene. Večkrat je bila izpostavljena zamisel o nalepki, s katero bi stranke obveščali o možnosti rabe slovenščine. Na terenu smo zasledili zanimiv primer, kjer je trgovec izpostavil napis z vsemi jeziki, ki jih obvlada, vključno z narečnimi oblikami. Podobne poteze bi lahko bile koristne in uporabne tudi za širjenje rabe slovenščine. Lahko se zgledujemo po primeru Kanalske doline, kjer je v večjih naseljih, ki jih pogosto obiskujejo nemške stranke, opaziti precej dosledno uporabo kombinacije italijansko-nemških nalepk z navodili, npr. tirare-ziehen in chiuso-geschlossen, ter dvojezične urnike ipd. Podobna uporaba slovenščine na napisih, predvsem na slovenskem poselitvenem prostoru, bi gotovo pripomogla tudi k boljšemu pasivnemu poznavanju slovenskega jezika med italijansko govorečim prebivalstvom. Pomembno je spremljati tudi doslednost zakonsko predpisanega izvajanja javne rabe slovenščine in vidne dvojezičnosti s strani javnih uprav in koncesionarjev javnih storitev. Nenazadnje gre poudariti, da so predpisi o javni rabi slovenščine obvezujoči za javne uprave (zakon 38/2001), ne pa za zasebnike. Javna raba slovenščine za zasebnike ni normirana. Tudi nekateri občinski statuti dvojezičnih občin so s tega vidika pomanjkljivi, ker prisotnost slovenščine ni obvezujoča za vse javne napise, predvsem pa ni regulirana raba slovenščine na napisih zasebnikov. Kot primer dobre prakse lahko omenimo Katalonijo, kjer je zakonsko obvezujoča prisotnost katalonskega jezika na vseh javnih in zasebnih napisih. Posledica neobvezujoče javne rabe slovenščine za zasebnike je lahko razvidna v primerih dvojezičnih občin, kjer se pojavljajo napisi za javnost tudi izključno v italijanskem jeziku. Prednosti večjezične jezikovne pokrajine Prisotnost slovenščine v jezikovni pokrajini ni ključnega pomena samo za pripadnike slovenske narodne skup- Graf napisi s slovenščino po tipu ustanove 'iHKfL ¿*s*Nu(hi iMJfl lll.(£ m 1— 1500 m..... .......1 2864 m . . .........-6 UV indeks bo ob jasnem vremenu sredi dneva po nižinah 2 in v gorah 3. Zaporu so se v ZDA lahko izognili z darovanjem krvi Honda do 2020 napoveduje avtomobile brez voznika MIAMI - Sodnik v Alabami na jugu ZDA je dal obtožencem brez denarja možnost, da globo plačajo s svojo krvjo ali odidejo v zapor. »Če nimate denarja in ne želite v zapor, dajte kri in se vrnite s potrdilom,« je minuli mesec več obtožencem zabrusil sodnik Marvin Wiggins, zaradi česar si je nakopal kritike organizacije, ki zagovarja revne. »Tisti, ki niso mogli z gotovino plačati dolgov do sodišča, so jih morali dobesedno plačati s svojo krvjo,« so dejanje sodnika obsodili v organizaciji Southern Poverty Law Center, ki ščiti pravice revnih. Kot so pojasnili, se je namreč več obtožencev v strahu pred zaporom dejansko odločilo takoj dati kri, saj je ravno takrat pred poslopjem sodišča potekala krvodajalska akcija. CENE TO JE NASA VSAKODNEVNA OBVEZA, NE LE PROMOCIJA. POIŠČITE IZDELKE COOP IN IZDELKE ZNANIH BLAGOVNIH ZNAMK, KI SO OZNAČENE V VAŠEM PRODAJNEM MESTU. V VSEH PRODAJNIH MESTIH COOP CONSUMATORI NORDEST ipercoqp coqp TOKIO - Japonski avtomobilski proizvajalec Honda je napovedal, da bo do leta 2020 začel prodajati avtomobile brez voznika. Hon-dina napoved, objavljena pred tokijskim Motor Showom prihodnji teden, prihaja v času, ko si japonski proizvajalci avtomobilov z uporabo tehnologij nove generacije prizadevajo prehiteti tuje tekmece. Google v Silicijevi dolini že testira prve avtomobile brez voznika, s testiranji sta začela tudi že Tesla in General Motors, Nissan pa je prodajo prvih avtonomnih vozil napovedal najprej prihodnje leto. Toyota je medtem razkrila načrte za vozilo, ki lahko brez voznika vozi na avtocestah, prodajati pa naj bi ga začela leta 2020. MILAN - Expo 2015 V slovenskem paviljonu že milijon obiskovalcev Poljub (Marco Rota in žena Clelia) po razglasitvi milijontnega obiskovalca slovenskega paviljona www.coopnordest.com MILAN - Slovenski paviljon na svetovni razstavi Expo 2015 je obiskal milijonti obiskovalec Marco Rota iz Milana s svojo ženo Clelio. Predstavniki paviljona so častnega obiskovalca obdarili z bogatim tedenskim obiskom Slovenije. Slovenski paviljon po zadnjih podatkih dnevno obišče 7.100 obiskovalcev. Večino obiskovalcev paviljona predstavljajo italijanski državljani (80 odstotkov), sledijo francoski državljani. Za vstop v slovenski paviljon se podobno kot v drugih paviljonih čaka in sicer eno uro. 38-letni Marco Rota iz Milana, po poklicu režiser, je Expo že večkrat obiskal, vendar je do zadnjega trenutka odlašal z obiskom slovenskega paviljona in nato izbral več kot pravi trenutek. Marco ima s Slovenijo še posebno vez, saj se je njegov oče rodil v Piranu, zato tudi sam dobro pozna slovensko Istro, kot priznava, pa malo manj pozna preostanek Slovenije. Pravi, da je slovenski paviljon eden izmed njegovih najljubših ravno zaradi dejstva, da je zelo tematski in se dobro navezuje na temo letošnjega Expa. Pravi, da po Milanu tudi povsod opazi nalepljene promocijske srčke »I feel Slovenia«. Nagrada, ki jo je prejel, vključuje romantični vikend in degustacijo za dve osebi v Oštarija&Hotel Dolenjske Toplice, dve nočitvi s polpenzionom za dve osebi v Grand hotel Primus v Termah Ptuj, kosilo za dve osebi v restavraciji gostinstva Jezeršek na Blejskem gradu in dve nočitvi s polpenzionom za dve osebi v hotelu Sotelia v Termah Oli-mia.Rezultati raziskave podjetja Mediana med naključnimi 326 obiskovalci paviljona kažejo, da bi skoraj 95 odstotkov anketiranih priporočilo obisk slovenskega paviljona sorodnikom in prijateljem, zaradi obiska paviljona pa si skoraj 86 odstotkov obiskovalcev želi videti Slovenijo. Obiskovalci so predvsem pohvalili arhitekturo in obliko paviljona ter izpostavili izjemno prijaznost in pristop slovenskega osebja v paviljonu. Slovenski paviljon so ocenili za boljšega od ostalih paviljonov na Expu zaradi interaktivnosti predstavljenih vsebin v paviljonu, kot je možnost hoje po piranski soli, vohanje devetih vrst medu, vrtenje vetrnic s pihanjem in multimedijska vir-tualna 3D očala.