Domžale, 14. II. 1990, letnik XXVIV, št. 2 Vili M IVI I oročevolec Glasilo občine Domžale v predvom»«^tibgUw5; „,„091 ie«d». tudi vse vsakem kora'a^ajcs Jera« na seji predsedstva OK SZDL oomio'6 aktualno nznilsljanje ib slovenskem uitumem irazniku av ^otovG bo praznik slovenske kulture tudi v spre-LfJJ ^asih eden tistih, ki jim pomen ne bo zbledel. Igr | . imel svoj pomen in smisel, saj je kultura tisto, Ed' • 0 ta l1c,roc* ohranjalo na tem evropskem prepi- '»lni narod na svetu- ki se Je odločil v čast sv°je9a ^ ^i on^ us.^varii enakopraven, kultiviran jezik, ki se ga "Ufo n v Beogradu ne bi smeli nikoli sramovati, jjimpJr bo tiste na5e brate, ki po več kot 40 letih id'1 Q 2lv*jenja tega jezika niti ne razumejo. Morda pa se1 -i0 razumeti. r# V tPK cc ii futi^ Prelomnih časih, in da so takšni nekje globoko Prihod°’S' ^eli ^ovel< odgovoriti na vprašanje, kakšna ldneQ "ost tega naroda. Saj v zgodovini ni nič nena- e Persnpunarod iz9irie'izumre — kar tako' z z9odovin’ oo5! ne Vp • lve rečeno — nenadoma. In vsakomur, ki te- ^ SedniflL^0.1116- ponujam v premislek knjigo Hazardski Š"'(h2šegQ .[J11 Postlano. Ljudje, ki odločajo o razdelje-QjBiž'Q zQnj0 denarja nimajo ravno velikega Postlano. Ljudje, ki odločajo o razdelje zQhin i„Upne9a denarja nimajo ravno velikeac ^'en «Jlh Prisn^ko nas Je lahko sram, saj imamo ^ Pralni" x st0Pe,1j v Sloveniji in torej kulturi n«-y dsheii^^^ko skrb. Ob vsej svoji superiorno-j1 kuiturni «zre5iti problema obnove gradov in tudi D(h l 'osti ohfri m z9°dovinskih objektov. Grad Krum-fl lnui^iiam ne Domza|e kljub vsem sejam, dogovo-'i ur k° Pravn'*.-' .razPada in to na takšni lokaciji, ki bi ',toeditivse „HUnstična Meka- Saj ne mislim, da bi mo-‘ Bol? res srarL^^u0 uspeli Pre"Oviti niti enega gra-J0°9Qteitp i P*3 tem pa moramo vedeti, da ima- - J e i2ročj|0 nQ tem področju 'ti p ^ebov!1!? samo1n?som se podira stara kinodvora-!0re Za skoraj fPJk!lc. prve seje gradbenega odbora VQJe, rj^L. ^ dm. Društva iščejo primerne pro-^Qj. aaJ ostanejo na mrzlem in razočara- S laULk ,astnebuH Glasbeno šolo plačujejo najvi-% ihQklko dQrri | deležbe v Sloveniji. Amaterskim dru- S dhCJiserii dobiv« lko denarja« da preživijo, zboro-yPip° ^9 za tc^ de^0 snie^no nizke honorarje, odbili so druae 1 Visokih plačil- vedr,o so z"a,i X, %!P«vZQ t0 jjasl' zadovoljstvo, m takšni bodo tudi J e nekaJ spanja za ta narod - kljub Domžalska ZKS danes V današnjem času je možno ocenjevati domžalsko ZKS na več različnih načinov. V sedanjem pluralnem času se dejanske ocene gibljejo od skrajno zaničevalnih, celo revanšlstičnih, do kljubovalno optimističnih. Naš namen ni, da se spuščamo v domeno subjektivnega čutenja do ZKS v Domžalah, ampak predvsem predstaviti partijo skozi številke in dejstva. Celotno evidenco članstva pri OK ZKS Domžale vodimo računalniško, tako da je točno število članov na dan pisanja tega članka (se pravi v mesecu januarju 1990) 930 polnopravnih članov. V mesecu januarju 1988 je bilo članov 1119. Zmanjšanje števila članstva je posledica različnih vzrokov (prostovoljni izstopi, izključitve, brisanje članstva, smrt) in je znašala 16,89 odstotkov v obdobju enega leta. V omenjenem obdobju smo imeli 16 osnovnih organizacij v krajevnih skupnostih, 27 osnovnih organizacij v firmah, 8 osnovnih organizacij v izobraževalni skupnosti ter 3 osnovne organizacije v javni upravi. V skladu z zakonom o političnem organiziranju od začetka tega leta v javni upravi nimamo več osnovnih organizacij, iz firm in izobračevalnih institucij pa se mislimo umakniti že do konca meseca junija 1990, čeprav nam zakon dovoljuje letni rok za umik. Financiranje in prostori: Delovanje ZKS Domžale poteka izključno na podlagi lastnega financiranja iz članarin. Za veliko večino članov je članarino okrog 2 odstotka njihovega osebnega dohodka. Na tak način pokrivamo stroške materialnega poslovanja, najema prostorov ter kri- tja osebnih dohodkov dveh profesionalnih delavcev (sekretarja in tajnice). ZKS v Domžalah nima v lasti nobenega vozila, ni materialno sponzorirana od delovnih organizacij ali zasebnikov ter ne prejema nobene finančne pomoči od občine. Ta dejstva so vzrok za visoko članarino, ki jo plačujejo naši člani. Zavedajoč se tega načrtujemo bistveno znižanje članarine v obdobju po volitvah. Izpad dohodka bomo nadomestili iz deleža prispevka občine sorazmerno glede na našo udeležbo v družbenopolitičnem zboru in drugih načinov, ki jih dopušča zakon o političnem združevanju tako, da bomo tudi po višini članarine konkurenčni drugim strankam. Načrti za prihodnost: Z ozirom na spremenjeno obliko delovanja po razpustitvi osnovnih organizacij v podjetjih, načrtujemo povabiti v osnovne organizacije v krajevnih skupnostih (v občini Domžale jih je 27), z možnostjo, da imamo v večjih krajevnih skupnostih več osnovnih organizacij. V obdobju ene- EVROPA ZDAJ: VESTI IZ OBČINSKE ORGANIZACIJE ZK Na seji, ki je biia še pred 14. kongresom ZKJ, je OK ZKS Domžale sklenil, da ostaja v ZKS in izstopa iz ZKJ. OK ZKS je ukinil osnovni organizaciji ZK na milici in v občinski upravi ter sodišču. 1. konferenca ZKS je sklenila, da naša stranka na volitvah izstopa z imenom ZKS - STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE.. ga leta po volitvah predvidevamo nadaljnji trend upadanja članstva za kakih 15—25 odstotkov iz že prej navedenih vzrokov, kasneje pa naraščanje članstva v naši prenovljeni vplivni, politično stabilni organizaciji s programom, za katerega smo že sedaj prepričani, da se zanj splača boriti. Miljenko Martinjak, sekretar OK ZKS n Aktualno: Avtocesta skozi Črni graben: Kje bo šla in kakšna bo - to je tuJi naša stvar! Z začetkom gradnje avtoceste med Vrhniko in Postojno pred 20 leti smo Slovenci zakoličili svoj prometni kriz, katerega breme si bo morala na svoja pleča naložiti tudi naša občina. Razprave o poteku ceste skozi našo občino so bile zelo živahne v začetku sedemdesetih let, ko smo sprejemali prostorske načrte in za cesto rezervirali precejšnje površine. Svojo jezo nad cesto so stresali posamezni graditelji hiš, ki zaradi »bodočega poteka avtoceste« niso dobili gradbenega dovoljenja, jezili smo se nad preobremenjenostjo od Trojan do Ljubljane in nemočno besni smo bili ob tragičnih nesrečah na njej. Sicer pa je naša nova cesta spala kot Trnuljčica. Zavedal sem se, da jo bo nekoč princ obudil iz spanja in sem zadnjih pet let v Društvu za varstvo okolja in v Svetu za varstvo okolja večkrat spraševal občinske in republiške organe, kaj je s cesto in kje bo potekala. Odgovor je bil vedno enak: denarja ni, potek in čas gradnje nista določena. jeseni pa so se stvari spremenile. Skupnost za ceste je pričela reševati najbolj pereča mesta na naši magi- stralki, Celjani so pritisnili na republiko z zahtevo po avtocesti, v občini pa smo v prostorski načrt vrisali varianto avtoceste, ki do danes pride s celjske strani skozi tunel in teče jm) dolini mimo Blagovice, Krašnje, Lukovice, od tu po sveže melioriranih površinah, pri Krtini naj bi bila glavna cestninska postaja (taksna kot pri Brezovici), južno od Dragomlja pa bi cesto spustili proti Ljubljani. Pomisleke o predlaganem poteku sem povedal ze na seji Sveta za varstvo okolja. Naj jih na kratko ponovim: 1. Ker gre za 20 let star projekt, ga moramo obvezno jjonovno vrednotiti, saj se je v tem času spremenil naš odnos do plodne zemlje (beri: cena), spremenila se je sposobnost gradbene mehanizacije in tehnologija, gradnje cest (Avstrijci »dvigajo« ceste iz dolin na pobočja), včasih smo precenjevali pomen avtocest za razvoj krajev ob cesti (Sta se Vrhnika in Rakek zaradi avtoceste kaj bolj razvila?), ugotovili smo številne nove ekološke negativne vplive avtocest na okolico. 2. Tak potek avtoceste bi razvoj Črnega grabna povsem zavrl, saj bi ga presekal na dvoje. 3. Največji udarec bi doživelo kmetijstvo, saj vsak kilometer avtoceste pobere od 3—5 ha zemlje. Zato sem predlagal: 1. Poskusimo speljati avtocesto mimo naše občine. 2. če že mora cesta skozi našo občino, naredimo več variant in se odločimo za najmanj škodljivo. Odgovorili so mi. da so avtoceste v republiški pristojnosti. Glede na potek avtocest skozi Vipavsko dolino proti Sežani lahko ugotovimo, da to ne drži. Občina lahko veliko vpliva na traso. Ker niti s celjske niti z ljubljanske strani cesta še ni zgrajena do naše »meje«, mislim, da se splača boriti za moja predloga. Igor Lipovšek V današnji številki berite: Razpored zborov volilcev po KS Volilni program ZKS - Stranke demokratične prenove Program Slovenske kmečke zveze Ob ustanovitvi enote SKD v Domžalah SZDL predlaga kandidate za skupščini SFRJ in SRS ZSMS: naši kandidati za volitve Center požarne varnosti gradimo na Količevem Plan krvodajalstva za leto 1990 PO NAGELJ NA LIMBARSKO GORO! Kot lani, bosta tudi letos OK SZDL Domžale in Občinski svet ZSS pripravila prireditev ob 8. marcu. 4. in 11. marca (točen datum bomo še objavili) naše Žene, mame, sodelavke: »Po nagelj na Limbarsko goro!« Cveta Zalokar-Oražpm ★ EVROPA ZDAJ! PODPORA IN PLAČILO DOBRIM GOSPODARJEM Prizadevamo si za družbo blagostanja. V njo vodijo znanje, podjetništvo, ustvarjalnost in inovativnost. Voditelji teh procesov bodo dobili našo podporo in uspehu ustrezno plačilo. m I I m POBUDA ZA FINANCIRANJE PREDVOLILNIH AKTIVNOSTI: M I I I I m « S I M Red naj bo pri denariu za volitve mladi. Prav tako pa seje ZAVEZALA VOLILCEM, da se bodo njeni delegati v skupščinah s svojo energijo, znanjem in poštenjem borili za naslednje točke programa: PODPORO RAZVOJU KMETIJ IN PODEŽELJA Hočemo izoblikovati takšno politiko do kmečkih dru; žin in podeželja, ki bo pospeševala ekonomski in socialni razvoj. NOVO SLOVENSKO USTAVO Smo za takojšnjo izoblikovanje nove, sodobne slovenske ustave, ki se je ne bi sramovala nobena evropska država. Zagotovila bo demokracijo, varnost, zaščito človekovih pravic in svobodo, ki bo omogočala življenje brez strahu, podprli bomo sprejem ustave na vseljudskem referendumu. Kakovostno življenje ljudi na podeželju mora potekati ob varovanju kulturnih, arhitekturnih in naravnih samobitnosti. V Sloveniji bomo zmanjševali razlike v možnostih za izobraževanje in delo. 1 M 1 1 I 1 1 1 I I 1 1 m 1 m Zadnje čase smo priča različnim pobudam v zvezi s financiranjem dela političnih organizacij v predvolilnem boju. Nesporno so razumljiva hotenja posameznih strank opozicije, da dobijo v času volilnega boja od države (v našem primeru skupščine občine Domžale) denarno pomoč za kritje predvolilnih aktivnosti. Zveza komunistov v Domžalah ne nasprotuje takšnim pobudam. Pri tem smo mnenja, da morajo biti te zadeve sistemsko urejene na ravni občine in to na tak način, da se enakovredno potegujejo za pomoč politične stranke in občani kot posamezniki, če bodo samostojno kandidirali na zborih občanov ali z zbiranjem podpisov. V obrazložitvi tega stališča moramo poudariti, da dosedanja prizadevanja Zveze komunistov Slovenije niso bila usmerjena samo na iniciativo za večstrankarski sistem. Za nas se demokracija končuje z DEMOS-om ali ZSMS-jem in zato menimo, da morajo imeti enakopravne možnosti v predvolilnem boju tudi posamezniki ali gibanja, ki niso strankarsko usmerjena. V skupščini občine Domžale se bomo zato prizadevali, da se v najkrajšem možnem času razpišejo in javno objavijo pogoji in način pridobivanja finančnih sredstev ter enakovredne možnosti strank, posameznikov, gibanj ali skupin občanov, ki bi želeli kandidirati za delegatska mesta v občinski skupščini. Oražem Stane, predsednik OK ZKS ZKS ZA KONFEDERALNO SLOVENIJO Soustvarjali bomo le Jugoslavijo, kot skupnost prostovoljno povezanih in enakopravnih narodov na podlagi njihove pravice do samoodločbe in odcepitve ter na tem zasnovani suverenosti. Jugoslavijo, kot sodobno, učinkovito konfederacijo s tržnim gospodarstvom, demokracijo in vsemi temeljnimi pravicami in svoboščinami človeka. VSAKOMUR ČLOVEKA VREDNO ŽIVLJENJE Soustvarjali bomo takšno socialno in delavno zakonodajo, ki bo uveljavljala socialno pravičnost, varovali bomo pravice do vseh različnosti v ljudeh, ki ne gredo na škodo drugih ljudi. Ohranjali bomo dosežene pravice žensk. Ustvarjati hočemo ugodne razmere za rojevanje in srečno otroško otrok. VOJSKO PO MERI ČLOVEKA IN NARODA SPOŠTOVANJE VEČSTRANKARSKE DEMOKRACIJE Sodelovali bomo z vsemi strankami v parlamentu, zunaj parlamentarnimi strankami in drugimi državljanskimi pobudniki idej, ki bodo pripomogle k uresničevanju skupne vizije bodoče Slovenije. Evropa potrebuje manj vojaštva. Zahtevali bomo skrajšanje vojaškega roka, pravico obveznikov iz Slovenije, da služijo vojaški rok v Sloveniji, rabo slovenščine v slovenskih vojaških šolah in vojašnicah, pravico ugovora vesti m civilno služenje vojaškega roka. POŠTENOST DO PRETEKLOSTI Krivic ne bomo poravnavali s pozabo. Ljudem želimo materialno in moralno popraviti krivice iz preteklosti. ZELENO, ČLOVEKU PRIJAZNO SLOVENIJO Takoj bomo pospešili prenovitev slovenskega gospodarstva, da bo postalo izvor bogastva, vendar tako, da to ne bo ranilo slovenske zemlje, odpravili bomo onesnaženost zemlje, voda, zraka in drugih sestavin človekovega okolja. Jedrska energija ni naša izbira. V DRUŽBI NAPREDNIH, DEMOKRATIČNIH DRŽAV SPOŠTOVANO SLOVENIJO Delovali bomo za uveljavljanje Slovenije kot uspešne i11 demokratične države v mednarodnem prostoru. Vključevali se bomo v Evropo, njene organizacije in združenju, kot so Alpe Jadran in Skupnost Evropskih regij, ki bodo prid Sloveniji kakršno hočemo. Ml SE NE BOMO IGRALI Z USODO LJUDI IN NARODA. DELOVALI BOMO PREMIŠLJENO IN MODRO. TO TUP' ZNAMO! Volilni program ZKS — stranke demokratične prenove PRENAVLJANJE DELOVNIH ORGANIZACIJ V PODJETJA, KI SO VIR BLAGOSTANJA Stara industrijska središča bomo preurejali v področja tehnološke, intelektualne in kulturne prenove. Vspodbudili bomo gospodarsko učinkovite in izvozno ofenzivne programe tako, da bo Slovenija enako dobrodošla Evropi, kot bo Evropa potrebna Sloveniji. ZKS je na svoji konferenci svojemu imenu dodala naziv STRANKA DRUŽBENE PRENOVE, saj je bila prav gotovo s svojim delovanjem soustvarjalka slovenske družbene po- SOCIALNO VARNOST DELAVCEM IN UPOKOJENCEM Smo za samostojne in vplivne sindikate. Brezposelnim bomo zagotovili delo, v času brezposelnosti pa pomoč. Upokojencem bomo zagotavljali ustvarjalno in socialno varno življenje. Socialistična zveza predlaga kandidate za delegate v skupščino SFRJ in SRS Občinska konferenca Socialistične zveze Domžale je na svoji seji 5. 2. 1990 oblikovala naslednji predlog svojih kandidatov za delegatske dolžnosti na zvezni republiški ravni. 1. Za zvezni zbor skupščine SLAVINEC UROŠ, rojen 29.1.1951, dipl. oec., predsednik Komiteja za industrijo Skupščine SRS, Ljubljanska 80, Domžale 2. Za zbor občin skupščine SRS volilna enota 7. PRIMOŽIČ PETER, rojen 29. 7.1939, dipl. pravnik, predsednik SO Domžale, Prečna 16, Domžale. 3. Za zbor Združenega dela skupščine SRS volilna enota št. 3. Področja industrije in rudarstva PETERNEL EDVARD, rojen 8. 9.1937, ing. org. dela, direktor Tosama Domžale, Slomškova 5a, Domžale. je Za zbor Združenega dela skupščine SR Sloveni- 34. Področje izobraževanja in kulture volilna enota ŠKERJANC-OGOREVC EMA, rojena 28. 3.1939, defektolog, ravnatelj OŠ Olge Avbelj Domžale, Škerjančevo 21, Radomlje. 4. Za Družbenopolitični zbor SR Slovenije volilna enota št. 2. JEROVŠEK TONE, rojen 24.12.1941, dipl. pravnik, Predsednik zakonodajno pravne komisije skupščine SRS, Rakefova 30, Trzin Konferenca, ki se je zadnjič sestala v stari »frontnH.sestavi, je sprejela poročilo o delu v preteklem letu in svoj nov program ter več sklepov o bodoči organiziranost, sestavi organov in načinu dela v prenovljeni socialistični zvezi — samostojni politični organizaciji. Delegati konference so ocenili, da proces prenavljanja organizacije še ni končan, nov statut socialistične zveze bo sprejet marca, socialisti pa naj bi se zbrali na svojem prvem kongresu koncem leta, zato se pravo politično delo za utrjevanje organizacije na osnovi prostovoljnega individualnega in kolektivnega članstva šele začenja. Nekdanje široke frontnosti po tej seji tudi v domžalski organizaciji socialistične zveze ni več. Zveza komunistov, ZSMS in sindikat v konferenci nimajo več svojih delegatov, izgubile pa so tudi mesta (članstva po položaju) v predsedstvu. Torej tudi formalno SZDL ni več transmisija partije, kar praktično v Domžalah že dolgo ni bila. Zlasti je to mogoče trditi za večino krajevnih konferenc, kr niso bile obarvane prav nič komunistično, ampak so se skupaj s krajevno samoupravo ukvarjale s konkretnimi življen-skimi problemi v svojem okolju. V konferenci SZDL dobivajo tako večino in osrednje mesto delegati organizacij iz KS, v njej pa ostajajo še delegati občinskega odbora ZZB NOV in do nadaljnega delegati družbenih organizacij, društev in njihovih zvez. Te se bodo same odločale o svojem eventuelnem kolektivnem članstvu v SZDL, torej o tem ali bodo svoje interese uveljavljale v organih oblasti preko naše ali kake druge politične organizacije. Seveda pa postaja najpomembnejša naloga SZDL, preverjanje oz. pridobivanje članstva. Čeprav naj bi bila organi- zacija nadstrankarsko odprta za vse, pa bo njen pravi temelj vendarle le individualno članstvo. Na konferenci je bilo ob tem največ govora o pripravah na volitve in kandidatih za liste SZDL. Sprejet je bil tudi predlog možnih delegatov za delegate SZDL v družbenopolitičnem zboru občine, ki ga bodo v naslednjih dneh obravnavali tudi v krajevnih konferencah. Koncem meseca februarja bomo sprejeli na kandidacijski konferenci dokončni list (15 kandidatov za volilno enoto zahodno od Kamniške Bistrice in 12 za »vzhodno« volilno enoto) za DPZ občine. V mesecu marcu pa bo javna predstavitev vseh kandidatov SZDL za aprilske volitve. V prizadevanjih za racionalizacija© delovanja in zmanjševanje stroškov je bilo ukinjeno profesionalno mesto sekretarja OK SZDL; te funkcije je bil razrešen Matjaž Repnik, ki je dobil zaposlitev v Zvezi kulturnih organizacij Domžale. M. Jeran Naš obrtniški kandidat ZORAN POLJŠAK, predlagan za Zbor združenega dela v Skupščini SRS Na področju obrti so v Sloveniji volilne enote od katerih se bo volilo 5 delegatov. Občina Domžale je sedež 53. volilna enota (obsega območja 18 občin ljubljanske in gorenjske regije), v tej volilni enoti pa bodo izvolili 2 delegata. združenega Skupščine SRS- Naš delegat je Zoran POLJŠAK, rojen leta 1956, po poklicu ing. kemijske tehnologije. Kot obrtnik že 6 let deluje v Dobu in sicer v obrti Predelava zelišč. Doslej je že uspešno dejaven v obrtnem združenju, zadnja 4 leta (v preteklem mandatnem obdobju) je bil vodja delegacije za Gorenjsko v zboru V prvem delu ^ postopka bodo zbirali podporo deie9 j ianif®5 Ta podpora se bo rVaa|as0'' rala v številu zbrani^ število glasov paJ>°|ist0 J valo vrstni red ^ volitvah. Od p°dp torer datov v tej fazj ) ,uCji if , mnogočem odvlsnHidal9 l0' volitev našega kan ^ najvišje republisK ščinsko odločanje- ^ < Zorana ' ito, 'Vi ia ruij--- hrtr1|iv ; 'II mnogo občani.^eiavf pi; pri njih zaposie'" d0 z*''; Domžal, zato se Domžal, zaio prli in v tem pomag govi izvolitvi. Krajevna organizacija ZB NOV in ^ politične organizacije Krajevne skupno ^(Ce, n* k m 00 ZZB NOV Domžale, obveščata aktiviste NOB, ter občane, predvsen1 F. ^ ctrvuviait! inwd, itn uuuctuc, . dino, da bo komemoracija ob 46-le1 $ 1y' na Oklem, v soboto 24. februarja 19y ob te 2 h te D, , te s 'er uri pri spomeniku na Oklem. ^ Zbrali se bomo ob 9. uri v ^ob^eniKlJ koder bomo vsi skupaj odšli k spom ,| Oklo. L j~T islečega fV; Ustečega p veta PREDSTAVLJAMO VAM NEKATERE NAŠE KANDIDATE ZA DRUŽBENO POLITIČNI ZBOR (DPZ) SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE VEMO, KAJ HOČEMO IN KAKŠEN JE NAŠ CILJ. NAJPO-MEMBNEJSE PA JE, DA VEMO, KAKO PRITI DO CILJA! vm Nc^e za*1teve 'n pogledi so predstavljeni v knjižici JJIILNI PROGRAM OK ZSMS Domžale, ki jo lahko do-1:6 v naših prostorih na Ljubljanski 70/11. D ^ naslednjih številkah Poročevalca vam bomo tehi|S l li c*e'e na^e9a občinskega programa in , a|e kandidate. Stavimo na mlade, sposobne ljudi, ^pŠČin^0 *a*1*<0 c*ostoJno zclst0Pa^ v občinski OK ZSMS DOMŽALE ji kaj predlogov in pobud ? volilnega programa rK ZSMS Domžale ^°ri| sp . Ritual Dom proti vsem Eodn m 0 Posegih v okolje. lleomeior,Pros,or smatrale kot lo. ,en° m ničvredno dobri-1 Pr KkiS mora Postati dobri-Sl'°nomci,0n/Cl vk|jučevali v vse Za9ova^f!,.kalkulaciie-/0žneqa a b°m tezo, da ni ?rs,va brpl fdrave9a gospo-0rskeaa e2i kval,tetnega pro- j ek0'°- '.^lancem^'^ skuPščinah bom ,b«koevL*,lP0»obnih in re-i6sriažpv,čefic'ranih katastrov ^rirajo alcev' ki se sproti %nee'ava analize virov ne- P2aier^ ! v hajzah. a’ vkl|učiti iem področ- If1 ;:hi e J' Il6n.n0ra n; SitSeneje --- pena- uint''?11'™’ neB°' l c lobodo — potrebno je omogočiti tudi možnost drugačnega (civilnega) služenja vojaškega roka SIMON MAVSAR Verjetno vse zmote in zablode naše dosedanje politike vsak posameznik prav dobro občuti tudi na svoji lastni koži. Le-te so spravile poštenega in delavnega človeka Slovenije (in tudi občane domžalske občine) na rob eksistenčnega minimuma, ki se ga vsi skupaj lahko sramujemo. Vzporedno s tem je močno padla tudi raven vseh ostalih področij življenja in ustvarjanja, kar je botrovalo siromašenju celotnega slovenskega naroda. Človek je že zdavnaj prenehal biti naše največje bogastvo, o čemer so nas nekateri mnogo let vztrajno prepričevali. »Dost mamo«, se je glasilo udarno geslo ZSMS na nedavno končanem kongresu in to geslo v mislih ves čas odzvanja tudi meni. Zato se bom v bodoči občinski skupščini zavzemal za: — še večje uvajanje in utrjevanje pluralizma mnenj, svobode političnega izražanja ter zagotovitev pravic in svoboščin vsakemu občanu domžalske občine, — hitrejši, strokovnejši in finančno stimuliran razvoj kmetijstva — okolje, v katerem se bomo srečni, zdravi (in živi) srečevali tudi jutri — uvajanje tržnega gospodarstva, v katerem bo vsak vreden toliko, kolikor velja — ustrezno socialno politiko, ki bo morala vso pozornost posvetiti predvsem brezposelnim — hitrejši razvoj manj razvitih območij občine — zmanjševanje stroškov vsemogočih administracij ter skrajšanje in poenostavitev vseh zbirokratiziranih postopkov — ohranjevanje in razvoj kulture in zgodovinskih tradicij prebivalstva naše občine — svobodno izražanje vere — dosledno izvajanje in uresničevanje obljub izrečenih s strani delegatov v občinski skupščini — odstranjevanje in preprečevanje vsega, kar bi spominjalo na nekdanji enopartijski sistem To je le delček tistega, za kar se bom zavzemal v skupščini. Še več je napisanega v -Zeleni knjigi- domžalske ZSMS — njenem volilnem programu, ki ga v celoti podpiram. Poleg te- [T (f * * Ustečega veta ga podpiram tudi vse tisto, kar je v tej družbi naprednega in nas bo pripeljalo na pot napredka in razvoja. Pri tem moramo obdržati svojo suverenost, dostojanstvo in zaupanje v lastne moči. Nihče nam na naši poti v prihodnost ne bo pomagal, če si ne bomo sami pomagali. Zato zaupajmo vase in s skupnimi močmi tudi v Domžalah zaživimo srečno, zdravo in zadovoljno življenje, ki si ga vsi skupaj vedno bolj želimo in ga tudi zaslužimo. ANAMARIJA CERAR Če mi bo izkazano zaupanje na volitvah, bom na prvih sejah Družbeno političnega zbora sprožila naslednja vprašanja in probleme, katere ima ZSMS zapisane v svojem programu: — vrnitev veterinarske postaje nazaj v občino Domžale — širjenje telefonije v odročna področja občine (možnost uporabe brezžičnih telefonov) — definirati je potrebno položaj hribovskih kmetij in skušati z ustreznimi ukrepi zagotoviti rentabilno tržno proizvodnjo na hribovskem področju — legalizirati prodajo na kmetijah ter ustanavljanje privatnih mlekarn in sirarn — zagotoviti boljše pogoje mladim kmetom prevzemnikom kmetij'na kreditnem, davčnem in svetovalnem področju — vrnitev nacionaliziranih gozdov in druge kmetijske zemlje — preučitev možnosti odprtja tržnice v Domžalah, ter s stimuliranjem pridelave in prodaje biološko neoporečne hrane To je samo nekaj problemov in zahtev, ki jih bo potrebno razrešiti na področju kmetijstva. Za izpolnitev teh zahtev bo potrebno predvsem veliko znanja, medsebojnega sodelovanja in volje. Ne zahtevamo pa nič takega, kar ne bi bilo mogoče narediti. JOŽE LENIČ, 24 let, absolvent Filozofske fakultete — smer geografija, geologija Kot poslanec ZSMS bom v občinskem parlamentu vztrajal na ključnih točkah, ki so zapisane v našem programu (demokratični politični sistem, močno gospodarstvo, ki temelji na enakopravnosti lastnin in čisto ter zdravo okolje) Predvsem na področju ekologije, bomo dosledni in vztrajni, toda tudi strokovni in ne enostranski. MILAN PIRMAN, 23 let, študent 4. letnika Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo Največ energije posvečam in bom posvečal gospodarstvu in obrambno-varnostnem sistemu. Izhajam iz dejstva, da je slovenski narod sposoben dobro gospodariti in pridno delati, kar je v zgodovini že potrjeval, zato vidim ključni problem v sproščanju mehanizmov, ki mu bodo zopet omogočili polno sproščanje in potrjevanje teh sposobnosti. SIMON MAVSAR, 21 let, študent 2. letnika Fakultete za strojništvo v Ljubljani Na kandidaturo za delegata v prvi povojni, svobodno izvoljeni občinski skupščini, sem pristal predvsem iz dveh razlogov: — spremembe v naši družbi omogočajo polno uveljavitev lastnih mnenj, svobodo izražanja, možnost nestrinjanja in konfrontacije z dosedanjimi monopolitiki, možnost resnično neposrednega sodelovanja pri oblikovanju družbe in vseh dogajanj v njej... Najpomembnejše pa je to, da so časi postali veliko manj »svinčeni« od tistih pred nekaj leti. — tudi osebno želim prispevati k preobrazbi naše družbe in našega življenja, ki morata postati zares naša, torej takšna, kakršna si ju želimo in ju zaslužimo. ANAMARIJA CERAR, 26 let, absolventka Biotehnične fakultete — smer živinoreja Kot delegatka ZSMS v Družbenopolitičnem zboru občine bom večjo mero svoje aktivnosti usmerila v to, da se gospodarstvo, predvsem pa kmetijstvo postavi na zdrave temelje. Kmečko vprašanje je eden od temeljnih problemov slovenske države. Vloga države v kmetijstvu je nujno večja, kakor v večini drugih gospodarskih dejavnostih, saj tu ni mogoče čisto tržno gospodarstvo, ampak kombinacija trga in državnih subvencij. Program OK ZSMS Domžale s kterim bo ta odšla na spomladanske volitve je sestavljen iz dveh delov; iz splošnega, v katerem se ponujajo rešitve za vodenje politike na nacionalnem (republiškem) nivoju in občinskega; ki tudi predstavlja večji del programa ter je zato obrnjen k potrebam vseh občanov naše občine. Zato vam predstavljamo nekaj konkretnih predlogov in pobud iz tistega dela našega programa, ki obravnava občinsko problematiko in za katere se bodo zavzemali poslanci ZSMS v skupščini Občine Domžale. — temeljito seznanjanje javnosti s stanjem okolja (posebej še s stanjem podtalnice) v posebnem dodatku Občinskega poročevalca, — bolje organizirano mrežo zbirnih centrov vseh vrst odpadkov, ureditev sodobnega odlagališča odpadkov s stalnim nadzorom, recikliranjem in pridobivanjem energije iz organskih odpadkov, — učinkovito merilno mrežo onesnaževanja zraka, pridobitev merilne postaje ANAS, — organizacijo raziskovalnih ekoloških taborov (ZSMS Domžale bo že to leto organizirala mednarodni ekološki raziskovalni tabor »KAMNIŠKA BISTRICA 90«), — dekoncentracijo proizvodnje prašičev na farmi Ihan, — preprečitev gradnje novih obratov Heliosa in Leka na Bistriškem polju, saj bi nova koncentracija proizvodnje ogrožala vire podtalnice, — izdelava celovite strokovne raziskave socialnega stanja prebivalstva v občini Domžale, — vsi brezposelni, ki dobivajo podporo, bodo morali opraviti določeno število delovnih ur za razna lažja komunalna dela (npr. čiščenje zelenih površin, parkov ipd.). Če tega ne bodo želeli ali se bodo temu izogibali, bodo izgubili podporo za brezposelne. — formiranje združenja prostovoljcev za pomoč bolnim, onemoglim, invalidom in ostarelim, ki bi delovalo v okviru Centra za socialno delo. — v okviru Centra za socialno delo naj se takoj zaposli pedagog, ki se bo ukvarjal izključno s problemi mladih in zaščito ogroženih otrok, — za zagotovitev prostorov za MLADINSKI CENTER, v katerem bi potekale prostočasne dejavnosti mladih in za mlade. V okviru centra bi delovale tudi ustrezne institucije in službe, ki se že do-sedaj ukvarjajo z mladinsko problematiko (omenjeni pedagog, Zveza prijateljev mladine. Študentski servis, ipd.). — izgradnjo mladinskega prenočišča (Youth Hotel) v Domžalah. — podpiramo idejo o odprtju kluba s stalnim programom, tematskimi večeri, koncerti in predstavami neuveljavljenih (mladih) glasbenih in gledaliških skupin v stilu klubov B5I in K4, — ureditev rekreacijskega centra v naravi; razširitev kompleksa zraven Repovža s trim stezo, s programi za gorska kolesa, za BMX kolesa, s sprehajalnimi potmi, s programi za orientacijski tek, itd. na levem bregu Kamniške Bistrice, — podaljšanje voznega reda vlakov na progi Ljubljana— Kamnik, — izgradnjo podhodov na magistralni cesti Ljubljana— Celje (podhodi v Trzinu, Domžalah in Dobu). — izgradnjo dostopov za invalide do vseh javnih prostorov (Skupščina občine. Zdravstvena skupnost. Center za socialno delo ...), — izgradnja bumperjev (izbokline na cestišču, ki preprečuje večje hitrosti) na vseh cestah ob osnovnih šolah in vrtcih, kjer je velika frekvenca prometa, — ureditev javnih WC-jev v Domžalah in Mengšu. OK ZSMS DOMŽALE Partnerstvo, ki obeta:______________________ TOKO se je poslovno povezal z ugledno svetovno firmo, katere lastnik je naš rojak Walter wolf. s partnerstvom se TOKU obetajo lepši časi pri plasmanu najzahtevnejših izdelkov usnjene galanterije na svetovnem tržišču. Pred dnevi so v palači Smelta na Titovi številnim novinarjem predstavili nekatere slovenske firme, ki so se partnersko povezale z uspešnim poslovnežem slovenskega rodu (Mati je Mariborčanka), katerega kratici WW — (VValter Wolf) pomenita v svetu komercialno zelo prodoren poslovni image. Dokazovanje — prodreti v Evropo in tudi v svet, celo na najzahtevnejša svetovna tržišča, so se lotile sledeče slovenske firme: domžalski TOKO, KRKA-Ko-smetika Novo mesto, Labod Novo Mesto, Novoteks Novo mesto in rovinjska tvornica duhana. Kot je poudaril v vrsti predstavitev najodgovornejših vodilnih mož direktor domžalskega TOKA FRANC SLADIČ so že z dosedanjimi prizadevanji delavci TOKA v vrhu jugoslovanske usnjene galanterije, visoko pa tudi v Evropi in svetu. Tako je TOKO danes že velika tovarna ne le v pogledu kakovosti, temveč tudi v proizvodnih zmogljivostih. Blagovna znamka VValter VVolf pa domžalskemu TOKU omogoča, da se v svet plasira tudi z najuglednejšo blagovno znamko. : : : Na teh osnovah bo moč poslovno uspešnost z modno prepričljivostjo, kvaliteto in ostalimi atributi, ki so že prepričali poslovneža VValterja VVolfa, uresničevati tudi vnaprej. Kolektivu — vodstvu in delavcem TOKA želimo, da bi jim v aktualnih zagatah gospodarjenja sodelovanje in partnerstvo z VValterjem VVolfom prineslo tisti komercialni izplen, ki bo dal tudi gmotne okvire mirnejšemu ustvarjanju modne vrhunske usnjene galerije v prihodnje. Brojan •■■■■•■•■■••■i ■ * * s s s s * I s s * s s * s * N s $ * ! * s s s ! * * s * H $ ! s * N > s s 5 s s s s s ! * s * s N * * Program slovenske kmečke zveze Spoštovani občani in občanke! Slovenska kmečka zveza, podružnica Domžale vam predstavlja program slovenske kmečke zveze in svoj lasten program, ter cilje na področju naše podružnice. Temeljne točke slovenskega programa so: 1. za razvoj družinske kmetije kot najučinkovitejše in najracionalnejše oblike gospodarjenja v kmetijstvu, ki edina zagotavlja poseljenost in varovanje kulturne krajine 2. za učinkovito varstvo obdelovalne zemlje 3. za razvoj zadružništva-tako kmetijskega kot potrošniškega in drugega 4. za pravično davčno politiko 5. za vrnitev krivično odvzete lastnine 6. za pravno varnost lastnine 7. za oskrbo prebivalstva s kakovostnimi in zdravimi živili po ugodnih cenah ter stabiliziranje trga kmetijskih pridelkov 8. za preprečevanje monopolov (gozdarskega, lovskega, trgovskega . ..) z ustrezno zakonodajo 9. za tržno gospodarstvo z ekološkimi in socialnimi korekturami 10. za spoštovanje vsakega dela, tako fizičnega kot intelektualnega 11. za skladen regionalni razvoj Slovenije 12. za temeljito reorganizacijo sistema socialnega zavarovanja, tako, da bo vsem državljanom zagotovljena socialna varnost 13. za zagotovitev enakih pravic pri zdravstvenem varstvu za vse državljane 14 za pomoč mladim družinam 15. za pospeševanje solidarnosti med kmečkimi in nekmečkimi ljudmi 16. za ohranitev narodne kulture in poživitev kulturno-prosvetnega dela predvsem na podeželju 17. za ideološko neobremenjeno šolstvo in za razvoj kmetijskega šolstva 18. za dosledno spoštovanje človekovih pravic in temeljnih državljanskih svoboščin 19. za sodelovanje s Slovenci izven meja republike Slovenije 20. za racionalizacijo in reorganizacijo državne in lokalne uprave in samouprave 21. za služenje vojaškega roka v Sloveniji, skrajšanje vojaškega roka, vštetje vojaškega roka v delovno dobo ter skrčenje stroškov za obrambo Na področju naše podružnice smo si člani kmečke zveze zadali cilje in naloge, katere bomo skušali doseči na podlagi temeljnih načel: 1. podpirati in spodbujati tiste družbene sile in posameznike, ki spoštujejo naravne zakonitosti na področu političnih odnosov, medčloveških odnosov in gospodarskega razvoja. 2. ščititi svoj narod in dediščino tako kulturno kot materialno. 3. podpirati vse napredne in demokratično misleče ljudi v državi 4. zavedati se, da smo del tega sveta, ki vse bolj podira meje. Ob ustanovitvi enote slovenskih krščanskih demokratov (SKD) v Domžalah S skromno propagando za zbor smo v nezakurjeni prostor stare kinodvorane v ponedeljek 22. 01.1990 popoldan privabili za skoraj polno dvorano simpatizerjev, ki so po zboru v velikem številu postali tudi člani SKD. Zbrali smo se, da bi kot praktični katoličani pričevalci in dediči dvatisočletnega apolitičnega nauka o ljubezni prekinili večdesetletni molk. Zavedamo se, da moramo delovati tudi politično, če želimo, da se bo naš glas slišal in upošteval, če želimo krščanski etos in vrednote, ki jih je sprejela civilizacija človeštva za svoje vnesti tudi v javno (ne samo osebno in zasebno) življenje. Za zbor smo pridobili nekaj gostov predstavnikov republiške zveze SDK; člana predsedstva gospoda Franca Miklavčiča, člana izvršilnega odbora gospoda Vidka Podržaja in člana republiškega volilnega štaba Demosa gospoda Antona Tomažiča. Po kratki predstavitvi programa SKD in utemeljitvi upravičenosti političnega delovanja katoličanov smo ugotovili, da nam ni vseeno v kakšni družbeni ureditvi živimo. Ni nam vseeno, kdo so in bodo naši predstavniki v oblastnih organih in katere in čigave interese in vrednote ti zagovarjajo. In ne samo zagovarjajo ampak tudi prakticirajo. Želimo si voditelje ne po meri propagandistov, ampak takšne, ki izpričujejo in vedo kaj je svoboda človekove osebnosti in življenja, kaj odgovornost, kaj pomeni za narod zdrava družina, kakšen pomen za gospodarstvo ima odnos do lastnine, kaj je poslovna morala, kaj demokracija in spoštovanje različnosti posameznika, pa tudi kaj je solidarnost in karitativna dejavnost, da omenim samo nekaj področij, ki se po vsebini v razviti Evropi zelo razlikujejo od naše prakse. Ne želimo novotarij, dovolj nam je eksperimentiranja z narodom in učenja na napakah. Smo pa za družbeni razvoj in napredek po normalnih znanih in utečenih poteh. Nismo zagovorniki niti »Novega socializma« in nas je tudi strah »Novega kapitalizma«. Resnično si želimo urejenih in normalnih družbenih razmer, stabilnih pogojev življenja, spoštovanja civilizacijskih vrednot, pravičnosti in miru (ne samo pred vojaki, ampak tudi pred politiki). Kot pristaši nauka o neminljivih vrednotah ljubezni do bližnjega smo ga dolžni z vso odgovornostjo ohranjati tudi bodočim rodovom. Kot v preteklosti želimo še naprej 5. zmanjšati odtujenost med ljudmi in v dirki za dobiček, ki bo rezultat našega tržnega, demokratičnega razvoja ne pozabiti na vse tiste, ki jih bo ta dirka prizadela. Preden vam smemo ponuditi naš program, ki je del slovenskega programa prirejen našim razmeram vas moramo opozoriti, da smo ponosni na NAŠ STAN, ki je bil vedno hrbtenica naroda. Vse družbe, ki so kmete in zasebno pobudo v kmetijstvu zanemarile se danes koplejo v revščini in lakoti. Prizadevali si bomo: 1. za razvoj take kmetije, ki se bo uspešno kosala na evropskem trgu. 2. kmetija mora kmečki družini zagotavljati: a) zaslužek, ki bo zagotavljal tehnološki razvoj kmetije b) zaslužek, ki bo omogočal plačevanje takih socialnih obveznosti, ki bodo zagotavljale enakovreden socialni položaj kmetov z občani zaposlenimi vdrugih dejavnostih c) zaslužek, ki bo omogočal šolanje vseh otrok s kmetije 3. za zakonodajo, ki bo preprečevala družbeno trgovanje s kmetijsko zemljo pod tržno vrednostjo le te. S tem želimo preprečiti pretirane razvojne ambicije vodilnih družbeno političnih struktur in kapitala na kalkulaciji cenene pridobitve zemljišča. 4. za razvoj odročnih krajev v občini, kjer naj bi s spodbujevalno davčno politiko stimulirali vlaganja drobnega gospodarstva in turizma izven občinskih središč. Malo gospodarstvo približajmo vaščanom, kajti ravninske komplekse bomo morda potrebovali za razvoj tehnologij, ki nam danes še niso znane. 5. za razvoj železnice predvsem oprtnih vlakov, s čimer si morda prihranimo drago investiranje v mrežo avtocest preko katerih bi tranzit prečil našo občino. Opozoriti velja, da tranzit preko avtoceste ne prinaša posebnih dobičkov. 6. za maksimalno obdavčitev oziroma ukinitev proizvodnje onesnaževalcev z nevarnimi snovmi. Za javno razgrnitev ekološkega programa FARME IHAN in ČISTILNE NAPRAVE, ki naj javno priznata ali zanikata, da računata na plasma mulja na kmetijske površine v doglednem času. Današnji mulj je onesnažen z težkimi kovinami in ni preverjen za uporabo v kmetijstvu. , . 7. za davčne olajšave pri proizvodnjah, ki uporabljajo embalažo za večkratno uporabo ali okolju prijazno — to pomeni razpadljivo brez škode za okolje. 8. za usmerjeno potrošništvo organizirano preko klu- ( bov, ki bodo svetovali kvalitetne in zdravju neškodljive pre- \ hranske izdelke in testirali vse tiste snovi in izdelke široke potrošnje, ki se nahajajo v našem okolju. 9. za javnost podatkov na področju zdravstva, razgrni tev rezultatov analiz zdravstvenega stanja prebivalstva v po vezavi z onesnaženostjo okolja. 10. za obnovo kulturnih spomenikov, za arhitekturo, k| bo spoštovala zgodovino, za gradbeništvo, ki bo hotelo tudi vzdrževati objekte in bo gradilo po evropskih cenah, za &' konodajo, ki bo vzpodbujala oddajanje stanovanj in ščitila lastnika kajti trdimo, da je v Sloveniji za Slovence in delovne ljudi katere potrebujemo stanovanj dovolj. 11. razvojna sredstva vlagati predvsem v razvoj znanja, tehnologije in čim manj v zidove, razen tam, kjer želimo zadržati prebivalstvo. ^ 12. tuja vlaganja DA, toda ne na projektih, ki zadevalo naš narodni ponos. Ostanimo narod, ki ceni svojo zgodovino in v času demokratične prenove naj se opusti praksa uničevanja gradov, cerkva, kulturnih domov, kajti kar je na narod s trudom gradil stoletja so komunisti uničili v nekaj desetletjih. SAMI OPERIMO SRAMOTO, KER SMO ODGOVORNI PRED NAŠIMI OTROCI. 13. razvijati turizem in rekreativno dejavnost zakar J6 Slovenija s svojo barvitostjo najbolj primerna-postanimo vn srednje Evrope. 14. šolske programe dopolniti s predmeti, ki bodo razv-jali ideološko neobremenjenega državljana Slovenije. 15. od bodoče pravne in demokratične države bom zahtevali, da v svoje socialne programe vstavi: a) omogočiti vsakemu otroku šolanje tudi, če je t>r družinske materialne podlage h b) ustvarjalnemu človeku dostojen zaslužek, ki mu u omogočil dostojno preživetje v rednem delovnem času c) izenačevanje potreb ljudi v pokoju, kar pomeni da naj pokojnine izenačijo d) sodobno zdravstveno varstvo , Poenostavljeno, zavzemali se bomo, da se najbolj so alni programi evropskih demokracij prilagodijo našim r r meram. Sedaj, ko smo že marsikaj povedali, lahko p znate, da smo realni, da ne obljubljamo stvari, kat ' rib pa ne bi mogli doseči s skupnimi močmi. V nas vrste vabimo ljudi trdnih načel, pridnih rok in t,obr0. idej. V okviru svojega političnega delovanja se P mo trudili organizirati prireditve kulturnega rodnostnega značaja. Z dobičkom s teh članarinino bomo kot prva stranka prešli na SAM FINANCIRANJE naše kampanje. Za konec naj povemo še naslednje: ^ Zavzeli se bomo za rehabilitacijo vseh Uu.J}i v so zaradi političnih nesoglasij s komunisti Prls nemilost. u. Zahtevali bomo odpravo kakršnihkoli maksj mov in povrnitev lastnine ali lastninskih pravic, K bile odvzete. KAKOR BOMO SEJALI, TAKO BOMO ŽELI! SLOVENSKA KMEČKA ZV|ZA PODRUŽNICA DOMŽALE in na- i jamčiti, da se bomo ohranili kot klen in pokončen narod, vreden svoje krščanske preteklosti in velikih mož in žena, ki se niso udinjali kratkotrajnim ideologijam in so znali spoštovati dediščino prednikov in naravna bogastva svoje domovine. Bolijo in prizadenejo nas krivice storjene posamezniku ali skupinam, vedno in povsod. Posebno boleče so rane bratomorne vojne. Zato si prizadevmao za narodovo spravo in objektivno tolmačenje zgodovine. Zbrali smo se, da se dogovorimo, kdo nam bo krojil usodo v republiki in občini, da si izberemo predstavnike, ki bodo pogumno branili interese vseh dobromisle-čih ljudi. Dobro se ne more izroditi, če je iskreno in ima podporo v božji Previdnosti in Modrosti. Res je da imamo svoje posebnosti, da smo ne po vesti, ki je svobodna in osebna, ampak po pripadnosti in vzgoji v nekaterih rečeh bolj nepopustljivi od drugih; vendar to ni slabost, to je kvečjemu moč in opora še drugim, to je vzgled, ki naj vleče. Ne želimo zapraviti priložnosti, ki nam je ponujena in priborjena, da gremo na volitve s svojimi kandidati. Tudi vemo, da bo naš pro- Zdravljfca Iz ust zbora Mengeški zvon ter polna kinodvorana. štor zasedel drugi, če ga mi ne bomo. Zato smo tudi izbrali številne pogumne občane, ki so se pripravljeni aktivno ob podpori članstva in resnicoljubne javnosti angažirati za dobro naroda in naše občine. Čeprav volilni boj ni enakopraven, pa vendar upano na našo vključitev in zmago zdrave kmečke pame- ti ljudi, ki znajo ločiti med obljubami prilagodljivega in neodgovornega brezbrižneža do svoje in tuje pa. tudi skupne lastnine, ljudi, ki znajo ločiti med tistimi, ki skrbe predvsem zase in dovolijo, da pred očmi mlade generacije propada država ekonomsko in moralno in tistimi pokončnimi neomajnimi inv<’ čna in obvezujoč j vica in d0**-nost',.l(ti nas^j; ^ Zato smo se tu pogovoru z gospe ta hc.SC fžnost .• n8sl»VjJ' 1 io se tud' c pogovoru z go^i ure' ^ i nam ta beseda ? p lOjfi { nam ta beseda po^a inj^ preudarnega, s božjl.[’ S1’, vrednega človeka P« f <"c ic odgovornost na sebe in bližnje^ in j ho*■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ V skladu z določili 8. člena Pravilnika o podeljevanju priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda in o delu Žirije, razpisuje Žirija za podeljevanje priznanj OF slovenskega naroda pri občinski konferenci SZDL Domžale Priznanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda za leto 1990 Priznanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda 0 namenjena tistim posameznikom in organizacijam, 'so s svojim delom prispevali k dosežkom trajnejšega P^niena pri osvoboditvi slovenskega naroda in skrbi " njegovo suverenost ter pri razvoju socialistične sa-oupravne skupnosti, še zlasti: . ~ pri udejanjanju vloge Socialistične zveze, načelnice Osvobodilne fronte slovenskega naroda kot ^nekrotične, za vse ljudi in njihove interese odprte J°nizacije. zlasti tudi pri uveljavljanju vsenarodne nih”6 9svobodil"e fronte, njenih demokratičnih moral- h. Pri ustvarjanju pogojev za uveljavitev ljudi kot neon - odločanja »a vseh ravneh in področjih družbe- flPnn . vicri ruvricri in puur uljih Ijavt ZIV|jenj« in dc,a ter za njihov prispevek pri uve-janju demokratičnih odnosov in pri razvijanju njZj^pri uveljavljanju pluralističnih pogledov v orga- ravM-u”' razvoj, za preudarno izkoriščanje vseh na-n|n danosti in ustvarjalnih možnosti, ob upošteva- liehiri°rovanja okolja in v prizadevanjih za višjo živ-Jsko raven vseh ljudi; stjčhe Za PrisP€vek pri uresničevanju nalog Sociali-Poseb ZVeze za gospodarski in kulturni napredek, še inoJi za razvoj znanosti in tehnološke in delovne vzQj^osti ter pri vrednotenju ustvarjalnega dela, z« i m,10sti in humanih odnosov med ljudmi in skrbi 9Qtejše otrošvo; tlQrodnZa Pr.'sPevek Pri krepitvi sožitja med narodi in ter v-?mi ter njihovo enakopravnost v Jugoslaviji r°«jq ^'pg za podelitev priznanja OF slovenskega na- ga leto 1990 lahko podajo organizacije združene-Vodstv 111 dru9e klovne in samoupravne skupnosti, PranMi, družbenopolitičnih organizacij ter družbene 9ar,,2°cije i„ društva. Poikoc- DL ^mžale. Ljubljanska 70, 61230 Domžale, Jasneje do io. marca 1990. ob^,0?l. .^orajo biti posredovani h. ki jih lahko dobite na OK S2 na predpisanih OK SZDL Domžale. Žirija za podeljevanje priznanj OF slovenskega naroda pri OK SZDL Domžale |0« p 4 5.. J I & v A jLV c€a 'kl'r'^77flv |y 0dlikovanja Skupščine občine Domžale na ci Pne Dom?,na.°dloka 0 podeljevanju priznanj Skupščine Ihki^niu Jz.ale 'n Sprememb in dopolnitev Odloka o po-I °tine Dorn-IZtnani S^op^čine občine Domžale (Ur. vestnik mzale' Štev. 17/80 in 7/83), objavlja zadota POZIV Predlogov za podelitev Plakete občine Domžale in Listine o priznanju (b ^keta B<'kNE D0MŽALE srep ne Domža,e se podeljuje v treh stopnjah Sata^družbpnih3/!2lata) za uspehe na področju gospodar-r\(w.'n odno^ n ^e)3vnosti, razvoja samoupravljanja, dele- društvih rUŽ^enoF>ol'tične9a C*e*a in ^ela V ^l3 7 Ipj nie Domžale se podeljuje, kb je preteklo od 'ia je ern, cja 0/6 Praviloma 10 let, vendar ne manj kot Predlo* uPoSteva postopnost pri podeljevanju in LlSTlIV pri2ngn 0P'sana aktivnost, opravljena po prejetju SNorr,0r9anizarifraniu se Podeii občanom, delovnim (jurist h, ?a dosežir.111 združenega dela, skupnostim in dru-LreDrLt*kene usPei1e pri delu, za prizadevanja v ko-°° v ri*Vanje DRAGOMELJ-PSATA ^ 1. 3. 1990 ob 19. uri v prostorih Osnovne šole Drag0 VRHPOLJE-ZALOG 25. 2.1990 ob 9. uri v prostorih Krajevne skupno*0 polje KRTINA 25. 2.1990 ob 10. uri v prostorih Osnovne šole Krti PREVOJE • 20.2.1990 ob 19. uri v prostorih Kulturnega dom0 vid MENGEŠ 22.2.1990 ob 18. uri v prostorih Kulturnega domfl Nie^' JARŠE-RODICA ^ 28. 2.1990 ob 18. uri v prostorih Restavracije lNDU Jarše kj ^ 1. 3.1990 ob 18. uri v prostorih KS Jarše (Gasns Jarše) TROJANE prj ko* 22.2.1990 ob 19. uri v prostorih Restavracije »n šku« Trojane 0mI' 23. 2.1990 ob 19. uri pri Marjanu Pustotnik v Jr |tn 25. 2.1990 ob 11. uri pri Cirilu Smrkolj v Šentoz ROVA n0vfl 25.2.1990 ob 9.30 v prostorih Gasilskega doma RAFOLČE f0|če 25. 2.1990 ob 9. uri v prostorih Bifeja Doberšek ZLATO POLJE ^ije 25. 2.1990 ob 9. uri v prostorih Osnovne šole Zlato p- VELIKA VAS-DEŠEN m 25. 2.1990 ob 15. uri v prostorih Doma DPO na H BLAGOVICA ica 23. 2.1990 ob 19. uri v dvorani Doma KS Blag HOMEC-NOZICE Horne< 23. 2.1990 ob 18.30 v prostorih Gasilskega doma KRAJEVNE SKUPNOSTI SLAVKA ŠLA*1 SIMONA JENKA IN VENCUA PERKA DOMŽALE VABIJO NA ZBORE VOLILCEV ^ | Krajane Krajevne skupnosti Krajane Krajevne SKupi«^"' ja DOMŽALE vabimo na zbore volile KS SLAVKA ŠLANDRA DOMŽALE uri v ponedeljek, 26.2.1990 ob e $°'e večnamenskem prostoru Osno Šlandrove brigade DOMŽALE KS VENCUA PERKA DOMŽALE g 0r[i | v četrtek, dne 22. 2.1990 jedilnici Osnovne šole Venclja Pe ZALE KS SIMONA JENKA DOMŽALE .,,30 V jj, | v sredo, dne 21.2.1990 00^ dilnici Osnovne šole Venclja ŽALE Mi smo »ZA«: Politika in kante... Dalj časa sem premišljeval, kakšen naslov bi dal temu prispevku. Na primer: Poglejmo Vzhodno Evropo ali Koliko smo se že zbudili in ie: AH smo res na južni strani Alp? Odločil sem se za krajši naslov — Mi smo »ZA«. Pred petnajstimi leti smo imeli sindikalni izlet na Madžarsko. Med klepetom smo vodiča med drugimi vprašali: »Koliko praznikov Pa imate pri vas?« »Šestnajst«, nam je vljudno odgovoril. »Osem državnih in osem cerkvenih«. Mi pa vsi v en glas: »Ja, kakšni komuni-511 Pa ste na Madžarskem, če slavite osem cerkvenih praznikov?« On pa: »V glavnem ne takšni kot pri vas. Vpijete in kažete v levo, obra-«te pa se v desno.« Bo kar držalo. Petinštirideset let govorimo in pišemo: »Treba {*• • • Nujno je ... Zadnji čas je že ...« V praksi in vsakdanjem življenja pa delamo in počenjamo vse drugače. Ta dvoličnost je ljudem riezla P«J kožo in se 4ot goba vrasla v naše zidovje. Številni vodilni vzu* PredPisov 'n zakonov držali manj kot navadna raja. Kot v vzhodnih državah je stalinizem tudi pri nas med redoljubno in de-ovno slovensko ljudstvo zasejal privilegije, zapravljanje, površno aP*dvljanje dela. malletišnice ter bodo za sabo vse počedili. Stanoval-bna bodo nav^u^eni nad novim hišnim osnovnim sredstvom in sploh ne Stom ^ pom's^i' da so morali prejšnjo jesen dati zanj staro milijardo, vib e kante (tud' dste, ki so še dobre) bodo vrgli v staro železo. Okoli no-smetniakov bodo skrbeli za čistočo, tako da pobiralci smeti sploh ne bodo imeli nikakršnega dodatnega dela. Za naprej bodo torej komunale! s smetnjaki ravnali čisto drugače. Ne bodo jih metali z enega metra na tla, da bi padlo, kakor že pade. Tudi šofer jih bo zmerom počakal. Tako delavec, ki kolikortoliko solidno smetnjak postavi! na tla, ne bo pozabljen ostal na cesti. Tudi tam, kjer že imajo namesto nekdanjih kant velike metrske smetnjake, bo okoli njih vse čisto in pospravljeno. Iz prenapolnjenih posod veter ne bo raznaša! papirja in drugih smeti, saj jih bodo odvažali (na primer z nekega dvorišča ob visokih stanovanjskih blokih v Domžalah). Neka velika domžalska trgovina pa ne bo več v isti smetnjak s smetmi metala tudi velikih kartonskih škatel in vse skupaj ne bo več zgledalo kot kakšna ikebana. Kaj takega si še »revna* Zahodna Nemčija ne more privoščiti, saj ima svoj zaboj za papir in karton, svojega pa za druge smeti. Toda! Toda! AH so zares minili časi, ko smo eno govorili, drugo pa delali. Kaj pa, če to še vedno drži?! m bo nekdo čez štiri, pet let spet napisa! v časopis: »Tole, s pobiranjem smeti je prava svinjarija. Poglejte, smetnjaki so spet vsi razbiti in polomljeni, umazani in zarjaveli, okrog njih pa spet vse nastlano z različnimi odpadki. Treba je napraviti red. Nabavili bomo (bodo) nove smetnjake, in to šesterooglate. Ali sploh pomislite, kakšna prednost je v tem?! Šesterokotni pokrov — čudo med liki (saj so ga »pogruntale« same čebele) in je na istem prostoru zloženih na primer v trgovini največ zabojnikov. Ljudi bomo pa že prepričali. vse lepo in prav. Tudi to je res, da smo ljudje na sončni strani Alp zmerom za napredek in zato tudi za čistejše okolje. Samo, kolikokrat se bomo ljudje še pustili »nafarbati« ?! Kaj pa, če bomo enkrat rekli: »Hopla, oprostite, od danes naprej za pošten denar pošteno delo. Nič več ne bomo mi prijavljali vaših zanikrnih delavcev. Saj potem takoj nastanejo: komisija za zbiranje prijav, komisija za sortiranje prijav in komisija za ugotavljanje verodostojnih prijav, potem pa še komisija za časovno razporeditev obdelave posameznih prijav in nazadnje še komisija, ki bo delavce zaslišala in vse skupaj predala komisiji za izvršitev zadev. Končni produkt vsega tega: Najti BO TREBA nekoga, ki je primerno izobražen in ima pravi takt, da bi tem delavcem na human način povedal, da naj se skušajo potruditi, da bi s smetnjaki ravnali bolj previdno, in da, če je le mogoče, naj teh delovnih sredstev ne razbijajo. O, prijateljčki, tako pa ne! Kje pa imate mojstra ali vodjo ekipe. Naskrivaj naj se pelje za njimi, pa bo takoj videl, »koliko je ura«. Ob plači pa: »Hvala za sodelovanje. Na cesti jih je na tisoče, ki čakajo na delo.« Še tole. Delo s smetmi je izredno težko in naporno. Če dobrih delavcev ni mogoče dobiti, jih bo pač treba bolje plačati. Tudi po Markovičevi teoriji je rezerv še ogromno, da o boljševističnem sistemu in razbohoteni administraciji niti ne govorimo. To je Evropa — ne pa deset komisij! Saj je prav smešno, da se učimo stvari, ki smo jih že znali in tudi v Evropi smo že bili. Toda 50-let na kul-turnb-ideološka revolucija nas je iz Evrope izrinila in nas za marsikaj prikrajšala. Proletarce je vse preveč učila o njihovih pravicah, vse premalo pa o poštenem delu. Občan X ,)Revolu 1 SSi I m cija« — ne hvala! ^ iidni/h S lJ^-alnrJ da smo si ^ivečkri, n°voletnih voščilih , t°Vo na.2aželel1 ,udi miru- ^Pi a|i V w?' S,rah VOine v Ev~ ker je zanjo vse nafOrti u°V' sa se tudi evrop-raZoro>, e ,rdneje povezuje-^ »Udi Se,1ain zbližujeta pa za ra,6si '• Zaskrbljeni pa plavili ^°i dogodkov v Ju-> politi*^1 že nekaj časa Nlijska gospodarska in vojna,' na Kosovu vre' razneslo. 3?. videlij, rhJ"v'h Pnme' 'ihekran* Honiem času w prevtfSe opravičeno boji-viH., srhljivih primerov na nas ne bi bilo HA'"l|enih in'' ^volucionarno->nih nP^padov v ' S straM°dlvianih 'n $5,ir........... K v sosednji z nacio-množic v ekscesnih v deželah vzhod- Ope n* dežeiah v; 'n r0j,Pa huiskaških mitin- »pSSiS 9a VaradiPoarinern nezadovolj-Sv6Standarda inan,|a življenjske-hi. ie Zar«. d Skrbeh za nre- M' Slove V?9alaio in Jugoslaviji C S sSm ke družbene \ W irT,enovai?erribe (ne že- ^C.-«o0“r' mirni P^ice 9 1 Nti,QtbPSčinern*v|ce 'n Polit! HJ^ro z ok*Rc,s je ,a' ^t)čutkom za ^meriut^r^ ,re' 1 sil m razumno politiko mogoče doseči isti cilj. To potrjuje naša slovenska izkušnja, dobili smo ustavno pravico do svobodnega političnega združevanja, pred nami so prve zares demokratične vo*: litve, otresli pa smo se tudi mnogih ideoloških spon. Partijski politični monopol odhaja v ropotarnico zgodovine, z njim pa tudi enopartijski sistem. Gre torej za res revolucionarne spremembe brez revolucije. In ne glede na očitke iz vrst opozicije, da so nas razmere in pritiski alternativnih gibanj prisilile v ta odločilni obrat, je treba priznati, da so ga vsaj omogočile in usmerjale politične organizacije, ki so doslej imele v rokah mnoge vzvode oblasti (zlasti ZK in SZDL). V sedanjih jugoslovanskih razmerah, ko nam Miloševičeva politika — vsiljuje povsem nasprotno opcijo partij-sko-boljševiške, avkarktične države pa to sploh ni bilo lahko. Slikovito je slovensko politično pot demokratizacije ponazorila Sonja Lokar s hojo po ozki brvi nad prepadom. Na eni strani pritiska javnost z zahtevami po radikalnih spremembah, na drugi pa prete separatistični Sloveniji zaščitniki Jugoslavije, ker bojda razbija njeno enotnost in ruši njen družbenopolitični sistem. Kot vse kaže uspešno balansiramo in prihajamo po brvi na drugi breg Tega v predvolilnem spopadu, v katerem nekateri barvajo črno vse dosedanje in slikajo rožnato vse, kar bo v prihodnje, ni mogoče spregledati. M. Jeran 1 I i I I 1 1 1 1 I » >:& I 1 1 I M 30 let pevskega zbora društva upokojencev »Janez Cerar« Domžale: Socialistična ideologija je mrtva, živel socializem! Kot kaže je politiki na naših tleh usojeno, da bomo nanjo tudi po aprilskih volitvah gledali na dva skrajna načina: eni jo bodo imeli za lahko žensko, ki se je moramo ogniti v velikem ovinku, spet drugi jo bodo predstavljali za večvredno dejavnost, čarobno palico ali stikali s katerim bomo noč spremenili v dan, reveže v bogataše, nezaposlene v delavce, zastarelo tehnologijo v moderno, umazan zrak v čistega. Za druge je zanimivo tudi to, da imajo odgovore za rešitev vseh problemov v levi roki in jim vsaka izrečena beseda pomeni zgodovinsko prelomnico, ki jo bo ljudstvo z zlatimi črkami vklesalo v svoje pomnike. In še nekaj je lastnega »tem drugim«: prvi in najpomembnejši korak vsakega političnega dela jim je prekrščevanje — spreminjanje imen in simbolov prejšnje oblasti. Poglejmo Romunijo. Sprememba zastave in imena države je simpatična gesta nove oblasti, ki pa s tem dejanjem ni rešila nobenega perečega problema Romunov (gospodarski zlom, lakota, mraz v stanovanjih,...). Pa pojdimo k stvari. Na listi »odpisanih« pojmov se je znašel tudi socializem — v vseh svojih samo-stalniških in pridevniških pojavnih oblikah. Kdor je bolj protisocialističen, ta bo žel večji uspeh. Si revež SOCIALIZEM to zasluži? Prav gotovo si zasluži, če gre za najrazličnejše izpeljanke: realni, revolucionarni, boljševiški,... socializem. Prav gotovo si zasluži, če gre za enopartijski totalitaristični projekt političnega sistema. Zasluži si, če ga uporabljamo kot državno ideologijo v smislu prepričevanja in zavajanja ljudi. Nasprotno pa je socializem zelo živ in ŽIVAHEN kot družbeni projekt, ki bo privedel do: — države blaginje, — novih načinov bivanja in dela, — razvoja v ekološkem ravnotežju, — solidarnosti, — spoštovanja posameznikovih svoboščin in pravic, — demokratične politične kulture, — omejevanja moči represivnega aparata, — nadzora javnosti nad vsemi področji družbenega življenja, — dostojnega družbenega in osebnega načina življenja. Na kratko: zavzemanje in borba za socializem kot težnjo po večji demokraciji in večji socialni pravičnosti bo vedno prisotna v programih naprednih strank. Konec koncev: Se vam ne zdi čudno, da sta v Franciji in Španiji na oblasti socialistični stranki? Če bi bil socializem res tak bav-bav, verjetno ne bi bili! Igor Lipovšek Tri desetletja ubranega petja... 23. februarja 1990 prirejajo pevci upokojenskega pevskega zbora Janez Cerar iz Domžal ob 19.30 v avli osnovne šole Šlandrove brigade slavnostni koncert ob jubileju... Spomladi 1960 so se zbrali nekateri mlajši in starejši upokojenci iz Domžal in okolice z željo izraziti se tudi v petju. Pevovodja — nadučitelj Rudolf Božičjim je bil prvi pe- ! SpR f69a ocl,'kovanja Skupščine občine Domžale pre-no To so nriSpre|ema Predloge za podelitev odlikovanj i ^**ono '2nania' ki na osnov' ustave SFRJ in sklad-! Odlil/ 2a dela ° dclli,oc lo Nožič naredi«^ dsk,' občine moral do nih osem kilometrov, tana|( pj res, da sta oba naredi ,| s vig: naš Francelj je opra up»jJ som 16 kilometrov ve da mu bo zgodovina Čestitamo tudi v im a(iiun čakali doma svoja “ som 16 kilometrov vec n fjzi^j Suj da mu bo zgodovina sta čakali doma svuj« čno nastrojena kolesa^ Plan krvodajalstva za leto 1990 Naziv OZD, ustanove, zavoda Plan 26. 00 RK Krašnja Naziv OZD, ustanove, zavoda Plan Šte- vilo Ura zbirno mesto PONEDELJEK, 26. 2.1990 1. LEK Mengeš 80 6,00 pred OZD 2. INDUPLATI obrat Peče 5 6,30 pred obratom 3. KO RK Peče 15 7,00 avtobusna postaja 4. KO RK Moravče 20 7,00 avtobusna postaja 5. RAŠICA Moravče 30 7,00 avtobusna postaja 6. MIZARSKA delavnica Moravče 5 7,00 avtobusna postaja 7. TERMIT Moravče 30 7,00 avtobusna postaja 8. OŠ Moravče 10 7,00 avtobusna postaja 9. OO RK Vrhpolje 10 7,00 cerkev Vrhpolje 10. OO RK Krtina 5 7,15 OŠ Krtina 11. OO RK Rafolče 20 9,00 pred Martinčkom 12. OO RK Prevoje 20 9,00 pred Gostilno Škarja TOREK. >27. 2.1990 1. PAPIRNICA Količevo 70 6,00 pred DO 2. MELODIJA Mengeš 40 6,00 pred DO 3. TRAK Mengeš 40 6,00 pred DO 4. FILC Mengeš 20 6,00 pred DO 5. TAMIZ Mengeš 20 6,00 pred DO 6. SCT TOZD — Trgovina 10 7,00 pred DO 7. INDUPLATI Mengeš 20 7,00 pred DO 8. OO RK Trzin 5 7,00 avtobusna postaja Trzin 9. OŠ Trzin 10 7,00 pred šolo 10. OO RK Mengeš 20 7,00 pred DO TRAK Mengeš 11. SEMESADIKE Mengeš 15 7,00 pred DO TRAK Mengeš 12. KOVINOTEHNA Mengeš 5 7,00 pred DO TRAK Mengeš 13. DOM UPOKOJENCEV Mengeš 5 7,00 pred DO trak Mengeš 14. KPCjable 10 7,00 pred obratom 15. ETA obrat Mengeš 5 9,00 pred DO trak Mengeš 16. PIVOVARNA UNION Mengeš 9 9,00 pred DO TRAK Mengeš 17. EMONA obrat Mengeš 5 9,00 pred DO TRAK Mengeš 18. obrtnik Mengeš 5 9,00 pred DO TRAK Mengeš 19. HIDROMETAL Mengeš 25 9,00 pred DO TRAK Mengeš 20. EDIGS Mengeš 5 9,00 pred DO TRAK Mengeš 21. Center invalidne mladine 5 9,00 pred DO TRAK Mengeš 22. VARNOST Mengeš 20 9,00 pred DO TRAK Mengeš 23. OŠ Mengeš 10 9,00 pred DO TRAK Mengeš 24. ZORA Mengeš 10 9,00 pred DO TRAK Mengeš 25. Poklicna kovinarska šola Domžale40 9,00 pred šolo, Ljubljanska SREDA, 28. 2.1990 1. HEUOS Količevo, Domžale 2. HELIOS OLJARNA 3. ZDRAVSTVENI DOM Domžale 4. AVTOSERVIS Domžale 5. TOKO Domžale — TOZD Galant. 6. TOKO — TOZD Potovalni in Maloprodaja 7. TERMIT — Uprava Domžale 8. EMONA PRAŠIČEREJA Ihan ČETRTEK, 1.3.1990 INDUPLATI Jarše 2. MLINOSTROJ Domžale 3. TERMIT ILPOS Ihan 4. EMONA PRAŠIČEREJA Ihan 5. KO RK Ihan 6. Samostan Mala Loka 7. EMONA obrat Pšata 9. LJUBLJANSKA BANKA Domžale 10. DOM UPOKOJENCEV Domžale 11. DELAVSKA UNIVERZA Domžale 12. SDK Domžale 13. POSTAJA MILICE Domžale 14. ALKO — Obrat Jarše 16. PTT Domžale 17. BIRO 71 Domžale 18. INEA Domžale 19. VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD 20. metalka Domžale 21. Občinsko sodišče Domžale 22. OBČINA Domžale 23. KINO PODJETJE Domžale 25. OO RK Domžale 27. OŠ JOSIP BROZ TITO Domžale 28. OŠ VENCELJ PERKO Domžale 29. BETON Zagorje 30. CENTER ZA SOC. DELO Domžale 31. SKUPNOST OSNOVNIH ŠOL Šte- vilo ura Zbirno mesto 30 8,00 avtobusna postaja Krašnja 50 6,00 pred OZD 20 6,00 pred OZD Vir 30 7,00 pred ZD Domžale 30 7,00 pred OZD 60 8,00 pred obratom Študa 8,00 pred OZD Domžale 10 8,00 pred OZD Domžale 10 8,00 pred upravo 20 8,30 pred obratom 50 6,00 pred OZD 40 6,00 pred DO 15 6,00 pred DO 20 6,00 pred DO 10 6,00 pred trgovino Ihan 5 6,30 pred Samostanom 15 6,30 pred obratom Pšata 30 7,00 pred upravo Domžale 10 8,00 pred občino 5 8,00 pred občino 5 8,00 pred občino 3 8,00 pred občino 5 8,00 pred občino 5 8,00 pred občino : 3 8,00 pred občino 15 8,00 pred občino 5 8,00 pred občino 8,00 pred občino 5 8,00 pred občino 3 9,00 pred občino 3 9,00 pred občino 30 9,00 pred občino 3 9,00 pred občino E 10 9,00 pred občino 30 9,00 pred občino 10 9,00 pred občino 10 9,00 pred občino 10 9,00 pred občino 20 9,00 pred občino 3 9,00 pred občino 3 9,00 pred občino 32. SODNIK ZA PREKRŠKE 33. OŠ OLGE AVBELJ Domžale 34. AGROEMONA DSS 35. KMETIJSKA ZADRUGA EMONA 36. ZAVAROVALNICA Domžale 3 3 10 20 10 9,00 pred občino 9,00 pred občino 9,00 pred občino 9,00 pred občino 9,00 pred občino PETEK, 2. 3.1990 1. HEUOS Količevo, Domžale 2. PAPIRNICA Količevo 3. UNIVERZALE Domžale 4. OO RK Homec 50 70 50 10 5. 00 RK Jarše—Rodica 6. BIOTEHNIČNA FAKULTETA 7. Galanterijska usnjarska šola 8. NAPREDEK Domžale 9. KO RK Zlato polje 10. Agroemona — POLJED. GOVEDEREJA 40 70 20 20 6,00 pred DO 6.00 pred DO 6.30 pred DO 7.30 pred Gostilno Repanšek ■ 8.00 avtobusna po5 Rodica 8.00 avtobusna po* Rodica 8.30 pred šolo 9.00 pred občino 9.30 vobršah 9,00 pred občino 60 60 15 24 50 PONEDELJEK, 5. 3.1990 1. TOSAMA Domžale 2. IDNUPLATI Jarše 3. ŽITO Vir 4. KO RK Vir 5. SLOVENIJALES Radomlje 6. Gozdno gospodarstvo Radomlje 5 7. INDUPLATI Obrat Radomlje 15 8. KO RK Radomlje 30 9. OŠ Radomlje 10 10. POZD PLASTENKA Rova 10 11. KO RK Dob 10 12. OŠ Dob 10 13. ELEKTRO PODJETJE Podrečje 10 14. KO RK Dragomelj 10 15. OŠ Dragomelj 2 16. RIBOGOJNICA Dragomelj 2 6,00 pred DO 6,00 pred DO 6,00 pred DO 6.00 pred DO 7.00 pred DO 7,00 pred DO 7.00 pred PO 7.00 PrfduD° oostaja 8.00 ^ IS iss s? 9,00 avtobusna P $ SbS>jfl TOREK, 6. 3.1990 1. TOSAMA Domžale 2. KO RK Trojane 3. GOSTIŠČE Konjšek 4. KO RK Blagovnica 60 6,00 PreduD° oostaja K) 6,00 avto a ost# Blagovica 6,15 5. KS Češnjice 6. KO RK Lukovica 7. OŠ Brdo 5 6,15 ^ zadružni«1 15 w 8. MOJCA Lukovica 9. OBRTNO ZDRUŽENJE 10. TOKO DSS \ Center požarne varnosti gradimo na Količevem Na osnovi srednjeročnega programa razvoja Požarne varnosti v občini Domžale smo pristopili h Zadnji Centra požarne varnosti. Po dolgoletnih razpravah in sklepih na vseh samoupravnih orga-JlIP požarne skupnosti in Občinske gasilske zveze “9nižale smo se odločili, da Center požarne varno-občine Domžale zgradimo z združenimi sred-^ DO HELIOS Domžale 50 odstotkov in prispevki delavcev v obliki povečane prispevne stopnje iz se-Panje 0,020 odstotka na 0,50 odstotka od bruto ^bnega dohodka. ___VREDNOST IN POSLOVANJA n»iTi požarne varnosti je loci-o** ga ohm,? v središču industrijske-:H>e v ino,, °9a v občini Domžale, to je V0n^n,skl coni HELIOS-KOLIČE-,ih ^OVfmmP0 t°sama. PAPIRNICO, „ fbrn}a|[^ES' INDUPLATI, HELIOS P!" Ktn-m' LEK in druge. Po nekaj-‘"■H z.mani5evanju kvadrature or te cr, i?iarne varnosti smo prišli ^ kšin J^Orn1 funkcionalnih po-sj*i 3raani,,r, zagotavlja zahtevano ol11' pr.an°st požarno varnost ob-n«?01011' rnoramo, da po-f*5* Btuo,uh arno vamost zagotavlja-slovenskih občinah, jifl. ^^ekater* ^.sosednjih, pa čeprav Tin| poii'™ kot je naša. 0‘j ^ (Jarf^^ka vrednost naložbe S(S( 'l15.0on3JL?'1989 ie znašala ^ ^enin ^ k din. in kot smo že j C)0 °yico vrednosti zagoto-C ^ci oa °s m pol pa zaposleni de- ■j £«5 i ra^ pd zdPoi|eni ue- tun namensko povečane stopnje za 0,30odstot- ‘J , ; 'Z BrpHl |v?. prosti ni3 finančnega plana de- iir^Mahko6 Varn0Stl V °bČini ugotovimo smotr- S^stev^6 in odlaganje trošenje it ^ati ozP^m?;- kii0 iemožno a KUDiti k^čnpip v/pn- i-r« Sr Pa ne S:. ^P'1' kasneje, ven-^iavnoSn0, da bi bila °grože- ^X?t^ncSn0St9aSilSkih organizacije v ob-Lri^S in Zo'e se zavedajo potreb-' !^ra Dož0rnernbnosti izgradnje hi Dni, i^graunje jiv^ Sin m,,1?.6 * * varnosti, zato mo- JŠSaHB zan^f9asi|skem društvu še deja9°tavlia|i sredstva za & (Simulacijo C°zil in9^«0, vzdrževanje MB Oradeni f!nanciranje začetih ^ vozil, ter nadomeščanje ^JS^ravicen, iSn OST Potr^ Domžale ie velika, cije, obrti, občane in druge. Prijava požarov bo na telefonsko številko 93, — operativna enota iz centra bo lahko intervenirala takoj in po potrebi vključevala gasilske enote iz prostovoljnih gasilskih društev po UKW zvezi. UKW povezava že uspešno deluje in je trenutno že 80 odstotno zgrajena, — preko sredstev obveščanja bomo usmerjali in koordinirali akcije gašenja požarov med centrom in enotami gasilskih društev občine Domžale, — delovne in druge organizacije bodo lahko tako zagotovile v svoji sredini le opremo za gašenje začetnih požarov in minimalno gasilsko dežurno osebje (gasilske straže), tako bi se izognili podvajanju nakupa drage gasilske tehnike, — v okviru dejavnosti centra bomo organizirali servisiranje gasilskih aparatov, motornih brizgaln, avtomobilov in drugega ter s tem zmanjšali stroške poslovanja centra, — omogočili bomo vse oblike izobraževanja tako poklicnih kot prostovoljnih gasilcev ter organizirali rezlične seminraje, posvete, razne vaje itd., — v okviru centra bo osredotočena gasilsko-reševalna oprema za reševanje iz blokov in stolpnic (lestev. dvižna košara itd.), — omogočena bo daljinska povezava iz centra z javljalci požarov po objektih (DO, obrtne delavnice, šole, vrtci itd.), — omogočen bo operativni poseg v primeru razlitja nevarnih tekočin (ekološka katastrofa), — v centru požarne varnosti bo možen centralni vklop krovnih siren po gasilskih društvih in nekaterih delovnih organizacijah in na ta način omogočeno alarmiranje članov gasilsko-reševal-nih enot, — z gradnjo centra bomo zadovoljili potrebe požarne varnosti najmanj do leta 2010 in zagotovili višjo in strokovno obliko organiziranosti požarno-preventi-vne dejavnosti. Zasnova projekta dopušča fazno gradnjo s čemer se je možno prilagajati kasnejšim potrebam požarne varnosti. 45niLS®nO'Varn0Stn° in 'i° te naložbe bomo POSLOVANJE. KADRI in OSEBNI DOHODKI CENTRA POŽARNE VARNOSTI 8>pož ^ 'r Ta b5, znrVarnOStno bud-'n to zagotovljena vseh oelovne organiza- Za nemoteno poslovanje centra požarne varnosti oziroma opravljanje vseh predvidenih nalog gasil-sko-reševalne službe predvidevamo naslednjo kadrovsko strukturo: — vodja operative-centra (1 delavec) — vodja izmene (3 delavci) — dežurni operater (4 delavci) — gasilci (16 delavcev) Zaposlitev delavcev centra je prilagojena turnusnemu načinu dela (24 urno dežurstvo). V centru požarne varnosti bodo zaposleni gasilci DO HELIOS, ki ima skupno že 23 zaposlenih gasilcev za potrebe požarne varnosti DO HELIOS (Helios Količevo 17, Helios Domžale 6). Iz zgoraj navedenega sledi, da je potrebno zaposliti dodatno le še enega delavca. Skupno bodo ti delavci opravljali tudi naloge požarne varnosti za celotno občino Domžale tako, da je potreben dogovor med DO Helios in Skupščino občine Domžale glede sofinanciranja (osebni dohodki in materialni stroški). Predvideni ključ financiranja zaposlenih je naslednji: — 3/4 delavcev (18) DO HELIOS — 1 /4 delavcev (6) SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE Del sredstev za poslovanje centra bodo zaposleni delavci ustvarili z naslednjimi dejavnostmi: — servisiranje gasilskih aparatov za potrebe DO, obrtnikom, skupnosti in občanov — servisiranje gasilskih vozil, motornih črpalk, dihalnih aparatov in druge gasilsko-reševalne opreme, — pomoč v izrednih razmerah (prevoz vode, nudenje uslug z lestvijo), — prodaja gasilskih aparatov in druge opreme DO in občanom Center požarne varnosti gradimo po začrtanih terminih. Dokončanje je predvideno v letošnjem letu. Problem je edino pri lastništvu dela zemljišča, za kar upamo, da bo tudi v najkrajšem času rešeno. Občane Domžal bomo v eni izmed naslednjih številk seznanili tudi s podrobnostmi, ki pa niso zanemarljive, ker je od njih dostikrat odvisna uspešnost posameznih gasilsko-reševalnih akcij. M. LENARČIČ Vače: Prijetno doživetje upokojencev dveh društev Ob koncu leta 1989 so moravški upokojenci zaključili kolesarske izlete in pohode na Vačah. Tu sta skupino pričakala in nam zaželela dobrodošlico predsednik DU tov. Ivan KODERMAN in njegov namestnik Tone LOVŠE. Pogovori med predstavniki obeh društev upokojencev so bili kar v gostilni »MRVA«, ker društvo upokojencev Vače ne razpolaga z lastnimi prostori. Iz pogovorov je bilo ugotovljeno, da se obe društvi srečujeta z enakimi težavami. Tu gre predvsem za finančna sredstva, športne objekte, poslovne prostore in aktivno vključevanje upokojencev v različne dejavnosti. Potrebno je omeniti, da ima DU Vače včlanjenih le 80 članov in obstaja samo tri leta in da se ni dobro zaživelo. Če bo društvo le dobilo svoje prostore, se bo lahko razvijalo kot ostala društva v občini Litija. Skle- njeno je bilo tudi, da se skupno sodelovanje na področju športa in rekreacije v 1990. letu nadaljujejo. Na povabilo vaškega župnika Iva- na POVSNARJA smo si še ogleda- li notranjost cerkve. Župnik je govoril o zgodovini cerkve, fare in samih Vač, peljal nas je tudi v prostor »božji grob«, ki je najlepši v Evropi. Obiskali smo Klenik, si z zanimanjem ogledali izrezljane lesene skulpture in povečano kopijo vaške situle. Spotoma smo še obiskali priznano izletniško točko GE-OSS na Slivni in kmečki turizem KIMOVEC in popili vsak skodelico toplega čaja in se po strmini v poznih popoldanskih urah vračali v Moravče. Za spomin na srečanje smo se predhodno še slikali pred hišo kmečkega turizma KIMOVEC na Slivni. Jože Novak GASILSKO DRUŠTVO DOB Ulica 7. avgusta 61233 - DOB Tel. (061)724-170 ioo Ž rač. 50120-678-88249 LET Sto let gasilstva v Dobu Že zdaj lahko zapišemo, da bo leto 1990 v Krajevni skupnosti pob minilo v znamenju gasilstva, zato bodo poskrbeli člani Gasilskega društva Dob, ki praznujejo 100 let aktivnega dela in so že v letu 1989 oblikovali vrsto komisij, ki bodo poskrbele, da bo leto 1990 za vse Dobljane resnično praznično. doma, uspehe na različnih tekmovanjih, nakup zemljišča, ki bo še kako izboljšalo pogoje za vadbo cele vrste ekip, pa vrste voženj pitne vode, pomoč pri gašenju požarov, pri izčrpavanju vode ob poplavah, delo pri pregledovanju hidrantov, organizaciji letne prireditve, vsakoletno ekskurzijo za najmlajše, po njihovih poteh gredo tudi mladinci. Med Dobljani so člani ekipe, ki se je trikrat udeležila zveznih tekmovanj, bila na 2 olimpijadah (obakrat med najboljšimi), zasedala prva mesta na meddruštvenih tekmovanjih doma in v svetu. Za njimi pa prihajajo mladi, ki so v pionirski in mladinski konkurenci že osvajali občinske in regijske naslove, pohvaljene pa so bile tudi gasilke, saj je GD Dob med redkimi društvi, kjer so dekleta in žene enako zastopane v vseh starostih. 100. občni zbor Po krajšem kulturnem programu, v katerem so preleteli zgodovino društva in govoru predsednika društva tov. Cirila Zupanca, so sledili pozdravi predstavnikov krajevne Vsi pokali enega leta. Vsa ta priznanja so dobski gasilci osvojili Delček zgodovine »Bogu v čast, bližnemu na pomoč« je napisano ob gasilskih simbolih na tabli, ki že 100 let spremlja gasilce iz Doba in okolice. Polnoštevilna udeležba na 100. občnem zboru je pokazala, da je Gasilsko društvo Dob v razcvetu in da nanj zanesljivo lahko računamo tudi v naslednjih 100 letih. Vse skupaj se je pravzaprav začelo v letu 1890, ko so v tedanji občini Dob zgradili gasilski dom, ob njegovem odprtju in blagoslovitvi, ki jo je opravil France Berle, je bilo navzočih kar 4000 gasilcev in njihovih prijateljev, ki so vse do danes požrtvovalno in zlasti s prostovoljnim delom gradili društvo. To društvo še danes na vseh področjih, zlasti pa na tekmovalnem, spada v sam vrh v republiki in morda celo v državi. Sledili so nakupi in kompletiranje strojne opreme, v letu 1955 je bil razvit prapor, v letu 1958 je bil postavljen nov gasilski dom in vzidana plošča vsem padlim gasilcem, v naslednjih letih pa nabavljeni motorna brizgalna, avtokombi, pa spet povečanje in posodobitev gasilskega doma in pred 10 leti nakup kombiniranega vozila TAM. O vseh teh dogodkih in doseženih uspehih bodo v letošnjem letu pripravili tudi manjši zbornik, občni zbor pa je pomenil pravzaprav le začetek cele vrste prireditev in tekmovanj, s katerimi žele obeležiti leto, v katerem praznujejo stoletnico. Vsi smo gasilci Gasilsko društvo pa je bilo vseskozi aktivno tudi v krajevni skupnosti, saj skoraj ni bilo akcije, kjer jih ni bilo zraven. To navsezadnje izpričujejo tudi krajani, saj vedno najdejo posluh za sodelovanje pri različnih aktivnostih društva, ki jih je bilo v zadnjih letih zelo veliko. Omenimo le vzorno vzdrževanje v preteklem letu. da posebej ne naštevam ur, ki so jih gasilci namenili strokovnemu delu z mladimi. In teh je v Dobu veliko, saj so imeli kar svoj občni zbor! V okviru društva Mladi gasilec v tesni povezanosti z OŠ Martin Koželj Dob, ki tudi sicer zasluži vso pohvalo za sodelovanje z društvom, so že nekaj let v samem vrhu v republiki. Prvi v republiki, državi... Najbolj dobske gasilce poznamo po tekmovalnih uspehih. Naštejmo le najodmevnejše. Članska ekipa je že več kot 10 let republiški prvak, samouprave, družbenopolitičnih organizacij in društev v KS, oglasili pa so se tudi predstavniki sosednjih društev, ki so Dobljanom zaželeli enako uspešnih nadaljnih 100 let. Njihovi prijatelji iz Hagen-bruna so jim poslali pozdravni telegram z obljubo, da se v juliju zanesljivo vidijo v Dobu, v imenu Občinske gasilske organizacije pa je vse zbrane pozdravil tov. Jože Žar-9'. Zaradi nekaterih tehničnih zapletov na občnem zboru niso podelili priznanj (podeljena bodo na posebni slovenosti v marcu), mi pa le zapišimo imena tistih članov GD Dob, ki v njem aktivno delajo že več kot 40 let: BOŽO LIMONI, STANISLAV HABJAN, PAVLE VOJSKA, CIRIL BIRK, STANE CERAR, ANTON ROGELJ, JOŽE OREHEK, TOMAŽ PRE-LOVŠEK. Iskrene čestitke, veterani! Vera Vojska GASILSKA Noč. Zasliši se sirena. Žena: »Lojze vstani!« Lojze: »Ja, kaj pa je?« Ž: »Sirena tuli, ali ne slišiš, nekje gori!« L: »Joj, kje pa je moja uniforma?« Ž: »V omari. Daj pohiti!« L: »Kje pa je čelada?« Ž: »Pod posteljo, pa pazi, da ne boš polil!« VESELJE PA TAKO Kmet Janez pobira krompir. Sosed: »Janez, kaj pa delaš?« Janez: »Ali ne vidiš, krompir pobiram!« S: »Pojdi hitro domov!« J: »Kaj pa je?« S: »Tvoja žena je imela nesrečo, avto jo je povozil!« J: »Zdajle ne morem.« S: »Saj boš potem pobral krompir!« J: »Mene so učili: NAJPREJ DELO, POTEM PA VESELJE!« Kaj je in kaj ni pieteta?! (Komu in čemu v čast) In petarde so pokale kot za stavo. Skupina starejših osnovnošolk je stala sredi partizanskega grobišča ob radomeljskem križišču, na drugi strani, pred trgovino oziroma pred bifejem, pa je bilo kup fantinov. Kdo so bili »rdeči« in kdo »plavi«, ni bilo zaznati, vse pa je izgledalo, kot da dekline, ki so stale sredi grobov, fantini hočejo zavzeti. Saj se je bliskalo in pokalo kot na soški fronti. Bolj kot tej objestni in razposajeni mladini, ki s pokanjen petard hoče po svoje praznovati božične in novoletne praznike, se čudim nekdanjim vaškim »velemožem«, ki so partizansko grobišče prestavili ob križišče sredi Radomelj. Skoraj povsod po svetu pa so v središčih vasi ali mest trgovine, gostilne in druge javne stavbe. Po drugi svetovni vojni enkrat že prekopani so petnajst let mirno počivali na lepo urejenem partizanskem grobišču za cerkvijo. Vaški veljaki bi lahko, ko bi imeli vsaj malo pietete do padlih partizanov in drugih vojnih žrtev, spomenik postavili tam, kjer so počivale kosti ubitih in njihove duše. Toda spomenik je bil postavljen sredi vasi v prah in hrup, kamor so preselili tudi partizansko grobišče. Se vedno ostaja vprašanje, komu bolj v čast — živim ali mrtvimi? Samo poglejmo vsakoletno žalno slavnost ob dnevu mrtvih. Dobro ozvočen govor prisotni vlečejo na ušesa, saj vse skupaj preglasijo mimo drveči avtobusi, hrumeči traktorji in tovornjaki. Udeleženci se previdno stiskajo na ozek pločnik, da jih ne bi zadelo ali povozilo na desetine osebnih avtomobilov, ki se zvrstijo tiste pol ure, kar traja žalna slovesnost. Slabo in nejasno se slišijo posamezni recitatorji. Tudi pesmi, zapete v čast padlim žrtvam, se izgubljajo v motečem prometnem hrupu. Pločnik ob grobišču pa je zvečer in ponoči sploh dobro »zaseden«. Obiskovalci gostiln tu redno parkirajo, četudi je na drugi strani ceste parkirišče prazno. Kaj vse ti obiskovalci počnejo, preden se sredi noči usedejo v avtomobile in odpeljejo, pa raje ne bi opisoval. Kakorkoli že, pametno in humano se je odločil neki (zdaj) radomeljski partizan, ki ni dopustil, da bi mu skoraj vso v partizanih padlo družino prekopali in njihove kosti položili v tako nemiren prostor. Ko pa je že bilo vse prekopano, je svojce položil na pokopališče, kjer mimo in spokojno počivajo. France Cerar Razmišljamo o vzgoji: Otrok vnaša med starše tudi kopico vprašanj Poročanja o življenju in delu otrok iz predšolske in osnovnošolske dobe je v časopisu malo. Razmišljanja o strokovno pedagoškem delu so zajeta v strokovnem tisku; v dnevnikih in tednikih se na otroke kar pozabi, zanemari se otrokov osebni svet, njegovo doživljanje okolice in odraslih, veseli in žalostni trenutki, čustvene težave in strahove, ki spremljajo njegovo rast in jim zelo pogosto, hote ali nehote botrujejo odrasli. Starši postavljajo otroku svoje zahteve in pričakovanja. Otrok bi moral realizirati želje in ambicije staršev, česar oni, iz takih ali drugačnih razlogov, niso mogli doseči, mora z njihovo materialno pomočjo doseči otrok. Odrasli vidimo le sebe in mislimo nase. Ne vprašamo se, če bo otrok zmogel breme, ki smo mu ga namenili, če mu bodo naravne danosti dopuščale doseči postavljene zahteve, če ga od staršev izbrano delo sploh zanima, če bo imel potrebno vztrajnost, če bodo njegove osebnostne lastnosti ustrezale izbranemu oz. določenemu cilju. Tako obnašanje staršev ni običajno, je pa, žal dovolj pogosto. Zato nadaljujmo razmišljanje, kam pelje in pr-ipelje tako ravnanje z otrokom? Zelo pogosto povzroča učencem prave travme, nezadovoljni so sami s seboj, čustveno so preobčutljivi, spremlja jih zavest, da ne morejo izpolniti želje staršev, zato so pogosto žalostni in počasi padajo v zagrenjenost in apatičnost. Otrok že v zgodnjih letih doživlja odrasle kot nerazumevajoče in neprijazne. V takem okolju pa se ne počuti varnega. Grobi odnosi med odraslimi so često predmet živahnih razgovorov, izražanj in obsodb. Tudi občila o tem poročajo. Ko se sklicujemo na človekove pravice, vedno mislimo na odrasle. Misliti pa bi morali tudi na otroke. Vsak otrok je svet zase. Potrebno ga je spoznati, mu pomagati, ga vzpodbujati, voditi k uspehom in zaščititi pred neuspehi. Do vsake- Biro turist Mengeš V Celovec, v Gorico za sto din S * N N s s ! S * S * s * * * s I ■ ####################/#■################## ■ Ciril Budja ima svoj Biro turist Mengeš odprt vsak delavnik od 16. do 18. ure, seveda pa ga na domu lahko najdete tudi ob vsakem drugem času, razen dopoldne, ko je še naprej redno zaposlen v Integralu. Tam se je vrsto let ukvarjal z razporedom avtobusnega prometa, kar pomeni, da ima bogate izkušnje in da zna dobro pripraviti vsako potovanje. Pravi, da se je lotil tega dela iz samega veselja, hkrati pa je tudi res, da Mengeš doslej še ni imel turistične agencije in da bo nadvse dobrodošla posebno za upokojence, obrtnike in tudi vse druge občane, ki neradi hodijo po tovrstne usluge ven iz svojega kraja. Naj nekoliko podrobneje predstavim delo nove turistične agencije. Ciril Budja bo pripravljal vse vrste šolskih izletov, z lastnim programom ali s pripravljenim programom, po Sloveniji in po Jugoslaviji, seveda pa lahko tudi izven naših meja. Posebno bodo verjetno zanimivi izleti za sindikate, recimo po Štajerski, Ptimorski, Dolenjski, z ogledi kulturnih znamenitosti in z obiskom, recimo, vinskih kleti, nazadnje pa še z organiziranim piknikom. Podobni programi bodo na voljo tudi upokojencem in vsem drugim zaključnim skupinam. Zaradi velikih razlik v cenah so v zadnjem času v modi nakupovalni izleti v Celovcu in Gorici, po želji potnikov pa je zraven dodan tudi ogled znamenitosti, ali — kot pravi Ciril — kdor želi, naj si gre ogledat cerkev ali tudi k maši, kdor pa ne, naj gre medtem v gostilno. Seveda pa se lahko dogovorijo samo za nakupe. Te namerava vpeljati redno tedensko. Zelo zani- mivo ponudbo ima tudi glede termalnih kopališč. Dovolj je, da pridete popoldne v Biro turist Mengeš, in tam vam bo Ciril Budja vse organiziral, lahko boste pri njemu tudi vplačali, tako da ne bo nobenih dodatnih težav, ampak se boste lahko napotili naravnost v toplice. To bo posebno ugodno za obrtnike in upokojence. Ciril Budja pravi, da se ne boji konkurence, saj ima sam bogate izkušnje iz službe, poleg tega pa bodo cene pri njem nižje, resnično konkurenčne, pripravljen pa je ustreči vsaki skupini s še tako zanimivim programom, samo da se bodo z izleta ali nakupa vračali zadovoljni. Tudi verski turizem ali božjepotništvo bo šlo preko njegove agencije. Torej prav vse, kar je v zvezi z izleti, potovanji in ogledi. Dopoldne lahko Cirila Bud-jo pokličete na tel. 557 993, popoldne pa na dom, v Biro turist Mengeš na tel. 738 409. Že zdaj ima zelo pestro izbiro programov, trudil pa se bo, da jih bo ves čas dopolnjeval in prilagajal potreban svojih strank. Na razpolago bo imel več vrst avtobusov, kar torej pomeni tudi različno število sedežev, torej tudi za manjše skupine. Turistična agencija v Mengšu je prav gotovo pridobitev za kraj, zato zaželimo Cirilu Budji srečen začetek, vsem strankam pa: dobrodošlico v Biro turist Mengeš. I. Sivec S S S * * * * * * * * * * * * L ■ BIRO TURIST MENGEŠ CIRIL BUDJA Hribarjeva 38 61234 MENGEŠ Namesto glose Kaos v spb-1 Rekli boste, da ni res, pa je, če bi zvedeli vse, kar se v naši največji stavbi v mesta dogaja. Ko bi vedeli, kaj vse moramo lastniki plačevati, pa tega ne dobimo!! Denimo varovanje! Zanj plačujemo krepke pristojbine (recimo »čuvajnino«).... Za vsako dežurstvo so varnostniki dolžni napisati poročilo, pa je to največkrat deviško bel list papirja — kot da se ni nič zgodilo... Pa seje... Denimo: — V soboto, 16. 12. 1989: vsi novoletni venci pred vhodi v lokale potrgani in ležijo na tleh. Lastniki jih pritrdimo nazaj. — V torek, 19. 12. 1989: z redkimi izjemami venci ne ležijo niti na tleh. Lastniki nimajo več kaj pritrditi nazaj. — V torek, 19. 12. 1989: poročilo varnostnika je v varnem predalu enega od birokratov Razvojnega zavoda. — I/ torek, 19. 12. 1989: Razvojni zavod nas obvesti, da bodo od četrtka, 21. 12. 1989 štrajkah, tako da bomo končno sprevideli, kako nepogrešljivi so. - ž četrtek, 21. 12. 1989: ŠTRAJK - radiatorji so mrzli. Sprašujemo se, ali so se v Razvojnem zavodu končno pričeli obnašati ekonomično, saj je bila temperatura ta dan -h 16 stopinj Celzija. Morda pa nam bodo zaradi privarčevane energije pričeli čistiti pasaže več kot enkrat tedensko, kdo bi vedel. Vse je mogoče, to so nas že izučili... Nemogoče je le to, da bi nam nudili vse, kar plačujemo. Sicer pa smo vsega vajeni... Ob vsem, kar nas zadeva, tudi tega, da nas na vsakih nekaj metrov čaka - tu streha, tam dež, pa spet streha in spet dež. Ampak tega niso krivi upravljala, ampak tisti, ki so si tak umotvor (dež, streha, dež, streha) zamislili. Vsi, kar nas je lastnikov lokalov, bi radi omogočili tistim, ki nam grenijo življenje ekskurzijo v kako zahodnoevropsko državo, da si tam ogledajo, kako se takim rečem streže. Tam se dobi — kar kdo plača. Pri nas pa se ob plačilu — še enkrat — gor plača. Podpisanih 13 lastnikov lokalov v SPB-1 Domžale Fotografski in video krožek v Domžalah Obveščamo vas, da se bo konec meseca februarja v Galeriji Vera začel fotografski in video krožek. Vse, ki bi se radi naučili fotografirati ali snemati z video kamero, ali pa bi želeli svoje znanje izpopolniti, vabimo, da se udeležite krožka. Delo po skupinah bo odvisno od predznanja posameznika. Dobivali se bomo 2 x na teden. Cena tečaja je 280 din na mesec. Krožek bo vodil znani filmski umetnik Nenad Jovičič. PRIJAVNICA 'me in priimek Starost_______ Naslov Telefon Prijavnice lahko oddate v Knjižnici Domžale, Ljubljanska 58, do 20. februarja, dodatne informacije pa dobite po telefonu: 712-783. ga otroka vodi drugačna pot. Vse pa so naporne za učence, učitelje in starše. Če pa se podamo na pot z ljubeznijo do otrok, razumevanjem težav in potrpljenjem, vedno otrok doseže cilj, ki ga je sposoben doseči. Tudi o teh poteh bi morali več pisati, iz govorilnih ur bi se prenekateri pogovori smeli prenesti na strani časopisov. Otroci so vendar naša sedanjost in bodočnost. Kadar govorimo o mladih bralcih in bralni znački imamo v mislih učence osnovnih šol z običajnim vzgojnoizobraževalnim programom, pa vendar so pridni uporabniki šolske knjižnice tudi učenci osnovne šole Olge Avbelj, ki imajo skrajšan vzgojnoizobraževalni program. Tudi njim je knjiga vsakdanja potreba, bralna značka pa spremljevalka iz enega šolskega leta v drugega. Ema Novak Na obisku pri Borčevih psičkih Verjetno med nami ni veliko ljudi, ki bi se lahko p Franc Čapu- jetAl r iotai90leto° USPeŠn0 Morava^e v Pihalni 9°dbi 1 !?ie Dolinar 1 ^CovKjr„s^- 'S, , Vs| v Mešanem 1?"« Jernejčič °Praviii9r,0letno usPešno ^dniE u ralog pred' ^eQa uMešanega pev-ya zbora Domžale ^eqa harmonikar-^oie (-1 Pestra Glasbene VnaUsPešno nastopa obiine nprireditvah ZK0 j"0 Majdič vnJ ?ramalujo kur nu pločniku pred lokalom. čeprav je okoli in za hišo dovolj parkirnega prostora. To- Na Rodici na Miševi cesti so odprti nov lokal kava-bar »Deteljica«. Tam ponujajo gostom zraven kave in pijače tudi biljard. Številni avtomobili parki- da nel Saj je vozniku bolj priro-skoči iz avtomobila no- tno, da ravnost čez pločnik v kava-bar. Pešec pa hajd na cesto. Saj ima oči, pa naj gleda, da ga ne povozi avto. Pa se grdih črnih madežev na pločniku ne bo videl... spremenilo v Žale, ni nič čudnega. Z je zvočnik od s, x samoglasnikom pa naš jezik v krajevnih imenih prav nič ne prizanaša in jih po svoje spreminja. Večinoma zaradi lažjega izgovora. Če je iz e nastal a, oziroma iz o e, je nekaj povsem vsakdanjega. Torej ta problem smo rešili: Žale so selo. Težave pa nastanejo z delom besed »dom«. Menim namreč, če je selo samostalnik, da mu pripada pojasnjevalni pridevnik, in ta je »dom«. Kaj pa bi pomenil, pa lahko seveda spet samo uganjujemo. Dom(ač) ne bo držalo, ker ta pridevnik ali celo ime na Slovenskem ni pogost, je celo naznan. Našel sem samo eno krajevno ime, in sicer ime kraja Domačevec (pri Krškem). Da ne bi po nepotrebnem izgubljal časa, menim, da je »dom« izpeljano iz »temen«. Žal ne znam, čeprav smo morali na univerzi poznati tudi starocer-kveno slovenščino, toliko tega narečja, da bi mogel zapisati, kakšno obliko je imel »teman« ali temen ob naselitvi Slovencev ne vem. Če primerjamo ruski (zapisal bom fonetično) tjomen ali tomen ali srbsko-hrvaško ta-man, bi se morda prvotno glasil pridevnik »tomen«. Če odpah-nem »en«, dobimo »tom«. Ta t je sozvočnik soglasniku d. Dobimo torej »dom«. Zato bi morda Domžale včasih pomenile Temno selo. Te besede se v krajevnih ali tudi drugih imenih, ki so jih ljudje dali npr. rekam ali goram, velikokrat pojavlja na Slovenskem: Temenica (rečica na Dolenjskem), Temnice (Kostanjevica na Krasu), Temnik (Rogaška Slatina). Torej če ponovim, je bilo prvotno poimenovanje Zgornjih in Spodnjih Domžale — Temno selo. Seveda pa so mogoče o tem pridevniku tudi druge razlage, vendar se mi zdi ta še najverjetnejša. Pojdimo zdaj h Krašnji. Morda bi kakšen ljudski etimolog rekel, da je to »krasna«. Pa pustimo to. Ime kraja zveni sicer nekam zelo domače, čeprav je zavito v temo. Ime pa bi utegnilo nastati iz Grabšnja ali Grabe-šnja. Nastalo pa bi takole: Grabšnja — Grašnja — Krašnja (g je zvočnik h, k k). Preserje. Ime včasih spominja na nekoliko grdo besedo »srati«. Vendar to v bistvu ni prav. Preserje pomenijo nič več in nič manj kot »Presredje«, torej nekaj, kar je med njivami (npr. Presredek). Zdaj pa še nekaj besed o imenu Rova. Po vojni se je začelo uveljavljati (mogoče tudi že prej) izrazje »na Rovih, z Rov«, itn. Če bi tako govorili pred kakšnim starejšim prebivalcev Rov, bi se vam v brk smejal ali pa zaškrtal z zobmi. Za take stvari smo namreč zelo občutljivi. Na Rovih — to so izrazito šolsko ime, brez posluha za domači izgovor. Krivda pa je v tem, da so poimenovali kraj Rova, namesto Rove. Izraz Rove bi bil namreč edino pravi. Poglejmo! Če rečem Rova, to na videz samostalnik srednjega spola (žita, mestna itn.). Čeprav pa vsi vedo in vemo, da je ime ženskega spola. Npr. lepe Rova. Poskusimo sklanjati: Rova, Rov, Rovom, pri Rovih, z Rovi. Smešno. Če pa sklanjamo ime kot samostalnik ženskega spola, bomo dobili: Rova(e), Rov, Rovam, pri Rovah, z Rovami. Kaj je zdaj prav, presodite sami. Pomota je torej le v tem, ponavljam, da so prvi sklon namesto Rove zapisali Rova, in s tem po slovnici, ne pa po ljudskem izrazju, začeli sklanjati in posiljevati same prebivalce z našoblje-nim in neživljenjskim, predvsem pa ne domačeljudskim izrazom. Nehajmo torej že enkrat z Rovi in na Rovih, in recimo kraju tako, kot rečejo domačini in mi okoličani: na Rovah, z Rovami. Ivan Vidali »NOVO« Piva klasična plesna šola v Domžalah Vzporedno z otvoritvijo diskoteke »LIFE«, je vrata odprla tudi nova plesna šola, po vzoru velikih in uspešnih plesnih šol na zahodu in tudi v Ljubljani. V plesni šoli »LIFE« se boste lahko naučili prav vseh plesov, ki spadajo v svetovni učni program mednarodne zveze plesnih učiteljev in vse trenutne modne muhe, kot so: MAMBO, SALSA in LAMBADA. Pod vodstvom plesnega učitelja MITJE ŠUTARJA, ki je deset let uspešno zastopal barve svojega kluba (KAZINA, TINE ROŽANC) na raznih plesnih tekmovanjih po Evropi in državnih prvenstvih, se lahko naučite plesati prav vsi od petega leta dalje. Mitja je v svoji bogati karieri osvojil naslov mladinskega državnega prvaka in četrto mesto na državnem članskem prvenstvu v standardnih in latinskoameriških plesih. Poleg tega pa je bil tudi vrsto let finalist državnega prvenstva. Za zdaj plesna šola še ni popolna, kajti v njej še ni JAZZ BALETA in R & R, toda v septembru pride strokovna pomoč in šola bo takrat kompletna. MITJA: Osnovni pomen in razlog zakaj plesna šola, je preprost. Moja želja je dvigniti plesno kulturo ljudi v domžalski občini. V Ljubljani že vrsto let obratujejo plesne šole in je kultura plesa komajda kaj pokukala v Dorhžale, sedaj pa se bodo starši lažje odločili popeljati svoje cicibane v plesno šolo. Delo z otroki je tudi poglavitni pomen plesne šole, saj imam v planu tudi ustanoviti plesni klub, ki bi ga ti malčki lahko čez nekaj let tudi uspešno tekmovalno zastopali. V TEČAJE ZA OTROKE, MLADINO in STAREJŠE se lahko vpišete v DISKOTEKI LIFE (restavracija SLAMNIK), vsak delavnik od 16. do 20. ure, telefon 721-531. V Radomljah je že nekaj časa odprta zasebna Market discont trgovina DANI DORNIK, ki se imenuje DIKA. Trgovina je dobro založena, poudariti pa velja, da je moč parkirati v neposredni bližini. Novo v naših KS Krtina Skupna seja Skupščine KS in Krajevna konferenca SZDL Krtina je bila dobro obiskana, razprava pestra in raznolika, sklepi konkretni in zavezujoči tako za organe KS kot za širšo skupnost bi v telegrafskem stilu predstavili zadnji sestanek v KS Krtina. Sprejem sprememb in dopolnitev statuta KS je prinesel bistveno novost: tako svet kot predsednika sveta KS bodo v tej KS volili neposredno in to na volitvah v aprilu 1990. Predsednik OK SZDL Domžale je posredoval nova izhodišča SZDL, na katerih je KK SZDL že sprejela konkreten program dela organizacije, ki bi bil lahko za vzgled marsikateri organizaciji. Sledilo je dogovarjanje oz. predlaganje možnih kandidatov za volitve. In tega so se v tej KS lotili resno. Pred časom je bila posredovana posebna anketa, na katero je odgovorilo veliko krajanov, na osnovi njihovih odgovorov pa so bili oblikovani tudi predlogi kandidatov, ki med ljudmi uživajo zaupanje. Če omenimo še pobudo o morebitni uvedbi krajevnega samoprispevka za obnovo obzidja in zvonika ob cerkvi v Krtini ter predstavitev programa DEMOS-a, smo napisali skoraj vse. Skoraj vse pa zato, ker je tako kot ponavadi pomembno mesto v razpravi imela paleta krajevne problematike zagotovitve lokacij za druge objekte, problema potoka Čudne, nekateri krajani pa so opozorili tudi na lastne probleme. predlaganju kandidatov za (j moupravne organe KS, saj F v letošnjem letu poteče n® dat. Da pa bi zagotovili kar« širšo informiranje delovnih in občanov o pripravah na tve, so se odločili, da skupi vodstvom skupščine KS ‘ prvi polovici februarja skW posebni zbor delovnih lp občanov. Lukovica Na skupni seji, ki j® j3'!® a,0 menjena novi vlogi SZDL IJ, naj S ares 'ni, "na »ali nti »i 1 KM V inei ijt;i id iiuvi vn~»yi -uf| * n; pravam na volitve, so se jja tudi v tej krajevni skupn n Del seje je bil namenjen ^ b obravnavi plana KS za ji, 1990. Razprava je bila živahnaj ^ ralistična, še zlasti pa akt * saj je šlo za življenske P % me ljudi, ki so v okviru kr i ^ skupnosti v zadnjih letih our ^ moči krajevnega samop^ ka in z lastnimi prispevki ^ \ stovoljnim delom usPe“%j «T zreševali svojo proble n. Tudi na tem zboru so op<» m na problematiko vzdrz komunalnih objektov, PuuJw\ pa je bila vrsta pobud in ^ logov za rekonstrukcije) faltiranje lokalnih cest- n, ^ so se v ta namen Pr|P .gdltjf1 odreči marsičemu zaW P ^ , ! gajo, da bi imele pri asi ^ ^ cest prednosti tisti °use 'jid S iih kraiani sami uredili ^ podat pi GVJI i- jih krajani sami uredil« damu. jg d« ^ Tudi ta zbor krajano J ^ kazal, da so zbori delovn ^ in občanov potrebniin ;evn ^ jih morali v naših * jpiH skupnosti posluževati merih. «ni,[ Dob Trojane V priprave na volitve sta se poleg SZDL vključili tudi Krajevni organizaciji ZZB NOV in ZKS, ki sta se na svojih sestankih seznanili s pripravami na volitvah, obravnavali pa sta tudi aktualna družbenopolitična dogajanja. Predsedstvo Krajevne konference SZDL je na svoji seji sprejelo rokovnik priprav, obenem pa že začelo postopek za predlaganje kandidatov. Posebno skrb bo namenilo tudi Svet KS čaka na proiek!!K predračune, ki naj b' P^riO t, koliko denarja bo ^ rekonstrukcijo ih yS'c'est ^ posameznih odseko programa krajevnega ^ spevka. Na tej 0*^itwe o P bi KS sprejeli tudi odlo ^ s! oritetnem vrstnem f® nrjjpf). vorili pa se bodo tudi vorili pa oo -- ^ “VŠTKSZDLogfJ* tudi pogovor o novi v ^ V !s Domžalski invalidi so aktivni 23.12.1989 so se v prenovljeni gostilni »Keber p0[Ty Žalah na letni skupščini zbrali člani Društva invali Žale. . -tifnoSP^ Ocenili so delo društva v preteklem letu in kr'1 iej0, 0$' govorili o problemih, s katerimi se invalidi sreč l ijjgn* stvo je, so ugotovili v razpravi, da kriza najbolj P jgtos1 socialno šibki sloj in ljudi, ki se zaradi telesne p težje prebijajo skozi življenje. i0ga ^ Zato bo tudi v prihodnje najpomembnejša štva povezovanje številnega članstva (1041) m m drd^fl pomoč v težavah in stiskah. To Pos'anstv.0rIvi|i v®'1^ uspešno uresničevalo že doslej, saj so pr>P prire°hj uspešnih akcij. Zlasti odmevna je bila v lanskem 5^ tev ob mednarodnem letu invalidov v hali KS. d za ra za telesnokulturno dejavnost svojih članov. Pa doh1^ vedrilo. Med drugim so pripravili tudi 13 izletov p ni in nekaj v tujini. . arhit6.'^ Resno so se lotili tudi akcije za odpravljanj njih0\i skih ovir v javnih objektih v občini. Upravi® ,cj grad , zahteva, da pristojni organi občane in načrt he javnib 0 zagotove ustrezen dostop in možnost upor ^ sodekfvanjj^ii^pomoč so se Se SZDL Domžale, dosedanji predsednik društva ksU jer3 v je predsedniku domžalske Socialistične zvez z3 dr®5 izročil zlato plaketo, ki jo je OK SZDL podelil . invalidov Slovenije. . nrCIQX3W , Izvolili so tudi novo vodstvo ter sprejeli P ^.J-leto 1990. Trzinci na Kilimandžam... r------------------------------------------------------ il r Pred kratkim se je iz Vzhodne Afrike vrnila odprava PD Onger !'l r;ini ki je obiskala najvišjo goro Afrike, Kilimanžaro (5.895 m), in M '^jo goro Kenije, Mt. Kenyo (5.199 m). Dvanajst članov planin-VOi »eg« društva iz Trzina, ki jih je vodil Aleksander Čičerov, se je 33] Nužil tudi predsednik češkoslovaške Planinske zveze Ladislav 'Usko, ki je hkrati tudi častni član PD Onger Trzin. Odprava je bila na poti 26 dni, poleg obeh gora pa so njeni člani tiskali tudi dva safari parka in čudovite s kokosovimi palmami °Mljšane peščene plaže Indijskega oceana. I3 odpravo so Trzinci vzeli H ik, n“' saj so s kondicijskimi izleli v nimnz 1 sk°raj leto dni pred z.ičct-dUaivj^Ve' ^*ed drugim so hili tudi >ijVi gori Avstrije, (irossglock-lOl ir/, .f" rrtarljivu so tudi zbirali detli »Mn U'5?-H ^kigajno. Obiskali so celi1 fini icl'j — precej tudi v ivisi ' 'Kl 'ak •''' dr.uga' Iralii Jr^pnu. h k rali pa so srcdslva n| iimpt ! z raznimi delovnimi akcija-^ »skir? Uru8im so pogozdovali, v ir-u iicsLivn|0.Vin' io,' Pa so mcc* poC^nita-’0" ttojk J*1'1 klopi in opravili še vrsto Corif°!k^x*urs^'^ opravil. Svojih b®tMpruv^hkil0Sp0m"il' UKl' " ' hil- bodo v k ral kem iP«k 'P11 Srne ■ 0 P '^ni na po' krenila 15. decem-ut,,;' •vonipasovim kombijem so ® , ifc,,;ina odpeljali \ Zagreb, od tam S.Na? v Frankfurt in nato s Na-Vaf tHa' .‘"rrkujinjem letališču sta jih ,Hal ""it Ju*oslovanski veleposlanik v jJBiVna^V^rrrizdanovič in trzinski P rliitns-0 ^evcl- ki je dopisnik RI V P ydani|,'n ^ela v Nttirobiju. Oba. \e-rrfrnpijn ln novinar, sta bila trzin-v Kcn'j' 'n Tanzaniji s * Iomii0 .Pomoč. Vojko jih je več-'i ^li n njem so celo dvakrat m ’ ltoris.r,s*r^ei P;l jim je tudi šlevil- |HpRov.. napotke, veleposlanik j ?ilaci;«iw!anju prevozov in drugih g d< \pazadev, ob vrnitvi z Mt. 'M tavi|;:\Zu^ane na veleposlaništvu ^ijorabavo. ieV1 ^Pon n. sf v Afriki najprej odlomili iap ^Sdi"k^^eny°- ki.naj bi jini .'Mi K;.- 1 akhmalizacija za vzpon li>QdfivŽaro- 'fkazalo se je. i nHa k.. ocilev pravilna, saj jim je na Mt. Kenyi kvarila nih^ ,'nmandžaru pa z, višino ni ukih posebnih problemov. gQj,j naredili nepozaben vtis. nijjjh^^riju v Ugandi in neka-’nn° Hilc' °V v n.iunem sosedstvu na svetu ni takšnih go-sla uglasla vulkana, le da je pri Kilimandžaru. oziroma njegovem vrhu Kibo. vulkanska bolika kraterja bolj opazna, krater Mt. Kcnye pa so tisočletja erozije razjedla in dala gori bolj divjo podobo granitnih vršacev, ki vro iz zemlje. Obe gori sta zelo opazni, saj se dvigata visoko nad širne savanske ravnice, daleč naokrog pa ni večjih vzpetin. Njuni v/.noAji sta porasli / gosto džunglo, vršna dela obeh gora pa sta zaradi višine odeta v večni led in sneg. Prav sneg na vrhovih ob ekvatorju je buril domišljijo številnih pustolovcev, raziskovalcev in tudi pisateljev. Ko je misionar John Rebman leta 1X49 prvič poročal o snegom pokriti gori v vroči Afriki, mu v Evropi niso verjeli Za Mt. Kenyo so Trzinci rabili 5 dni Prvi dan so se od vhoda v narodni park skozi džunglo povzpeli do zavetišč pri meteorološki postaji. Pot ni preveč naporna. ker pa ves čas poteka po grebe nu. ki ga z obeh strani obdaja džungla nudi res obilo lepih in zanimivih pri/o rov. V džungli se oglašajo najrazličnejši ptiči, od časa do časa je slišati tudi opi cc, v blatu oh cesti je videli nešteto sle di bivolov in slonov. Hoja po lakih po teh je zelo vznemirljiva, saj ves čas pri čakuješ srečanje s kakšno gozdno zveri no. vendar pa so takšna srečanja, vsaj po pripovedovanju domačinov, dokaj redka. Te živali prihajajo iz pragozda v glavnem ponoči in se izogibajo ljudem Kljub vsemu se skupine, ki hodijo sko zi džunglo, skušajo držati čimbolj sku paj. Za Mt. Kcnyo je značilno, da jo ob daja pas goste bambusove džungle, ka kršne na Kilimandžaru ni. Bambusove goščave so preprežene / nekakšnim hodniki, ki nudijo divjim živalim odli čne prehode. Cc zaideš v tak labirint lahko vedno pričakuješ nenapovedano bližnje srečanje s katero od pragozdnih živali. Če imaš srečo, žival ni roparica Drugi dan poti. ki vodi proti vrhu Ml Kenye, zapusti džunglo in prečka širno gorsko močvirje, ki je še zlasti med de ževno dobo. precejšnja ovira za pla nince. Pokrajina postaja vse bolj pusta med vse številnejšimi skalami pa. je vedno več. za Mt. Kenyo značilnih lo-belij. To so velikanskim kaktusom podobne rastline. Mesnati listi, ki kot nekakšne grive rastejo iz drevesnih de- ^gjskg knjižnica obvešča: € Juvanje Hinka Poročnika v poviti svet Snežnika« £ Sjad?0vitl svet Snežnika je naslov predavanja, ki ga pri-« kniiž Svo'e PD Domžale v sodelovanju z domžal-It^SIsk C° 1:106 14' ^ v večnamenskem prostoru i^kop*6 knJižnice. Avtor predavanja, planinski fotograf ^^ik iz Ilirske Bistrice, bo z diapozitivi predstavil 'N *IV|- ■«- i_mo u i. uia^i_^iuvi fJICUdldVH 1 n'a na Snežniku in njegovi okolici. Predavanje se °b 19. uri. Vstopnina je 5,00 din. Etigvgnje Vikija Grošlja »8000 + « n[etlavanS,0.ri.^.dom^a's' C0V ir, v„ ■ "»li1'1™ let,n - ! "" * S- .|1 NSk i ^'va tdi;uštvo Krašnja obvešča in vabi vse čla-tudi ostale, ki jih delo društva zani-jo rednega letnega občnega zbora, \i>btejUk' l6' 2’ 1990 ob ,7-30 v OS Krašnja. S v ili že dobro aklimatizirali, zdel lažji kol hoja na Mt. Kenyo. Džungla. ki so jo morali prehoditi prvi dan vzpona, se jim je sicer zdela bolj divja in zaraščena, kot lista na Mt. Kcnyo — zdelo se jim je, da manjka le še Tarzan, v višjih legah pa so naleteli na precej bolje prehodna in manjša močvirja, sama gora pa je bila tudi manj razbita in nekako manj divja, kot druga najvišja gora v Afriki. Na Kilimandžaru je tudi zelo dobro poskrbljeno za udobje planincev. saj je na hribu dosti koč in zavetišč, tam kjer se na najbolj priljubljenih poteh končajo dnevne etape vzpona. pa je tudi po več koč. v katerih je zadosti prostora za vse številnejše obiskovalce Kilimadžara. Lani je bilo teh še zlasti veliko, saj so slavili stoto obletnico prvega vzpona na Kilimandžaro. Pri vzponu na streho Afrike planincem največ težav povzroča višina, saj je vrh Zmage Uhuru Peak, najvišja točka na robu kraterja Kibo (glavnega vrha Kilimandžara) le nekaj nfžja kol 6.000 metrov. Našim odpravarjem višina tokrat ni nagajala in kar nekako s pomilovanjem so gledali druge planince, ki so se pre-cejnšnjimi težavami vlekli proti najvišji koči na hribu, proti Kibo Hut (4.700 m). Dobra pripravljenost za višino pa jim je tudi ponagajala. Vodniki so namreč trzinske planince zbudili za odločilni vzpon na vrh že malo po polnoči. Povedali so. da je to preračunano tako. da naj bi ob normalni hitrosti vzpona, na rob kraterja Kibo, oziroma na Gilman*s Point prišli točno ob sončnem vzhodu. Trzinci pa so rob kraterja dosegli že dve uri preden je Sonce pokukalo izza obzorja. Prikrajšani so bili za čudovite trenutke ob rojevanju novega dne. prizor, ko prvi sončni žarki pokukajo izza sosednjega Mavvenz.ija in najprej pordečijo, nato pa pozlatijo ledenike na vrhu Kiha. Ker je bilo na Gilman's Pointu izredno mraz in ker je pihal močan veter, so morali še v temi sestopili v dolino. Zaradi mraza, eden od članov odprave je dobil celo lažje omrzline na nogah, večini ni prišlo niti na misel, da bi nadaljevali pot na robu ognjenika, do Uhuru Peaka. naj višje točke na kraterju. Nadaljni vzpon so jim odsvetovali tudi črnski vodniki, vendar pa sta se dva. alpinistično bolj zagreta člana odprave, kljub vsemu podala še na glavni vrh 5.895 m \isoki. Uhuru Peak sla dosegla prav v času. ko je svetloba premagala temo in je mehka zlatomodra barva zgodnjega jutra krater in njegove ledenike spremenila \ pravljični svet Ngaia. prastvarnika Masjev, bojevitih pastirjev izpod Kilimandžara. Čeprav drugi niso prišli na najvišjo točko Kilimandžara. so vsi. ki so dosegli rob kraterja, prejeli diplomo osvajalcev Kilimandžara. sami člani odprave pa so s svojim dosežkom tudi zadovoljni, saj vedo v kakšnih razmerah so prišli na Gilman‘s Point. pred odhodom v Afriko pa so sploh razmišljali, da bo uspeh odprave, če jih bo vsaj polovica dosegla rob najvišjega vulkana v Afriki. Miro Stebe Šestič smo bili: »Pod mengeško marelo« 2. in 3. februarja so prizadevni člani mengeške godbe že 6. organizirali veliko prireditev domače zabavne glasbe »POD MENGEŠKO MARELO«. Tudi letos so se na tej tradicionalni prireditvi, ki je štirikrat napolnila veliko dvorano mengeškega kulturnega doma, (pa bi jo še petič in šestič — če bi bili še dve predstavi) zbrali mnogi ansambli. Od novincev v tej glasbi — ansambla Jasmin, Agropera do Nageljna, Lipe, Stoparjev, Marele, gostov — Fantov z Obiskali smo Tončka Ravnikarja. Naš dolgoletni dopisnik, pravzaprav je »zraven« že od vsega začetka, okreva po težki bolezni. V imenu bralcev mu želimo srečno in svetlo pomlad ter veliko lepih spominov na delo, ki ga je opravil v našem časopisu v stikih z občani Domžal in okolice. / h r. n M ;.••• . v . L‘: m S-"' K Pisemski nabiralnik posebne vrste! Pismo za vejo Moja hiša stoji približno 80 m od ceste. Cesta do hiše je še kar dobra, kljub temu pa poštarju dela težave. Zato smo se v lanskem letu s pošto dogovorili, da mi dajo poseben nabiralnik. Res sem ga postavil ob poti. Sam pri sebi sem mislil: no, sedaj bom pa pravočasno dobival naš občinski časopis in ostalo pošto. Ob vseh mojih prepričanjih sem se krepko zmotil, nekaj časa sem pošto dobival v omenjeni nabiralnik. Nisem pa pričakoval, da bodo pri poštarju nastale težave: iz torbe je treba vzeti ključ, odkleniti nabiralnik in ga zopet zapreti! Ker pa ta poštar sam odloča, kam bo dajal pošto, se je odločil, da postavi nabiralnik včasih na sosedovo kljuko. Zato sem se odločil, da nabiralnik vrnem pošti in obrazložil, da ga poštar ne potrebuje, jaz pa da imam že na hišnih vratih nabiralnik. Dne 20.1.1990 me je neznani človek vprašal, če je pismo v drevesu moje, šel sem pogledat in res je bilo name naslovljeno. Ko sem ga odprl, je bil rok zapadlosti 10.1.1990. Pismo sem zalepil in odnesel nazaj v nabiralnik. Dne 25.1.1990 je omenjeno pismo prišlo v moj nabiralnik, odšlo pa iz Ljubljane že 5.1.1990. Sedaj pa čakam opomin, z željo, da ga bo poštar zopet zataknil za vejo, na drevo. Samo ne smete misliti, da so vsi poštarji taki, da zatikajo pošto za vejo! F. Petrič, Dobeno 2 IRftšiP Prireditev pod Mengeško marelo je prireditev mengeške godbe. Le-ta uspešno nadaljuje več kot 100-letno tradicijo pod vodstvom Alojza Velkavrha. vseh vetrov, vokalnega sestava Mengeški zvon, gostov s Krka Klapa KRK, smo doživeli predstavitev vokalnih in instrumentalnih pristopov do domače zabavne glasbe. Prav pa je, da ob prireditvi, ki si jo je zamislil in ji tudi tokrat dal osnovo za njeno uresničitev IVAN SIVEC zapišemo temeljno ugotovitev, ki izhaja iz doživetja večera. Tudi s to prireditvijo so bili priče vnovični potrditvi kakovosti glasbenega dela v mengeški godbi, ki v zadnjem času posebej uspešno deluje pod taktirko kapelnika ALOJZA VELKAVRHA. V primeru mengeške godbe, ki že stopa proti svoji 110-letnici, lahko zapišemo, da Smo doživeli predstavitev nove kakovosti njenega delš. V lahkotni, žanrsko izbrani glasbi pihalnega sestava, pač primerni za tovrstne priložnosti, smo bili priče opazno doživetega muziciranja mengeških godbenikov. Tistega, ki je neobhoden k glasbenemu vtisu, pretendirajočem na nekaj več. Mengeški godbeniki so to glasbeno nadgradnjo, spontano muziciranje, dosegli in prav je, da se za doživetje tega kapelniku Alojzu Velkavrhu in vsem godbenikom lepo zahvalimo. Prireditev, na katero so povabili tudi zahodnonemško zvezdo komercialne glasbe — peveš Patriziusa, je vodila Miša Molk, k uspehu dogodka pa so prispevali še mnogi, žal tudi tokrat neimenovani sodelavci. B. Glasbeni abonma 1989/90 V drugem delu glasbenega abonmaja bosta nastopila, v četrtek, 22. februarja ob 18. uri, NOVI LJUBLJANSKI GODALNI KVARTET Monika Skalar, violina Karel Žužek, violina Franc Avsenk, viola Stane Demšar, violončelo v torek, 20. marca ob 18. uri, Jerko Novak, kitara Igor Saje, kitara Koncerti bodo v večnamenski dvorani Osnovne šole Šlandrove brigade Domžale. Vstopnice bodo v prodaji uro pred koncertom. Učenci Glasbene šole imajo prost vstop. Organizatorja glasbenega abonmaja sta Glasbena šola in Knjižnica Domžale. * S > > s s s •» * s s * * N A * S s ■ Gledališki abonmria 1990_________________________ Knjižnica Domžale in DKD Svoboda Mengeš obveščata, da bo v okviru gledališkega abonmaja, dne 17. 2. ob 20. uri, Pevsko društvo »ZVON« iz Šmartna pri Litiji, izvedlo opereto Radovana Gobca PLANINSKA ROŽA: Mestno gledališče Ljubljansko, pa 5. 3. ob 20. uri, Antona Tomaža Linharta, TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI. Predstavi bosta v Kulturnem domu v Mengšu. Nekaj abonmajskih kart je še v prodaji v Knjižnici Domžale in v Traku Mengeš pri tovarišici justi Koželj. L« S RfiZGlflil, OBJAVE, RfiZPIJI Mali oglasi Takoj zaposlimo natakarja (natakarico) za strežbo v šanku. Tel. 721-279. Kupim staro hišo, gospodarsko poslopje, parcelo. Telefon: zvečer, 723-586. Ugodno prodam dobro ohranjeni dve (2) otroški posteljici z jogijem, italijanski športni voziček in stajico. Domžale, telefon: 711-845. Motor EMZ 150 v okvari prodam. Grilj, Vrh nad Krašnjo 6. Najamem stanovanje v Domžalah ali okolici. Telefon: (061) 221-260 dopoldan — Alenka. Oddam ogrevano sobo z WC za enega. Posebej vhod. Predplačilo, Gartner, Bolkova 64, Homec, za gostilno Repanšek. Iščemo mlajšo upokojenko za varstvo otrok na domu (3 in 6 let) ter za pomoč v gospodinjstvu v Hudem. Telefon: 722-555. V centru Domžal kupim garažo. Telefon: 342-491 int. 50 ob 7. uri. Prodam mlade papige in kanarčke — mlade pevce. Telefon: 714-580, Remžgar Srečko, Chvata-lova 12, Domžale. Inštruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: 738-662. Pomagam ti pri težavah z osnovnošolsko in srednješolsko angleščino! Telefon: 722-266. Polaganje, brušenje in lakiranje parketa, polaganje plastike, tapiso-na in plute ter polaganje lesenih stenskih in stropnih oblog. Stražar, telefon: 712-176. Strojnega ključavničarja z znanjem struženja, vsaj z 10-letno prakso, zaposlim. Kovinoplastika Kaplja, Radomlje. Trisobno komfortno stanovanje v Mengšu prodam ali zamenjam za dve enosobni stanovanji ali dvosobno z doplačilom v Domžalah. Naslov v uredništvu. Ugodno prodam dve obhajilni obleki (za dvojčici), lahko tudi posamezno. Naslov: Gomboc Jožica, Domžale, Kraigherjeva 32, tel. 713-569 po 16. uri. Po naročilu pletem na pletilnem stroju, za velike in močnejše postave jopice in puloverje. Telefon: 711-649, ANA. Inštruiram angleščino za osnovne in srednje šole. Telefon: 712-996. Dne 5. 2.1990 sem izgubila zapestnico ovalne oblike Iz belega zlata na relaciji od Zdravstvenega doma do parkirišča za Veleblagovnico. Poštenega najditelja prosim proti nagradi da mi vrne, ker ml je drag spomin. Tel. št. 737-397. ZAHVALA Ob nenadni boleči izgubi našega skrbnega in dobrega moža, ata, starega ata, tasta, brata in strica IZIDORJA KOROŠCA Vrbankovega ata iz Krašnje 38 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem znancem in sosedom, ki ste nam izrazili sožalje, podarili toliko cvetja in ga v tako velikem številu ptos-premili na njegovi zadnji poti. Zahvala velja tudi gospodu župniku za opravljen pogrebni obred in govorniku Petru Avblju za ganljive besede slovesa ob odprtem grobu. Zahvalo izrekamo tudi dr. Petru Cerarju za dolgoletno zdravljenje. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nam v težkih dneh stali ob strani ali nam kakorkoli piomagali. L Vsi njegovi. ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, dedka, pradeda, brata in strica JANEZA GOSTINČARJA p. d. Znojilčevega očeta iz Čepelj 11 pri Lukovici se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sovaščanom za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Lepo se zahvaljujemo dr. Pippu za zdravstveno skrb in pozornost, gos|x>-du župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi krajevni organizaciji ZB Lukovica, govorniku Luku Cerarju za poslovitev, pevcem KUD Janko Kersnik za lepo petje, praporščakom in vsem, ki ste ga spremili na njegovo zadnjo pot. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi. ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, starega ata, brata in strica MIRKA KOSA p. d. Erjavčevega ata iz Peč se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje in pomoč v težkih trenutkih. Hvala gasilskemu društvu Peče, gasilskim praporščakom in tovarišu Levičniku za lepe poslovilne besede. Posebno hvala gospodu župniku Povšnarju za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za odpete žalo-stinke. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi! ZAHVALA Ob boleči izgubi nenadomestljive žene, mami, babice in prababice IVANKE OSOLNIK roj. Okorn Iskreno se zahvaljujemo prijateljem, sosedom in znancem za izrečena in pisna sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu kaplanu za opravljen obred, godbi na pihala Domžale, Stobljanskemu oktetu, ženskemu zboru Društva upokojencev in govornici, hvala za spremstvo in za poslovilne besede. Posebna zahvala dr. Ivu Vasletu za vso pozornost in humano pomoč, ki jo je nudil naši mami. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene žene, mame, stare mame, sestre in svakinje PEPCE KONJAR se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami, nam z izrazi sožalja lajšali bolečino, jo spremili na njeni zadnji poti, darova! cvetje in vence. Zahvaljujemo se vsem sosedom, prijateljem za vso pomoč, pogrebcem, govorniku za poslovilne besede, pevcem za res lepo petje njej v slovo, zdravstvenemu osebju iz Domžal, posebno še voznikom, ki so jo vozili v Ljubljano na dializo, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, Kliničnemu centru, oddelku za dializo, za vso večletno požrtvovalno pomoč in oporo v času njenih hudih preizkušenj. Se enkrat prisrčna nj. Uvala. v globoki žalosti: mož france, sinovi France, Marjan in Slavko z družinami, bratje: Jože in Slavko z družinami, Janko in svakinja Milka. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega očeta FERDINANDA KOKAUA iz Preloga pri Ihanu se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, znancem in prijateljem za podarjeno cvetje, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi ihanskim pevcem, gospodu župniku in Joži Hribar. Vsi njegovi. ZAHVALA Ob boleči in prerani smrti moža, očeta, starega očeta, sina, brata in strica MIHAELA PIRNATA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje ali kakršnokoli drugo pomoč. Iskrena hvala sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam priskočili na pomoč. Iskrena hvala sodelavcem elektrodelavnice Jeras in TOZD Grosist Jarše za izrečeno sožalje in denarno pomoč. Iskrena hvala sosedu Vi-netu Kušarju za poslovilne besede ob grobu. Zahvaljujemo se tudi dr. Svolj-šku, ki je vsakodnevno tudi večkrat na dan lajšal očetu bolečine, hvala praporščakom in gospodu kaplanu iz Doba za lepo opravljen obred. $e enkrat hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi. V 83. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric JANEZ KEPEC z Gorjuše 3 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem ter sosedom za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in vsem, ki ste namesto cvetja darovali v druge namene in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Vso zahvalo izrekamo gospodu kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi. Nisi poda! roke, reke! besede v slovo, tvoj Uk živi, povsod živi in večno žive! bo. V SPOMIN 8. februarja je minilo 15 let, odkar nas je tragično zapustil naš dragi brat SREČKO JANČIGAJ iz Dol pri Moravčah Vedno se ga spominjamo njegovi bratje in sestre! 'Minilo je deseto leto dni •odkar za vedno od nas odšel si ti. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni. V SPOMIN 1. marca bo minilo deseto leto dni, odkar si od nas odšel naš nepozabni JOŽE PROSENC Vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem preranem grobu, mu prižigate svečke, se iskreno zahvaljujemo. Vsi njegovi domači. Delo, skrb in trpljenje tvoje bilo je življenje. V SPOMIN 3. februarja je minilo leto dni, odkar nas je nepričakovano zapustil JERNEJ URBANIJA iz Lukovice Vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu se iskreno zahvaljujemo. Vsi njegovi domači. Ob mnogo prerani izgubi naše drage, ljubljene hčerke, žene, mamice in sestre BERNARDE KOHEK roj. Korunič iz Domžal se iskreno zahvaljujemo vsem njenim najbližjim sosedom, prijateljem in sodelavcem ter OŠ Venclja Perka in Slovenijalesu za izrečene poslovilne besede, darovano cvetje, izrečeno sožalje in za trenutke, ko ste ji stali ob strani. Lepo ste ji zapeli in izvedli žalostinke. Še posebna zahvala gospodu župniku za lepo opravljen verski obred. Vsem skupaj iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni: oče, mama, mož, sin Damjan, hči ' Karmen in brat Andelko. ZAHVALA V 52. letu nas je zap^ 'S la naša draga žena mami MARIJA HACIN roj. Velkavrh iz Sr. Jarš 35 Zahvaljujemo se vsem.* N( so nam izrekli sožalje.", s rovali cvetje ali nam drugače stali ob strani- Hvala sodelavcem to''31 ne Trak in Hidrometal- Hvala pevcem - °ri# j, bratov Pirnat, gov°rnl^ dr. Pevcu za humano besed moč, za ganljive -- ^ slovesa duhovniku - . ter vsem, ki ste jo mili na njeni zadnji P° V Vsem še enkrat za iskrena in globoka z la. Vsi njeni. Ijem nam ki S16 in znancem, .ivi nesti)'' iidin ob nenadom® - ^ izgubi stali ob strani. ‘ .e kli snžalip darovali O*6 kli sožalje, daroval. {er ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, dobre in skrbne mamice, sestre in tete JULIJANE LOGAR roj. Trdina iz Preloga 81 pri Ihanu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijate- in kakorkoli pomag"" j. jo pospremili na njeni nJ' Poti- hua,iuje Najlepše se zahval]^ mo WO Domžale za.‘z ^ no požrtvovalnost m narno pomoč. Zahva«1^ mo se ihanskemu t3. mu zboru za gam/''' pete žalostinke m 9 du župniku za 'eP°. y vljen pogrebni obre ■ ^ Vsem, ki ste jo v ta* jj v likem številu posPre ^ en-njen prerani grob, krat hvala. Žalujoči vsi njem- OBVESTILO ^ poiKT Krajevna skupnost Dob obvešča najemnike grobo1v5n3. pališču DOB in TROJICA, da v času od 15.2. do i3-obnovijo najemnine grobov za leto 1990 in 1991 ^ pol Prosimo, da se osebno zglasite na Krajevni skupn uradnih urah: PONEDELJEK od 7. do 11. ure in 16. do 18. ure SREDA od 7. do 11. ure in 16. do 18. ure PETEK od 7. do 11. ure KRAJEVNA SKUPNO- MALI PODJETNIKI, ZASEBNI OBRTN|K|: Ijanje knjigovodskih storitev nudi KONT, podjetje za poslovne storitve iz Domžal,1 14. Telefon: 722-585 (popoldan). novo novo ZASEBNIKI, ZASEBNA IN DRUŽBENA P0\ pjETJ* TOP MAK*® \ s llurvnt CnsopK, kot |>os<‘I„iii prlloK-1 O(><'tlisil‘eK*^^(1)|l0''l^ v nukliKlI 17.000 Izvodov, ki l>o kur najbolje 1" |oK!,^| ^, / ^ predstavil vate dejavnosti »storitve, ■— .ogr*1 barvnem tisku, lahko pa tudi z Ourvnlinl f"... * - .«f. .....|...- S K VEtf ^r/^! :.^r •v l . I 1 VSK INKOKMAIJIJE NUN STOP P» TKE«i»‘Wl',lL-- V!*?E inf ZiAHOI»IVE 4, UcOof iRiirT Antonio PAI.MIEOl zena bo vesela, vi pa zadovoljni, Ce boste darilo izbrali v novi prodajalni PRIMA« v CENTRU DOMŽAL. Jarilo vam bomo pomagali izbrati in ga tudi LEP0 aranžirali. H PRODAJALNI z darili »prima« boste našli KOZMETIČNE IZDELKE, ČUDOVITE - TUDI UNIKATNE - IZDELKE IZ STEKLA IN MNOGA DRUGA °ARll-A, ki ste jih morda drugje zaman 'SKALI. ZA OBISK SE PRIPOROČA ANTONIO PALMIERI pometaš! NK Radomlje vabijo: pusta se pridite zabavat v Radomlje Radomlje prireja veliko pustno rajanje na , s,no soboto, 24. 2. 1990 ob 20. uri v kulturnem Inu Radomlje. Zabaval vas bo ansambel Nika Zajca s pevko. slj^gat srečelov. Za jedačo in pijačo bo po- "jeno. VLJUDNO VABLJENI! NOGOMETNI KLUB DOMŽALE PRIREJA v Hali komunalnega centra Domžale PRAZNOVANJE ZA »DAN ŽENA« v soboto, 3. 3. 1990, ob 20. uri' Sp0 'gral bo ANSAMBEL »ŠTAJERSKIH 7« Ve2ovalcem programa, ki bo poskrbel za prijetno in veselo praznovanje pred Prodaja vstopnic v veleblagovnici Napredek Domžale — oddelek Tobak. VABUENI! k,ub y Košarkarski klub domžale vabi na tradicionalno PUSTOVANJE v h&H Komunalnega centra v Domžalah v soboto, 24. februarja ob 20. uri M* , 0" r u v torek, 27. februarja ob 20. uri !a9radeni*ator bo poskrbel za srečelov in bogate * Pa a naib°ljšim maskam, za norčavo razpolože-^ ^sambel »AVIA«. ^ 'e> Prijetno se boste zabavali! ^0 prodaja vstopnic in informacije v pisarni ^a,a Komunalnega centra, tel. 721-015. nekaj več j® pri V36' di- ir^ Domžal še §^ITi ,2abaval Domžal- h. ''« v, .-»m ?®n® . Se naprej ® Pnjetno in do- S! neredov- ^ ^ bo 'S® ko1 s,arel' naša ponudba Presenečenji mo I' i h najprej redni ki poleg Oh po-zabo- no^L’“ v nasledile lh?abavali še Moulin Sir V| »mer. Wolt-Weis, D C"1« T®s bodoefExpres ,"n ^ ^'Vidu, ?, 46 plesne Za srednje in starejše generacije — otvoritev četrtkovih plesnih večerov ob različni glasbi, evergreenih in narodnozabavni glasbi. Sodelovali bodo KRTI, STUDIO 6 ter drugi ansambli ter moderatorji in vodje zabavnih večerov Kopitar, Saša in drugi OTVORITEV BO V ČETRTEK. 15. februarja s pričetkom ob 20. uri Poleg ansambla KRT. bo nastopil še najboljši jugoslovanski plesni par (profesionalni) .v latinsko-ameriških plesih Grega Boltar in Maruša Lebar Za vsem prireditve ob četrtkih, petkih in sobotah sprejemamo rezervacije za mize! Ker so običajno vse razprodane, si rezervacije priskrbite pravočasno vsak dan od 12.—02, ure (osebno ali po tel. 721-531). dr, * ’bu&irv P'esne VABLJENI! Vodja diskoteke »LIFE« Slavko Sorotar ob pomoči Braneta Pirša ter Napredke Domžale. alec Napredek Domžale Trgovsko gostinsko podjetje.po NOVO V NAPREDKU V VELEBLAGOVNICI Oddelek elektro: — 20 % popusta pri nakupu svetil — pri plačilu z gotovino in pri nakupu na potrošni ško posojilo V VSEH PREHRAMBENIH TRGOVINAH Akcijska prodaja: redna cena akcijska cena sirup jabolko 1/1 Dana 33,60 16,60 rum 1/1 73,00 44,50 sok brick pack jabl 0,25 Fructal 6,40 3,60 Ugodne cene: Vino Naš Pajdaš 1/1 14,00 Namizno belo 1/1 Slovin 14,70 Uvoženo blago: Čokolada Milka, bonboniere, bonboni pokalice, čokolada Kinder Lada in ananas kompot do 40% cenejši: toaletni ekološki program Palome je zopet v prodaji v vseh naših trgovinah V POSLOVNI ENOTI KURIVO vas opozarjamo na dobro založenost z vsem gradbenim materialom, posebno s strešno opeko in modularnimi bloki ter s stavbnim pohištvom, hidro in termo izolacijami, kurjavo itd. V POSLOVNI ENOTI KOVINAR lahko izberete instalacijski material, električno in ročno orodje, sanitarno keramiko, keramične ploščice in peči za centralno kurjavo. ŠPORT NAPREDEK smo do 30 % znižali cene zimski športni konfekciji. Napredek Domžale Trgovsko gostinsko podjetje : eiZ30 0omžM. LjuMjanMr »4. Tetefon n (081)721 1 984. 2*0 m Nov lokal m Ljubljanski 84 — v bližini pizzerije Skansi: vizura — modna konfekcija Bojan Škofič iz Kranja je na Ljubljanski 84 odprl novo trgovino, ki jo je zasnoval arhitekt Rodman Klemen iz Rodin. V trgovini je najbolj široka ponudba tekstilne konfekcije (zimski plašči, jakne, bunde, balonarji; ti so po ceni 850 din). Poleg omenjenega prodajajo tudi trenirke, trikotažo, biuzone. pulije, moške srajce, ženske kavbojke (200—300 din), sakoje, ženske kostume, bluze, razne pletene komplete, nogavice ipd. V najnovejši ponudbi so zagotovili bižuterijo in parfume, novi pa so tudi nekateri artikli za »jeans« kulturo oblačenja. V VIZURI imajo odprto od 9. do 13. ure ter od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. MOTO SERVIS KOVINSKI PREDMETI DARKO OPARA Ljublianska 123 61230 Domžale Tel (061 >722 142 Cenjene stranke obveščam, da je sedaj primeren čas za servisni pregled vašega mopeda, motorja izven krmnega motorja, itd ... To lahko storite v MOTO SERVISU vsak dan od 8. do 16. ure in ob petkih od 8. do 14. ure. FLORIDA NE LE V ZDA: JE TUDI V DOBU! Na koncu Doba proti Želodniku (tabla, kjer se končuje Dob) je VIDA SKAZA na Finžgarjevi 19 odprla dnevni bar. Nudijo kavo, napitke, aperitive, žgane in druge pijače. Zaradi bližnjega — sicer neformalnega kopališča, ki so mu domačini dali ime FLORIDA (odtod tudi ime lokala), lastnica obeta nekaj več v ponudbi za poletje: Na voljo bo več vrst sladoledov in tudi jedi na žaru. / salon Ttl\ ------ ženski frizer ambrož morija Frizerstvo AMBROŽ išče frizerko — pomočnico s štiriletno prakso za določen čas, kasneje lahko za nedoločen. Telefon (061)831-183 od 8. do 10. ure. Zasebnik Roman SEDEVČIČ v Mengšu: Bela tehnika iz uvoza Roman Sedevčič, Blejčeva 26 a iz Mengša, je imel doslej servis pralnih strojev, odslej pa ponuja še celo paleto strojev bele tehnike iz uvoza. Gre za firmo ARISTON — za pralne, pomivalne in sušilne stroje, katerih uvoznik je PRIMEX iz Nove Gorice. Cene so dinarske, obračunane na dan vplačila. Sedevčič posebej poudarja ugodnost pri nakupu sušilnega stroja, saj bo stranka s tem nakupom kupila v enem stroju tako pralni kot sušilni stroj. Cena tega stroja znaša približno 11.000 konvertibilnih dinarjev. Trgovina je odprta ves dan, o vsem pa se lahko pozanimate na telefon 737-047. ODPADNE SUROVINE ODPELJITE. NA ODPAD V JARŠE! IDESON VERHKAL — za stanovanja in objekte — pralne prosojne polprosojne neprosojne zatemnitvene metalizirane — zaščita pred soncem preko 50 različnih vzorcev tel. 061-832-922 Kdaj po zdravila v lekarno? Obvestilo o odpiralnem času in dežurni službi v Lekarni Kamnik in Domžale. Lekarna Kamnik obvešča, da bo od 1. januarja 1990 prešla na nov odpiralni čas v Lekarni Kamnik in Lekarni Domžale. Obe lekarni sta ob delavnikih odprti od 7.30—19.30 ure, ob sobotah od 7.30—14.00 ure. Dežurna služba je izmenično vsake štiri mesece Lekarna Domžale — sobota popoldne od 17,—20. ure — nedelja popoldne od 17.—20. ure Lekarna Kamnik — nedelja dopoldan od 9.—12. ure. Slamice iz Slamnika: «5 Život za bogove Ne gre drugače, Je reklo naše vrlo uredništvo in tako spet izražamo gnus. Tokrat je objekt našega gnusenja poimenovanje nove diskoteke in vsega kar paše zraven LIFE. Kako zveneče in doneče, pa čisto nič domače! Zato naš predlog: se vam ne = zdi dosti bolje primemo in čisto domače, če bi bil naslov »ŽIVOT ZA BOGOVE ...« Prvi odmevi Verjeli ali ne, po objavi članke, NE BOSTE VERJELI, POMETAJO, H uredništvo občani kar bombar-§ dirajo s prošnjami. In kaj želijo? Komunalno podjetje prosijo, naj jim pošlje smetarja — pa samo tista dva ... »iz Poročevalca« zahtevajo... Mi pa kar prodajamo... Veliko kandidatov za bodoče privatne trgovce se obrača tudi na nas, da bi jim pomagali pri iskanju kar najimenitnejših imen za njihove bodoče trgovinice. Le odpirajte, fantje in dekleta, le škoda ker se večina ljudi navdušuje predvsem za prodajanje, kdo bo pa kupoval. Menda bi nekateri prodajali celo izgubo, le če bi jo kdo kupil... Uspešno grosistično podjetje Imamo pa pri roki tudi zanesljiv recept za uspeh. Ustanovite veliko grosistično podjetje za prodajo na debelo z obljubami! To bodo imenitni uspehi! Kaže, da bodo najbolj prizadevne in hvaležne kupce v podjetju imeli v voditeljih novoustanovljenih različnih strank in zvez. Boljši, predvsem pa realnejši Potem, ko se je pri naši dobri partiji pojavil alternativni slogan EVROPA KDAJ. smo v uredništvu že spet korak naprej. Upoštevaje okoliščine in izkušnje, predlagamo, da skupaj napišemo EVROPA NIKOLI! Se vam ne zdi, da je še najrealnej-še? Star, a preizkušen sistem Pred dnevi se je na naši čisto novi strokovni službi za socialo, zdravstvo, le kdo bi vedel, kakšen je ta novi naslov, vse skupaj se nahaja v »rdeči« hiši na avtobusni postaji, zlomila kljuka na vratih in je bilo nemogoče priti ven (noter). Delavke so že upale, da so za tisti dan »opravile«, težava pa je nastopila pri odpuš- lllllilllHilHIUIIIIIIIIIlilllllllllllllilllllllilllllillllliliijillllllllllllllllllllillllllllilllllllllll Čanju tistih, ki jih je težava zalotila notri. Pa je šlo brez pro- 3 blemov: skozi okno so po sistemu »ravbarske štenge« na Mercatorjevo dvorišče ročno zložili vse zaprte stranke, kljuka pa je menda morala na diferenciacijo. Ihanska afera Zmotno je misliti, da se 11 Ihanci ukvarjajo le s prašiči, kajti po novem se mladi navdušujejo predvsem nad zbiranjem motorjev, o čemer ste lahko brali tudi v naših časopisih. Njihove hobije so ustavili, njihovi starši pa zbirajo pogum, da si bodo priznali, kako so v vzgoji in kontroli mladeničev »podbacili«. Morda bi videli V tej ihanski akciji so v nekaterih kleteh in rovih našli celo 3 po več motorjev in ogrodij, za katere pa starši niti slučajno niso vedeli. Morda bi le opazili, če M bi njihovi nadobudneži ukradli in domov pripeljali avion! — lllllllllllllllllllllllHllllllllllillllllllllllllillllilllllllllll V Blagovici so končno dobili novo telefonsko govorilnico, ki je v samem centru KS. Krajevna skupnost poziva vse krajane, da se telefonske govorilnice poslužujejo, žetone pa lahko kupijo na PTT Blagovica, v trgovini in v Gostilni Barlič. Krajevna pridobitev: V Blagovici imajo telefon!___________________________________ Ob novi telefonski govorilnici smo srečali Vinka Urankarja iz Lipe 5 V Blagovici so pridobili prepotrebno komunalno dobrino — javni telefon. Doslej ga v kraju ni bilo, zato je bila potreba že veliko časa več kot nujna. Vinko Urankar je šofer-prevoznik, ki zjutraj razvozi šolske otroke v šolo v Blagovico — ob koncu pouka pa jih razvozi nazaj na domove. Gre za šolarje iz Lipe, Ožbolta, Suše, Gaberja — za skupno 14 otrok. Zalotil sem ga pri novem telefonskem aparatu. »Telefona ne uporabljam velikokrat. V domači vasi ga včasih uporabim pri sosedovih, v šoli pa seveda šolskega — kadar je pač treba. Pa potreb po telefoniranju v glavnem nimam, k sreči... Pa še to napišite. Kombi za prevoz otrok je zelo star, komajda še uporaben! Bojim se, da mu ne bi kaj odpovedalo in bi prišlo do nesreče. Skrajni čas je, da se v skrbi za varnost pobrigajo za novega,« je dodal Vinko Urankar. obdn/ki , poročevalec Občinski poročevalec, glasilo občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja urednliki odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Anton Orel, Marjan Gorza, Pavel Pevec, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem. Glavna urednica: Verja Vojska, tel:: 721-321, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 711-686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.: 323-841. Fotografije: Vido Repanšek. Glasilo izhaja v nakladi 15.500 izvodov in ga tiska Tiskarna ljudske pravice Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 70, Domžale p.p. 2. Poslanih rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača. Uradne ure uredništva: ponedeljek in petek od 10. do 13. ure in sreda od 10. do 13. ure in od 14. do 17. ure. Glasilo je na podlagi sklepa izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodnje. Glasilo je bilo dne 25. 7. 1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne 24.4. 1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale. Saj smo samo ljudje: Ravbar pred vrati... Okoli slovenskega kulturnega praznika bi vsi najraje govorili in pisali o kulturi, pa čeprav imajo s kulturo samo toliko povezave, da hodijo na zakuske po kulturnih dogodkih. Mi smo pred ostalim svetom prišli že precej naprej in podeljujemo tudi svoja kulturna priznanja, Kersnikove plakete, ki vedno dvignejo valček zadovoljstva in val ogorčenja, češ, zakaj pa ravno ta in zakaj ne ravno jaz. Ker sem po naravi pač tak, da raje gledam naprej kot nazaj, predlagam ob slovenskem kulturnem prazniku skupni domžalski projekt, za katerega lahko vsaj nekaj kulturnikov dobi kakšno Kersnikovo plaketo. Našo občino je doletela namreč ta nesreča, da bo čez tri leta praznovala 400-letnico zmage enega od prvih, če ne že kar prvega, slovenskega viteza Adama Ravbarja, seveda skupaj z drugimi vojščaki, v Sisku nad Turki, vsem tistim, ki niste noč in dan v zgodovinskih knjigah, naj povem, da gre v resnici za zgodovinsko zmago slovenskega plemstva, tudi slovenske vojske, nad turško, oziroma še za mnogo več — če gledamo z verskega stališča, za odločilni zlom muslimanizma na naših tleh, oziroma zmage krščanstva v Evropi. Celo francoski in angleški zgodovinarji priznavajo zmago slovenskih in hrvaških vitezov nad Turki pri Sisku, kot »odločilno poraz na severozahodu Balkanskega polotoka«. Doslej se je s to temo z velikim navdušenjem in zanesenja-štvom ukvarjal v naši občini Stane Stražar, ki je petindvajsetkrat zapored priredil na Krumperku prireditev z delovnim naslovom Adam Ravbar, vitez Adam Ravbar je namreč bival na Krumperku, 21. junija 1593 je krenil pomagat hrvaškim bratom s petstotimi konjeniki in z vrsto izbranih izvrstnih strelcev. Stražarjeva prireditev je brez injekcij počasi propadala in pred dvemi leti dokončno propadla. y samem jedru pa nosi takšno zgodovinsko sporočilo, da dvomim, da se ga zaveda vsa domžalska kulturna srenja. Morda pa je kar prav, da je prišlo do predaha, kajti veliki zgodovinski dogodki so res vredni večje vsestranske pozornosti, kot je bila izražena do sedaj. Predlog sem lani spomladi — kmalu bo leto dni — povedal predsedniku Kulturne skupnosti Domžale in prav prijazno ga je sprejel. Predlagal sem namreč, da bi ob 400-letnici strnili vse kulturne moči občine in naredili gledali-ški-scenski-konjeniški-muzikalični spektakel, seveda slovenskega merila, s prisotnostjo slovenskih medijev. Predlog sem predal tudi kulturni četverici in še kakšnemu, da bi jih pač okužil s tem virusom, a se ni nikogar prijel. Pa menim, da imamo v občini kar nekaj dobrih režiserjev, nekaj odličnih igralcev, nekaj prvovrstnih konjenikov, nekaj takšnih in drugačnih muzikov, pa tudi drugačnih vsestranskih avtorjev. Mi vsi skupaj pa imamo do kranjskega viteza Adama plemenitega Ravbarja pravo zgodovinsko odgovornost, da ga potegnemo iz anonimnosti in ga predstavimo slovenski javnosti v vsej svoji veličini. 400-letnica pa je najboljša priložnost za to ... »Pa za Ravbarjem hodile, so Ljubljanke ga prosile, srebra, zlata ponujale, družeta si odkupvale... Zdaj ni časa podkupvati, sila se je vojskovati, meji žuga turški blisek, hoče nam požreti Sisek ...« Tako so zapeli narodni pevci o tem velikem dogodku in še marsikaj drugega je ostalo prikrito slovenskim očem. časa, da to odkrijemo, pa je presneto malo, le tri leta. Adam Ravbar je na dan sv. Ahaca prijahal kot zmagovalec nazaj na Krumperk, cesarju pa je bilo sporočeno: »Vsemogočni Bog je tukaj pokazal svojo moč in se sam boril za svoje uboge kristjane.« Skupno 4000 tisoč krščanske vojske je premagalo 30-40 000 turških vojščakov. Celo zanimive današnje vzporednice bi lahko potegnili, m pri tem se ne bi smeli pretirano zanašati na nadnaravne sile, češ, bodo že one same poskrbele za dostojno obeleženje 400-le-tnice. Krumperški Adam Ravbar se je na polju pred Siskom pošteno in srčno boril, da je zmagal. Da se kaj premakne, je treba včasih tudi kaj narediti. Pa čeprav smo samo ljudje... Ivan sivec Neznosna lahkost obljubljanja... —' Za prvo javno predstavitev domžalske združene opozicije je med tistimi, ki jih politika še privlači, veljalo veliko zanimanje. Treba je bilo spoznati ljudi, slišati kaj obljubljajo, napovedovali pa so tudi predstavitev svojih kandidatov. Vendar pa slednje nismo doživeli, saj so se očitno tik pred zdajci premislili, čeprav niso pojasnili zakaj. Izvedeli smo le, da na dvignjenem odru, za modro mizo, sedi tudi kandidat za bodočega župana, ki ga bo predlagala združena opozicija. Ko pa smo ravno pri vodilnih, moram povedati, kaj sem kot ženska takoj opazila — to, da med njimi po stari praksi ni bilo žensk, kar pomeni, da bo tudi nova demokratična družba še vedno po meri moških. Odredili nam bodo sicer, da naj malo več rojevamo, še naprej bomo prisiljene garati noč in dan ali pa nas bodo morda spet postavili v kuhinjo — toda odločitve in politika bodo v moških rokah. Prišlo nas je veliko, a zagotovo je bilo med udeleženci tudi ogromno »firbcev«, zato je Delov novinar kar malo pretiraval, ko je naslednji dan pisal o množicah, ki so ploskale opozicijskim zahtevam. Seveda pa velika udeležba ni naključna, saj se je v agitacijo opozicijskega večera vključila tudi cerkev in so vabila delili tudi nekateri domžalski župniki, kar vsaj mene, glede na dosedanjo nevtralno držo cerkve, preseneča. In še na eno stvar bi bilo vredno opozoriti: slovenski mladinci niso šli v koaliciji z DEMOSOM in so si ohranili neodvisnost, ki je simpatična. Naši domžalski pa so se odločili, da v boju za oblast nastopijo skupaj s strankami DEMOSA in najbrž s tem izgubili nekaj simpatizerjev. Da so s tem na slabšem prav oni, je pokazalo tudi poročanje o shodu v dnevniku Delo. Novinar jim je namenil borih nekaj vrstic, v primerjavi z demokrati pravo malenkost. Vsi pa smo opazili, da so prav oni ponudili največ in najbolj premišljeno. Niso dolgovezili, niso ponavljali zgolj republiških strankarskih izhodišč in niso pokazali že kar motečega re-vanšizma. Pripravili so simpatičen program, oblikovali celo vrsto zanimivih idej in edini nekaj ponudili samim Domžalam. Prava škoda, saj bi bil to zagotovo za bolj razumne in ne zgolj čustvom predane poslušalce, pravi višek večera. Še posebej ko so sprožili zahtevo, da naj domžalski in kamniški župan kvaliteto delovanja čistilne naprave dokažeta s tem, da bosta vsako leto izpila kozarček čiste Kamniške Bistrice, zajti pa jo morata pri iztoku čistilne naprave. Ritual je napovedoval nekaj novega, pa smo bili hitro postavljeni na realna tla. Uvodničar je namreč napovedal, da bo imel predstavnik vsake od strank 10 minut časa za predstavitev svojih programov. In kar prvi — krščanski demokrat — si je vzel »dolgih« 30 minut: in priznati je treba, da ni povedal veliko novega, pa tudi besednjak se ni kaj dosti ločil od že več desetletij znanega. Drugi krščanski demokrat pa nas je želel šarmirati s tem, da je zbranim povedal, da bi bil pred nekaj leti za svoje priznanje vernosti kot učitelj zagotovo zaprt. No, tako hudo pa tudi ni bilo! Sicer pa, ljudi so vodila čustva. Ploskanja in glasnega odobravanja so bile deležne zahteve po ukinitvi besede socializem, pa odstranitev zvezde s slovenske zastave, spremembe imen ulic in seveda obljuba po ukinitvi plačevanja nerazvitim. Le kdo ob tem ne bi z veseljem skal. Ob tem bi človek rej® da vse zvezde z vseh zast» če bi bil to pogoj za bol) življenje. Kako hitro in er. stavno bomo razrešili je probleme, če zmaga Spz njeni veljaki. Zares, ti im3!" že obilo izkušenj, saj so m njimi pravzaprav mnogi b|, komunisti in udbovci. ^ oni so sodelovali in bili u° leženi v politiki svinčenih • le k vrhu jim ni uspelo P' Zato pa zdaj to poizkušal novih strankah. Poglejt® . mo Rupla, pa vam bo vse! f sno. Komaj čaka na stolčejo Ot slovenskem predsedstvu-vsem tem mlada g3^;, slovenskih komunistov, « i že pometel z boljševi«'. svojih vrstah, ni prav nit kompromitirana od njih- Opozicija se je obra^ tudi oni ne “3^ um ne iiiiaiiju i*. - - 7 NJV ..............L vno tako odprtih ^ smo mi 1. decembra r j. kovali Draikovideve M'** ke. vo7o«-HS'. navajeni delati kot g ^ a simpatizerjev jmn P tovo ne manjka. Za/^j reJkil ^^^'frrfnkarnit rajo člane m jm . med novimi strankidanj zares imajo kar z vredno število. Potem pa je konin0?n|(, na vrsto misleči sve gov program. !!eS„nbud, 1* gram, veliko novih P z|jfriih nekoliko preveč • f3z-skladov in sofinancira i j0; noraznih zadev P . ia kai Upam, da se. bOd? vse to pomeni in ka ^ na vse te nove sklau”st3na v tovarnah, kjer ^ep bre^ zatrjujejo, da soPre° zatrjujejo, da so r-- n3 krnjeni. Pozabili so tud^ pa turno dejavnost, o . na primer predlaga' ^l- srečanja amatersk^^,^ Skib skupin, »a ",,<«■ nlh organizacji prireditvah v ^^dlaga1 1 tem pa ne p« P zdavnaj narejencg Potem si je 9* "jf i ^ S jih na takie!],tr3njeval1 čen« način odstrani govorniškega odra- ^ čisto nako^J V lih odgovorov.-je realno Prl“£ br<* tev od Jugoslavija b0 simpatičen pa d3bb denič, ki je z ,{ranko- pjk1 soval za tisto sfrLHfls^/ poldne fušati Meta f*0*11