Z6Z. Mm. g iiBMJml i irteljo ZO. novembra 1921. LIU. leto *^—^—----------------■------------________________________________'________________________ Izhafa Titk dan popoldne, isvieoaal nedolje in p ratnik*. Inseraftl i do 9 petit vrst a 4 K, od 20—15 petit vrst a 6 K, večji insert« petit vrsti 8 K; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 12 K; poroke, zaroke velikost 15 vrst 120 K; ženitne ponudbe beseda 3 K. Popust le pri naročilih od U objav naprej. Vprasanjem glede inseratov naj se priloži znaraka za odgovor Upravntttro vvtiow. Naroda'* ta »Narodna tiskara«" KaaHora aUoa *t 5, prittldao. — Tolaf oa ŠU 304. Urtdalatvo „Stov. Maroda" Snaflova ullaa at I, L »a«a*ro»J« Talaloa »u*. S4. Doplao sprtjoata lo ptaUHsama ta tadooaio fraaaoTaatu Posnmeznlf itevliln stane 5JPpa~ Z kroni. V Inozemstiia 65 par = K 2*60. PoitfilM platana v gotovini. ,,Slo¥C*»kl ffarod" veijn ▼ Ljubljani In po poaUi V Jafjoalavftil: * V l&o&etnAirni ceioletno napcej pUĆan . K 30^ — ceJoletno......K 4S0*—■ polletno......., l.SO— pollctno....... 5-tO*— 3 raeiećno....... 7.v — 2 mesečno...... 12O— 1 ........25r- I........ 40-— Tri mofeNtnem povišanju se irm daljfc.i u.irotalna dobaciti Novi naroćniki naj poSljejo v prvi* naročnlno vedno aMT" P° nakainld. Na samo pteuiena naroćila btez poslatvc denarja *• ne morrtuo ozlrati. Fran Govekar: naše preraienfe. Slovenci smo narodič zelo ne* srečnefia značaja: čmerneži smo postali, večni nezadovolineži. brez i as* nega temperamenta, brez energične volje; veliki smo le v negaciji, v kritikarstvu, v rušenju, obupavanju. NarodiČ filistrov smo. godrnjavcev, pravzaprav za nobeno reč navdu* šenih in z vsem srcem in z vso dušo za prav nič več zavzetih sitnežev. Dr. Zarnik ie v naSem podlist-ku povedal. kakšni smo v gledalištu in ob narodnih slavnostih. ČIoveka ie naravnost sram in strah med tem ljudstvom; kakor brez čustva ie, brez poleta in brez krvi! KmetiŠki narod smo, ki bi moral kipe ti in za* reti od sile in toplote, a smo kakor narod blazirancev in snobov. Kmet — snob: kolika smešnost, kakšna karikatura! Ali pa smo res že živi mrtveci — mumije, ki i ih ne oživi nič več? — Bodi karkoli: nesrečen narod smo. Ne vsL Naistarejši med nami so vendarle še kakor najmlaiši in mladina gre za naj stare i šimi. za na« mi, ki nam še polje vroča kri po žilah in ki se še moremo nav-dušiti in ogorčiti, ki še znamo pro^ testirati, a tuđi z optimizmom de* lati za bodočnost. In prav ini se s strmeniem vprašamo: zakaj nišo vsi naši rojaki taki? Končno se nam je uresničil ti-socletni sen! Končno smo dosegli svojo svobodo! Ne sicer se prav vsi, a prav nič ne dvomimo, da jo konč« no dosežejo tuđi naši Primorci in GoriČani. Toda tu govorim o Slo* vencih v Jugoslaviji. Svoio narodno državo imamo, svojega narodnega kralja, naš iezik je gospod od ljudske do najvišie sole ter v nai* nizjera uradu do kraljeve prestolne dvorane, naša armada ie instrument naše volje in sile, naš parlament je glasnik naše duše in n a š e sposobnosti. Vse smo dosegli, in ven* dar se vedejo naši roiaki. kakor bi bili — izgubili vse! Tn če človek čita nekatere slovenske liste in po* sluša izvestne ljudi, se mora strmeč vpraševati, nili zašel med blaznike. Draginja, davki, strankarstvo, neredi tu in tam korupcija, kaos! — Da, da, tuđi mi občutimo in vidimo vse tof a navzlic temu ne moremo biti čemerneži in obupani zabavlja* Či. Vse, kar tare naše rojake, vse. kar boli in jezi druge, tare, boli in . jezi tuđi nas. A navzlic temu se ču- I timo sreČne, kakor si nismo nikoli niti v snu predstavljali, da borno kdai srečni! Ker mi smo možje, ki smo stokrat raiši gladni in v cunje zavlti svobodneži. nego siti in v ha* ger zaviri, a z verigami priklenreni nemški suzni i! AH tuđi polni vere in zauna.iia smo v lepšo bodočnost. Trdo in tež* ko je naše življenje. Toda kamor-koli se ozremo. povsod ie še trse, še težje. Nered ie v Jugoslaviji, kaos? A v Nemčiji so imeli držav* ljanske boje in po ulicah so grmeli topovi: na Madžarskem so komuni* prirejali Jerncjske noči, v Italiji divjajo neprestane državi i anske vojne s fašisti, na Ruskem vladata epidemija in smrt. Razmere v Jugoslaviji so torej v primeri z razmera-mi v teh državah kakor raj in pe* kel! In draginja! Kie ie večia kakor na Poljskem, v Rusiji, v Avstriji in na Nemškem? Težko živimo, res, a ves svet nas bUgruie ter se sateka k nam, kier ie končno venda?^ r najcenejše. Gotovo, lahko bi bilo še ceneie, še bolje. A kdo je tega kriv? Naši rojaki, naši sodržavlianie, naši poslanci, naše stranke, mi njih vo~ Iilci in njih členi naše banke, naši kmet je in uradniki: skratka, mi, mi, mi sami! Če bi delali vsi za vse, a ne vsak sam zase, če bi bili vsi v svojem počet ju do skrajnosti pro* vični, objektivni in bi zahtevali od vsakotfar, predvsem pa od samih sebe najsifcrožjetfa iznoinievanm dob žnosti in zakonov, bi bilo že davno nas vseh živlienie laž je in lepŠe. Ne tajimo si resnice. nego si io povejmo v obraz! Nereda, zmed, korupcije, draginie, vseh težav in bridkosti smo krivi predvuem sam. Mi sami delamo vse to! Vsak hoče čim bolje žireti, čim več — natfra-biti, a tem manje delati. vsakdo za. hteva vso svobodo, a noče nlko^jar obogati; vsakdo išče bilfko v tu lem očesu, a bruna v lastnem ne vidi! Vse kriči na davke in draginjo. a nikdar ni bilo Tideti več zsnravlia; nfa in uživanja kot dandares. Vse stoka in psnle* a krčme 9n kavarne nišo bile nikoli boli natlačene kot dandanes. In že v zgodni ih jutra* njih urah odmeva iz beznic piian-sko kravkanie. A korupcijo iigania* jo baš oni, ki bi jo morali zasledo? vati. Ne vsi. A kaj pomaga. če ie med 100 le 80 poštenjakov. a ie 20 iopovov? In če pošten jaki lopov ov ne izroče pravici? Vsa čemernost ne pomaga in vse zabavljanje ne koristi nič, ker treba le preroditi sebe in druge. Uvidett resnico in se po nji ravntti. A tuđi vsakogar prisiliti, da se ravna pa nj i. Nemski pisateli Gerhard Hauptmann je te dni na du» naiski univerzi govoril o »nemškem preroieniu«. Nobena država še ni bila strašne je premagana in huje kaznovana kakor Nemčiia. Izgubila je ogromno ozemlic, milijone mrt» vih in živih roiakov ter mora plaćati ogromne milijarde vojne odškoJ= nine. Vrhu vscm teua nosi okove na vseh udih. In vendar kako po^ nosno in kako nodietno, vere in ic-klenega zaupania polno je govoril Hauptmann! Sai pa ic tuđi Uhko idealist, ker je člen naroda, ki se ne da ukloniti niti po nalhujši kat i-strofi. Nemci ne tožiio in ne psuje* jo. nega de 1 a j o rotroieno ter si svoje energije ne da*o ubiti ter si svojega hi!mr>ria ne nuste pokvariti. Cim ncsrcčnej.Vi sr>, tem iflilneiši in vztrajnejši so. Nič malodušnosti, nič obupavanja, niC poniževanja ne posna jo. To ie narod, ki ie bil prcmtg-an. Mi pa smo narod, ki je zmag&l! \fes demo se, k?kor bi svoje sreće, svoje svobode ne bili \Tedni; vedemo se kakor su/nji, ki se dobro prčv* tijo le v sužnjosti! Biča in okov šino se tako navadili, da smo čem^rs ni in obupari, ker jih ne ćutimo več na sebi. To je sramotno, še bolj pa žalostno. Zavefiimo se tec^ in se prerodimo! Z^kaj brez prerojenja k idealizmu nam ni rešitve. Jugoslouenska ooiaSiBlca. »Piccolov« dopisnik Urbanaz spada v vrsto zavstrupljevalcev od-nošajev med Judoelavijo in Italijo. Vse na5e življenje in gibanje gleda s hudobnimi ocrni in o dogodkih v Jugoslaviji si napravlja najraise povsem napačno sliko, katero po-tem ra ostavi v tržaŠkih časopisnih predulih. Da ima tuđi Jugoslavija svoje noiranje sovražnike, to ie res in tega nihče ne taji. Ali katera država pa Hh nima? Ali je morda Itt« lija brez svojih notranjih sottaž^ nikov? Na i talijansko komuniste islivajo dan na dan velikansko ie* zo vsi nacionalistični in ^di soci-jalistični listi, te dni pm so v Rimu stigmatizirali tuđi fašiste za sovražnike italij anske domovine. Torej tuđi v notranjosti starih držav ni vse tako, kakor bi moralo biti. Tuđi Franci i a in Angliia ništa brez znatnih notranjih skrbi. Ali čim bolj se veča notrania italiianska razdrapanost, toliko boli kriče raz* ni italijanski listi o norranji razcef* ranosti v Jugoslaviji. Jeden glavnih kričačev ie »Piccolov« Urbanaz. Pred nar dnevi je pisal o rapallski obletnici. Seveda mu nišo povolji naši članki. napisani k obletnici in nepriietno ga dirne, da no vseh tm voia.štvu Urbanzu so se ob te; priliki za-smilili nfiši častniLi. Tako malo i ih ie v kavarni »Union«! Tako poreda koma prihajajo in skoro nobene^a stika nimajo s Slovenci. Človek se mora temu prav čuditi- To izražajo tuđi drugi tujci, ki pasirsijo tretie glavno mesto Jugoslavije. Srbski oficiri! so kakor tujci v LiublUni in vojtki še bolj. Njihova gvoboda ie zelo omejena. Ko končajo wvo\o službo, ostaiaio v \^oiaSnicah. igra^ jo nt karte ali se vežbajo v orožju prosto voljno. Le redki hodijo po mesru. vedno sami in tihi, tu i ci med tujci. Tsko pita Urbana«. Na to mu podaj amo nekoliko pojasnila. Srbski častniki se ne čuti jo prav nič tu je v Ljubljani. Ni povoda za to no z njihove in ne z naše utrani. Je že res, da kak pon^ rcli Novočasar grdo pogleda srb-skega častnika in vojak*, ali to ne velja nič, kaiti Ljubljana ie po svoii ogromni većini naklonjena iuCosio-venskim častnikom vseh treh ple* rnen, v Liubljani se počutiio častniki prav dobro in jako radi služijo med nami. S slovensko družbo ima« jo stike, ker i ih naša družba raula. vidi in ao oni prav srečni sredi nie. Ali neka i drugega ie. kar na i bi vpoštevali tu i ci. kadar govore o na* Ših častnikih. Službena saposlenoft jim ne daj a toJiko prostega časa. kakor so 2a vživali ća°,tniki v bivši monarhiji ali kakor ^a v/ivajo ie danes na primer ćastniki v italiiL \"oja^ka nlu/ba v Jugoslaviji je ti^ di v mirnem času tc/ka. Zato pa nimajo nrsi Castriki časa za pnseđav uje po kavamah in h*>telih ter za pocestno pohajkovanjc in ljubim* kanjc, katerctfa so bile ^ako polno avstrijske ulice in kakor^no še vedno bujao crvete po korzib italijan* skih mest. V jugo«lovenski vojarni« ci ie predpisano tuđi vzgolno d^io pole^ stro«;cs?.i voia&kcffa. Trebt vičiti analfabete, treb«. vzGAJftti mla* de može v dohre državljane. 7,% pijančevanje in veaeliačento srhski ćasrniki sploh rc kaseto naSrjfr.M. Resnost in moškost sta zacrtan! nt njihovih licih. Disciplinu je relikt in voiaski prrdp^i so osrri. Fcmo-čevanje je vojakom zabranjeno. Doklcr služi, so ima posvetiti s^roji voja^ki slu/bi in se držati vojasnije Častniki mora i o v ponoćni službi spati med mostvom. Tako i© dan-današnji v vojašnici pri nas. Ker i>* je taJco. je zapustilo Tojasko službo mnogo ča^fnikov iz avntriiske slur* be. Ni jim usajala nova, dela in od-nvomosti polna služha pa s^j sli ktr r>o vrsti. JuCcslaviia hocr imdi častniki zbor, ki živi res svojemu pokliču in vojastvo dobro irv©2ba^ no in kolikor mocoče Izobraženo. Težka ic naloga naic voiainice. ali nadeli smo si io In hoćemo io izvi> šrvati. Urbanar bi stori! nrav. ako bi posta\-il iugoalovensko rojaAnico za v?rg!ed Italiji? Separafistfčni poraz in — sramota. /iitfoeiovenatv© ft 3tadn>^> nedel)^ &1j*ino zir&sal^ na za?r«hAk«m vbp-ui-ili^r-Ti. V srlivn^ni ^ta hi ^tal« na% sproti Ju«oalovenski blok (dejnoaTrit-ika >Jupo«laTi]i<, radikaln. *Tri-gluv'.. napredni klu>» za *irj«nj^ pr >-sred >JanuAić<. r^mliorAdrjliki klu>> »SeTo in socij«L!i8ti in »Ilrvataki hlokt (frankovci in Radić^vci). Popoldne ob 3. ori J9 bil.i prv»gta,-c^ihv zinapu Ju^jalovAnske^^ kluba nn nar ^o državno znstivo; trgajo me. kdt> d^» bo jo nobil; \-^i ne jo drfc* kakor jvwjct drage. Pj\t»ra:a r*» razvije mfndiaa k*ir imsnadifnim •^p-^nitietoTO {ki so mislili, dm bodo iro^li haukvUrati O*» *»ln- dočnošti* l>»k^ ^viifn^ po FrankopAnaki aii-ci, kakibr d* je uvignila ju^osljvamika A. Jakolin: Iz spominov na feihe dneoe. (Zadnji tr^notki Ivan Kr5>mari«k) Bilo je začetkom oktobra leta 1915. To obicajnem štetju nas je vsak Aai\ pozval kijučar iz zaduhlih Kaporov šontpeterske voj-ašnice na d^p^ldn človek z dolflfimi črnimi lasmi fn brki in upale^a obraza: vedn£> je ho-dil sam, vaše zamišljen, in hl občev^l z nikonrur. Večkrat bi w mu rad pri-bližal, a opa7.il eem 9trogo pazljiro, vanj uprto oko stražarja ali ključarjA; Tirišel sem do «dključk&, da mož ne srne imeti nikakih stik?>v, skratk*, da )e velik in neraren >zločinec<. Navadno se je izprehajal le tekrat, kedar so bili ostali po svojih eehcah. Ko sem zvedel, da je bil naš ibfaning. dr. Gregor 2erjav, bivši n*š devini predsednik in sedanji narodni p^ela- I nec ga ni bilo već med nami; njegova ceUcA Je stala prasna. Zvedel eem, da J •o ga morali oddati v bolnico r*uli ne-varne pljusne bolezni. Vsem n^m. ki smo od poprej poznali njegovj požrt\-r>-valno narodno d*Iovani"a, nam ga je Kilo žalf saj smo iz lastnih izkušenj ve-de!i, kdo nride iz zap*>rov v b.ilnico. I Prepričani smo bili, da nož ne okreva več. Zanimal me je med drugim! tndl roož, oblocen v modro, platneno obl^ko, kar g^ je na prvi posrled izdaja Io za rcfcodeloa. Po njegovih udelanih, žn-Ijavih rokah in srepem, si?er odkritem pogledu sem gA im^l za kakega kovvi-?a. Ko sem jra bb neki priliki rprsiah kak-D >hudodel8tvo< je »*kriYil. da je pr»^el med nas, mi je odpK>voril, da j© kovač i« Semita, oča osmih otrok iB se piše za Kromarjk. Zakaj je tukaj ni vedel, sato tndf ni kazal nikakih drugih skrbi, kakbr kako se preživlH doma njegova družina, ko mora *m tu poetopati. Mendai ga je že nekdo ovadil, da se j© v neki go-stilni napak izrazil. Tuđi pri zaslifeanju ni vedel, česa ga pravzapmv dolže, ker ni r«k:el dni-zega, kakor da ima Srbija prav, da se brani. Urerjen eem biU da oe nm »amo *a t*> ne more igoditi nič posebnoga in tuđi sam si zamdi tega ni posebno h*-lil glave. Mrogo b*\\ gaje skrbel ob-•stoj njegove številn© družina, kako živi brez njegovega zaslušksa. Iz pogoetaj-šega oboevanja z n]im sem sposnal, da ima mbž malo šlrfie duševno obson« kot navadnto ljudje n^ deželi in da mu jugotlovanska ideja ni toj*. Po menJe ie v^a dobr^, ri© bo hudrsra, malo so se pokreti i med sar^> po neročki, — meada je bil ^den moi zagovornik. Kaj bo govorili, ne vem. N-»»rndnje so mi dejali, da 30 ž^ dvbro in da lnhlto enrem.< Ustrniil ^«n se, ko mi je na moje rpra^arvje dej-il, da mu nišo preditali nikakv razsodbe, k«iti vedel sem žf^, kaj nnradTtt> po tako končani cbrAvua-vi sledi. Mož |e pa skoraj poekakoval od -reselja-. d<» se kmalu povrne k pvoii druiini v vSemič. Dejal s«*ro mu samo, da se vendarle bojinj. da se «tv«r tako glarllto ne iatfće, n/vkar ni je vaselo od-vrnil, da so |s>Ula> — meada »anj — govorili, da prawr gotovj ve, da bo dobro. To noć dola*© nieem mbgel zisp^iti. Premetaval sem 8e p na tleh foieoi sbimnici in sem imel vedno pred očnri Er.>marja. Prikupil se mi je zaradi svoje odkritosrčoosti. Znan mi je bil njegor >xločin<, saj sem mu Terjel, kar mi je povedal in tuđi ni imel povoda meni prikrivati. Zato si maram mo^et misliti, da bi te sv*>je bese^ moral pKčatl z življenjem. Kolik^krai eem jat dej*l še vse kaj feujšega, sa kar bi moral biti najmanj potemtakem že de-setkrat obešen! Nipem mogel pri ti do jasna sodbe in zaspal eem v veri, da se v stoj ih zlih slutnjah vendarle motim. Drugi d^n na Izprehodu mi je Kto-mmr govori1 santo o srojem domu in družini, h kateri se« v n4jkraji<»m ra»n povrne. lzn'M>il sera *e pomislekov prejžnjoga dne ob veaelm nj^goTPni pripovedovanju: meliaDično, zatopljan v svojo lačtno n^>do, »etn ga poilu^ul in mislil na sinčka, ki s« mi je rodii med tem ča*oin. ko fcm bil v »atvoni. Pktomj eem zavidni awrorovja. iU me t%ko kmalu zapusti, med tem, ko \*z »e vero »li eploh ^e kdaj riđim dvojce. Ko 3m) proti poldan pouiiralk ro-jo borno menažo, . Tfi*: 'Kromrir t»o natrelien! Yon-dar on te^.i ni sluti 1, k*r je dejal klju-čarju, naj počaka, da po je menažo. A #n ga pozove, naj vzaun* meoaijo saboj in naj mu sledi. Odlli so v p>le#r Ie4^čo «amotuo o»-lioo — ravr?> ono, ki ie dolge ror#<*c^ služi U kot bivali^če g. dr. Zerjmru. Va-njo je saprl kljnear Kromarja in kura ta, in ker smo i moli ob «asu menai* svoje celiee r'»koliko čaaa ^dprte, mno lahJno prisluškovali. Prizor». ki aetn ga ridel «kozi od~ prtino v celico, no pozabim svoje živo dni. Ko je kurat prečital Kromarju mj*^DTo smrtno dbsođbo, ki fm lmA in-TTiiti 6ez dre uri, je d^l ubogi mož tako dudtn glas -od ?ebe, da lem mialil, da je zblftznel. Nato se jo popolnoma sesedel. tako, da je bil sic^r tako orja-čki nr^ž podoben mrliču. Med t^n jo vzel vojni kurat ie žepa eroj molitvenik ter je prečital neke mMitve. Opa-airSl, da a>* ubogi Moi najhrs ne po- «lu?t\, ga jt» pnt>l dramiti, cei na] »« «»edii> v zadnjih trenutkiti »pravi 7. Hr»-p)ra iUl Vvlgo «<• mu U* ru i»terwilIL*4 hočvte vendar -k! ia*"«ie j .-»a.] niaem nt-^e-saa- zakrivil! Pustite me k moji družini, ki ne more z,iv*ti bre/ meii**! Pomislite vendar, da inuim dotua šeno ni o*«rn otrok, ki nwir ;ja živeti od viiljcfv mojih r>k!< Ali kurat jt bil neutrudljiv f &n* nju svojih molittfrs-; ridalo •«• nm j**, «ia jf» imei »•«•.=;to po^l^ s lokimi niticiji. \'enomer g«b j** miv.il. «iaj veud^r n% T7>rn.^ania m to"litom»r r sroji nedolžnoftti in druiioi. Ko j^ porn a;* odpetfift in nismo jr* ridali va£ . . Kj s<*m ci tal, da se je »pimuiii črnomaljski Sokol, da leii ?w» tuđi td. nedolćnn žrtov kr>oloćne avstnjfek« rt>-joAke jiDtioe r poft&bljenosti na Suheat bajerju, amn Čutil potrebo, dav aapiten* td spJmine. Ka| opoxorim jNova grupa na sveučilidtu.« »Ja-g-jslo venska - derr&kratsko - radi kal-eko - zemljeradničko - primorsko - nisko - kranjsko - analfabeteko - pedagoško - socialistiška napredna akademska ratna omladina kliče: Bitte herein-epazieren! Odbor: Jjvo Beograd janin, Gjorgje Skopski, Dimitrij Wrangelov, Janez Pezdirc, Vlaho Mitrovmfcki, TV ni Stenjevački, Giuseppe Maecaroni«. IzsmehujeJK> Primorca, ki so Juff> slovenci. Ruse, ki naravno ne morejo a frankovci* in Kranjce tor trud mladi-ne n» prosvetnenu polju. To je njihova sramota, a za Jugošlorane Je čast, da je i Js>vo i Gjorgje i Dimitrij i Jane« i — Dilmatinec s njimi. Kranjski Janezi pa Haj pomlslijo — mislimo tište starv* Janeze od avto-nomistične politike — ali jih fie kaj žene v naročje »Hrvaiakemu bloku<*... • Anglšfa proti Jugoslaviji. Radi Albaniji, — Angleštt* ebtoibe btuirah na -. lUdllansktH poročitth. — tttf odgovor* Kakor znano« je vprašanje uredile , albanskih me} na diplomatičnl pritisk An-frUJe, oziroma Lloyd Georgesa prišlo pred Tvezo narodov, da izreče definitivno sod-bo. Sela sveta Zveze narodov je bila na želio Anglije sklicana v Pariz. VčeraJ ob 10.45 dopoldne je imel svet Zvezc narodov pod predsedstvom Leona Bourgeoisa prvo javno razpravo. Za Ftalilo se udele-žuie razprav markiz Imperiali. Na razpravi so bili dalje prisotni vsl trije naSi delegatje Mate BoSković, TIća Popović in j na$ bernski poslanik dr. Milj. J ova no- ; vit Naši in albanski delegatje so kot in- ! teresirani stranki zavzeli sodečemu svetu j Zvezo narodov, da izreče definitivno sod- j Imamo, da fe bila ta razprava v naprei ' skrbno pripravljena, kl nam prinese v be- i sedah, skrbno izbrano pohvalo o naših iu-■iiaštvih, na drugi strani pa bo vzela v za« Iščito v popolnf anarhiji se nahajajočo, raz-bojnfško Albanijo. [ Že govor angleskega đe'egata F i- ; snerja je bfl radvse 7na?flen. Angina ^se na tel razprav! nf več skTicevala na § ; j-16 statutov Zveze narodov. V argumentaciji, zakaf je za jujjosJovensko - albanski meTnf spor kompetentna Zveza narodov. Je sedaj de!?73t navaial Člen 12.. ki pa ima za rešitev đrJavrooravnfh sporov povsem ; druge premise. Ang!Ma pa je po svojem de- j lecatu svezano napravila poklon juna5kf ; SrbTii. na drugi strani pa je zanimivo, kako \ skrbno so albanski đefegatfe (najbrže s < pomoCJo Tfalife) zbfratf matertfal iz naše- > ga časooKJa za to vcra'anjs m Je potem servirali ang'e?kl vladi. Ves Flsheriev go- . vor bazira namreč na tem albanskem ma- i terljalu. . Zanfmlvo pa je dalje tuđi detstvo, *a- ; Iča! so ve!e«re v radnlem Času tako hitele j priznavati albansko vlndo v Tirani, pred i vsemi Ansrlf'a in Italria. Dokler ni dosr>el ! «por v ŽtadO JH?e. dokler na$a vlada ni ' nastopfla za definitivno uredltev albanskih i mej, dotlej Se albanska vlada ni bila ofivi- j !e!no priznana od rnbcne velesile. ; O poteku se!e je f?dano potom P. B. ! sledeče poro^'lo: V dvorani se naha?a i manjše Ste vilo oMInstva. neVa+ere oscSe | dlplomatlčnfh krogov, kakor tirdi nekaj ča- ; .^nikarjev. Ko je F^eon Boitr^eois otvoril [ iselo. Je dal besedo an?le5kemu delegatu I \T I s h e r j u, ki Je govorfl v ingleikem Je- • zfku. i Aafleika kot Jtml obtofltelt — Vseblna obtožnlce. ) Fistier fe piičel s Čitanjem Lloyd Oe- | iurjtesove brzojavke, poslane tajništvu Zve- | »e nnrodov. Za tem je razvit stallSče an- | gleslce vlade glede Jngoslovensko • mlban- I Skega spora. j Britanska vtada fe motrila v posleif- | njem času z veliko skrb?o (I) vojasice one- I racije v severni Albaniji. Dogodld v Alba- | nijl, ki se po infonoacijah nadallulejo, so \ takesa znaJaia, da spadalo v kompetenco j Zve-ze narodov. Pred v«em ie bil zato raz- i log, da so se neredi Sirili na Čimdalje ve- j eje ozemlje, vsled ?esar Je bila neobhodna ! potreba, podvzetl korake, t namenom, da j se ustavi to gibanje. Pri tem Je treba ome- j nftl.da sta Jugoslavija kakor A!banija čla- j nlci Zveze narodov in da sta se obe. sveca- ! no zavezali, da bosta izvrSevall vse ob- j veznosti, kl izvlrajo fz tega. Na podlaci ; CL 12. so vsl člani Zveze narodov pristali j na to. da se v slnča.'u medsebojnm spo- j rov, ki bi mogli izzvati prekinjenje odno- ! Saiev, podvržejo arbitraži ali prončevanju ♦eh sporov po sveta Zveze narodov. Tstl Člen določa, da člani Zveze narodov nlma-jo pravice uporabljati orožje prei, nej?o so [minuli trije meseci, ko je padla odločitev arbitraže ali pa ko Je izšlo poročilo sveta. Z ozirom na to predstavlja vpad ali izzt- ovor, Pariš, 18. novembra. , vanje od strani Jugoslavije in Albanije po mnenju britanske vlade kršitev pakta. Albanska vlada ie kot slabejša od obeh zaifl* to resi mrt ih strani sporočtia mo^nejil £«te-tcresfranl stran?, da je kriita pakt Aiucleška vlada je smatrala, da J* ne-obbodno potrebno, da se šesta na svet Zve- , ze narodov In zastišijo mnenja in sarancijd ' obeh zainteresiranih strani. V slučaju, da bt ta poiasnl'a ne bila zadovoUtiJo£a In ako bi dana zagntovila ne bila popolna. bi ! svet moral proučiti ukrepe, k! bi jitt bilo : treba podvzetl, da se obvaruje spoštovanJe ! obveznosti pakta. | Razlosf anslcške obtožnkc. i Predlagajoč svetu Zveze narodov na i proućevanie to vprašanje, ne preveva an-: gle§ke vb.de nobeno neprijateljsko čuvstvo rapram vladi kraljevine Srbov, Hrvatov in S!ovencev. MI smo «e vsi — r>ravi an- j » gle§ki delesrat — d?vill v .Angfili htn&Štrii » In hrabrosti srbskega naroda ▼ dneh na« ? rodne nesreče. To je bil predmet občudo- | : vani a vseh nas v času posl?dnje vojne, j : Angle^ka vlada In angleškl narod goj?ta ' največje simpatije za srbsk! narod hi zelo j cenlta svojstva srbskega naroda. Tuđi po vo'ni sta prtprav'iena podpirati ga z vsemi potrebnim! sredini, da omozočimo raz-| voj napredka. Želimo, da zavzame srbskl i narod mesto med najnaprednejšimt naro- ! ; dl Fvrope. Prepričan sem, da dele čuvstva, j ] W Jth goji Velika Britanija napram temu \ • hrabrem*.! narodu tuđi vsi tovari?!, ki sede ! za to mlza Ako bi hotel navesti doVaz o | staPšču narodov. zastopanih v svetu Zveze i ; narodov, napram srbskemu narodu, potem ! ■ b? tega ne mogel nlč boTjSe označiti kakor ■ ! sklep. ki je bfl nedavno izrečen v korferen- j | ci poslaniVov g!ede mei Albanije. Mnogo j ; truda Je bio. da je debila Albanija meie f ; od I .1913. Poprava mefe se je izvrgla v I \ korist JugnstaviJe radi bojazni, da bi ne j i pri?lo do neredov na severno - albanski j | mejf. In zlasti radi delstva. da eJbanska S i vlada Še ni priznana od vseh dri*r. Kon- J I ferenca poslanH- | - je spoštovanje napram narodu Srbov, Hr- } : vatov in SHvencev in da ne moremo niče- | | sar storitf, kar bi bilo tcžko ra srbski na- : i rođ. Delegat Flsher Ie mnenja. đa Je v na- j Sem moralnem interesu, da se upravi^Imo ; 1 radi obtožbe, ki bi se motlA storiti proti -| njemiL \ S Zatem Je mgleškt delegat navaja! de)- [ | stva, ki so dove-il prlčetl z volaftfnit operacUami, j • Vara Jamčim, da se ne ostavim, đekter ttt \ ! prldem do Jadranske?« morja In zavf^mem ', \ Drača«. Ne da bi se sn«5Ča!a v razpravo o | podrobnostfh, pravi Fisher, ie angleSka ! vlada dobila tuđi vesti, da obstoH gotov nacrt r namenom odcepiti severro Alba-nfjo od tiranske vlade, in slcer na ta način, da se prldobe nekaferi mtrlditskl voditelji za to, da proglase neodvisno repu-bliko. Deleffaf Je v razlogih ravajal Se nada-Ijne podrobnosti k dogodkom v Albaniji v Ml albanskih mformactj tn o demarkacijski crti. ki so jo bili določill saveznik!. f^voj eovor je zakljnčil: »Izjav!i3m. da s.iii prepričan, da kraljevina Srbov. Hr-vatov ai Slovencev odpoklič« svoje četa za mejo.« Predsednlk sveta f. Loon Bour cots je nato podelil beseđo naSerau delegatu g. Mate Boikoviću. Odgasar naSaf^i alstefla^a. Delegmt t- M. BoSkovM Je v »vodu svojega govora izrecno naglaial, da si pri-držuje pravico, na ent prihod nj ih se] po« dati ekseorptni eksporo o vseh dogodkih, dočlm namerava seda) podati samo nekaj pripomb k poroćilu anclelkeia delegata g. Fisher ja. Britanska vlada, pravi BoŠković, nami-gava na dejstva, ki po njenem pojmovanju opravičujeio sklicanje seje sveta Zveze narodov in uporabo določb pakta za kraljevino Srbov, Hrvatuv in Slovencev radi odfclonltve Iivr5itv© odloka, U do$L>j niti ni bil Izdan. V đnixem delu ?vr>jih tahteT mivll angteška vlada na prodiranje jugo^V ven-skJb ćet preko demarkacijske Crte. Glede ! tega moram izjaviti, da naše čete nišo nlk-\ dar nrestoplle mele. k| je bila dolnčena koncem vojne. Dogodilo se ie nekoiko spopadov v preišnjih č.isih in ti spopadi so se nekolikokra? ponnvili. Ta deistva so znana vsem ?avexni.Nkim vladam. Preteklo le-to smo doživeli oster napad albanskih čet, ki so vdrle na našo 0.7 cm I je. Zahtevafl smo od albanske vlade, naj se otvori enteta o tom spopadu. Pristavljam, da nam je albanska vlada v ocem Čaklm četam napa-f'^v. Letos so se ti napadi ponovili v oko'i-j ci mesta Arasa na Prinu. Morem pripom-* niti. da so se ti napad? dogodili na đemar-| kacijsld crti f?i đa ;e to Izzlvanle Iz-; Šio redno od albanske strani, vsled Čcsar I nam ni preostaialo drugo, kakor da se bra- j nlmo. Radi tega Je popolnoma nara\iio, da I__________________________________ smo morali od obrambe prelti v napad. Cdi-ni način, da se dobi točno sliko o tem, bi bil v tem, da bi se Izvedi a etiketa. Tako đolgo. dokler ne poda svojega mnenja U enketa. inamo pravico, da pravimo, đa se od moreno smatrati za krivce. Moh đolžnost Je Izjaviti, da nts© 10C-na đejf r, a, na kutore ^c oclrajo sabtcre brltan«lc;* vlade z ozirom na način, kakor tih |e opisa! tuka) britanski del .sat Upam, da bo mogoče dokazati svetu, da ne od?a-varja luč, v katerl so bila pokazana, točno no stvarnosti. Ci. Bošković Jo nadalje izia-vil. da je na&a vlada ražen tega odločlla, da Izjavi, da spreiema ^klep konference pnslanikov, z drr.jo besedo, da hoče iidati svojim čefam naredbo, na| se odstranilo * demarkacijske crte. VnraŠarJe avtnftofnlfa Mlrlđitov. O'ode Ribanja ▼ ?eveml Albaniji )e Rn?kovfć izjavil: »Ne nioremo prikrivati svojih simoatij napram tem kr5čanskim plemciiom. L?kor tudl re svojih fe;I, đi bi dobili posebno aviopnmP.1. Mi srna sVlen!Ii predložiti to v*ji-:isanie v ivrho re&itve za-veznPkim vladam In 7\\z\ narodov v ura-nju, da bo moffoće zadovol'iti pravilni želji preblvalstva Severne Albanije.« Nadalje i»* dr !*< -venoov spoštti'c sk'on po^^nfKov. Za govorom našega delegata so %o-Vf>rf!f al^nnska delegata Mehmed Knnica, Prateri in predsednlk I.enn H^TjrT^of«;. Al-bpp^ka delepnta sta pouđirlala, da hoče Albmiii v miru ?ivet| z Jn^r>«?'pviio in da ?e zadovolji 7. me!»?ri, kl !h določl Voml-*;i?a, imenovana od Zvere narodov. Alban-?\A đolegat Prattri Ie Mivi!, ''a je Alba-rlja 79 vo/skovanje i:ro niih želji ] država, narod, družba? Ponudite iim ! vse koncesije, osebne in splošne, oni I ne bodo zadovollnl. Ne. ker je tvTiov ; program, njihova mentaliteta nbsolut- ro nezadovolistvo. Tuđi na ktiTturriem, književnem, Kleđali^kem. slikarskem, r>rosvetnem fn tuđi verskem coliu. Pa-] kivnost teh ljudi, ki jih tmcn!t;*emo fran-j kovce, je prirojena. Njihova--zločinska ! nrirojenost se karakterizira v pojavi j borbe proti celokupnosti. Oni ne more-j io prenesti ne družabne in ne dr?av-I ne discipline. TstoČasno na so ^labi^i, ki bi za svoje mišljenje ne mo^li do- prinesrl nobene žrtve, ker n*majn jas- nejra in IzrazUeea mi§lien;a. Oni nišo organizirana družba intctiiren^av. am- pak razkroplleni tipi. Oni ne mislilo in ne preudarjajo. ampak sr*m^ ^ščejo najmanjši povod, da moreio opljuvati Človeka. družbo, narod in ćrf.c.vo. La- hko bi jih imenovali nacionalne in državne invalide. Nikdar nočejo onega, kar hoče večina. Mi se ifti moramo J^u* vati, ker so nevnrnejsi od Karla, Ar-navtov. Italijanov, komnnistov in vseh dr"$nh e'cmentov proti naši državi. Frankovci mir»iraio državo, narodnost, svobodo. družbo in vse ono, po čemer smo narod in država. Njihovi zavez-niki so na drusri. srbski strani. Veze j:h medceb^ini instinkt uničevania. Fran-kovstvo ni ne nolHi?na in ne nacionalna pojava, ampnk p^iava pokvarienih Ijvdf, dr'ižr.bnih r-dondnikov. — Slična sedba bi se lahko tzrek'a o na§ih *av-tonomistih«, ki na bodo do dna duše jržalieni. ?ko .'ih bo kdo nrimerial — frankovcem. Toda ali so kaj dnurejca I:nkor s'ovenski frnnkovci? = Beogradsko časotnsle. »VeČer-nla PoSta^ priobču.Te nastor>ne podatke o ča5oni5»u v na§i prestolnld. »PoTftl-k^t je nr»:bolf mrsirlen beogradski dnevnik- lzha.?a 17 let. V Beogradu ^e proda 14. iz\'en Beograda r>a 8 tisoč ?^\'admf. Pred vojno je bila znana po svoif r^o dobri in rane^liivl poro<5e-valy!c! 'službi. Tr.haja r>noldne. — »R«v Tradski Dnevnik« ie b?l ustanovi!en tako! po osvobojenju. N:e^ov lasrnik je HuSan Pasanos iz Rosne. rnvn?teli n Krsta Cic\iirić. Izhaia v 14.000 izv^odih, 40or» tT«oč se ?ra proda v Beogradu. IJstu ?e zw crn tovi! uspeh tr. Cicvarić s svoilm načinom pis^rna. NaiveČ jra be-relo v Vojvodfnl. List ?astor>a demokratsko stranko. — »Balkan« rtreiufe okraj"mi fzhaja v 11.000 izvodih. Zastona radikalne interese. — >Novost»« :e ustano\il v ict^Snfem marcu Vhđo Ristović, lastnica je bila ?ra. Bojovič. Po treh mesedh \c b'l Hrt zaradi svoje skrafne levi^arske plsave r>rcd roVmom. V av*rwsfu dvi~en *r* ni^c v do?toi- ■ nem tonu. Fma n^.?bolj5e informr»cHe o zimanii polUiki. P"\cz teira so »Novost?« edini !?st v Rertradi1. kl prlnnSa bojrato z?ba\*no vsebino. Irhaja na §ti-r?ti. nh nedef'ah pa na \2 str^neh. — »Pr?vda< tehnfa c'-?«ct Trt. !,.*»s^niV \n r.nvnntel? ie demokratski narodni po-sTnncr Mi^ojfo Sokić. »>Prtivda« jo naibolje informiran jutranjfi y^t v R*o-srradu. Izha'a v 10.000 izvodih. — ^Tr- J Kovinski Obsnik« je staro dobro ure-icvano Khi'ilo srbijaaskili treuvcev. fzhaja 31. lctr>. Tiska se v S00 » izvodili. — »kaoikal«, e'asilo S. Stojana Protlća. zastop^ izkliučno njegovo politiko. List se je vsled esebnovj k. Protića precei razsihl predvscm na j Mrvatskem, k er se rclat.vno zelo malo ali nić n© bere beogradsko Casopis-je. — -Nova štampa«, nedavno ustanovljen demokratski list kot reakcija • Balkanu*. - •lipotvu ie povoj ni dnevnik, ki ?a je ust:j::o\il pokojni Savčič. Do nedavno je z.tstODal Ucmo-kratske interese, v novčićem Času oa niše v korist ?. Protića ili Hrvatske** bl:>ka. List se vkl ub vsem materijel-nim pofjrojein relativno mulo čita v lieojrrndu. — »Tribuna« je neodvi^en večerni list, ki zastopa politiko radi-kalfie stranke. — »Pokret« ie clasila obrtnikuv. Zn.an ic no svo ili uv^J ii-kih, ki i ih pi?,e >r. D.išan S. Nikolau vić. — »Sociaiisticke Radnivke Novine« so j or^an %%. L;tpčcvića in Topalovića. ! Dclavstvo iih čita Ie mn!i. ^— rRoptib- lika*, gasilo naSili rcpubli?c j ^!nsrlo zcm'joradnic^e stranke, i^atil Invalid*. »Orjranizovani Radnik« In Še par strokovnih listov. rr= Po »o;x'!i sc bijrjo. V^^rijsr.ji »Stov^noc* so jf* v?edcl ra visoki srni-ni .^lol in Zrav<*n n**-zxnnzno.^ti pa ttpaznmo pri niih tuđi velik Ptr>ih pred d^lora, ma!^m;imoer, j '^no p)ved«ino. l*»iiOh«-).T Toroj v vpeh strankah, bo sami tamihi in dolomr-;*r'<9ži, «.ffio mod klr»riknloi .t> Ijudje flclrt, ki «0 no ; in dan trndi.i^ in peha-jo za blagor »iržave in nnroča =ovo«L\. No, đa ... Pravi jo, da je zo, politika nftjfciršs in nr*iob ■!*» kdaj »M^.it kaj a njih? Ne, rrar nič. O njihovom dolu ne vedo niti njir^ovi n-.jrtrovoniMši 11-r*ti nič^ear r»ovMati. Kako tuđi! Vn-vadnj ti poslano! ppfe^H ne zabni^jo k ftejam nartKini rridro no Jutri po re^tano parlament ara i od^or za rnz-de'itov drSar«? n% >blnFti. JusmplovoD* «-*ki klub (t 3. klerikfllni) M t.ikojj po-rt*tkoraa soje pod-il ?hižhenr» izi-nvo, da, bo na sejo t<»*r3 odbora pribdial samo kx>% opuzbraleo, da se ne nam*-rava tidel^žerati — dela r t?m odboru.« Torej klerikalna c:o-3poda ho^e lo-po držati roke križem in vli to, da bi izvAr-bVA iz kp.o«a državo, ki io ie v ta polo-?-«ij potipnila r*o nairrč brrof;nih elerocntov. Na knt**^ struni je pMem m^!om^rr^)8t in lenobn? •r: O pottrrhi italiJTnfilco - juiroslo* ven*'iih rrcmor^lcih «ipor?znr»ov na Ja-drarn. raznravlja troška >Era<, ixva-jajhč. d*i po tel-om novrmbra zop^t pri* rnj v BcoTTV.du poci^ni'» zr\ crospo-darski jrpornzum mcr-«Ti.TnfA ra «*o rrivedla rV^^p^ t^o eneevi ^arriepa konkretn^pra rezultata in sirer do brionskc^i d govora o ribo* ^ lovu. Tvi't pravi, da i« P*» ro^n ^•T8ta r»o-morKkih \T>r^.šanJ, ki iih treba mijnfc resiti v korist Jusroplftvijc, kakor v korist Italija. Tu eo prist?n!*V:A vpr^^v-nja, vpra^nnip* Zadm, prpdv^ćTn pa vpraJSjunje ^"^e. Meni pa, da r\n\ M pa vpn»!6anie R°ke in BaroSa iz^o^ilo lu flrurrili p>mor~l"o - ?ropr.oHar«kil) A'prn-Asnj, k\T ta znhtev.i-ri kolikor moffoft« hitro rečitev. V?o krivdo, di dos.»daj ?e ni?o dognana številna gospodarska 'Aut Adjuni«: Žam Dv© leti je 2an trplnSU dekliSkA srca. Govorili so, ugibali so in ga žd-aiU veepovff^di; a On je izblral. Je-1 i Ijubil lepo Alenko, ki Jo Je jinsnubil in kmalu potem tuđi poročil? Zanjo so vedeli vsi, da je 2ana ob^io-Tfcla. Alenka. ali Lenka, kak»r jo Je kll-cai mož, mu je bila izrazito ivasprotjo: toirna, dostojanstvena; iz jM ji jd sd-▼ala plott>ka čuitvenost. Po čToveški tftzsodnosti bi morala živeti 2an in Alonka k^t dvoj^ izpopolnjujocih «e ktfdcajev, v naisrečneišem zakonu. On naj bi p&življal kot Živ, pršeč gorski studenec mirno, vellSastno rekt>, ki jo stremila po umerjeni strueri veznih za-kon>v Tsemlrju nasproti. Tođa —. Takoj 1» p&roki je Zan prosedal nekaj večerov v ženini družbi. Ze tretji -reder jo «dehal In «e oči vi dno dolff^fta-»il. Do ženitovanjekega putovanja nm si bilo prav nič; bil je n&jmj&i doma, ^ tako vsaj je gmnril. NM J« bilo ▼»©-eno-, da fa Ie birald t njegOTi nerjo-tredni blizini. Za teden đni ga ja zagrabilo • po-četvoreno silo: moral jo t družba Alen-kn je opazila, kako se je n»>ž otresa! in bc&il ix kota t kot Čudila «• ja. — Zan, kaj nisi najbolj sročen d> ma — pri ženi? — Sem. 8© prevoS er^č«i! Toda tu-k»j, doma, mi ni mosroCe pokazati vse-pa veselja... Rad bi rajal, vriska!, da bi dal duška.. . Meni ni &> tihe molitve kakor v eerkvi. — Toraj vriskaj! Oklenila ee ga Ja ok^Dli vratu. — Doma? Kaj vencSar misliš! Stts-nil je ustnici, razklenil njeni rok! In odk&rak*! proti durmi. — I^ubt moj, vsaka prava. Iskrena sreoH je tiha; vsakdo jo zakleplje v evojem srcu. Ja« sem ti 2» darovala sv3j ključ, — ti pa meni svojega Se ne —, je očitala ona užaljena. — Di% — ne — da! Jae te ura do-umevam. Sploh si preveČ učena* No, pojdi še ti z menoj? In že si je pokrival klobuk .•< Ona ja ostala doma. Družba ob stari pivfki mirf ga |e odu&evljeno posdravljala in vsklika-vala. — Glejte, glefte — 2ant Se smt> trepeidi, da se nam izneverift «a vedno. — Si se Se craedil? Ha-Ka —! — Menda se je. ko Je vtdno na slami. ^ & kako «n to pogreMUt TJto. sedi na svoje staro mesto. Ne, net Na častno mestt> koncem miže! Slavnostno so ga p3SP.tiili na, odlično pivsko mesto, on pA je ve?et> presenećen takoj vstal in govoril zahvalnico: — Vfclespoštovana, čisUna družba... Ni me pustila dusirn zlata ven, na plan. Za vami, z> dragi prijatelji, jo Ban jokal noč in dan. Veste, žena j© sieer božji dar, ampak — zeniti se ni-kar nikdar! Kako t* *e f:ma pesemca? — Sem se oženil, se kestim.. • Zan je Se pel...! Muzaioča «e družba Je pritrfcnila, se gromko zakrolVDtnlR. Hr?§čečih gla-sov so sapeli vsi, stoječ in drž»č p >ln© kođurea v rokah Sledile so navdušene napitnice, gtovt>ri, vesele popevke itd. vse tja do jutra... Žena je zaihtela, In je mož pripr-hal t sobo. Zan je pokleknil pred njeno posteljo, jerljnjoč* se Je opravičeval in prisegal solznih oči, da se ne bxH Dikdsr več toliko Časa zamudil... Cez »edem dni je prisega! »nova, m nekajj dni zt»T>et... Vcdno ee je rotil in obljubi jal poboljšanje. Žena je td sulvomila. Z neizmerno brikostjo v srcu je uvidel« svojo ilvlj^nsko prev«T*>: Naprtilft ei je bila m->&* t-hkoziveka, đobrovoijčka, pisanega me hi 1 ja, ki je ■ bleatol ifolj na aolncu, ▼ druibi; doma I v kleti je p«* klavrnb Ie povešal glavo, se ob^nl n«i >kna in zdihoval za ?oln-cem. Alenka- ni bila doveli enor«ricna; zato se ie Ie r tolika odlomila, &\ l^ode rno?:a >J?lej opremi jal a v družbo. K^ij-pado: vednr* tuđi ni mogla... Njen od-por je slabel vidon^u Ona si je žolela otrok, on pa. je Ie ^komi^ntl z ramnmi: — Otr^cl — skrb — bole«en — stroeki — smrt. Kaj ne pozna § Dne grozna sonate Tolstega.: Ne? Se danes ti prinesem knjipo. Fode ti v veliko uteho! je zam^^r^val nekoč, — AH jaz bi rada postala mati. trt*-ma! se ie oglasila ona rezko. — Td»ke-pa majhnega črvička bi rada. svoje dote, ki bi mu U» vdihovala svoje življenje. Kaj skrb! — da bi 1'* ne bila tako strasrJD sama... Glej, ti si ali v pisarnici, ali p* —. V tv^ji pivski dražbi se đo1?oČaslm. Vzdihnila je ptotem, pa je na#loma. in isziTajo^ stopila pred svojega moia. Ujeti sta se s pr>crlej nato zopet Sirili i a razli li v dve crni, bre***nji »rcalt, ki 3e je v njih jw*no iodr«*al njjepov malo-maral obra*. 7ati«nila je oči ln omah- IniU. On je pr<>8tregdl pad*e in jo pbn#» ■el na otoman, — Kako si ne^nnmerna! se je hn hudoval. PoiFkal jo svoj klobuk in ie raloputnil vrat* za *eboj. Na duri j^ i>rilr>Tr*i^tila n*"srcCr?. Več ja družba z Smotri vred se j^ prjpeljftla na izlet. Ko so prironotali domov ln je 2an st>pal r voza, mu jft j 7manjkalo tal; padel je in si — zfcunil i nogo. I Leial je dva mp*eea» Cem'ar^n je pblogiaval, prebiral skladjvni-"«* knjig in se silno dolgroćaeil, kadar je bil pam; kajti ženo je smatral sami 7% svojo rjOstrrokinjo. Todd v izvestnih urah, ko so ga obiskov«ili prijitelii, rnanci, znanke, vea svet, t di\ mu j"o kaj* zavrelo lice. Ves pbživljen ■s? je ftklanjal ▼ postelji, govoril je največ sam in so norčeval a svojo osadreno, bolno nogo. Ndlahn^ jo je o^vrkavnl po kolonu: — Ti kost nemam* ti! Gle^. ^loj, k-ko ?i žtorasta —! Rlriil je i)>»\vzann no^o ix-p>d odeje, 6en6%l same nezmi^li in se opravičeval, da ne more spremiti do vrat Posetniki so se *»mej»H. «» isra-žali, ^a pomilovati, to! i žili in bodrili. Ko #* je ncktfč ©bi,akal zopet edrav-toik, B9 je p>šnlil. rekoč: — Zdi se mi, da r>ostajam brlj^v ... Lepo te prosim, »apiM mi č.rna očala; Iglej, rjuhe in papir mi ble^d... (Daiie prilL) s 2t>2. štev. .ćl.ov&n:>ki NAKuu*. awt 90 novembra ur/i. stran 3 -■ praennjA m^d \>bein:i državama, svrati na Ju^oslavijo po stari navadi. Re- nica pa je ta, da se lahko Italija pfc-it-ka na svoje grešne prsi in reč>: m&a ulpa, mca mašim a culpa! K.ir se tiče '.rionske^i dogovora o ribotovu, ^u^ .juli se preci par dn^vi, da do ratifikacije tega dogovor,! v Beogradu ne priđe tako hitro, Ld-kur žele roorda i talijanski d^Iegatjc. tja poslani. V Beo^rar đu smatra jo uamreC: brionsko posvetfc-vanjd a amo za neka pogovor, kako naj hi se uredil ribolov na Jadranu. Pa tem takero jsnloh imr.> prišli še do nobene gospodarska medsebojne pogodb©. List zaključuje svoj članek: ?Međ Itadijo in Jugoslavijo se je izrekla, obveznost, da «e rešijo ta vpražanja najkaneje fo 31. decembra 1921. Termin se bliža, ali do-slej še ni nob^naga znamenja, da bi ee bližala rudi rešitev.< To je res, ker je tes, da Italijani s svojim nastopanjem proti Jugoslaviii vedno bolj zavlaeu-jej;> vs^ko zbližarne in vsako režitev. — Italija hoče diktirati smer našemu fcasopisju. Iz Rima r>rihaja 18. t m, sledeča brezžična brzojavka: >I t a 1 i -janski poslanik v Beogradu je pri zundnjem minietrstvu vložil prote ? t proti staližču srbskega časopisj a.< Ta vest se ocividno nanaša na incident v uredništvu b?ogradek«? >Tribune«, kjcr je italijtinski vojaski ataše skupil to, kar je iskal, da eo ga vrgli čez prag. Ta protest lx> seveđa prav toliko zategel, kftkur atešejeva intervencija. Ta bi bila lepa. da bi Italijani predpiBovali našim liftom, kaj smejo in kaj ne smejo pisati! — Pretendenti na madžarski pre-stol. Pariški list >Action Francaise« je doznal preko bfosrrajskesra Č&soprs-ja, da prideta za kandidaturo na madžarski prc^stol v po%t©v dve osebi: vojvoda pl. Connanght in vojv*xl* D* Ao-eta. Prvega podpira Anplija, ki bi si na ta način rad* prisvojila nadzorstvo nad Madžarsko in dosegla nevtraliza-eijo donavske paroplovbe, druge ga pa t>cdpira Italija. Vojvoda Oonnaught ima se najv^c tipanja. = Proti Tofr^renbuneri. Italijani bi radi na vsak način spmvili nemško-tirolskčga po slanca grofa Tocgenbur-ga, iz rirnskega parlamenta. >Me®3agge-ro-t porooa, da bo imel začetkom decembra verifikacijski od9ek sejo, v ka-teri &d bo bavi I v glavnem 8 Toggen-burgovo izvolitvijo. Pre vladu je mne-nje, da. Togg'snbTirg nima potrebnih Jokunuentov, na temelju katerih bi se pa moglo smatrati za i talijanskoga državljana. Iz naše hralleolne. — Princ Pavel odpfctuje, kakor po-ročajo iz Beoprrada, lopet v Pariz. — Pred tiskarsko stavko v Splitu. !z Splita poročajo, da preneha najbrž 19. t m. delo v vseh tiskarnah, ker se zdi vsak sporazum med lastniki tiskani in stavci ne-mogoč. Delalo se bo le v Dni3tvenl tiskar-ci, kjer bodo stavili 4 lastniki In 2 stavca. — Leo detektiv. V Subotid so aretirali detektiva Aravskega. ki je lz-vabil od nekesra oskrbnika 140.000 K z obljubo, da bo oprosti! nieuove sinove vojaške do4žnostt HeodreSena domu-ulna. — Žaljenja jii^osloTensk© zttstmv tia RekL Poročali smo £e na kratko, kaj se je zgodilo na ladiji »Panonijac v relkem pristanišču. Sedai smo izve-deli še te podrobnosti: Na ladijo so prišli trije individuji ter so pričelj govoriti z mornari em Ivanom StijđiĆem. Enega izmed teh individuiev StislIĆ pozna, ker šepa in ker je bil poprei pri arditih maresciailo. TI trije Uudjc so zahtevali najorvo z leno besedo. naj se juicoslovenska zastava odstrani. Ker jim Stiglić ni hotel ujroditi, so sra začeli hruliti in oni šepavi ciovek Ja sc-j?al s svojo roko v hlačni žct>. Pri tem je vzkliknil: »Torej pričnerno takojef Pomorščak Sti*Iić ie odvrnil: »Le po-časi, jrospodje« ter odšel h kapitanu Adamiču. Ko so ponicje piiSll na brod orožniki, je njihov major rekel proti Stisliću: »Zakaj pa vendar niste teh liudi vrprli v morje?« Na njesrovo zbad-ljivo vpra§anje je odvmil Stijrlić: »Kaj. jaz se bom boril z Ijudmi, ki so oboro-ženi z bodali in bombami?« Jusroslo-venska zastava je potem zopet Eavi-hrala na brodu, še predno so prišli orožnlki z nalosro, da jo zopet izvesi-5o. »La Voće del Popolo« poroča, da se je vprašalo pri višji oblasti, ali so oni fczlvači pod ključem« na kar so se sro-spodje zelo začudili naivnosti onih. ki so to vprašafi. Svoie Doročilo zaključuje list Ironično s prošnjo do onih iz-zivačev, naj ne zamerijo, ako jlh ie moROČe kaj motii. — Kako lunjaai poštovalo z Jn-j^sloveni, ki nočejo vpisati svojih otrok v italijansko solo. V Vranji pod UČko jroro pretepajo orožrtiki iusroslo-venske kmete, ki nočeio vnisati svojih otrok v italijansko šo^o. Kmeta Anton in Josip Tomazek sta bila poklicana na orožnisico postaio v Boljun. Naiprvo so iima očitali, da nabirata podnise za otvoritev hrvatske sole. potem pa so iima začeli *roziti, da jih preženejo v Juroslavijo, ako se ne pokore In ne vnišefo tako.i svojih otrok v italijansko solo Kmeta Tvana Groziča so tuđi pozvali na orožniSko postajo, kjer so sra oeljali v podstrefje in ma tam zverall eno roko in nojro. notem so ga za«11Sa-savali in mu naročili strofo, da mora dati svoje otroke v ftafllansko lolo. Ker se ?e trdno branit, so ra wčelj oretepati fn sitvatl tako, da ie đpbil nesrečni Grozič nad S0 udarcev. Nato so ca nekaj časa postili na miru« ootem pa so sra zope! DretepaH in vklenili v verise. Po dolgem Času so Ka izpustili in mu naročili. da mora do prihodnje-jta dne poslati svoje otroke v itaHjan-sko Solo in ako tejja ne stori, s:a vrže-io v znpor. hišo pa mu razženejo z bombami. Krčmariu Petru Krinščaku so odvzeli Kostilniško dovolienje, ker ni hotel dati svojih otrok v italijansko §olo. Ko je to storil, pa so mu đovolje-L'.ie takoj vmili. Na tak način so spravili Italijani doslej v potujčevalno solo 12 hrvatskih otrok. Tako se proslavlja dvatisočletna italijanska kultura na istrskih iusroslovenskih tleh! — Deželni odbori s »soitelovanjem slovanskih manjšin«. V kratkem se razglasi v Rimu odlok, ki bo imenoval izredne deželne odbore za Goriško, Istro. Zader in Južno Tirolsko. Za vsako deželo iziđe poseben odlok. ki doToči delokro«: deželnih zastopov v ?akonodainem in upravnem poeledu. Taka poluradna vest dostavlia, da je Doskrb'jeno za >sodelovanie slovanskih manišin« Precel predrznosti ie potreba, da se ^ovori n. nr. *lede Goričke in Istro o slovanskih maniSinah. Ali tako poročilo rimska vlada potre-buje. ker hoče te odbore urediti tako, da bodo šteli mnotjo več italijanskih članov ne^o jtisjoslovenskih. Tako se na vsch koncih in kraj ih juKOsIovenski živelj v Italiji zaničuie in tepta — po>-tem pa še sanja jo »talijanski velik! dr-žavTJiki o dobrih odnoŠatih med Jijko-slavijo in Italijo. Kai so ti ljudie res | tako naivni, da mislijo. da v Jugosla- viji nikogar ne bole udarci, ki jlh zada- jajo Jugoslovenom v Julijski pokrajini? — Stavka primorskih krrrinarlev »icer š»5 ni končana, ali krha se xelo in število stavkujocih se manjša. V Tr-žiču dela v ladiedelnici že skoro polovica delavcev. tuđi v Trstu vsak dan npuščaio stavko. Vse se kaže. da bodo zmagall podjetniki nad proletarci, kaj-ti podjetnlki imajo na svoji strani velik kapital in vlado. Tvrdka Cosulich po-nuja delavstvu v odškodnino za skraj-sanje mezde knnsumno zadntgot kl hoče ofikrbovati delavstvo ?. živili. ko-Ukor le moKOče po ceni. Tvrdka Cosulich ima zelo ugodne zveie in tako ii fe mo^oče kupovati potrebščine iz prvih vi rov in jih odda.jati delavcem po znatno nižjih cenah nego se dobe po trgovinah in drugih zadrujjah. Korak, ki ga je napravil Cosulich. uvaia v industrijo načelo, ki more poroditi naj-težle socijalne boje. Podjctnik Cosulich stopa s svojo zadruKo v boj s trgovci in socijalističnimi zadru^ami. Kaiti vsak delavec, ki bo prejemal življenjske potrebščine od njerove preskrbovalne organizacije, ie za trgovca in socijalistično zadrusro izeub-ljen. Ako se Cosulicheva naprava iz-kaže za dobro, bodo prisilieni tuđi ostali podjetniki. da mu sledHo. kajti treba pomisliti, da bi monrel sicer Co-stilich producirati pod usrodnejšimi po-Koji nego vsi ostali industrijalci. Tako utesrne priti do pribora, da se bodo industrijski podjetniki boievali na Življenje in smrt s trgovskim kapitalom. Gospodarske vesti Zm&nml ukn o držano! trošarini ta tflksfllL (Izvajanja referenta Huđarernika na notarskem sltodu.) Iz modernega pravnega stallSča moramo zahtevati, da ima stranka več Instanc na razpolago kaj ti več oči vtć vidi. Gotovo ie, da se bo nakepičila gromada prose nj za povrnitev prlstojbin in pritožb pri generalni direkciji, ki jih ne bode pri naj-boljši volji mogla v doglednem času rediti. Vse urgence, notabene kalekovane, ne bodo nič koristile, ker bo generalna direkcila z delom preobložena. Še enkrat povdarjam, da kolikor mi Je znano, ni prideljen noben slovenski strokovno izobražen iinančni uradnik tej direkciji. Samo ob sebi je umevno, da morejo pristojbinske zadeve v naših pokrajinah presojati samo taki urad-niki, kl poznajo naše pristojbinske zakone, in za to so poklicani edino le naši slovenski uradniki, ki so doslej v tej stroki z velikim uspehom delovali. Priznati moramo, da razpolaga naša deJegacija finančnega mlnistrstva z Izvrstnimf. strokovno izobra-ženimi konceptnimi uradniki kl so doslej svoj posel vestno in brez pritožb opravljali. Zakaj se naj sedaj ti edino poklicani fak-torji prezirajo in potisnejo na stran, ne vem, za to gotovo ni nobenesa povoda, še mani pa povod dvomiti o njih zaupliivosti Centralrzem tn ni potreben, ampak nara vn ost kvaren za stranke, kl se bodo tu-tile prikrajšane. Ce bode hotelo ceneralno ravnateljstvo svoie posle točno, vestno in hftro opravljati, moralo bo Imetl vellkanskl aparat mi tisoče uradnfkov. Vse to le pa nepotrebno, ker tnorejo vse te posle opraviti, če se Instance obđrže, kar le edino pravilno, naSf izvrstno osposobljen! In prlznano vestni m strokovno izobražen! nrmđniki Novotacda v tem oziru je popolnoma nepotrebna, ker ni za n)o pri sedalnlh razmerah nobenefa povoda. Se ntkaf moramo tn prrporrmifi, da po poteku 90 dnevnega roka obnova odmer-nega postopanja ni več dopustna. Po § 77 našega pristoibinskega zakona so se mogle take prošnje uložiti v teku tren let, račun-ši od dneva plačlla. Tuđi to Je v velik kvar strankam. Največja specijaliteta tega novera zakona so pa naravnost kruta določfla o kaznffi. § 131 pravilnika točka 1 dnločnle, da se pobira v primeru, da se taksa takoj ne plača, ali če se ne aporabijo predpisan! ko-icki, ali se taksa po predpisu ne prUepl ali aničl. ob doplačtla redne takse kazenska taksa petkratn« neplačane ali nezadostno plačane takse. Se bolj gorostasno pa Se đoločtlo § 131 točke 3 pravilnika, katero prednisuje, da so za izrekanje razsodbe pristojna vsa obla-stva. pred katere priđe taka listina. Dott'ej je veljalo edino pravilno načelo, da predplsaje kazni in poviSeJc pristolMn fi-nančno oblastvo prve instance. Pri predpiso kazni in povlška Je treba postopati iako previdno in oprezna Dotični uradnik, seveda imam v mislih eđinnTe Juridlčno m strokovno izobrafenega fi-nančnega uradnlka, mora predno Izreče ka-zen ali poviSek, pretresati vse okolno««, kl govore za kazen ali poviSek. Pristojbinske za deve so včaslh zelo ramotane. tako da jih ćelo start flnančn! praktflcf tefko re-5fjo. Pri izreka o kazni al! visočini povl-Ska je treba pred vsem dognati, v koliko je dotičnik kriv, ali se ni premoti!, aM |e hnel namen državni zaklad oSkodovatl ali ne. To naj dane« ođočafo uradnlkf brez JaridlČnega Studija m temeljltega manja pristoJbtnskih zakonom t To le popolnoma izkDučenoi Ta doiočba Ie potemtakem ne* smiselna. Če si se pri kolekovanja zmotfl In listino premalo kolekoval, kar Je 4anes fako lahko mogoče, ker so določOa cačasnega zakona popolnoma n)ma, zato boi me*-ral potar, ki si se premotll pri kolekovanf«, p'ačati petkratno globo. To le največja krivica, ki se ti bo zgodila. Pa TOemJmo drag prtro#r. KmeCVema županu priđe pri aradnen potloTan)« t roke Hstina, kl ni bfla kolekovana. Dotični župan Je zavezan, ker j* prišla njemu II-sUm y KflfcCf taufl tM8a4bo) MtnM po>» * manjkanja kotekov. Povejte ml, IJudJe i božji, kako naj se to zgodi. Od kmetskoga župana vendar ne moremo zahtevati, da b! se uslobil v predpise začasnega zakona o taksah! Clen 20 začasnega zakona pa vsebule določilo, da se IzvrSne kazni, izrečene pc zakonih o pristojbinah ne morejo zntževat! nit! milostno odpuŠčatL To je najgorostai-nejša naredba, katere ne pozna nobeno moderno zakonodajstvo. Vsaka kazen se da znižatl, se more znižati in vsaka kazen milostno ođpustiti. Recimo, da >e notar spregledal kako listino pravočasno prijaviti. Nič ložje nego to, osobito kadar ima nujna dela. Če rudi ni hnel namena oškodovatl erar. kar )e evidentno, bo moral plač at! občutno kazen, katera ga more za vse življenje gmot-no uničiti. In ta kazen se mu ne srne niti znižati, niti odplsati! Zoper to drakontčno določflo moramo ogorčeno protestirati vsi notarji. V tem pogledu popolnoma pritrjujem spomenici notarske zbornice v Celju z dne 25. septembra t L na ministrstvo za finan-ce v Beogradu, v kateri izvaja, da te uredbe nasprotujejo členom 8, 46, 109, 113 In 115 ustave, ker se sme kazen ustanoviti samo z zakonom, začasiri zakon in pravilnik pa ništa zakona v smislu postave, in ker }ft nlsta izdala kralj fn narodna skupščlna. Pravilnik pa določufe v členn 131 točke 13 globe tud! im. uradnflee (državne In samoupravne organe) od 10 do 100 dm., če se pregreie pri pobiranja takse ali ne pri-IepUajo in ne uničujejo kolkov po pred-pisth rtd. Tudf to določilo le đrakonfeVio, ni pa socftaTno. če b! se naš! aradntki zato, ker so spregfedalf v tem oziru kako malenkost in ki nišo imeli namena eSkodovat) državni zaklađ. še kaznovali. Ako Je uradnik v istini ka| pregreSfl, bo dal edtno le odgovor svojemu disclpimameimi senatu. Pri tef točki naj pa 5e mimogrede prl-| pomnim, da ml Izraz izvršne kazni ni ja-j sen. Moreblti pomenl to pravomoćne kami, | morebiti tuđi ne, stcer pa Je ta zakon hi | pravilnik, kakor rečeno, v marslčem neia-sen. Clen 138 prarfntlka določule, da s« za-časno ne prenese na davčne orade prera-\ čun prlstojbm ja darltve, dedfičine, sodne j odločbe in poravnave, obeta pa. da se bo i to zgodilo, kadar bo mofoče. ! Recimo, da gre ta prav komplicirano j družabno pogodbo aTI za izročimo In zenit- | no pogodbo o skupnosti imovine ali za po- ) godbo o dosmrtain prihodkih. Pravni posel 1 ie silno zamotan, določltf je treb« ali le j pogodba od platna ali neodplatna. In to na) ! presodl za odmero pristojbin neicrallflko- j vani davčnl uradnik. kl ni juridično izvež- | ban. k! ne pozna določfl državljanskega in 1 pristojbinskega zakona, oziroma lik zarad svoje nestrokovne izobrazbe ne more pojmiti? To Je popolnoma Isključeno! Uradnik naj opravlja posle, za katere |e i določen In izpraftan, naj se ma pa ne na- j prtijo posli, kateri se od njega ne more}o zahtevati? Ustroj davčnih uradov menda pf nekaterim gospodom doveli poznat drvgače bi ta začasni zakon nlkoli ne videl be'eza dne. Tako pottopanle bode se kruto maščevalo. Od nekvalifletninega uradnika, pa tud! od kvalificirane*! se nfkdar ne more zahtevatf, da bo od Jako zamotane pogodbo v par ura« ođnterfl pristojblno, ko morda samo za Studij col« zadeve potre- buje v«č dni! To bf bilo v flptofaem opaske t tomi zakonu! Vrhova! princip tega sačataega mito-■a. v katerega so se nsprelela tuđi tfoloči-la tantkega začasnega zakona, katerega so vsi merodalnl faktorjl onoglasao obsoJaH. jc. piacaj prnRopmHi ni nwo Mprai> or«" sačo so ae roH tro| pfo4tast (Dalje prih.) '" g Zteoaaafe) pr#o/Tofani maofhu fraančni rainJstcr fo s svojim rešertjem z dne 10. novembra 1921 odredil: 1. da se morelo do rtdfvčao 31. doceai-ara ff21 v smisla pravilnika D bf. 4019 ez 1920, Ur. list It. 97 te L 1930 naknadno popisati in žigosati obveznice oro4vejnik pocolll aivie Avstva- ©jrrslre monarhije, kl ^o fyo!fna rmslh državljanov in ki jih imetniki doslej šz nišo dali popisati in -Zimovati. Ta rak se ne bo več podaljSal. j. proSri'e ?d naknadno žigosanje nai se t. obvezr:-caml vred vpoitjeio mini«trstvu finaiic, ireneralni direkciji dr2::\-v;i dolrov v Beogradu. 3. Vsaka pro :i.;l4 mora biti t>o zakona o taksah opremljena * koK kf.m po 2 din. larccno priaoniiaiama-di ta rok velu samo z;i obvesnice o/edvojslh r>osr>;il. do:.m io . gnsanjd < 1 veznij vj:nlli poiojil že za\ljiičen# in s© prnšnie za naknadnu /icosania *. "jnih r-v>jii ne bodo u'^oš'.c.^la Soliolslo^ Priprarc za L|ncf:s: —r;iltJ D2nm sokolski zlst o i.jliliaiiL Priprave za zlet so v zadnjem ćj» j znatno napredovale. Prostor tn telnvad-ščc, ki se nahaja na lepem prostoru za JuJivm kolodvorom ne daleČ od artilcrii^ke vo'a<-nice, je zletni odbor kupil ter sr> «^e račela v*a potrebna dcrla /a pr^iavitcv telovat!:-šča. V preteklih tednih *.o rborovali pc-samezni odseki, ki so v tj^vnem Z2ćri^!i nadaljnj dela. Iz teh rosvetovanj so ie rarvldni prvi obrisi ogromnesa zleta. ZTct-ni odbor je pozval vsa društva, da prijavilo vsaj pribli/no število telovadcev in udeležnikov sploh. Mnoga dni^tva ^o se že odzvala temu pozivu in iz poslanfh priiav se da sklepati na ogromno udeležbo telo-vadcev in ostalih udeležnikov. Sictski Vestnik je zaćel izhajati ter bodo ostale številke sledile po potrebi. Zlctri odbor ?e |6 poninoŽil z zastopniki voja«tva in z za-Ntopniki posameznih ministrstev. tako da sodtluje v zlttnem odboru 35 članov. - ZeleznlšJtJ odsek :e je konstituiral ter se razdclil v sledeče pododbore: tari-farni, vozovni in potovalni. V^aka žtjpa mora imeti svojega zastupnika za železni-§ki odsek. Odsek Stele 16 bratov. — Stanovanjskl odsek jo iidelal v glavnem nacrt ta naitanitev iz'etirkov. Po zdajšnjem računu bo prostora za is.ono j skupnih prenoči^č, ražen te«a bo na raz-j polaro veliko število privatnih pivnočisć in ako bo potrebno se po.staviio v to svTho Sotori. Za vsako prenocišče v skupnih od-đelkih se računa 10 kg slame. Celoten proračun stanovanjskega odseka znaša Sn* ti-soč kron. Za lažji preeled bo razdelieno mesto na 12 delov. Vsak del bo ime! svoj pododsek z načelnikom. Zletni odbor ie sklenfi, da se zaradi osrrorr»lh stro^kov zaračuna za skupno prenoćile na «sebo 1 D. in za posredovanje privatnih prenočisč 3 dinarje. — Tehnički odbor je izdclal v zlavnem vse nacrte za javno telovadbo v zletnih dneh. Izdelane so proste vaie ra članstvo, članice, narašČal in deco, pripravljene so va|e za mednarodno tekmo tn tekmo lug. Sok. Saveea. Vse te vaje se nabajajo v zadnjt števflki Vestnfka TO. Mednarodna tekma se vrši II. tn 12. avgvsta. TO za-hteva, da se nastane telovadce po možHO-sti v skupnem prenoči5ču. ravnotako se nal skrbi, da bodo imeK telovadet skopno dobro tn izdatno hrano. — Stavbnl odsek ima red«e šefe vsak ponedeljek ter le začel z ogromniin delom, kl Je potrebno za postavitev telovadiSča. Stavbni odsek hoče vsa preddcla izvršiti tokom TetoSnje zime, da se \*se delo pravo-časno izvrši. — TaJitKlrl In propagandni o, da spremljato 5ape pri vožnji v Ljubljana in nazal. Pri vsakem soko!skem viakn mora biti en zdravnik z vso potrebno opremo. Pri vsa-kem posebnem vlaku se mora skrberf, da fc na razpolago dovolj pitne in zdrave vode. V Li ubijani se ustanovi Jo ob zletnih dneh stalne rešilne postale, ki bodo javno kot take označene. Na telovadlSčti bosta na razpolazo dve večji realni postali z rstm potrebnim osobiem in z vsa opremo. Obo-lelim č'anom bodo ▼ UubUani na ra^po-lago gotovi rdravniki, ki bodo označeni v tozadevnih navodilih. Ravno tako ic zdravstveni odsek dal potrebna navodila slede naprave potrebnih kopeli. flasti ta telovadce. Vsa skupna prcnočtSča bodo pod stalnim nadzorstvo?n zdravnikov. — Fotografiranje na «let« v princrpu ne bo dovo'jcno. Da se omoflroči fotocraii-ranie amaterfem fn to brez obteJevnnja drurega občlnstva. se tom dovolf fotozra-ftranje pod sledečimi pogofi: i. vsak amater sme fotografirati \z svofega prostora brez stativa. 3. fcneti mora amaterski od-xnak, ki ga bo izdal z!erni odbor, .1. nod-pisati mora reverz a) da bo fotograflral samo fz svojeza prostora, b) da fotografi-Ie ne bo tzrabllaf v obrtne narnc«, c) da pobile do konca oktobra 192?. po eno s?IVo stareslnttvu Jtigo^fovenskeca 5ok. Sare-za, d) da na zahtevo zletnejra odbora po-sod! sttre^tnstvti nerative. V to svrho mora raložirl gotovo vsoto kl Jo do!oč$ zletni odbor, kot poroStvo. Zastopnlki stare§in$fva Jngosloven-ikega Sok. Sareza s« so muđlTi v pretefc'-lem metecn v Beograda, kler so posredovali pri raznfh ministrstvih v rade vi ileta. Obeneni fe priredil TO. v Beogradu pod vodstvom brata načelnika 3 dnevni vadf-teljski tečal za 2npne načelnike tn vadfte-Ije 2np Bačka, Banat In Srbira. Tečaja se |e udeležito veliko Stevilo vaditeljev fn va-dltelltc ter le konca! z zelo dobrim Bsptbom. — StotAl Ve«t*fc. Prva RfevflV« sl«f-slčega Vestrrika je Že iišh ter prtaaša vsa poročila o prtpravah ca z!et Prve Stevilke snM razposlaU vsem sokolskim dru5tvom po več Izvodov, da Jo razilrffo med tvoHm Članstvom. Številka stane 50 para. Sletni Vestnlk se naroča Pri Fnjroslovenskom So-koklnoi Saveaa v Uabliaa4 Narodni dom. Pruga Stevi!kt &'.>*? v rfitj! polo\'?t me«« U povejm'irs. — Sr.Li*~ke razglednice. Jut ^«u»^«B«tt ?-.iko>kf ^^.■•r : t.-i v ta:o«i ve«j;e *tevll» uirtetnisko izJeJmih soko!*»rh rkig!»dnic. P'zvljimi vsa sokoUka dr-j^tva, d»i iAi naroiaio ter š rijo mtU Članstvom. Ne ka-n:jte ra7g!fJniv:. ki so pi večini ntinlke^a i.ivora, do!*no^t ^■^ak;c.^ Sokola ic, da loi-pujc sokolske razglednice. • • ♦ — ' *e4co! rti Vu'a narrvunja * ^voi^m" rlrin-lTi:, dn. <*■> ^«^ iu"*siile lelo-\ -i'Ino tu*« pn ."lolrN'm rilu: Clani: pMii©flelic»kt torcii in Cotrt^k vsikskrat • n 2<>. do pol 2**> ur^t vaditrl.i^ki «bor: rotrtok od 21. d<> 2*_\ uro mo^ki naxar ;t"n.;; toiv-k in «"'•«»trt or! 10 -2<>.: m. đ^ra» tnrek in ertrt^k «xl IP.—19. ur\\ (*laiii* tr: p.r^doi in p^tok *>1> i>o\ *>"), -21. ur## žrn-ki vadit kJ^ski ihor-. *r*»-la vi -I—?? ure. ženski nar«»-čaj: pon'violifk . ur.* in f»tek od l^. 6U> l^ uv«, renska {Jora: pon^dflj^k: io #cr«da cA 1">.— 19. l.«*U>t.a.ko i»* t»Hja.vlja. da ^^ i^--tlrVih oh 7. —•,. \iro h\ ei**v in ob n**-d^Hah in prnznikih M pol U. do pol 1-. ur^ rk»pohi đol>i tiaJc: rlan le t^bno; eliko (9 12) j« prtneit* s .-o'^j. Za vsa drns?n f»r. p^jp^nila i« na rdTrpoUitro n** rral^riji v tMovooa< Haa. Sn!sfi?D. Iz vi*. šol*kc8ri rretn. } VIŠji vil^ki svet v Ljubljani ic ftnei 1T. f. m. prvo plenarno sejo. ni kateri |c rar-mravlja! o važnih iolikih zadevaii in o£I-tc'iskih imcnovanMh. Navzoćt $.-» bili ikor» vsi član i vi<. ti ^oli }e imenovan rm. strokovnega učitelja II. skupine do«edan|l ZuCa^ni učuelj na me^čan^ki Soli Jo*tp Verbič. — Diilie so bila izvršena ime- i novania. učitetistva na bivšem Kranjsken.' Imenovani so: Ojuro Ivan Lesict, Ant« • Anzulović in Tonio J fr d r 1 i n i <2 za' stainc učitelje srhc!ir\ aščmc na deikih! o3no\Tilh in meščanskih šolah v Ljubljani«; Na osnornih iolah: Josip Verblt ta' AmalUa Crjavčeva za učitelja ▼ Sti£-' ni. Crna Zamejćeva /z ^utemberk. Hora M kofj1 Loki. dniro rnesto na t»j &>!l se ao-, pet raxpile. Vida Horvat - Bla»Bi-' Uvi, TereziU tnvančera In MarU« RintoTi za dekliško osnovno lolo v £kofi! Loki. Lucijan Ore I ta voditeJja v I RakovSčIci, Vincenc Robert za učltetta na de^kl osnovni *oli v Kranj«, O!^a Sav* n i k o v a za učiteliico na deklUk! osnovni cč. Ivana feletic - 2 u t lr or z im Vefke La^če. Roza Međičeva za Rel^' jhenau. Marifa Lešnjakova za Ran Ja-' loko, Bozo Račić za nudnčitelia f Adie-, šfčih, Ana OostiSa in Liudmila Par-li nova za CmorneJi. Rora Zurloral za Borovcc. Josipina Grc^ora^era fat Bcrta UriUCeva 7a Metliko. Iva* Sumperer za nadučttelia v Mozlj«. Anton Lomšek /a nadučfteHa t Bnčocl vasl. za o6teliico v Cerkljah pri ICrfireof Marija ^roif - Ja«*a, zi Catež ob Savi Trna T a r k o v a, »a Kostanjevlco Irm Mesčeva, ia učitelja tstotam Aalon Brodnlk, ca Kr jak. za učiteljica v Veliki Dolini Pranja MfVUvčIčeva. za učiteljIco deklisift MHovn! ?oli v Rfbnici Jožfca Mrvi 6* Oasparflera in Marila K o 8 a ra e r* n I Ir o ▼ a. zm nčlteljico oa Brda Ana Kersntkova. — IYfii oaptbi na ^r>»*niib soLOt ▼ Sloveniji r gol. l«tu 1WO/?1 po koti-?«nih ponnvlj. irpitih io bili po pow*-( ćilu a* zfcdnji soji vižj. *ol. «retft U-kila: 1. Ljubljana, m»tni deki. Ueflf. or. real. gimna*lja je učnl ospeh do-e#glo 95 2 od«t. »fenk: 2. St. Vid, Akoft. gimnaziji: izdeUh> 92 odst.; 3. Kranj« gimnaiija: 356 ©dit; i. Noto m^«tot real. gimnaaija: 851 odet ; 5. Lfublja-M, I. jrimnaxija: 84 2 od*t; 6. P^J, T9nL (rimn. «)*4 cdit; 7. Maribor, gi-mmazifA: ftO'07 xi*»t.; 8. Ljubljana, reaf-ka: 7986 o&L; 9. Ljubljaaa, fimmiii stran 4. .SLOVENSKI NAROD-, dne 20. novembra 192!. ftev. 2o2 jrij« 3 nem. ličnim Jezikom: 77*34 odat; 10. Mur3ka Sobota, real. gimn. (2 razr.): 76 odst; 11. Celje, re«al. gimn.: — 76 odst; 12. Maribor, real ka-. 75 5 odat; 13. KoČev je, niz. roal. gimn.: 7542 odst. ili 14. Ljubljana, realna gimnazija: 74*04 edst. Izmed državnih zavodjv izkazu-je torej najboljže uspehe gimikizija v granju, razmerno najglabše pa realna gimnazija v Ljubljani. — Pouk v srbohrvaščini na naših Šolah. Višji šolski svet je na seji 17. t. m. razpravljal tuđi o uvcdbi pauka v srbohrvaščini na naših so-lah. Sprejet je bil predlog, da višii Šolski svet po možnosti do prihod« nje seje plenuma izdela nacrt o uvedbi sistematičnega pouka srbo* hrvaščine na naših osnov. in srednjih šolah. Pouk se razŠiri na ta na* čint da se omeji pouk nemščine že 3 prihodnjim semestrom. V tem vpra-jganju se je razvila daljša debata. Ka* nonik Nadrah je bil proti opustitvi nemščine. — Proti razuzdanosti mladine. Na seji 17. t. m. je višji šolski svet sklenil sklepe, ki so bili potrebni, da šolska oblast radikalno omeii raz* uzdanost šolske mladine. Ekseka* tivnj organi notranjega oddelka po« krajinske uprave bodo morali po« svečati posebno pažnjo mladini, da ne bo pohaj ala v poznih urah po kavarnah in gostilnah. Kaznovani bodo strogo tuđi gostilničarii in ka« varnarji, ki bi puščali mladino pod 18. leti v lokale in jim daj ali opojne pijace. Tuđi kajenje bo strogo zabranjeno. — Nagrade za nađore učiteljem. (Ti&Ji šoleki svet je v vcerajftnji seji lodobril naredbo, ki določa, da sa ljud-'skošolskim učiteljem in katehetom plačuje vsaka nad ura z nagrado v iznosu 1% vsakokratnih mesečnih celo-kupnih službenih prejemkov dotične učne osebe. Naredba velja od 1. jami-arja p. 1. Po tej naredbi se bodo nad-ure plaSev-ale rt> 30 do 60 K, eorazmer-so s plačo dotičnega učitelja >dnoeno kateheta. , — Nedeliske In tedenske mn?e na Solah od pravljene. Na včerajšnjl seji vis. šolskega sveta je stavil gr. Pnjfet-bert Franchetti predlojr, naj se odpra-vljo ražen normiranih vse nedellske In itedenske maše na vseh Šolah v Sloveniji. O premoćni se ie razvTa živahna debata, katere so se tidele^ili referent okraini glavar dr. K a r I i n, pred-sednik vi§. šolskeea sveta dr. B e v k. viš. šolski nadzornik Gangl In Člani vi§ šnbkojra sveta kanonika Vrabar in Nadrah, podpredsednik D i m-H1 k, Sef oddelka za sociialno skrb-stvo R i b n i k a r, ravnatelj dr. PI-penbacher in vladni tainik dr. M a I c e n O. Ribnikar *e končno jStavit Se tale predio*: »Predsedstvti i Uš. SoNkejja svetu na] služi ▼ ravnanje da fe na ŽeUo rod'te'iev ali njih namestnncov poed:ne učene© t smisla člena !6. t»stave brez nadaHnesa ooro-stitl versVesa pouka.« Oba predlosra Franchettilev in Ribmkarfev $ta Mla spreieta. Proti sta srlasovala oba kanonika. Na nagih šo1ah torei odMeJ ne bo obU satnih nedefiskih In t^densVfh ma5. takisto na lahko mdftelii svoto deco. ako hočejo. oproste verskesra pouka.____________________________ Onim, fe) imalo ferlatoe o HmerlfeL Ođdetek za socialno skrbstvo pofcVa-Jlnske uprave za Slovenljo objavlfa ra-stopnl akt, katerega Je prejc^o preko ml-nlstrstva zunanjfh zadev od naSega fcene-ralnega konzulata v New Vorku. pod C??ar furl^d'kciio spadajo države: New York, Pensylvani'a, Ohlo, New Jcrsey. Virsinfa, West Vtrfcinla, Massaschusetts, Connecti-Cnt New-Hampshire, Vermont, Delamaro, Wanfland, Malne. South-Carolina, North-Carolina, Georgla, Alabamo, Mississlppl* Florida, Rhode Island. Oeneralnl konzulat v New Yorlču pro» ,i! 2unanje minfstrstvo, naj se potom časo-fplsja pouči obCInstvo, da se ne obrača d»-rektno na konzulat s svojim! proSniaml In zahtevamt, ker s tem samo zavlačuje svolo stvar in delo konzulata, kl nima dovolj 'deJavnlh moči na razpolago. Da bi se prlSlo vsem tem v okom, Je treba, da se zainteresirani obrnejo tozadevno na svoje pristojne oblasti, kl Jltn bodo dale tako) potrebna navodila, da dostavljo konzulatu vse potrebne podatke. V e'avnem so ti podatki nastopni: 1, popo'no pooblastlio konznlt-tuf 2. ekscerpt Iz Župne matice, 3. potrdtto beosrafske vlade, da le prosliec nal dr-iavijan, kar le potrebno posebno v onih prlmerih, kadar ere za to, da zahteva rodbina v Evropi Imovino amrlega svojesa člana iz Amerike, ker Ie veliko Imovine naših državijanov poverjeno varstvu upra-vlteljev neprijateljske Imovine. ehe, ker Je bflo tudl ometeno na okotiš dotičnega okrajneea glavarstva. vendar le ležala v njem zdrava mf^el praktične re$itve dra-jrinjskega problema, to je, da država ne po-bllaj dracmie Ie s polfcljsklml srcdstvU temveč posegaj sama aktivno v gospodar* skl razvoj, tam* kicr Je potreba ter poskrhl, da bo ljudstvo dobilo ceaeoe Žlvljenske potrebščtne. Le prerado se zgodi, da se pri Izdaja- ' nlu novih uredb popolnoma prezre, kar le \ biio v prej>njih uredbah, tičoćih se istega '■ predmeta, d,'bie^a io praktično uporabne^a. | Tako se je fileiUlo, da se je Kar najhitrcie j odpravilo gorenje institucije, naniestu tega \ pa se nam ie dalo nebogljena občinska so-diiča. s katernni si po najbuijii volu ne moremo pomaicaiil Živimo dancs v politično burnih raz-merah. Karlova avantura nam Je pokazala, da se lahko ču/, noć zapletemo v vojno, v kateri moramo braniti naAo mlado državo. Za tak slučaj pa je neobhoduo potrebno, da anrovi^acija začne točno funkcionirati. Treba je imeti rezerve. Država mora nihliti na to. da si zasigura od vtlikili prođu cen- ; tov in eksperterjev oddajo gotove množine žita in drugih potrcbšCin, ki se dalje drže, da napravi skladišča. Iz katerih oddaja v slučaju drajiipje in sile Živiia med ljudstvo. T:ika sila in d-a^inja je *edaj in na^ je našla popnlnoma ncpnpravljcne. Ako bi bilo na ta način narodu /asicu-rano, da ima no trdnl «talni ceni vedrio na razoafasso naJnimcJM itvež, bi bilo s tem veČinoma v.vc dovezeno. Ob času naraSča-nia cen bi konzument ne začel nervozno nakupovatl basa ter hi s tem ?am ne p<>-sne^eval 5e večjeca po\nšania cen. Voralo bi se Rojiti sistematično stedenie t denar-Jem, da bi se denar radr^eval in se ne izdi-ial ra stvari, ki re* nišo ner>bhndno potrebne. V tein tKi dn:j;o lice problema. Resnfca Ie, da smo v bojjat! In razvoja zmožni državi. Usodo %\ sami kiijemo, moči imamo, da se ustavimo jfrozeči pomasti drajfinjo. Ako borno mi sami na eni strani disciplinirani, na dru^i strani pa bo parlament pravilno shvaća! to *voio nalogo ter v fp'o^nfm Interesu vodil pravilno praktično Co^podar-Ko politiko. smo draginjo v kratkom premagali, v nasprotnem «!i:-!aju pa drvimo ncvzdržno navsdol v propad. Hnltnra. VprtzortteD Sattncrfeuegii oratorlia. — Sattoerjev veliki oratorij Assamptlo (Vnebovzetje). Jutri, v ne-deljo, 20 t. m. ob 5 popoldne in v p o-n e d e I j e k, 21. t. m. ob poiosmih zvečer se uprizori znova temeljito prev delani H. Sattnerjev veličastni oratorij VnebovzetjsL Leta 1912. ie Stirikrat napolnil obširno Unionsko dvorano, v nedeljo in ponedellek pa se izvede kot cerkveni koncert v proslavo sv. Ccci-lije, zaščitnice cerkvene glasbe. Fran-čiškanski certveni zbor se ie pomnožil na 60 grl, orkester Dravske divizije bo brojil 40 godbenikov. Solisti so: ca. Pavla Lovšetova, koncertna in operna pevka, gra. Cenka Cepudro-va, doljro!etna Članica in solistka zbora, e. inžener Jos. Pokorn. član zbora in g. P. Kamilo Ko lb, torei same domače umetniške moči. Obeta se nam izrerden užitek. Oratorij ie docela na novo orkestriran. V II. delu odpade cn moškl zbor in četverospev. Mnški zbor »O smrt« ima Dovsem drueo lice. zato pa ie dobil III. del za uvod velik sim-foničen stavek. samo senialno sestav-ljene reminiscence iz solistov^kih P^r-tij III. dela. Dvakrat nastopita po dva zbora v Šestero- in drusrič v osmero-j^lasen zbor. V dsmskem zboru »Zima je proč« vstopi proti koncu tri Klasni moSkl zbor In oba meniajnča se stavka dajeta spevu nenavadno živa!inost. V »Aleluji« III. dela pa se združita dva Čvetroglasna mehana zbora: sklepni AIlejrro je zopet nov. Na§ Sattner je neumoren in zaslužuje nafjrtoblje priznanje. Oratorij v cerkvi )e pridobt. Izborna akustika bo vsak fclis podvojila in potroiila: ves milić bo?jes:a hrama s svojo visino, s sliknmi in baino razsvetljavo blaRodcmo vnliva na po-shišalca: tu ni prilike nurtedovati no-benlh toalet, nobenega ploška ni sliSati, ponuja se Ie Čisti užitek brez motenja. Oko ne vidi zbora, ne solistov. ne jrod-benikov,tudi ga ne bem;o kretnje diri-jerenta: prost in nemoten si v svojem duševnetn vžitku. Kar pa je naivažnej-5e: koncert prinaSa le eno celotno delo, ki predstavlja eofovo idejo, katera se zasleduje ves večer. Uprizoritev fe prvovrstna, a tuđi stro^ki <*> velikan-ski. Treba pa je tuđi primerne^a odziva publike. Zatorei pozivliamo vse irlasbo in pet^e ljubeče slovensko ob-Činstvo Slovenije: ne zamudite teh prekrasnih koncertov! Dirigent ima Ie eno £eljo: da bi namreč občinstvo pravo-časno za sedlo mesta, in bi se izvajanje mirno lahko pričtlo ob določeni uri. Oratorij traja dve uri. — Pev*ki zbor »Glasbcn© Matiee*. Pevska raja za t?nor in sopran »e vr6I r tDrek, dne 22. t. m.. zabas inaltvaredo, dne 2X t m., sa ženski zbor ob 6. rri. zn mo£ki zbor >b 8. uri rrečer. Odbor. — tefozniika rreza Sloventle s Kvarnerom In Dalmacijo čez Kočevje in Čroomelj. S privoljeniem in dodatki jrjf. inž. M. Klodiča in A. Hrovata po-natisnil Iz Časopisov in izdal Odbor ta zvezo dolenjskih železnic ii Kočevja In Crnomlj* preko Severina na Kupi s resko proso. Natisnila JuKOslovan-ska tlskarna v Ljubljani 1921. — O nali sabav*i frlasbi nam pifte-Jt>: Nafte obc*tnstv\> sa resno orkestralni glaebo Sele dor^ftA, za kratkočas* no je pa doraslo ** zdavna. Ono nedeljo »em kakor tujeo po nameri čul do-ber p>poldanskl V^ncert dobre godbe, In oWiTistvt) )e bilo Jako hvaleino In radovoljno. Meni pa je vdisi po izberi pesmif bodioi jx> njih hanaonizaciji, t^hniki, instrumentaciji. — Zoirki se je pozriil nam?« arrjižerja, dx pu^ti vse k.ikor je; po nižno fii je v par durih in brez prave menjave ritnia pomagal naprej đćt i*.-U8tvai*il raspoloženje v godbi, kakor na kaki kmcti&ki sNa^v&čini. kjer grc I vea v eni *a-pi in vse na en nftčin tje ! Deiprej. — n^pomielivši, da pri tem po stor>anji g^jdba ostane n& dolgu poglar vitno ves tak© glasbe: vor svatovekt' družabnoeti, ki prevevn 3vatbo. r&nčk»' pa ne. — Da je v tem programu tedaj za zrnato imel lahko dck> po^nejži veo-ček nemških n-irounih posmi, to je po terntakem rizumevno. — ».'»j veno zn na^in n^mške >Mache<; spretnost, da. rafiniranost harnx>nizarije in instrumentacije, £ls.gerji iz operet ter dijn-ske in p*i prehodi fer zmenjavanj^ prevzetnasti in sentimentalnosti: vsr* (;> je rudi tu napravilo tako ugodno ez&dje, da sj sicer pu*te ntMn^ke narodne lepo u^pele. Slovencu p^i nai ostane zopet lepo pcMt zajnstnlo^ti. In v^ndarf koliko več lepih motivor pre-nr^re narodna pe«em sloren^kn v rn\ pokrniinl, kot n^mSka \- v ? pri-dom lihl:o o^r'i rki 7^df*vo, \i\ ;* ?ar^-di urrlodrt nr^cera nikakor ni po^ronje* vaft. VečjI kontingent tn^ rrid** prei k zabavi, Ir.i^r k remii mov ie sioćT lnhko dn popolnnrn^ napa»Vn. ?H rik"rtknr ne lcori«ft*n. TikH hi treV*^ n^piestano prnditi H 7id>ti, in &■* ^e spnirnimo. da pttjo r^ Piiri^iu 7>rrt> vr-zel v n?rir.Tnje « Imlmrrsi rćis» Inferi-jornosti napravili ?e pred četrt stolet-jem z n«irndno pvoio pe«miio. bi po vcH( priviri 7aht^\-»)i vef n-'predlr.i tuđi tiik^f. PbUndno rnHivni srla^bi treba r>3«vetiti v*=ek^Uo ref brice, nVo tw\ v r!ni**bnfrn Jirlienju napri-vimo i^dnf-^n kr>mk n«nre\ tndi v tein poelerlu. — sprii'o imi7ite mTirikaine. vf»nj vokalno - mnTikalne sv^e nadAT-^*po^ti, sr« nr\ nobenrm đnicrera poliu dni?n>mr*^ti i\* tiaprArimo taka % V*h-ba, kot ti a tem. S. D. — Rj»Tst.iv» *>5ke pTftfike v Pari->m. <^e^ki rmetnisfe* klub vKollar« \e prirecUl v Parizu razfltavo ee-ke crrafi-ke. ki jo vzbtiđil* reliko r^inimanje v frfincopki Jovrtopti. — Narodno nr!e^»H5e> v Bmn \*x>r\-zarjrf dramatike pred«t,i\^? v treh po-slopjih tor mora v tekovi sezoni nnBhv dirnti untmko 40 dramskih rovitet ni* vgak t^den po eno premijero. Op«^ra je V2. t. m. vpri?oHU najnove][?o opeK> T.eoša Janačka >KntJA Knbano-v n «. Po pr\*i Jan^^kov! operi >Njena pontrkac ki je doseila pove>d velikan-skl uaT>eh. je nova *>pera nov popoln n^peh. Besedilr* j^ znjeto \* Oetrovsk'*-«ya >Burje<; spisa I %n, f» Vine. Cervln-kaf na nemBko prevel pesnik Maks Brod. REPERTOfR NAROT>VFGA GLEDA* USCA V LJUBLJAKL Drama: Pobot* 19. Tiovembra: Koia^e vođe. E. Nedetja 20. novembra: Fbpoldne ob S. Komedija zmeftniav. I«ven. Nedelja, 20. novembri: Zv^č<*r t>b 8. Revizor. Izven. P^nedeljek, 21. novembra: Komedija Mn'ešniav. A. Tonk, 22, aovanbra; Zaprlo« Preda, 23. novembra.: Borba. D. ćetrtek, 21. uov^iabra: Ljubezen. lr- veu. Petek, 25. m>vembra: Revizor. B. Opora. Sobota, 19- aovembra Dali'»or. B NedeljA, 20. nuvenibr^: EvviHgcijnik. Izven. Ponodelj**k, *21. njvembM; Zaprto. Torek, li'2. no\eiiibra: Koncert prvepa soIisU moskovsko rjpere P. li^lod- kova in primadone zagrebika oper3 Wesel-Folla. lzvcn. Sr."a:a, 2U. Divembra, L.abudjo jezero. A. Sloosnl pa soefotnl coJnL V ^tockho-mu je iz.»Io 7»»dnjt* delo )M>koinega A. Jcn-*»nfl yod i,:il.n'om >Po Jiornnnovs ©eh H.ibaburg* iu.iner, kulturpoliti^k«. nu*.ids^tudior< — Na i^zvalina.h Komanov in Hababuržaitov, kulturno - j>oliti>*jia studija iz s^ltiij> sti. To je zadnje delo velikoga e«l<>\-«*-nolila A. JenBena. Pred petiini leti ja itapisal Jen?en knjigo o Slovanih za £n&u vojne, d*xiaj pa o Sl>v«inih \x> vojni. Mr>d drugim firavi, d\ fio Slovani rw» v«^ni najveć pripi. I*r^j.* so ^o.^podovali v Evropi Gdrmv ni, eootoval sem v?e a'o-vanslio do/.ole od Volce do Adri.i**. l>d iCarpatov do At^fta, povaod «o me noj-lepie 6prejeli in pov^>d imam mnojjo prijateljev. TMa t^> me ne ~me ovim ti, dn ne bi podil .tbjekti%*no o novih slo-vanskih drMvah. .IrnK*n rai-li, da bi bi^r> nai'ix)lje, akt> se v*a Evropa oraa-rtizira po vzorru Z^dini^nlb driav. Ako •^? to kar naiprete ne, irvMe. bi a* mv «lo zeroditi, da bi Amerika MmR to uredila, ker ie ona zelo en^ažirana n. pr. v Pufliji Velika ovira za to eta ž* pre-ve-lik naeiijorvilizeTrj in &orinizem. ki n« mu štita m^lim narodom živeti. ćr^rav ima po načelu Fimooijlorbe v»*ik narod ervnko praviro do življenja. Zati se inlad> nova države n> ffl»>vensko vpra^nje, k^kor »i ^a fs zarolelil Jensen. Ko je bil leta 1°. v Beograda, p^j mu pravili takrat-ni ur^dniki biv.^e niortvhtjo. d\ bo pri-i.M Beoprad po iiklenj^nem miru n* v«q!c na/in pod Madi«rsk^. tr>da rerodi-lo se ie drupra&e Beoerrftd je poatni -redile bodove Ju^t>3lt»vi.ie, Idele, ki \ft d^nea le na ivtpirju knkor Zveza n*-t>d"»v. Za »edaj voie mrod« Jupo^lavi* e Famo podobnost j^ika, k^-r f»o y>o kulturi, z podovi ni in veri rnzdeljr*ni v «rt razliene veja», to nad ti»>o let. I>>k-'er so Nemei in Madžari prejranHli Sr-!»e. Hrvate in Slovence, so bili ti fn^ko V*lj složni v dorr»3%Hni in injzemstvtt. Po O3^t>Hojen3u pi «o n*«tale p.ntilno-ma drucradne m-zmere. Hrvati in Slovenci počejo bit! podreie-ne narodnopti v po-vetoni Srbiji, ki je kot iu(rr>?loven?kt Pijemont fiiedlnila \-?d hrvatske in slovenske đr*žele t zajednicv Na ene jo rpliv-ffl zapad, na dru^e vi^^od. znto $* ?edaj tezko spojiti ta dva edementv ki *t*\ nad tisoo let živela v dni^i kulturi, Seprav sta imela r>ba i*ti ]m\k. Nato opisuje Jensen strankarskra rn»mere r na^i državi, razna drupr«i t>o-htičn* vyrovanja in pr^vi. da sa Hrvati in Slovenci bo^e srbslc^ puprem»ir r»ije in hecr^TM^nlje, ker ae ni^mo mocrH zidini ti slede »kupnja imena Juo olavijfl. Fadifn je «nozml že pred 30 hrti v Prngl. Snominia Se bivfteea 6rnr>-e:orskr \e Wil^on kot mlnd dl-^ak ftb^iidnvn.T. ni pa olntil. kak^na u*<\ da bo »adela t^sM kralH po 30 letih vslM njecove teorija o samo"»dlo^hl r.aro'^»v. Kon«^no et>v3ri Jen.«»en o Rol-rrr»xski in maceiMn^kem vprafcaniu, kjer je prnvi mozaik rnznih rwtrodno«ti. Ksrjipficna pr>l'tikn blv^^a earjn Ferdinand i je zakriviln bolrvn-Mco no«re-(*t>. Pravi, d* so bili Bclflrari vedno dohri Slovanl In bmenia vsorI iranski konjrres v Sofiji. Kar je za4?re5il nar Ferdinand. ?kufcn. sodai popraviti Stam-^>olii*ki, k^r^rr»«»a rror le Ma*aryk. T^n^en primirja v rc^litiftnem "3žira ^tajnNftlHpkes:* p §ved«kim voditeljem Rrantlntrom. Jenpen mi«11, da •§* ju^o-^lovensko vprnAanie brez sprave med Srbi in Boleari ne bo re*Ul>. Velika GrSka in Velik* l^mimHa »ta 5e vedr-no velik prMiut*^ Veliki Bo!carski in Veliki Srbiji. Srb^ko-hrvat^ka in bol-carska literntura ^e bo ^e b->]\ razvila. Velika nesrt'to ie, da je Fveto\TVri vojna na rftvo r»živt*H vpra£r\njo imp«*rija-listicne^a ftovinizmi in n^cijon^lizmo. Zafo »e tudl «vef>\Tna vojna ni kon^ala. z znielienim pvetovriim mirom. V novih efornnekih državab ni povBOd W»-kega reda, kakor j»? bil pred vojni. Ukmiina 5e danes nima svojih mej. Poljska trpi na nerirelenih notMnjih razmerah. pa tuđi Hrvati in STlovenH. Ćeprav so s ve države f*> še mlade in nimiio hn ta-dosti politienv* in rospod-a.r^k^ irkii&nj<*. Sku&al #em biti rudi k>t pef«imi«t kar najbolj objekti ven v svojih nazorih, pri iemur me je vr>dila mo\<\ prava in irealna Ijubezen ter Fimr>atiH ra vpe «lo-Yantke narode. Niihovim llteratu^m ^em p>svftil na^lep^a let^ «voiepra življenja, Kot star ptnvofil P**m \vn<*} v vaero elovan^kem sv?tu mnr»rr> dobrih prijateljev, te p^ bo pa *>edni rmh ^t^-vilo fikrfilo, mi vefnn^io v«:ij nnjV>oli^i. Ako me brj napade! knk Slovan s seve-ra ali inpa, % zarvtda ali vzhoda. bo to najb>ljši dokaa, da sem jih sadel y ra nJooo^«(Ok 262. štev. .SLOVENSKI NAROD", dne 20. novembra 1921. J>. stran. Dneune uestl. V L/ubi/ani, 19. novembra 1921. — Kraljeva zahvala. Na brzojavni poadrav, katerega sd poslali slovenski jiotarji in notarski kandid^tjd s svojega sh3đa Nj. Vel. kralju, je dospel včeraj jz kabinetne kancelarije nastopni odgovor: >GospodinA Njegom Veličanstvo kralj zahvaljuje srdačno se izjavi uda-nosti, p3slatoj Mu 6d zbora notara i notar&kih kandidata Slovenaekih. __ V. d. šefa kabineta. — Punfcroočni ministar Janković. — Gospodu Iludoverni-ku, predeednika notarskega zb^ra t Ljubljani. —Osebna vest. Iz Beograda Jav-Ijajo: Ministcr poljedelstva z- Ivan Pu-celj je danes odpotoval v Ljubljano, kfer se udelcži širše konference vodstva SKS v Mestnem domu. — Seja ljubljanskoga občinslcega svejta bo v tjrek dne 22. t a ob 17. v mcetni zbornici. Dnevni red priobeimo v prihodnji številki. — In to se trpu Beogradski »Bal* kan«, organ radikalne stranke, piše pod tem naslovom: Koroščcvo *a-sopisje in ljudie iz njegove stranke so kakor Radić na Hrvatskem dela-li v času mobilizacije naše vojske med ljudstvom nadvse nesramno propagando, na£ovaria?oč ie, nai se ne odziva pozivu države in nai ne hodi na vojaške vaie, ki so bi!e objavljene vsled dogodkov na Mad? žarskem in vsled poskusa KarLi Habsburškega, da se povspe na madžarski prestoL Ta agitacija je mela tuđi nekaj uspeha pri mladini, ki je odhajala na orožne vaje. Ti mladici so na migljaj KorošČevih ljudij zavirali pravilni potek in toč* nost železniškega prometa, razbijali so okna na vagonih povzročali iz* ijrede na postaiah itd. Zlasti se je opažalo protidržavno pisanje Ko* roščevega časopis ja v času mobilizacije. Mnenja smo, da je dolžnost vlade, da prepreci tako agitacijo za vsako ceno in da napravi konec tiikšnemu protidržavnemu pisanju Koroščevih listov v Sloveniji.« Pre: pričani smo, da bodo tuđi na to konstatacijo beogradskega radikalnega glasila klerikalni listi kričali, da se jim dela krivica, čeS da nikdar in nikoli ne napadajo in ne sramote države, marveč da samo v dostoj* ni formi kritikujejo razmere v drža« vi. Ti listi menijo namreč, da imajo opravka samo z analfabeti in da nihče ne zna čitati, drugače bi pafi resno ne mogli zatrievati, da njih pisava ni naperjena proti državi in njenemu obstoju. Samo eno ie §e mogoce: da so res sami tako beda* sti, da se ne zavedajo, da faktično opravi i ajo zločinsko protidržavno delo. Skoraj bi domnevali, da so res tako omejeni. Na to bi kazalo zla* sti đeistvo, da stočeio in jočejo ter se pritoŽujejo. ker jim je državna oblast jela končno vendarle stopiti na prste s tem, da pleni poedine časopise, kjer se nahajajo pregoreči izlivi niihovega sovraštva do države, dočim v isti sapi citirajo člen 138 prehodnih določil ustave, ki se Ulasi takole: »Prepovedati se srne izhajanje, odnosno razširjanje ča-sopisov in natisn jenih spisov, ki iz* zivajo a) k mržnji do države kot celote, b) k verskemu ali plemen* skemu razdoru, istotako pa tuđi c) će Dosredno pozivi ja jo državi iane, na j silom a izpremene ustavo ali državne zakone, samo če se iz sestav-ka oeftno vidi, da jim gre za tako pozivanje državljanov.« Kaj hočete torej? Zakon ie zakon in kdor se zakonu ne pokori, nai nosi posle* diče svoie nepokorščine. Čaši so minili, ko so zakoni v SusterŠičevih časih velj ali samo za druge, samo ne za klerikalee. — Zumberak in Đelokrajina. Iz Žumberka nam pišejo: Dolga Ie* ta je bila Bela Krajina popolnoma zanemarjena od vseh oblasti, ljudstvo ie bilo prepuščeno svoji usodi, vsled Česar je tuđi bežalo mlado in staro v Ameriko, kjer si so iskali vsakdanji kruh. Žumberak je bil v tem ozini še na slabšem, ker ni imel sploh nobenih — niti najboli eno-stavnih predpogoiev za preživljanjc svojega ljudstva. Žumberčani so bili od vseh oblasti tako zapostavljeni, da nišo imeli niti volilne nravice do ustanovitve Jugoslavije. Beda in za-puščenost omenjenih kraiev zahte* va odločne remedure in skraini čas ie, da se začnejo merodajni faktorjl zanimati resno za to bedno ljud* stvo, ki kliče po pomoči. Isto vel ja za kraie občine Ribnik, Bubnjarci, Zakanie, Kamanje itd. Pri razdeli-tvi v oblasti bo za te kraje življen* sko vprašanie njihova delitev po* samnim oblastim. O tem velevaž* nem vprašanju se je že ponovno raspravljalo po časopisiu In po raz* nih sestankih, toda kakor je razvidno iz zadnjih poročil, se smatra to vprašanie tako enostavno, da ć& rešujejo brez prizadetih in proti njihovemu interesu. Zumberak z vso okolico, zlasti občine sošice, kraji od Vivodiat doli do Kamanja, občine Ribnik, Bubniarci, Žakanje, Kamanje, Brod itd. tvori jo z Met-liko v središču najbolj enostavno gospodarsko enoto in so vsi ti kraj i tako ozko vezani drug na drugeua, da ne morejo samo« toj no prospe* vati. Z ozirom na to dejstvo je po* polnoma umljivo, da so se zastop« niki teh krajev izrekli za skupno upravno organizacijo s Feciiščem v Metliki. Kakor je razvidno iz zadnjih poročil, se boce to i'^-spodar-sko enoto zopet razbiti ter po stari metodi razeleliti med tri vPravna oblastva, ki bodo Ie v škouo ubo* gemu ljudstvu. Svarimo mc-rodajne faktorje pred nepremišlieno re^i* tvijo ter se naj pred resitvijo tega vprašanirt zr.s-išiio merodajni faks torji na licn mesta. — Pohvalo in priznanje za usneš"-no vzsrojno in učno delovanie je izre-kel višii šo!. svet uči telistvu osemraz-redne sole v Mokrono^u. — Naknadno pobiranje Icžarine na carinarnici v Ljubljani. Gluvna carinarnica v Ljubljani je začela ta teden pozivatit trjrovce in industrifee in vter-java na naslov povišane Ic^nri^e za carinsko blacro za dobo od 23. ma;a t. 1. znatne diference. Ker z^devri oJlok n! bil objavljen v uradnih listih. nazivlja trerov^ka in obrtniSka zbornica vse nrizadete, da prijavilo zhornični pisr^r-ni, za Katero dobo in kakSnc zneske zahteva od njih carinarnica, da bi mogla zbornica na podlaci nabranej^a crradiva napraviti nadaljne korake v tej za devi. — Mestaa hranfinica ljubljanska ie prejela obveznice 7r'o držn\'nejra in-vest. posojlla. Oni, ki so podnisali nri tein zavodu posolilo, nai princFeio nli po^lteio po poSti začasno notrdilo, da prejmeio orrjdnalne obveznice. Obveznice se bodo ra^ix>5ilja!e ncštntne prosto po naredbi min. za pošte in brzojav. — Glede tnteka. Mesttn? masnstrat Drckliaije svoi raz^bs z dne 2*. oktobra 1921. St. 2.1627/1921/ref. XIV, srle-de prodaie mleka. Natancne:*e se razvidi iz raz glasa, nabitcs:a na mestnl deski. — Imenovanje pri sodisčih. imenovani so za izvr. urednike: Ant Vo 1 k, poduradnik v Cei?u. tžl okr. sodišče v Cei u' in Edvard G r e <* o* r i č. slu?!a v Ltuhlfam za. okrsino sodišče v Murski Sob^ti; zz. podura* nike: Ivan Toni, s!-i2"a v Tržiču, za okraino sodišče v Dolini Lendavi, Jakob Smerdelj, sluša v Ložj, Z9. okr. sodišče v Metliki, Ivan Bambič, sluga pri okr. sodišču v Ptuju, na dosedaniem službenetn mesrti in Ivan S a k s i d a, sluga v Ljubljani, za okrožno sodisče v Ce* Hu: za slu^e: sluge brer stalneca stužbenega mesta: Ft. Simonič za okr. sodišče v Nurski Soboti, Marko Volančnik za okr. s*>« dišće ▼ Prevali ah, Oašper Jese-novce za okr. sodišče v Ccrknici, Jakob Korcnt ta deželno sodišče v Ljubliani. za časno spreieti siv.ga Franc Podlesek za okr. sodišče v Murski Soboti: vojni invalidi: Štefan A nž 1 o v a r za okr. sodššče v Prevali ah, Anton Novak ?a okr. sodišče na Vranskem. Franc P a vs 1 i n za okrožno sodište v Novem mestu, Ivan KlemenČič za okr. sodišče v Tržiču, Jakob Z 'i m -rt r za okrajno sodišče v Ložu in Viktor Godnjavecza ok*\ sodišče v Mokronogu, nadalie Mati!a Ska« far, pomožni sluga, in Davorin J \u van, oba za okr. sodišče v Doljni Lendavi. — Vojaško zglaševanje. Po naročilu komadne vojneua okrožja v Ljubljani z dne 10. nov. 1921, st. 2319 se moralo sedai po demobilizaciji pri občini svojega bivališča zglasiti: 1.) Vsi oni. ki so bili po do* končani orožni vaji s norrdilom od# puščeni od poika (jedinice) ali voj« nega okruga. 2.) vsi oni, ki so bili te orožne vajc oproščeni iz razlogov navedenih v pozivnem razglasu (točke 1 do 8). 3.) Hranilci, ki imajo tozadevne oprostilne liste iz leta 1920 in 1921. 4.) Invalidi, ki so bli 7c končno vel javno pri sedaj poslu i o* čih nadpreglednih komisiiah pregledani odnosno, ki so se priglasili za ta pregled. 5.) Vsi oni, ki se pozivu iz kateregakoli vzroka nišo odzvali. ZglaŠevanje se vrši za one, ki stanu jejo v Ljubljani in sicer brez ozi-ra na pristojnost — r vojaškern uradu (Mestni dom) ▼ času od 20. nov. 1921 do 10. decembra 1921. K zglasitvi je prinesti s seboj voialko zglasnico in vsa tozadevna potrdila. V interesu prizadetih je, da se toč* no ravnajo po tem razglasu. Kdor bi se ne odzval, se bo proti njemu kazensko postopalo. — Stanovanjski »rad. Z jmgistrat« sd Ham sporoča, da p. fupan ne spre-jema etrank v stanovan^skih zadevah, ker bi rsako pDsređovćinJe od njegove 3tram bilo prMivuto določilom stano-vanjske naredbe. Edino kompetentni urad t stanovanjsklh zadevah je meet* ni stanovanjski aiad, Dunajska cesta to. 40, ki obetoii w fledsj is magiatr&t- nw?a sretnika đr. Rupnik* kot na^el-nika ter dveh *apriseženih priredili-kov in sicer enega iz vrstf najemni-kov, enega pa iz vrste hisnih poseetni-kov. Stranke naj se ▼ atanovanjskih zadevah obra ča jo toraj Ie do te^n, edino kompetentnecr* stanovanj^keiji urft-j da in f»ie»r eamo s pismenim! vlogami v smifilu etfinovanjske?a pravilnika. — Ponrdeljjkova ^Jugoslavija pre-neha izhajath kdkor pr.ivi, valed pre-ogromnih tiskarskih ftro?k?»r. — Govor o sv. pHnm (*JovensIri) se vrši v Hcdefjo nb treh popolđne v evnn-geljski cerkvi na Oosposvctski cesti. Predmet: Marijin evangelii. — Iz carinske službe. Na \n*>t* no prošnjo sta vpokojer.a cla\ma revi^orja Fran ToroŠ v Ljubljani in Da^rr> Bojile v Mariboru. Ministra stvo financ ie vzelo na znnnie or.t^vko c^ririkov Aleksandra Kesii ć i v 2ireh, Svetoslava Kaialića, in Večerina Tumaja v Liubljani. — Tmrla jf» v Ljubljani na Sr. Pt>-tra cesti trgovčeva sopropa «:a. Doro-teja Simoneič. Popreb j?«> vr?i v nodeljo yb 16. 6 Sv. Petra ceste. N. v ni. p. — Postooek za dediščlno In dro-2TO prejerake iz Amerike. »Uradni list« št. 139 razRlaša daljše navodilo za pre- emanje dediščin in drusrih prciemkov iz Amerike, ki ga je podaj mš jren©-j ralfii konzul v New Yorkn in ki je velike važnosti za vsc ti ste, ki imajo svojce v Amcriki. — Zlato poroko prazmijrta danes v krojjti svoje rodbine £- 'o§ko in sra. AnČVa Jurca na Vrhniki. .lubilarja sta ze nad 40 let naša zvesta naročni-ka. K rodbinskemu slavlju fima iskreno čestitamo ter kličemo: Se na mnoga leta! — Iz kromov gledattšklh ob?sko-valcev nam niSejo: V proslavo držav-nesra praznika priredi kakor Čujemo Udruženje iug. novinarjev dne 1. decembra 1921 v veliki dvorani Uninna velik koncert s sođelovanjem vseh ljubljanskih pevskih zborov. Ker obe-ta biti ta koncert vsekakor zantmiv. in W *a vsi, ki se za razvoi na^ih pev-skihdru^tev zanimajo. radi posetili, telimo, da se vrši proslava državnesra praznika v riediščih na predvečer, to ie 30. novembra, tako. da bi dne 1. decembra re bilo nikakih predstav in bi se oflciielni krogi lahko udeležili obeh prireditev. — Skrčcaie dostavo pošto v Rocatoc 5 1- decembrom t I. se radi prema.ihnejr* prometa skrči sedai tedensko 6kratna dostava pri poštnem uradu Rogatec na tri-kratno. V I. okraju. ki obsega popisne km-je Brezovce, Stojno se'o. Strmec in zapadni del popisnefa kraja Tlake, se bo dostavljalo vsak ponedeljek, sredo in petek. V II. okraju. kf obse>ca vshodnl del popisnega kraja Tlake in popisne kraje Donačka šora, Sv. Juri in 2ahen vrh, se bo dostavljalo vsak torek, četrtek In sobo to. — Tatvina na železntd. Iz nekejja Železniškega voza so neznani tatovi 14. t. m. odnesli 17 kg: težak zaboi. meneč, da so v njem drajfocenosti. V resnici so bili jflavniki rumenkaste barve z napisom »Pariš«. Vrednost fc'avnikov znaša 2900 K. Že!e2niški tatovi. Če-prav so imeli 2 zaboiem velike te?ave in smok), skušajo clavnike spraviti v denar. — Lov za dozdevnim vlomil-cem. Pred kratkim ie bila neka hiša sredi mesta prizorišče razburliives Ca lova za drznim vlomilcem. V podstrešju ie začutila neka stranka oh poli dveh ponoči sumliiv ropot. Naglo odpre vrata, posveti in za* zre maihneda. crneefa, popolnoma neznanega človeka, ki je nado Vr.* ginil za voelom v temi. Hipoma ie bilo celoktmno prebivalstvo hišo pokoncu. Poklicali so tuđi varno« stno stražo na pomoč. In res sta prišla dva organa, eden v uniformi, in pričeJa se je temeljita preiskava vse hiše. V gostilniški sobi ie bilo sicer vse razmetano. toda Škode se ni dalo dognati nobene. Preiskali so vsaki kotiček. vsak prostorček, ki bi lahko služil drznemu vlomilcu. Toda ves trud ie bil brezuspešen in zaman, izginil je kakor »kafra«. Počasi se je hiša zopet umirila in prebivalstvo se je razlezlo v svoja stanovanja spat. — Zli jeziki hoče- t io sedai vedeti, da vlomilec sploh ni bil vlomilec temvcČ prav navaden samo nekoliko nerođen »galan«, ki ie ćelo hišo alarmiraL V zadniem hipu se mu ie najbrže oosrečilo priti do svoic izvoljenke, ki mu ie dala varno zavetje, sama pa ie pomaeala iskati dozdevneča vlomilca toliko čaa, da so polegli valovi vznemirjenja, — >Tiha sreča«, ▼ CelJ«. Dane« ?ortuje g. Danilo v mest. glodalica t Celju v Sudermannrvi drami >Tiha sre-č&<, t vlogi bdrona ROckniusa, Popalarni koncert r hotela Tiroli. V nedsljo dno 20. 1 m. i^ra od 15. do 19. ur* v dvorani tuteta Tivoli prvovrstni veliki koncertni orkoflter. Vstopnin* prosta. Domaće jetrne, krvave in me-•ene klobaeo. Dobra kuhinja, isvratna vina. Sa priporoca Vek. Bolničar. — Popravek. V pariškim porobi u >Anglija proti Jueoslaviiic je t dru-Kem odstavku čitati pravilno: >Nnši in albanski deleeratje ?o k>t intarp=iranl stranki zavzelt eodeč^mu avetu Zveze na rodov nasprotno sedeže, Vtis imamo« Ud. flafiiDuetsa porssSila« ProraCnn la Icto f 922 pred-lolen. Deficit 077 miijoGoo. — Beograd, 19. nov. (Izv.) N'a snočnji seji ministrskega sveta je predložil finančni minister dr. K u* m a n u d i v razpravo sedaj reducis rani proračun za Icto 1922. Finan-eni ministcr je uvcdcl v ministra skem svetu razpravo z daljšim i'u minčnim poročilom, v katerem je rckapitulii-al tilavne postavke ^ro* računa, ki izkazuje 6 milijard 230 milijoncv dinarjev. V proračunu ie scdaj izkazan proračunski primanj-kljaj v zneskti 997 mili?' nov dinnra jev t. j. pribli/r.o eno milijarde, dor Čim je prvotni prorcČun iz!cazoval 2 in pol milijardi primanjklja}n. Da se doseže budj^etamo ravnotežie je finančni ministcr prccllo/ii nacrt o zvišanju neposrednih davkov za 100 odstotkov in uvedbo r^ ve^a prc-moženjskcifa davka. Na ta način bi se doseglo popolno krit ie pri^ miinjkljaja v prornčunu. Novi da« vek se uvede za cclo dr/avo, pobi* ranje di'.vka bi bilo enostavno in enotno in bi provi:*orično vcljnlo samo za eno leto. Rnzpravt o proračunu se ie na to prekinila in se nadaljuie danes. Ministrski svet So razpravo zelo nospeši!. da more vl'i* da proračun čimpreje nredložiti na^ rodni ski:r>ščini v nadaljno razpra* vo in odobrenje. MINISTRSKI SVET. Pasič o krizi. — Prenos ko*t! za* služnih mož v domnvino. — Debata 0 prodaji nemške živine. — Narod- ni prazniki. —Beograd, 19. nov. (T^nmo.) Po rarpravi o proračunu je snoči mu nistrski svet dalje razpmvlial o te-kočih vladnih poslih. Ministrski predsednik g. Nikola Pašič je opom-nil člane kabineta, da ne podaiaio tako obširnih informacii o kabinet« ni krizi, ki de facto ne cbstoja. Za tem je minstrski svet skicr.U, da nc na državne stroške pripcliejo iz tu* 1 ine v domovino smrtni ostr.rki :;a-Ših zaslužnih mo/, tako generaM'u-ma vojvode Putnika, Andreja Ni* kolica in dr\ Vresniča, Ministcr notraniih del Svetozar Pribičevič ie poročal o akciji inva* lidov in akademikov. V 7adniem. času nameravajo akademiki prirediti več protestnih shodov zaradi podpor in štipendij. Invalidi pa so uvedli gibanje v svrho izboljšjc nja zakona o invalidih. Vlada stoji na stališčuf da ne bo omejevala te^a Cibanja, dokler se vrši v mejah zakona. Dovoljeni so protestni shođi akademikom. Kot narodne praznike ie mini* strski svet določil 1.) rojstni dan kralja in 2.) 1. december kot praz^ nik narodnega ujedinjenja. Lctoš-nji praznik ujedinjenja naj se prnz^ nuje priorosto, brez vsakih svečanosti z ozirom na žalovanje po bla* jjrjpckojnem kralju Petru I. Osvobo* ditelju. Drucji narodni prazniki se odpravijo ražen VidovcjZa dne. Ministcr poliedelstva ie poro* čal o časonisni knmpanii zntmt*'y-\ prodaje živine iz Nemčiie, živine, ki nam ie bila določcna kot vojna od* škodnina. Kakor znano, so nekateri časopisi poljedelskecja ministra ljuto napadali zaradi teca, ker je na meji dal prodati večio množino nemške živine, predvsem volov. ki nišo prikladni kot pasma za Srbijo. Poljcdelski ministcr fi. Pucelj ie omenil sklepc vlade in vse okolno* sti, ki dokazuieio, da bi bil tran^-port te živine v Srbijo previsok in bi narasli veliki izdatki državni blagajni. Ministrski svet je ugotoviL da so^laša postopanje poljeHelske* ga ministrstva z izdanimi odredba* mi in v zmislu nasvetov fnaučna ekor»cvmcke<2a okmiteja. ZUNANJE DRŽAVNO POSO.TTLO. — Beograd, 19. nov. (Izv.) Za danes je sklicana seia demokratskeKa kluba. Na seji poreča finančni ministcr g. dr. Kumanudi o svojem potovanju v London in Pariz. — Beograd, 19. nov. (Izy.) Na snočni seji ministrskeKa sveta finančni minister k. dr. Kumanudi §e ni podal poročila o uspehih svoje misiic v Londonu in Parizu za najetje državnesca posojila. Poročilo ic izostalo iz nuino-tehničnih ozirov. ker je bila predloži-tev proračuna za leto 1922 nujnejša zadeva. KA3INETNA KRIZA. — Zagreb, 19. nov. (Izv.) Vesti o poostritvi kebineta krize so zelo pretirane, ker zasleduieio gotov politični namen. Današnji »Jutranji List« priobčuje razne kombinacije glede ministrstva zunaniih del. Med drugim pravi, da so demokrate pri* pravljeni žrtvovati notranjega mi* nistra. samo da se zopet ta resort poveri niihovemu človeku. Kot re* sna kandidata navaia »Jutranji list« predsednika narodne skupščinc dr. i Ivana R i b a r i a in poslanca dr, Edo Ltikinića. Pri tem pristavlja list, da bi bila ta dva politika^ st>^ sobna ublažiti razmere na Hrvat* skem. KRALJ ALEKSANDER V ZA. CREBU. — Beograd. 19. nov. (Izv.) NjeA Vel. kralj Aleksander priđe za dalj Ca«a v Zagreb. General Janković odpotujč v Zagreb, da pripravi kraljevi lzcnak. APANAŽA KARLU IIAĐSBll^GTT. — London. 19. novembra. (izv.I Listi cbjuvljaju iniormacijo vi a:ul2-škesa vira, da je poslaniška ko**.!eren-ca v Pari/u na zadnji scii dol«idla Karlu Habsbiir:u 2U0AH.J funto\ ^ter-ttnzav IctJie apana/c (To io priliižno J5 mili'tnov naših ju^oslov. krou!!) PlaCilo te apanaže bo ualožeuo vscrn nasledstvenim državarn. \z kromov male antante so d-loka poslaniške konference v pocjle-du vzcržcvalnih streškov zj. Karla 1 Habsbu'-ikc^a in njegovo rodbino« Poslanička konfererca v Parizu jo sklenila, da prispevato naslcdstvcno države k vdržcvalnim stroškora Karlove ekonomije na otoku A\adw*i-ri. Mala antanra vlo/i pr*)ti tei od»? loćbi protestno noto, v kateri bo precizirala svoje razloge, da ne mo» re odobriti teca sklepa. V noti bodo vlade ma!e antante povdarjale. da imaio Habsbur/ani na Mad^:irsken\ velika posestva, knterih dohodki labVo kriieio vzdr/evalne stro^ko za Kr.rla Ilabsburzana. Mala antan* ta bo vsled tega z.ihtevala, da se do-hodki iz teh posestev dolo^ijo z*1 vzdrževalnino. SPOR ZA BrSARAĐTJO. —d BukareŠta, 16. nov. (firt?7ži&-no.) Zuiuinii ciimst^r io ruskerau ljuti-skemu komisarju zi zunanjo p>slfi rv» iijcpovo noto i due 11. novembra odtio-voril. da vporabi priliko ladnjikrat ?pjro*iti niski vla«li. da tvori ozemijo i mod Onjeptrtom in Prutom, kl pa nir-'ka j vlada ozTvičiijo kot Beanrnhijo, gect^-i ven tlel Romunije in da odklnnja rnmun-j <;ka vlada jx>^?ijnti so g sclan?" ali nw-rohitn> dru^o rusk^ vladb glede pripadnosti tog-* dela, ki fa ie določena. Xo&t vi»li. ca \*o romTinska vlnda v kratkem odgovorila na ostalo tolike ru-skd nDte. V GRADCIT ARKTTRAV nPETCTT, \NT S HRAHROSTNIM KOLAJNA3n. — Gradec, 19. nov. (Tz.) VfpraJ J«» tukai3nja policiju aretiraK n^kejra M ■> I t i n i j 4, bivSega major«a pri oe-kcJtinjom bosansko - h^rcopovin^kem l>olku št 2. Major j<* ^ku^il nekemu CTašk*»mu fl8trr:'u pwdati veliko množino $r-?brnih id 7.1-itih hrahrostnih kt>-\tim ponižene av*?tro - ogTske ^-jjske. >?oltini jo onrnvlj.il do ndnjeg* taft* kot upravitelj preostalo oficirsko pr'.nro/cnje eoreniccrfi p<)lka v LipnicL Pri tej priliki si je prila«ti1 ralogf «rr-bnrh in z!?itiri kolnnj v skupni vrrdncv-rti xn poldniffi milijon avstri.^kih kron. Te kolajne j^ vetin>ma p^jprodcil in z donnrjem si je pri neki banki na-knpil cele akcijo neke družbe. Na nje-COvctt strtnovaiiju ^o na^li veliko z^bo-ie. v k.iterih bo 1 »i 1 i f hranjen i Karl^-i križei. bronn-*t»* merltilio in ^o dni^n t^-ka ropotiia biv.-^ nv?tro - 'jprpke ar-mnfio. Proti nolrrtliiori«ki k-ivciji je po» licija Moltinija izpustiUi na »robjdo. Eorze. — Cnrih\ 18. nov. Zagreb 1.95, Dnnnj 0.20. Berlin 1.090, Praga 5.»". 19. Milnn 22.1749, Pat\z 38.4749, London 21.200. Kewyork 5.319 — Trst, 18. nov. Z a £ r e b ft.10, Berlin 9.15, Pariz 17:150, London 9o.—, New>ork 21.S5. Curih 450.—. — Prarra, \9>. nov. Z« creb 31.75, Dunai 1.C0, Curih 17.80, Milan 3.95, P»-ri* 6.01. — Pariz, 1.9. nov. THin.vi 0..M), MI lan 50._^ I^r.doa 55.36, Newyork 13.83,. Curib 200 2.\ — Dnnaj, IS. nov. Pnriz 425.—, Cu-[ rih 1.10'. —, London 21/K3O,—. Za* creb 1900.—, Pr>aga C3M).—. Newyork j.875.—. — Brrlin, IS. nov. Zapreb 02.5^, Ehinaj 9.55, Prajra 29?.—, Curih 51.15^ Društosns ozsti. — Tr/rov«Iio bolničko in podporno društvo v Ljub ljani naznanja svojem p.; n. članom, da se vr>\ v fotrtek 24. t m. ob p^l 8. zvcier ▼ ee;'ni dvorani mest-nepa mderistrati izvanredni občni zbor. Na dnevnom rodu so sledeče to(xke: 1) prememba društvenih pravil in 2) raa-noteroeti. Gg. Clnne prosimo Dbilne ude-ležbe. — Dramska sekcija »Preporoda« v Ljub'jani Kostu'e v nedeljo, dne -0. t. m. z dramo trodeianko »O:ro$ka trnKcd^jn« in monologom »Orest« v j Sokolskom domu na Viču. Dhaštvo in j dijaštvu naklonieno cbčinstvo se vlju-l dno vabi k predstavi. Začetek tofino ob [pol S. zvever. Odbor. 6 stran .SLOVENSKI NAROD*, dne 20. novembra I92i. Itev. 262 DUaSfee podpore ln reveri. V vsej državi je znatno pomanjkanje kvalificiranih delavnih moči, tako manuel-nJh kot duševnih, na mnogih mestih pa ni-mamo niti nekvalificiranih, torei ne more-mo niti »številki« zadostiti. Vzrok jo na cni strani splošna beda, ki ne pripušča posamezniku, da bi se stro-kovno izobrazfl, ampak ga tira edino, da uživa le negativno stran svojega pokliča, to je, služi in živi edino za vsakdanjl kruh. Verižnlštva ni untčila niti tretja zima. Drug vzrok pa leži v tem, da si mora novoosvo-bojeni narod sele postaviti v svoji državi lastno gospodarstvo, lastne sole, ker so doslej sedeli na ten mestih tujcl Ako smo prisiljeni izročatl vzgolo naroda in njegovo gospodarstvo tujcem, nismo svobodni! Narod bodi gospodar na svoji zemlji v obrti, industriji in trgovini v soli in tiradu. 2a! da »srne« veljati to načelo le do-flef, dokier se razpravlia I© indirektno, le teoretično- Vprašanje*. ki se je v zadnjem času dotaknilo uresničenja in praktične izvedbe te zahteve, je izzvalo nasprotnike, ki so podlegU demagoškim gestam nekater-nikov. To ie vprašanie novih državnih viso-Eo5o1skfli podpor in obveznic Država Je dolžna nuditi vsakemu dr-Savljanu prosto pot do izobrazbe. To Je iz-▼riteno s tem, da ima sleherni državljan prost doBtop na poljubno državno Solo ra do skrainosti olajšano s tem. da Je odprav-Ijena tuđi vsaka vpisnina in šolnina, kl Je bila tako majhna, da ni zadoSčala za vzdr-ževanje Sol, vendar pa tako velika, da je zapirala pot do izobrazbe marsikomu. Nl-komnr pa ni dolžna država p I a č a t i Stu-'điranje. Podpirati ga pri Studiranju Je pa ,'dolžnost države le v toliko, kolikor žanrova fn pripuš5a občnl njen blagor. Prav ta obeni blagor države pa zahte-va sprlčo današnjega velikega pomanjkanja kvalifitlranih moči, da jih sama vzgoli. Vlada (ne mislim konkretno današnje vlade) Je spoznala to svojo naJogo in Izdala naredbo, da izšola popolnoma na svoje stroške toliko kvalificiranih moči, koli- kor Jih zahteva popolnl aparat državnega žrvljenja in ustroja. Zato pa hoče — garancije, ki obstoja v tem, da se zaveže do-tičnik, ki bi prejemal podporo, služiti v drž. službi dvakrat toliko let, kot bi užlval : a < .-., i... . \ . .- Da ne veljaio te obveznic« »vladi« ampak državi Je samo po sebi Jasno in pamernenra Človeku beseda odveć. Človeska družba Je celota, ki se mod-sebojno spopotnuje. To Je tako nujne da mora prenthati življenje družbe v tUtem hipu, ko preneha to medsebojno spopotnje-vanje, z njo vred propadejo pa tudl n)eaf člent — posamezniki. Druiba Je torej dolina podpirati pos#» mezitlka. Toda le na videz Je te točnejie izraženo kot v zgoraJSnjih besedah, kajti de facto je nesmisel ločlti posameznlka od družbe. Dajatve in terlatve se križalo roka v rok i med posamezniki Ie v obi i kl celote, postavljati pa posameznlka od celote loče-no, je nekai nemogoćega. V tistem hipu. ko si dejal, da država podpira posameznika, ga moraš videti zajedno v sklenjeni vrsti iste države, ko JI prozi podpirani z levico tište produktivne sile, ki Jih z desnico sprejema. V tel svoji funkciji ni suženi, ampak tako potreben člen družbi, kakor Je neob-hodno potrebna družba njemu — členu. To je neločljiva jedno ta ki ima pogoj življenja sama v sebi. S tem, da je pojašnjeno vprašanje raz-meria državljanov do države in obratno, je pojašnjena upravlčenost reverza v principu. Vsaka beseda o načelni krivičnostl reverza ie pogrešena, ker mora zajedno negirati faktično razmeđe med družbo in njenim članom. Odprto pa stoji vprašanie, kako bi v kakšni meri naj se praktično izvede pogodba med družbo in njenim članom, ki ga vzgafa zato. da okrepi njega fn sebe. Razumom! človekovo življenje Je ne-kaj silnega ln njegovo bogastvo teži v svo-bodL To je tisto, kar se ne bo niko1! ukloni* lo popisnnermi llstiču papiri a, kl pa rrdno drži pogodbo, katero ie samo zapis a lo v svojem srcu. Pricakovatl bi bilo, da vsafcdo sam ćurl dolžnost pokloniti svojo produktivnost tišti družbi, ki mu ie dala zmoinost življenja. Kaj nai me odvraća od lastne države, od lastnegt naroda, da bi mu ne vrnil niti obretti svojega dol ja? Reverr je po vsem tem v principu upravtčen in |e formalnost, kl Je zahteva točno vodstvo račnnov vUde napram državi Ni pa veS reverz samo formalnost ako st obvezancu upira slutiti državi ker \o zajilčuJc tovraži, nad katero krči v desnici pesti grožnje, med tem ko Izreza levico prokllnjanemu narodu, da prejme od njega kruha. Da, tedaj revers ni več formalnost! Tedaj je reverz dotlčnOni samo obsod-ba lastnega poštenja. Kako moreš snreje-mati kruh iz rok tisteca. kl ga sovražiš! A ti to ćelo sam zaktovai, pa ne samo kruha, mesa se ti hoče, da bode lačje tvoje pesti, da bol krvoločne!e davit, kadar na-stopiš proti rJstemu, ki ti Je dal kruha in življenja. Poznaš dolžnosti drugih napram sebi, ne poznaš* pa svojih dolžnosti napram drugim. Podpore in reverz. To le postalo danes aktualno vprašanje in Je povzročilo med akad omladino ćele Jugoslavije mnogo de-bat Beograd in Zagreb sta se že davno Izrekla v principu z a upravičenost reverza, podani pa so bili tudl predlogi. kl se bavilo potanko s posameznlmi okolnostmi, kl utegnefo zadeti reverz v gotovih slu-čaffh. V Ljubljani je odklonlla na svolem se-stankn velika polovica akademikov vsako besedo, ki bi že aprlorl ne odklanlala reverza. Zanlmtvo Je, da se nlso križala rnnenja med različnlmi strokaml ampak — politično! Ka) so si mislili tišti filozofi tn turisti ln vsl teologi, kl Jih vodi poklič edino v državno službo, pa Če so ca svo] studij plačan! ali pa nef Podana so Ma napačna In strašno pomanjkijiva poročfla, ki so Imela za priče tek nadaljevanje in konec le besedo re-ve-rz. Poročflo Je zaključit »duhovit« dema- goški govor o direktnih fn indirektnih đav-kih in o državi-tlačiteljici (tlaćiteijica men-da zato, ker jim hoće zanaprej plaćati 2e studij.) In v zbornici se je pojavila slika volil-nega shoda, kier nastopa razburjena masa, ki ne trpi nobene stvarne debate već, ampak daje duška svoji samozavesti le se z div]im krikom, zabeljenim od »ribniAklh šlager jev«. »Duhoviti« demagoški sovor se ]e končal z ribniško logiko, da Je dobrobit privatnika istovetna z debrobitjo ceie družbu, ker zavisi družba od posamezniko« on da je tišti, ki tvori družbo. To se pravi z drugo be«>*do, Će da dr-lava študirat Ribničana jurista, je enako dobro, ce gre tak učen;, k potem v drž. službo, ali pa za urednika Več. Ihtu* ali »Novemu Času«. (Država bi imela v obeh slučaj ih enako — zgubo.) Zelo zanlmlvo ic, da so kumtmisti stvorili v prilog privatneniu pr>d]ctju ni Skoda skupnemu! To si velia tuđi aapomni ti. PokMc filo co toJa-va bo"- Me«tr*»pft doma ir bd Um proti L?>l*nu-ki c^ati. Pošteni najdit^lj naj }o odda proti dobri nagradi v upravnistvii t#»sr«'i listo, OlaTii! orednfk: Pa1tsHai ta hitni« mt*i™ K 16,zapodea-ne 30 K; xa ićurko posebno močna vrata K 96; Unktura zt a^oaUoa K 15; anieevalec aoollov K 10 in 25; pra-sek proti ifjaaoai K 10 in 25; mazilo proti oooas pri U*ooai K 10*—; ma žilo za mšt pri ttvtaU IO*—; praS k zaoHf ofctOBl lo MrU« K 10 in 25; tlnktura proti atrAoaoai na sadi* ln s«loa|adl (unlčev. rastli«). Pra3ek -roti »ravlfaai K 10. in 05. Po^il z enaklm stanovanjem v i red; rt mesta. Ponudb« nod .Ccntrum 8-314* na upravo Slov. Narod?. 8314 Proda se radi pomanikanja prostora: kompletni nova spatnlca iz orehovega lesa s pe-resnicatnl in flmnfcaml ter dva popolnoma nova moika kožuha za srednjo velikost (Autorefz) in starinska violina. Natančno se lahko poizve vsaki dan od 10 dop. do 2 pop. pri Itno Ool-oaloaa no Broosi. 8219 Tajnica u neko grajičino se sprejme Po roj; popolno znanje slovenlčine in dovoljno nemSčlne ter oboje stenografi je. Ponudbe pod .Gralčina 8381" na upravnt*tvo Slov. Naroda. 8331 Odda se: mak) rabljena, skoraj rova popolna 0 provo ko NtauBufoktaftefto tr^o-vlfto. Stoklono otono s 5 mm debelim! iipaml, 4'4O m dol«a, 310 m visoka. Zolosoof dvojokrtlfioto vrotoR že rabljena, 120^60. Looono vrota^ fe rabljena. ZolotJio, fnolo robljono poov trajnoforns (Dautrbrandofen). Zoloanto poo «• plin. Blof|o|ao so no mimo. 5 looooolk oovl za dlmnikt m stra- nls^a, xm centralno aurjavo iz Uttga felesa (radiatorje) za pett. Orono ia obelanje oblek. 4 voNko poloto. Voilk lovor. Poizve se pri Foltko Uroono v Ltabljani. 9280 PriložBOStDl nakap! Dvojna sUnovanjska ttiia. skladllCe. 3 avtogarale z veliko ključavaičar-ko dela vnteo z električnim pogonom in konces. vodovodnim rodletjem oo prodo o»t-roma do v oojom ločeno ali pa vse skupa). Uieiena delavnica za Izdelovanje mostmh tehtnlc la liCne miti«. a vrtolnl otrojtp otrtasnloo otrol so plotoftlo aoroa^ stroj xo vroKOvooJo, 5 laiBfijool x aaTOPom, t otrojo ko MpoolbonjOf kro«ovodiU otroj bo plooovlno • «.fi ■ •• * *•■•■•• 9 okorjo, ti prtvlj*kov9 4 nokovolo, 1 orovnolno ploMo RbU issilrkov otroj. V pra sati pri Ufttnlka KOSER, CELJE, Mariboralca costa 1« Dve psići ilst« volćie r«""^, stsr po 3 In pol meseca. na prodaj. Naslov pove upf. Slov. \qroi» 8315 J(a stanovanje ln brano •• oprojmo goopo« dična« Naslov pove upiava Siov Naroda. 83l| Ha lio. tečno hrano oo sprojaoojo 4 go'Podjo. Na- sIjv pove uprava Slov. Naiuda. R3C^ 2 medeni postelji (i zlatom formiralo s p'etenlml vlo-ga*ni, oo pro da stav Naslov pove uprava S4ov. Naroda. 8303 Dražbcni oklic i Ono St. Movoankro 1081 dop o^ 9. uri proda ic v vcitbulu »odne pa tace v pritllču ro javni dralbl raillčm ftfttnifi« i brifjani. Okrojiio ood. 0H3 « Ljtabljonl Kupi pmetivo obatoie^e ir njfv, travnikov, gozda oztr tu jj Iz vlnorTada. Ponudbe na. Wrmni* Skolof Videm ob Savi. 8313 KompiinloiMr Izve2banega trgovca s kantalom spre? meo. Imam lep lokal v sredini mesta Branja roljubnal Ponudbe rod ,Kom panjon 33 — 8311* na upravo Slov Naroda. 8311 Tajnika xm popoldantlce ore ribi Zadruga ttaar-skih nojatrov za Slovcnijo v Ljubliani Plača pi doguvoru. Zeniti se Je rrt F. Ravnihar, Ljubljano, Llokop-tovo ul- St. 8309 Stanovanie io hrano oddo oolJOo drtiiloA. Naslov povr uprava Slov. Naroda. &">* šobo~"" s poMbnim vhodom ali pa rudi ne, v sredini mesta, oo Iftoo aa tak oj. Plača se, te tigaja, v«»ka etna. Dop ^i pod .Stalna soba na Atoma Compant d. z o. z.t Ljubtiina, Kongresni trg 3 Dražba. ¥ toroh, 11. Bovombro 1921 ob 9> ari dopoldaa prodaja lo se bo v skladisču tvrpke Ranzin-ger, Cesta na južno železnico, dražbenim potom pohištvo jedilne sobe. 8316 .Diamalt* Poxor, pekarji! ,DIAWALT* tvornice H^usrr dl Sobotka, Dunaj - Stadlau v predv' ini kakovosti se do^i lopet -ri k avnrm zaatopatvu za Jtigotlaviio Cdvard DniantO| Zagrab, Okladilo« Stroooaaaaf orovo mU 10. S101 5tev _fi_ _-___L___________________________________________________ .SLOVENSKI NAROD-, dne 20. novembra 1^20 Stran 7. ' -—-1 SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA i=-------------1 ------Podružnici i Novo mesto in Rakek. Ljubljana, SelCnbUrgOVd UllCd Št_V. 1. ^vrSuie vs- banane transakcije najkulantnek. _____Denaraevloge — Nakup in prodaja: eiektov, deviz. valut — eskoropt menic, terjatev, faktur — akreditivi — borza. Mi irtjfo slttji ki zna tuđi samostojno kuhati. Plafa 250 K. Pismena ponudbe pod .Stuž Kinja 350« pofitno lelečc Ljubljana' glavna poš:a. gl&5 "PTlIl!! lepo ^osestvo v blizini Krškegc, Dolenjsko, obsioječe iz njiv, trav-; nikov, gozda in vinograda. Po-nudbe pod „Poscstvo* na anončni :avod Drago Beseljak & drug, Ljubljana, Sodna ulica 5. 8234 A7J. Asnolo, LjaMJniiD ririporoča svs!o zaloga stek'a, porcetana, zrca!, svetilk, okvi-iov in vseh v to stroko spadajočih predmetov. Steklo za okna vseh vrst vedno v zatog:. 4013 Nafstarejfša slovenska plesKarslia in HMa delavnica ' IVAN BBICSLJ, Đnnatska cea. 16, j 2e priporoča. Izvršitev točna ccne i smerne. 1230 • ERJAVEC & TURK trjoulno z železnino 9,pri Zlati lopati" 6186 (prej Hmmmersc_aiidt) Ljubljana, Valvazorjey trg 7 naaprotl fcrlievniaka cerkva. Zaloga cemeata. 6. P. MM :g!aJna!er glascfirjev v Linb!onl Wr4Iova 12. hvrštjem ttflaševaaja ter popravila jjla-sovirje? li baraoiije? spedjelno strokov! ■•, totno ii era«. Prva fngoilOT. burarifr, krznarstvo In strojarnica P-Semko, Ljolilje!!3jIl!it8 23S. SprafoBM Ušli ja kota ¥ bari a ka kor vsa v to stroko spada o^a de!*v Delo prevzcmam v trgovnl tevljsv zzsr Oradlftfee žt. 10. ^gjj^ Tapecirale avtomobilov irvršujem po moderntoi tiorcu in po nainfii h ce-ah. Fsotako \zde c-jem vsakovrstne konjake oprate, popotita pradmata la dokolenlco St. Vincek, jagga a,£ vt..' ,.:. 4 £ Sa ui 1 đrulba 1 o- i- preje Brata E?erl lo Jasčar&Co Izbijana, Miklošićeva c. 4. nasproti hotela „UNION". Lattnt izdelk! olfoatlb barr, firaeiev, Jakrv in stekla?-skega hleja. Velika zaloga _e-> mićnih in rndfiiftklh berr, bar* za nasetnike, raznovr-• stnih ćopičer, vseh potreb.čls za slikarje in pleaharjo. L jugosl. tovarna za gumbe m kovinske predmete d. z 0. z JiđelM: Raženi in n?aetao roienl gumbi (inamtoa „Cila-v\h'% nstaSakl za smatfc-e, s val čičo, pipe in čiSmiie, ga^b! iz biserovine (Perlmntter) z«i parilo. Držali za palice In dežnike iz naravnoga roga. Telsfca \\. 5. Batfni kenfo: Đlirtna Banka LjoMlana; PoStoI liit: Sfav^nstea Bistrica. ž I Prodaja na pHme-na odolaćila !l Amerikanska tvrd ka „S8MGEJS" šfvalni strojl Bourna a Co, New Vorfc je raz5iri!a svoje dclovanje v državi SHS ter je v stanju prevzemati vic v to spadajoče posle kakor: i i urejevanje tvornic s specijalnsmi .Sir.ger' šivaln-mi st^ojt vseh vrst z 3 j električnim pogonom; poleg tega ima v zalomi vse \Tste strojev 2a obrt | I in industrijo kakor tud) za rodbin?ico porabo. * ?ođraifiice: Hnbljana, Selenbnrgova nUoa 3 \ In v vaeh veZiih krajlh drfave SHS. i I I Mehanična delavnica za popravka povezana. I ' Mri mi, tak ii Velezanimiva burka iz vojaškega Življenja. Vprizarja se z velikim uspehom na številnih odrih. Cena K 9. Dom sev narodni KDjlaanil t LfoHllBnl, PreSernava oL ft. 7. Mestnl pogrebni zavod. Potrti gfioboke žalosti naznanjamo vsem sorodni-kom, prijateljem in znancem, da je naša srčnoljubljena, dobra soproga, mati, stara mati in taSča, gospa Đerote ja Simončlč v petekf dne 18. t. m.f po težki in mučni bolezni, previđena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne nam pokojnice bo v aeđelfo, dne 20. novembra 1921 cb 4. uri pop. iz hite ialoati av- Petra o. 44 na pokopališče k sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 18. novembra 1921. Globoko žalujoća družina i Siasoočlčt Demsar, Avseo. U Dobra šivilja ^86 Vattra bi znala prisrojevsti, s? tprejme Hrana fn s*tm>v?m!e v Hii. Traanje m at. 209 Stari trg. 8^5 9 Ilotni i ofroško vrfnarico ..._ k dveletnemu dečku. Nailov pove nr>™ npr...a Sfov. Naroda. 82/7 Bi -------________________ " BlaffafnidarJto jla-Tiob^o iiveimno, aprajma «a6ja [ov* ^^lovlna « LjubljanJ. Ponudbe pod .BhjcajničarKa 2000"—8287 na upravo Sioven. Narod«. >2S7 i«, ^---------------------------------------------- »• gostilničarji, pozor! 30. ?roda «• aparat za točanfo piva na zračni pritisk, pivo nastav j^no «■ v sodčku, ostane 8 dnl tveže. Na !ov e>a- povc uprava Slov. Naroda. 8291 Ijev -----------------------__------------------------ ,v Vodovodne cevi cu preelfik^ge, liče v nafcnp Bđ. ■ Luppar*r, Pristava. 8293 cm aprajmeta aa 2 fskuaatMi wf noožanjena €B SS « »fc VIC Vđal ^« P;>nud>e n.t Fr* Dolanov lesna In-T- dusirlja, Škdfja Laka. 829^ ^^ - ——————.i^^^MM IM OaaT a^Sa BR ^bsiti ^aala^^Ba^H *»3 W ^aW »? l^^u^ ^^LV^Br '• z velikim \Ttom ali dvoriščem, kjer b? se cafo z'daf. ali atavbnl proator __ « Ljubljani aa ia6a« Ponudbe na Aru zav. Dra-o BeseSjak in drug, Lftib-A ljana, Sodnn ulica 5. 8275 |s Mast za čevljt, terpenHnovo kremo Iliriia, Jurjevo, KebrJn, Dilber, voSčeuo, Cipu-■:n !:^!o. modrilno esenco, plavilo, Si- [a dol 5L 4, strojno o'je in fire 5\'fče nur'i - "O nari^jih cenah Oavald Dobeic, 11 Ljubi-ana, Sv. Jakobt trg 9. 8258 Papirnate vrečice • Druž nsko in Blamikovo pratiko, pitalni t ■ kancelijskl, konceetnij tr^ovski, glađilni in stekleui paplf ter razne razglednice priporoča _ OsvaJd Đobelc« Liabl|3aa9 Sv. Jakoba trg *t. 9« Kdntorlšlinjo" vcSČo sloven^ke^a in nem ke; a ie/ika. snre me tako; ivrdka Sohndlder A Varcvšck9 trgovina z iclex-l nian v Ljubljani, Duna-ska j ceata ?5. 8238 i Si b liii j obenem akladiaćnlk z daij5o trgov- ] ■_ tUo prak-o x* t^knjŠnM nastop. Ponud- r^ be rod ,O! vsako množina !^^rga 3\W?Qlđ¥l sahega bulco-vega oglja far bukova lit hra-atove praga« Cenjena nrročila ini penudbe je poklati na I Franjo Drobnič trgovec, Laško. Stalno nameičenje aa Velika trgovina z železom na mali >> veliko v večiem mestu Jtt^orl^vfj? i^c za, č.m skoraj^nii rastop peifoktic^a d risnikji za nem^ki 'n hrvntski jezik. Že*p?ne »troke in stenogratije veić mao prednost. Reflektira se samo n prvorazredno silo. Ponudt«-* 7. n.-ucđho nta^'n h n e";ev na 9Vlnterreklam d. d.'#, Zagrabi llloa 21 pod 5ifm „Dopisnik III—*". S:8^ Traino mesto za Znatna tvrdka žclrra na veliko in malo v večjem me=tu Jugoslavije iš^'e oc čimskorajšnjem nastoau veltega samo-strfneca in izveZbanega kn;i ovodo. Ponudoe z oznafbo piaČHriih zahtev preH«' »pričevat in relerencan>i ie po-at«ti pod lifro „Knjlgovodja 111-3" nm oglaa. aeav. „IntorreScIam d. d."f Zagreb, Jtirjevaka 81. 8138 Cene oglasom: V wSIovenskem Narodu* borno pričenši z mesecem novembrom zaračunavali objavo ogiasov po temle ceniku: Mali oglasi do 27 mm enostoip. visine vrstico po K 4— (1 D). Mali oglasi do 45 mm enostolp. visine vrstico po K 6*— (P/i D). Veliki oglasi od 48 mm enostolp. visine vrstico po K 8— (2 D). Ženltne ponudbe za vsako be- sedo K 3*— (75 para). Osmrtnice In zahvale se racu najo do veli kosti 50 petitnih vrstic po K 4*— večje pa po K 6*— za vrsto. Poročna naznanlla za obliko 15 cnostolpnih vrstic K 120—, večja po tarifu za velike oglase Poslana, reklamne notlce l.td. se računajo po K 12— za pe-titno vrstico. Uprava. ■ trmnlm Biaarisa m ilraja Tđarloi - popolnomi perlvktni za vc'iki obrat in ===== MflSaJSfiirSa — se sprejrncjo takoj proti dobri plači v rostav*aoiji aa g'avaon koirđvoru v Li'j_i;an!. ftz f? *¥* ^^ ^ ZAGREB D. O. ZAGREB veletrgovina s kemijskimi proiz/od! nudi ro najpovoIinejSih cenah ; ov rt be!», dv.^o rafi irani PCTROLEJ v cisterna h, sol h ri "kstli4»lj STROJNO OLJE v^-h vr*f U V \ . >^:i. - An i';i^';u AUT3OLJE CIU?I3RSKO OLJE, TOVOTNA R3AST Itđ. Poilovnica: Preradovćeva 2. Telefon 23-SS. — Sk la _ i 5 Ja; Koturaika c?sta 40. Telefon 21-17. ViaSka u!ici $$. Telefon 7-00. I S£p©3a za saga Esterer — A!t6ttlng i dobavlja brzo po najn'tjih tvorničkih cenah ! „RLHT" d. d. Z33re?», Gajr.ca n!!ca 59. Asamann a Stookder, Cannstatt doLnvija brzo po r.ajntžjlh tvorniSkih cenah „nLFiT" _ d. Zagreb, Gajeua nllca 59. ŽSS^;UHvEZfiJI-»S>E-lliLE-ir;SySTIJ.ST8WE-nO$i3iii"_ j_i PSesriJŽ'JiŽl-KflSgll IH 03ISK HŽEHB7a HSEZPIIIČBO. Ej IzSla Je brošura le z oale ijere. So^sa! Ivan PodrfaJ. Ponatis iz .Slovcnskega Naroda". Cena 3 cSSnarie. Vea đohođok fe naTten'oa penzlfabea fonda {ngoslovenskih novinarjev. Dobiva to v „Ifarodal fcnjlgarnl". V pisarni Auto-odreda IV. Armijske oblasti v Zagrebu se bo vršila v dnevih Ž2„ 23. in 24« decembra 1921, »sa-ko'rrat ođnaveđenih đnevov ob 8. ori laiita iMn t\iM za prodro 38 tađoT aotosisHilif. iDiicer: 22. dcGembra: 12 tOTOrnlli automobilom xna^ho „Fiat". 23« decembra: 13 tOT^rn'h atttotiobllov ZTiam!i: 6 Blaslng, 4 Praga« 2 Heselsđorfcr la 1 Laurln - Element« In 24. decembra i 13 autom obi lov in stcer: 3 oaebaii 1 Mercedes, 1 Oreqorl|e la 1 KonHaental, 4 aanUotat aa* tostobllt sna^ke SfistSebelser la 8 tovara h au'omol'i'ov znamk: 1 Pokarol, 1 Wafl, 3 Daimter in 1 Puch, in si cer po rešitvi gospoda Ministra Vojne in Mornoricc A. A. br. 2685 od 15. septembra 1.1. in Komandanta IV. Armijske oblasti L br. 5876 od 7. novembra t. 1. Pogoji za to dražbo in automobili, ki se bođo prodajali, so razvidni med uradnimi urami Auto-odreda IV. Armijske oblasti v Zagrebu v Jelačić- kasarni vsakodnevno do dneva licitacije. Vsaki dražbenik položi pred dražbo kavcijo i. s.: a) Podaniki kraljestva SH5 5 V? od označene početne vrednosti za dražbo za vsaki avtomob.l in b) Inozemci 10 % od označene poletne vrednosti za dražbo za vsaki avtomobil. Kavcije onih dražbenkov, ki so ^licitirali vsak posamc7ni avto zadržale se bodo do rešitve dražbe, ostale pa se vrnejo takoj. Pozivljajo se vsi interesentje, da prisostvujcjo tej dražbi. Iz limu tamanili 11. liilM oMU L Bi. 58711 Zasuta. fltran- 8*_________________________________________»SLOVENSKI NAKUD*. dne 20. novembri uril. Utr. 262. Velika zaloga klobukov in slam-nikov se dobi pri Franc Cerar tevarnar v atofcn rolta Domiaia Prevzemajo se tuđi stan" klobuki in slamniki v popravilo pri Ko- vačevič i TrSan v Ljubljani, Pre- šernova ulica št. 5. 8preltBBB|e v aredo. Jugoslovanska banka d. d. ; Deln. glavn. K 200,000-000*— Caatrala « Osilcku. Rezerve K 50,000-000 Menjalnica v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 26. RuDuie in prodala dtiizt ii HlutB laikulaititlSi. 1 '*~Zitt2ZS'+S!5..T." **- 3ESh^______---------------■ — _________ .^------- - i i Jetika! Dr. Pečnlk, Jetika. Današnje strogo znanstveno zdravljenje. Vsak jetlčnik, ki hoće doma ozdraviti naj kupi to knjigo. V vseh knjigarnah, 48 strani, 9 K. Tr lili 911** Ingoslcroainlui Iz-99 11 iyiail delovalnlca perfla naznanja, da je s 1. noremhrom povrfala voj obrat ter preuredila lovarno na Vojvode Milica oaat? *t. 21 na najraodernejSi način in otvor Iastno prodajnim). skladlSče u Koloduorskl ulici St. 8» v hiši g. Rojina, nasproti Hotela Strukelj, kjer ae sprejemajo vsa naročila in Drodnja vse v to stroko spa ta-joče moško in žensko perilo. fen^ka konfekcija i t d iz tastne tovarne In po najnlžjl dnevni canl. Priporočamo se cenj. občinstvu in trgovcem za nadaljno naklonjenost Same na debelo. Jriglav' D.l.p. Samo la HeHeli, , Vojska & Šelovin. BRAKO, MIRNA najmodcrneje areleaa tovarna za izdeloranje najraznovrstnejsih ipF* pil ~V»2 Iz prvevratnaga materijala v vsafcl ntao&lnl. Fpnvaa« majo aa tud I atara pila v novo naaekanja Brata KOLENC, Mirna, Dotenfsko- Cene zmtrne. Izvriltev točna. Pulta na znaeafcoi BBAK0, alIRMA. Iz Havre«Ameriko samo 6 dni Edlna oalkralia trta preko Havre, Cherbourg in Aat- werpoa v Ifew Tork. Vezne Ilstke In zadevva po« laanlla izdala edlno keao. petovalna plaama In Kiakei v Ljubljani Roltđfonli illa 41 klizi sin. hlrinn Potrebna ii karistna ie da brez odloga potrdlte sprejem denarja, kl Vam prihaja iz Amerike I po našem posredovanju potom kr. poštno-čtkovnega urada. Pazite, da botte naznanlli pošiljatelju Bataatal saesekf U ste ga spreieU, in dan, ko Vam je bil izpiačan. Radi mnogih prltožb ameriikih roj a kov o neaprejemu denarja v stari domovini in vsled nepotrebnega preiskovanja pri na* ier po poStah Vas to rroslmo. Enake pritožbe so se po strogi prelskavi dosedaj izkarale skora] v vsak?m sluča)n kot neopravičene. Večkrat ae dobe ljudic, ki potebfio sorodnikom radi prikrivaio sprejem poslanega denarja, čei, bo ra]e le poslal, ker bo mislit, da smo v potrebi. V resnid pa dosežejo naspro-tno. Ko se po oficijelni preiskavt poliltateti prcpriCa, da Je bil denar pravilno iz^laCan, izdubi apoitovanje in zaupanje ter mnogokrat dotgo tiaja, predno se odlači poslati zopet kaki d= n?r. I Konečno se obraCamo ie na one rojake fn ro jak inje, ki vsled I malomarnega poslovanja nekaterih posredotalcev čakajo po veC mese-I cev na poslani denar, da priporočajo svojim sorodnikom v AmerJki I pošiljati denar potom naše banke. I Točna postrežba — to >e veđno bilo in bo ostalo nale geslo. FRIUIK SHKSER STHTE BHRR | 81 Cortlantt Mra«t H«w Tork, >. T. V trgovini Mestnl trg At 9. 0. Beiuatouič ■• dobo io po |mko alzkl eoal motke obleke od 650 E napre) „ raglane „ 1100 „ n „ hlače „ 150 „„ damske plašce od 550 „ n „ kostnml „ 600 „ „ „ modno obloke 000 „ „ „ krila 300 „ „ In koinhovlna od 300 w „ Oglodat to lafeko prldo mak ias. ROFA Naidelozmoan«|il, najstanov tntjti In nalcencjil »italnl strol ara* aai-vna-■a t>aka in kras Isflirtavolnlk etroikov s patentiranim barvantem a atenjem. Stroj Je prtrejen za alovmaki, hivaU i in ne«n?kf na^n pisanja, llćejo ae spretni zaMo-pnikl nrnti Otok I nmwizif| — Jm« aalavaaaka Importno In akapartna aaof|at|a IHŽ RUOOLF PEČLIN. alarlkar. Tmfcarjava nllaa 4. Taltfan aa. 9219 Glavaa zaloga parket« naga votella „BUsk". Svele aa aovo arefeee trteviaio s ga-laaterlUkla Ini veiaalai Mageaa na debelo in drobno priporoča si. občinstvu in p. t. trgovcem Viktor Tratnik L|aai|aaa, St. Petra eeaia itew. 25. Slavna zaloga parket-aoga vo&ćlla MBllsk>(. TOVSfnS Barva vsakovrstno blago, ef\eT«aV« IfCIVn Svetlollka ovratnike, za- IJrtll«., Mlitikl na.lp « 4 g -n ------ Podrvinlea t aoloakmrgova vJloa 4.----------------------—---------------- PODRUŽNICE: MARIB0B NOVO MI STO EOĆBVJS eoopoaka uL 3S. BUval trg im. S9. [OSULICH-LIHE pr«i (Avsir* AnerikiBi) Trti - Amerika vrerata patatit t Hcw Yorl rcđoo S krit ? jat-ao Aisertko p§ 1 krat raeictao. Poisnilt daje la ?oz- ^]|af ft V VMfiTPf K'IT0' Illtopnik ra slovrn!Jft ' at list* 9ro4afe jfPUn (VnVilvVt Llsbtlanl Rolađvortki atlca H Klavlrle ufriM a I* paarafa> soMatlntata* tex gre tudl na ćetelo. ^!!L!l!!?il!!rtlllil Tinaads. icirll SItarJ n. kus Reslteva cesta 4 pr poroča svo«o veliko zalogo paroa-laaa»v emajli rana la Inaotana pa-eode. 7391 Salama prva vrate novo blago povsem zrela ae dotira pevaei Prva hrvatska tvom. salama, suSeiia mesa I masti. 1 inrilof it sinovi 11 L FefrlBla. aW a .PARAIMON« _- ~_ r- sr -~ . «ir-» - Qumi|e)v?e) peri*. Nt>po-konCIJIva tralnost. Tvornica: Bratlelava • Pvitr* falit«. Prodajni biro: P»-ramofi OiinimllfNlaistrle, Wien VII. Neabaugasse No. 7. \tw t Hrfsdtf luni IilsUlama, Ulierleva r! 7. Sveelelae atavee« ■o ped|et|e sa k©-teaake, ieloaefee-temake lm veiae — ifjraiee. — ss Izraba ss vodnih sli. Vizitke9 kuoerf e in pisemski papir s firmo kakor usakn-:: urstne druge tiskouine :: Inrfnle toCno „Narodna tiskarna". HamCIli mrclema tadl „narodna hnllgarnaT. Zatrailte &ii el|eaik boUiaUi atvarl. Nakit za božično drvce u 37 raznih vrsta. Rasnobojnl tvrdi papir, avlfgnl p«plrf jaaiioa, *ic* sa nal«, av|«>6*iio« «• berp praakalloa. Ba»glaaalo« aa Boa:l6 I Nov« godinu nudja u aaivećlem Izboru i je hinim eijenama Papirnica (LMiler) St. Kugli Zagreb, Ilica 30. Zalraftlta naa aljanlk baUanlk afvaH. — Uprave Isaftll avf fcalentfai-11 latraftlte ni i el|«allt boiitaih atvaH. Svileni papir za cvetice v 50 barvali Krepni zvitki znamka „KAKADU" v 50 barvah. PELLURE bele in v barvah. Kopirni zvitki in papir za koplie ili ili Prometni zavod za premos, <. v Ljubljani prodaja Is BloTCaskUi preaugovalkov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti v celih vagon ih po originalnih cennh prenio-govnikov za domafeo vporaho, kakor tuđi 7,a industrijska podjetja in razpečava la (elioslovaški in angleSki koks za Kvarne in dom čo vporabo9 kovaški premog in irni premog. ■aatovi nOaHTn Ia\?M IA nuOI i i. Lla.l|asa, Vutka »liei 19. jty^in^ in tiak »Narodne tiskarnec. ^* inerratni del od#ovoren Valeatla KopiUr«