89. številka
Ljubljana, v torek 21. aprila 1903.
XXXVI. leto.
{shaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje m |praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto R: aa pol leta ih K za četrt leta 6 R 50 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K Kdor hodi sam ponj, velja za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko ?eč, kolikor znaša poštnina. — Na naročbo brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od peteroatopne peti t-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, Če se dvakrat, in po 8 h, če 90 trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo — Uredništvo In upravnlstvo je na Kongresnem trga St. 12. — UpravmStvu naj se blagovolijo   pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila
t. j. administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice Bt. 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga St. 12.
..Slovenski Narod" telefon St. 34. Posamezne številke po 10 h. »Narodna tiskarna" telefon St. 85.
Someščanje!
Dne 22. in 24. aprila 1903 vršijo se letošnje dopolnilne volitve v cbčinski svet stolnega mesta Ljubljane.
Kandidatje narodno-napredne stranke so:
Za II. volilni razred:
Ici voli <3.rn.e 22. aprila,:
piantan Ivan,
c. kr. notar in posestnik na Dunajski cesti št. 11;
Senekovič ^Uidrej,
c. kr. gimn. ravnatelj v Tomanovih ulicah št. 10.
Za I. volilni razred:
itei -voli  dr^. e 2^2:. apiila:
Seuttig Svati,
usnjar in posestnik na Starem trgu št. 7;
dr. Stare Josip,
c. kr. fin. prok. pristav in posest na Marije Terezije cesti št. 7;
Uelkavrh 3van,
posestnik v Komenskega ulicah št. 5;
Žužek J ran,
c. kr. višji inženir v p. v Gradišči št. 4.
Volilci, udeležite se volitve polno številno 1
Za odbor narodno-napredne stranke:
Dr. Karol vitez Bleiweis-Trsteniški.
Ex lex na Kranjskem.
Zdi se nam. kakor da se hoče tudi na Kranjskem vpeljati tako stanje, ki se imenuje na Odrskem »ex lex«, vsaj slučaj, ki se je primeril v kmetijsko kemičnem preskuševališču je popolnoma tak.
Kakor znano, je kuratorij tega zavoda podelil skromno eiužbico asi stenta — v kateri službi ima človek slabo plačo in nobene prihodnjoati — nekemu gospodu Hitiju, baje iz Senožeč. To imenovanje pi je bilo nekorektno in n e z i- k o n i t o ,
ker se kuratorij ni držal kompetenč-nega termina.
K^mpetenčni termin je bil namreč razpisan do 15. aprila. V prvotnem konceptu je bil termin res določen do 3 1. marca, potem pa so je koncept popravil, termin do 31. marca je bil prečrtan in zapisalo se je, da je prošnje za to službo vlagati do 15. aprila.
Vzhc temu pa, da je bil konpe-
tenčni termin določen na 15 aprila, je imel kuratorij kmetijsko kemičnega preskuševaiišč-a že 8. aprila sejo io je v ti seji oddal razpisano m« sto  omenjenemu  Hitiju, dasi ni
zmožen slovenskega jezika in dasi so se za to službo poganjali bolje kvalificirani prošnjiki.
Čisto gotovo je, da je bilo to imenovanje nezakonito. Spregledala se je namreč bodisi vsled pomote ali iz kakega posebnega namena zgoraj označena korektura, vsled katere je bil kompetenčni termin določen do 15 aprila. Če je kaka služba razpisana do 15. aprila se na noben način ne Brno oddati že teden prej.
Odgovornost za to pomoto pade na vsak način na poročevalca deželne vlade, na vladnega svetnika viteza Laschana, ki je bil pri tem vsaj tako površen, kakor bi vesten poročevalec ne smel biti.
Ilegalnost rečenega imenovanja je jasna kot le kaj in zato bi morala tudi najkrajša pamet sprevideti, d a se moratanepostavnostsa-n i r a t i in da se drugače ne more sanirati, kakor če se imenovanje prekliče, službica pri kmetijsko-kemiČnem preskuševališču pa iznova razpiše, če tudi le na kratek rok. Ta rešitev se je takorekoč sama ponujala in nihče bi si ne bil mogel misliti, da se ta  rešitev ne iztakne.
Toda naša vlada ima posebno spretnost, da tudi iz najbagatelnejše zadeve napravi kak konflikt. Kakor rečeno, je služba asistenta pri kmetijskem kemičnem preskušališču jako skromna in krit r ima svoje izpite, tudi v .tej službi ne bo ost-l, saj lahko dobi dosti boljših. Za to službo se zanimajo samo tisti, ki žele dobiti priliko, da se v svojem poklicu praktično izvežbajo, in glavo bi stavili, da ne ostane nihče čez leto dni v tej službi, da bo vsak asistent čez leto dni pobral šila in kopata in poiskal drugod kruha.
Z ozir -m na to je cela zadeva sama na sobi gotovo bagatelna. Ah naši vlad ni nobena stvar ttko malenkostna, da bi iz nje ne skovala konflikta.
Znano je, da je bilo po inter venciji dr. Tavčarja  re&eno  ile. ^.Ino
imenovanje začasno sistirano in da je bil kuratorij kmetijsko - kemičnega preskuševališča sklican na posebno sejo, da to zadevo uredi.
Ta seja seje vršila včeraj. V ti seji se je poročevalec deželne vlade, svetnik Laschan, obnašal tako vehementno — da ne rabimo drugega izraza — da je se koj opazilo, da mora kdo drugi za njim stati in da imata oba zastopnika deželne vlade v kuratoriju »gebundene Marschrout e«.
Svetnik Laschan je namreč pri ti seji predlagal, naj se Hiti novic imenuje, ne da bi se služba še enkratrazpisala. Protipredlog, ki je meril na zakonito uredbo cele zadeve, naj se namreč služba še enkrat razpiše, je bil s 3 proti 4 glasom odklonjen in imenovanje bil zopet Hiti.
S tem se je ponovila pregreha, ki ss je storila v prvi seji v tej zadevi. Hiti se je drugič imenoval, ne da bi se bil konkurz postavno izvršil, storila so je torej novic eklatantna n e z a k o n i t o s t.
S tem je ustvarjen konflikt. Koj po seji kuratorija se je zbral deželni odbor na sejo in sklenil najenergičnejši protest proti temu imenovanju. Protest se naznani deželni vladi, od katere - - zahteva, da se postavi na zakonito stališče, če ne bo deželni odbor izvajal najskrajnejše konsekvence. Med te kon-sekvence bi spadalo tudi sisti-ranje deželnega prispevkaza kmeti isko-kemično preskuse v a 1 i š 6 e. Potem naj pa stori vla«1s s tem prtskuševahščem kar hoče.
Vpraša se pa: Ali J9 bilo vladi potrebno, da je zaradi take bagatele, kakor je ta revna služb.ca pri tem revnem in br zpomembuem preskuševališču, provzro&ila konflikt in in provocirala tako krizo, zlasti ko je   njeno   stališče  očitno   ne le
j galno? Deželnemu odboru gre vse j priznanje, da je krepko varoval in-| terea slovenskega prebivalstva in da se je krepko zavzel za postavno pravico. Žalostno je pa, da mora braniti zakon, žalostno, da ga mora braniti proti vladi, ki je vendar poklicana čuvarica zakonain pravičnosti. Vlada ima dolžnost, da se pri vsem svojem dejanju in nehanju ravna popolnoma objektivno po zakonu. To pa se — žal — ne zgodi vedno, časih postopa vlada res tako, kakor da imamo na Kranjskem tisto stanje, ki je Madjari imenujejo »ex lex«. Kaj je res tako težko priti do postavnih razmer?
Mi ne zahtevamo druzega, kakor tisto, kar je v zakonu utemeljeno, in žalostno bi bilo, če bi se to ne dalo doseči. Odnehali ne bodemo v tej stvari, na to naj vlada nikar ne računa, če pa bo žrtev tega konflikta kmetijsko-kemično preskuse-vališče, tudi ne bo nihče po njem žaloval, ker itak ničesar ne koristi in je res škoda denarja, ki ga dežela zanj žrtvuje.
Kriza na Ogrskem.
Zadnji up, da bi se doseglo spo-razumljenje med vlado in opozicijo, je šel po vodi. Tak up je gojila vlada namreč za indemnitetno debato. A ravno tukaj je razvila opozicija vso svojo besnost. Zavladale so uprav anarhistične razmere v zbornici. Opozicija postaja z vsakim dnem besnejša in brezobzirnejša. Očitno kaže, da ji je do terorizma in diktature. Vodja neodvisne stranke je izjavil, da ne gredo niti za korak nazaj, temuč ostanejo glede brambne predloge pri sklepu, storjenem pred Veliko nočjo. Pa tudi vlada je izjavila ravno tako odločno, da tudi vztraja pri svojem sklepu ter si ne mara obnovitev budgetnega provizorija odkupiti z odstavljanjem brambne predloge z dnevnega reda. Tukaj tedaj ni druzega izhoda, ! kakor ex lex. Celo vladna stranka s j je začela  očitao  nagibati  k opo-
Moj god.
Spisal V o j a n o v.
D.^nes je moj god.
Moj god je vsako leto tisti dan aprila, na kateri stoji v naši prati k i svetniČek v sami srajčici z oljkovo Vejico v desnici.
To je zelo pomembno za-me. Moj patron je bil revček, niti za obleko ni imel, no srajca ne stane ravno toliko! Jaz se sicer oblačim letnim č-som primerno, a obleke moje bi bile lahko brez žepov.
Kdor nima žita, ne potrebuje shramb.
Oljko pa najdeš dandanes v vsaki hiši . . .
Danes je torej sv. Rudolf. In niti zatajiti mi ni mogoče svojega godu, ker je samo jeden patron tega imena. Koliko bolje bi bilo, da so mi dali ime Ivan ali France. Kako bi se lahko izgovoril, da je moj god jeseni ali pozimi.
Pa naj bi bil potem že Ivan ob glavljen ali pa celo puščavnik, ki je Živel ob koreninicah in kobilicah.
Tako si pa moram potrkati vedno, kadar mi čestitajo, na prsi in pripoznati svoje ime.
V mesecu aprilu sta za-me vsled mojega godu dva »prva«. Pričakovanih in nepričakovanih izdaj obilo! Po 17. aprilu me ljudje malo vidijo v mestu, v gostilnah in kavarnah pa nič. Pa pravijo: »poglejte ga, kako je soliden«, a dobro vedo, da mora to tako biti, ker je to izključno finančna zadeva.
11 na •••<:» . . . ha, pa kakšni!
Na dan mojega godu pa nimajo te brumne duše dovolj rok in bese-dij, da mi čestitajo. Ob voglih hiš me čakajo, Če le mogoče v bližini kake gostilne. Večinoma ljudie, katerih ne vidim vse leto, a imajo moj god rdeče podčrtano v koledarčkih, ki so jih dobili v kavarnah (gratis)
Planejo na me, stiskajo mi roke s tako silo, da mi oteko in moram potem par dni laziti okrog zdravnika, da mi odžene zanohtnico. In kako je vsaki žejen. Kar grlo se jim suši . . .
Seveda jih moram rešiti, vsaj momentalno, gotove žejne smrti.
Potem pa ti od srca idoči govori . . .
»Ti naša zvezda na literarnem polju« . . . »naš ponos« . . . »naše bo dočnosti večja polovica« ... ti, ti . . . ti . . . ti naš . . . skopuh« — če sem piačal kakemu gratuiantu samo pol litr* vina ali pa vrč piva.
Letos pa sem se jim izognil, ne samovoljno, temuč fatum mi je bil milostiv, pa mi je naklonil ravno na moj god službo v vojašnici, kjer moram ostati vse popoldne in eno noč, da pazim na naše fante.
Tu sedim torej v zapuščeni sobi, sam, dolg čas mi je . . .
Zunaj pa gre sneg, beli sneg, od kamnitega mostovža vdarjajo jed-nakomerno vdarci podkovanih črev-ljev stražnikovih . . .
In v meni vstajajo spomini.
Ko sem praznoval svoj prvi god bil sem star 19 dni. Tega dne se ne spominjam prav dobro, zato raje molčim o njem, saj tako mladi pa glavci itak ne dobijo druzega, kakor svojo navadno »Leibspeise«, pa naj bo praznik še tako velik . . .
Tudi prihodnji sedmi godovi niso  imeli za-me važnosti.   Pač pa
osmi. Bi sem ter!»j v drugem letniku mengšanske univerze. Takrat nam je naučno ministrstvo zaupalo še toliko, da smo sedeli s študent kami v i^.tem razredu. To je minulo, krasni časi prve ljubezni . . .
Na moj osmi god me je oblekla mati praznično. C- io on - prav svetlo m dre hlače sem smel nositi, v katerih sem hodil ob nedelja med zavisti rdečimi sovrstniki k maši — samozavestno in koketno.
V teh hlačah sem posebno ugajal sošolki Miciki, ki je bila, med nami rečeno, meji skrivna ljubezen, moj ponos, niti učitelj verouka mi ni toliko veljal, kakor ona. No in oni dan sem bil jako nepazljiv med poukom. Levo oko na hlačah, desno na moji »ljubezni«, učiteljica pa obe očesi na meni. Moje desno uho se ji je menda prekratko zdelo, zato je je prišla po tegnit in obljubila mi je, da smem pol ure dalje ostati v šoli, kakor vsi drugi. Razume se, da je zbog te dobrodušnosti profesorice v moje nedeljske hlače pal ponos moj, moja ljubezen in od matere obljubljena mi potica. Seveda solze, debele solze in tulenje . . .
Tisti c:an je izginila moja simpatija do lepe M.cike. Menda iz sramu pred njo.
Potem sem za vsaki gol dobil kaj pomembnega v dar. Enkrat no-žič, ki sem ga pa izgubil že tretji dan pri znameniti indijanski vojski uporabljajoč ga kot t jtnahavk. Drugo pot par pet c. Kupil s*m si med drugimi potrebščinami tudi cigaret. Posledice velikanske . . . Zopet dru-gokrat me je papa prs>v pošteno na-brisal za god. To je bilo v Kranju. Vzrok profesor, ki mi je zapisal dvojko v matematiki, dasiravno sem doma na častno besedo trdil, da sem zaslužil najmanj »befriedigend«. Vsa nič — šiba.
Enkrat sem praznoval sv. Rudolfa z vrednimi somišljeniki v neki predmestni gostilni. Jaz in moji so-drugi smo potem pozabili ime mojega patrona pa zvali druzega svetca na pomoč.    In tako dalje.
Ko sem bil na Dunaju v vojaški šoli, sem pisal pred svojim godom mnogo pisem materi in različnim tetkam in stričkom. Ime sem zapisal na pol strani, da bi ga adresat ne prezrl. Vspeh vedno povoljen.
ciciji. To je pokaza] posl. Ivanka, ki je zaklieal baronu F e j e r v a r y j u, ko je ta branil cesarsko himno: »Ali smo Madjari, ali pa nismo!« Sicer se vladi ni bati za svojo večino, ako tudi prestopijo liberalci h Kossuthov-cem. toda kaj ji pomaga večina napram obstrukciji, za kojo je tudi večina naroda.
Szell pač nima tiste brezstrastne vztrajnosti in nebeške potrpežljivosti kakor dr. Korber. Že je skoraj obupal, in prihodnji dnevi že lahko prinesejo katastrofo v državo.
Maloverjetna je tudi vest, ki jo je prinesla praška »Politik« češ, da se pripravlja za Ogrsko zadnji po skus ter da pride v teku prihodnjega meseca prestolonaslednik, nadvojvoda Fran Ferdinand v Budimpešto, da reši vprašanje o brambni predlogi. In ako bi se to tu i zgodilo, ni upanja na uspeh. Kajti v poštev pride pač kak kompromis. Za posre dovanje pa so ogrske stranke narav nost nepristopne. Pa še nekaj je, kar je samo na sebi smešno, a vendar osvetljuje dinaBtično mišljenje pri madjarskih ekstremih. Po Budapešti se trosije listi, da je Mad|arom iskati spasa le — pod vlado Hohenzollern-cev. In to izdajalsko neumnost raz-motrivajo celo ogrski dnevniki ter povdarjajo, da je obstrukciji zmaga zagotovljena, ker se smejo obstruk cionisti zanašati na podporo Berolina. Kjer more prodirati taka napetost, tam bi se moralo pač čisto kaj drugega ukreniti, kakor pa pošiljati prestolonaslednika posredovat.
Nemiri v Macedoniji.
Da je položaj na Balkanu postal zelo resen, o tem pričajo energični protesti avstro-ogrskega, ruskega in italijanskega poslanika pri sultanu. Napram prvima dvema poslanikoma se je kazal sultan zelo potrtega ter je izjavil, da njegove namere križajo tujezemski zastopniki. Italijanskemu poslaniku pa je sultan izjavil, da je njegova trdna volja, izvesti reforme v Macedoniji ter potlačiti albanski upor. A te svoje trdne volje še sul tan vedno dejansko ne pokaže. Albanci pa uganjajo nadalje razna nasilja. Ravnokar so ustrelili v Skutari na javni cesti dva nova sodnika. Se daj se je začelo tudi srbsko Časopisje odločno oglašati. »Male novine«, ki imajo tesne zveze s srbskim dvorom, pišejo, da Srbija ne more več mirno gledati trpljenja svojih rojakov v Ko-sovem ter vprašujejo, ali ni prišel trenotek, da se opuste piatonični protesti pri turški vladi ter se naprosijo velesile za dovoljenje, da se Kosovo zasede. Le na ta način bi bilo mogoče braniti neoborožene kristjane proti silovitostim in grozodejstvom Arnavtov. — Ruski general Koma-rov je predaval te dni v Ruskem sobranju, največjem ruskem politiČ nem klubu, ki ima 2000 Članov ter mu predseduje knez Galicin, o ma-cedonskem  vprašanju.   Komarov je
Zahvalna pisma sem sestavil po vrednosti pošiljatve. Za petak so bile črke v besedi »hvaležni« centimeter visoke, tuintam (črez petak) sem postavil pred to besedo celo kak ganljiv epiteton, kakor »do smrti«, »večno« »iz vse duše in vsega srca« et cetera.
Potem sem stopil s svetlo sablje v življenje, v svet . . -
To je bilo v letu potresa v Ljubljani. Faktum je, da je v tem razburjenem času moj god pretresel mojega strica tako, da mi je kupil daljnogled. Morda je bil to nežen migljaj, da naj gledam v sivo bodočnost.
Mati mi je pisala ganljivo pismo in mi zatrdila v njem, da je prosila Boga zame pameti. Ta fraza je sploh nekak »Steckenpferd« moje matere. Će le mogoče, jo uporabi. Pismo je bilo seveda — praino.
Razun tega pisma dobil sem jih za oni god še šestnajst, med temi 12 ženskih. Dvanajst ženskih parfu-miranih, raznobarvnih pisem, pomislite! Nemška in slovenska.
S polnim podpisom in brezimna. S pravopisnimi napakami in deloma
konštatiral, da toli hvaljena avstro-ogrska akcija ne bo imela zaželje-nega vspeha, ker le vojna bi prisilila sultana, da bi izvedel reforme. Tudi o avtonomiji si govornik ne obeta nobenih vspehov, kajti brez evropejskega zasedanja je avtonomija gola utopija, a vojaško posredovanje od katerekoli strani bi imelo za posledico le vojno. Avstro-Ogrska ima zasedenje Macedonije pred očmi ter ima že dolgo izdelan načrt, da odko raka s svojimi četami iz Mitrovice preko reke Vardar v Solunj. »Vsi vemo, da se je ta načrt izdelal v Berolinu. V tem načrtu se naroča Avstro Ogrski, da postane takorekoč predstraža nemški »svetovni politiki«. Mi Uli i se moramo najodločneje in z vsemi sredstvi zoperstaviti vsako-jakemu zasedenju Macedonije po Avstro Ogrski, da ne bodo balkanski Slovani od Nemcev še hujše zatirani kot od Turkov«. Komarov je uverjen o potrebi vojaškega posredovanja ter predlaga, da se ta misija izroči samim balkanskim državam. Bolgar-ska, Srbija, Črnagora in Grška naj mobilizujejo svoje vojaštvo ter prekoračijo mejo po natančnem nalogu velesil. Velevlasti morajo tudi označiti, katero pokrajino naj vsaka balkanska država okupira. Le na ta način bi se rešilo macedonsko vprašanje, le tako bi kaj zalegle reforme in le na ta način bi se zabranilo Avstro-Ogrski zasesti Macedonijo ter bi ne nastale nevarne komplikacije. — Temu predavanju je prisostvoval vojni minister Kuro-patkin, minister notranjih zadev Pleh ve ter mnogo generalov in di-plomatičnih zastopnikov Srbske in Bolgarske.
Politične vesti.
— V nižjeavstrijskem deželnem zboru so bili včeraj viharni prizori. Napravili so jih krščanski socialci zaradi anuliranja Schmidlovega mandata. Posl. Bielohiavek je strastno napadal in grdil politične in sodne oblasti. Namestnika niso pustili govoriti ter so neznansko vpili in razgrajali. TudiLueger je besno razgrajal.
— Poslanec dr. Stransky je imel shod v Višavi ter govoril za politiko proste roke. Najprej morajo nastopiti redne parlamentarne razmere, da se bo uradno ministrstvo nadomestilo s parlamentarnim. Večina je za dolgo časa mogoča le na desnici.
— Z dvoletno vojaško službo se bavijo tudi oficiozni listi ter trdijo, da je v tem smislu že izgotovljena revizija brambnega zakona. Dvoletna služba pa se ne upelje samo pri pehoti, temuč tudi pri topniČarstvu. Rekrutni kontigent se bo zvišal vsled ti za 52.000 mož. Stroški za arman i se bodo seveda zvišali, ker bo treba mnogo več podčastnikov, ki bodo prostovoljno služili čez postavno dobo, da vežbajo rekrute, kakor je to tudi na Nemškem.
grdo pisana, a vsa jako laskava. Jedna teh pisalk — v tretjem letniku pripravnice — mi je odkrila svoj srček in zatrdila, da mora radi mene v smrt če ne dam odmeva njeni ljubezni. Lani sem čul, da še živi . . .
Druga mi je pisala, da se vsled mene ne more učiti. Da vedno name misli, da naj ji pišem za božjo voljo vsaj kratko, vsaj štiri strani dolgo tolažilno pismo. Če se mi že njeno drobno srce ne smili, tedaj naj imam vsaj usmiljenje do raznih delov njenega nežnega telesca, ki je bilo že tolikrat doma tepeno radi dvojk. Vzrok, da sem le jaz, le jaz.
Drugo leto je že cvetela moda razglednic. Dobil sem jih mnogo ■ pomenljivimi napisi in slikami. Honni eoit, qui mal y pense! —
Leto za letom so potem odpadale te pisalke s svojimi čestitkami. Najdalje je vzdržala neka brezimka, ki se je zaznamovala z M. Poznam jo, a se delam, ko da bi ne vedel o njenih čestitkah. Lani mi je še pisala. Letos je tudi ona izostala.
Tako gre list za listom .. . Živ-ljenski vihar jih trga z brezobzirno
— Zaradi demonstracij ▼ Zagrebu je policija odredila, da se morajo vsa hišna vrata zapirati ob 8. uri zvečer. Otrooi in učenci se po 8. uri ne smejo puščati iz hiš.
— Papeževa kurija je dovolila, da smejo francoske nune, kojih samostani so se zaprli, oditi k svojim sorodnikom in čednostnim ženam. Tudi smejo odložiti samostansko obleko ter so odvezane obljube po korščine in uboštva, le večno devi-štvo morajo nadalje obraniti.
— Nova kitajska podkralja. Č e n - Č ti n g - H s ua n je imenovan za podkralja v Kvangtungu in Kvangsi, Hsiliangpav Sečvangu. Oba slovita kot odločna moža. Hsiliang je hud nasprotnik Angležev, zato se boje Angleži za svoje interese.
— Vsenemški strankin shod se je vršil dne 19. t. m. v Žatecu. Govorili so Schdnerer, Sohalk, Kittel, Kliemann, Stein in Berger. Sprejetih je bilo več re solucij, večinoma le v prid kmetijstvu.
— Guverner v Algiru je postal poslanec Jon nar t, ki je to službo že enkrat opravljal. Namestil ga bo osebno predsednik Loubet.
— Vstaja v Maroku. Sultan je zapustil prestolnico Fez ter odrinil z vojsko 8000 mož proti Tazzi. Vsem Evropejcem je zapovedal Fez zapustiti, ker ne more jamčiti za njihovo varnost. Francozi in Angleži so takoj ostavili mesto.
Dopisi.
S Štajerskega. Neki davkoplačevalec mudil se je dne 24. svečana na Vranskem in je hotel to-časno tudi plačati davek pri tamošnji c. kr. davkariji. Ko pride tja, se je njega popolnoma ignoriralo in so bili gospodje medseboj jako razburjeni ter so se zabavali, seveda le v nemščini, ne meneč se za navzočega davkoplačevalca. Ker je istemu bilo čakanje naposled le preveč vpričo te čudne zabave uradnikov, je odšel, ne da bi mu bilo mogoče davek plačati. Vpraša so torej, so li davkoplačevalci primorani čakati v ces. kr. davkariji, da se gospodom poljubi od njih denar vzeti, ali so sploh davkoplačevalci tukaj zavoljo uradnikov, ali uradniki zavoljo davkoplačevalcev? Sploh bi bilo dobro, da se za to stvar tudi naši g. poslanci pobrigajo ter potrebne korake store, da se bode z davkoplačevalci pri c. kr. davkarijah kulautneje postopalo. Ime dotičnega davkoplačevalca je, ako potrebno, na razpolago.
Iz Sevnice. Kako razmerje je postalo v Sevnici med ondotnim občinskim zdravnikom dr. Viktorjem Gregorićem in pa med občino, recte sevniškim županom g. Mijo Starkel-nom, popisal je lansko leto »Slovenski Narod«. Dne 20. t. m. vršila se je pri tukajšnjem sodišču razprava radi nekorektnega skrčenja plače občinskemu zdravniku. Občino zastopal
silo. Saj je prav. Pa dobivajo drugi čestitke . . .
Habeant!
In letos?
Letos mi je dala za god mati dva desna in dva leva poljuba, priporočala mi pamet, skuhala boljše kosilo, kupila bokal vina pa nekaj sladkarij pri Zalazniku.
In trčila sva. Mati je bila gi-njena, mene pa ne pretresajo taki rodbinski prazniki. To je bilo ... je bilo. —
In sedaj sedim v stražnici, kadim dobre darovane cigarete, pijem dobro darovano vino, se radujem praktike različnih prijateljev in gledam godovni dar pred sabo, katerega mi je dala gospodična Marija :
»Sohnurrbartbinde«!
Spravim jo in če bodo sčasoma njej zrasle brčiće, ji jo vrnem. Do tedaj pa naj ostane zdrava daro valka .. .
In zunaj še vedno sneg gre in med sneg naletava dež. V mojo sobo pa vdarjajo jednakomerni vdarci podkovanih črevljev stražnikovih .. .
je župan gosp. Starkel sam — a propadel je ljuto! Občina ima gosp. dr. Gregoriću popolno mesečno plačo izplačati in trpi vse stroške te tožbe. Gospod župan — naj Vam bode to v pouk! Ako je človek včasih tudi prav kunšten — vendar je še pravica na svetu in ne bode Vam vedno dovoljeno kazati svojo prevlast — ako ste tudi župan! Morda se odpro zdaj kmetom — občinskim odbornikom — malo oči, saj ste pri obravnavi celo odgovornost na te zvračali. Bodo li zadovoljni? Na svidenje!
Katoliški uzori.
(Dalie.)
V enem oziru je pa cerkev popolnoma prevrnila take določbe rimskega prava, kakor tudi stare navade pagan-skih narodov, ki jih je ali šiloma ali zvijačno pokristijanila. To se je godilo glede razveljavljenja zakonov. Po rimskem pravu kakor tudi po narodnem običaju Nemcev in Slovanov se je lahko razveljavil, Če sta v to privolila oba zakonska. Cerkev pa je odpravila raz-veljavljenje zakona in se postavila na načelno stališče, da se noben zakon ne more ločiti. Ker je videla v zakonu zvezo, ki jo je sklenil Bog, je ljudem sploh odrekala pravico, to zvezo razveljaviti. Pripustila je pač, da zakonska pretrgata skupno življenje, pripoznala ločitev od mize in postelje, ali 8 tem ni bil zakon razveljavljen, zakonska sta bila tudi po ločitvi nerazdružno zvezana. Razveljaviti se je dal samo tisti zakon, ki po kanoniČnem pravu sploh ni bil veljaven.
V naukih o bistvu in namenu zakona se posebno dobro spozna asketič-no-religijozna ideja, ki je vodilno načelo katolicizma. Zakon je smatrala cerkev za podobo edinstva mej Bogom in Človeško dušo, mej Kristusom in cerkvijo in zato je tudi v zakonu zahtevala kar mogoče največje vzdrževanje od ljubezni. Zakrament sv. zakona je smatrala cerkev kot varstvo proti grehu in je tudi v ljubezni mej zakonskima videla veliko slabost, grd greh. Papež Gregor I. je izdal razne določbe glede vživanja zakonske ljubezni. Tako je odredil, da se mora po takem rgrehu-mož oprati, predno stopi v cerkev. Papež Nikolaj I. je iz istega vzroka Bolgarom prepovedal zakonsko ljubezen ob nedeljah. Švedska sinoda v Arbogi 1. 1396 je za postne čase prepovedala ljubezen. Ponekod je bilo zakonskim ženam dlje časa po porodu prepovedano priti v cerkev.
Logična posledica tega nazora, da je tudi zakonska ljubezen greh, je bil nauk, da je ohranitev čistosti v zakonu posebna zasluga pred Bogom in visoka stopnja kristijanske popolnosti. Cerkev je mogla ta nauk toliko laglje zagovarjati, ker po njenih nazorih zakon nima namena, pomnoževati človeški rod, marveč samo namen, posvetiti človeka. Zahtevala je samo, da se to vzdrževanje od ljubezni sme zgoditi le, če sta oba zakonska s tem zadovoljna.
Devištvo v zakonu je bil torej cerkven ideal o kristijanski popolnosti zakonskih in za svoj ideal je agitirala z raznovrstnimi legendami. V teh legendah se z veliko vnemo slave in povzdigujejo slučaji, da sta ^zakonska živela kakor brat in sestra in ne kakor mož in žena. Brez dvoma se je tudi rei zgodilo več tacih slučajev. Tako se poroča, da se cesar Henrik II. ni nikdar dotaknil svoje žene Kunigunde. Isto trdi opat Ekkehard Aura o sinu cesarja Henrika IV., Konradu in njegovi ženi Konstanciji. Prijateljica papeža Gregorja VH., grotica Matilda, je bila dvakrat omožena a poroča se, da je v obeh zakonih obvarovala svojo nedolžnost.
Cerkev je dovolila zakon pač samo zategadel, ker se je zavedala, da bi si vse narode odtujila, ko bi hotela zakonski skupnosti konec narediti. Odpovedati se pa zakonski ljubezni je bilo pa vedno v njenih očeh nekaj vzvišenega. Z dovolitvijo zakona se ni cerkev čisto nič odpovedala svojemu načelu, raarvee je pomagala svojemu načelnemu stališču do veljave, kolikor je bilo to pač po dejanskih življeuskih razmerah sploh mogoče. Zakon je bil po njenih nazorih potrebno zlo, ker se ž njim prepreči popoln odpad od njenega nravuega ideala.
Kakor je bilo za razmerje mej zakonskimi uzor razmerje mej Marijo in sv. Jožefom, tako je bila sveta rodbina tudi uzor za razmerje med stariši iu otroci. Tudi v tem oziru je cerkev učila, da mora biti ljubezen do Boga oziroma udanost cerkvi večja od vseh drugih dolžnosti. Sklicevala se je pri tem na Kristusa. Kvaiigelij poroča, da je Kristus, ko je zaostal v jeruzalemskem templju, in sta ga sv. Jožef in Marija iskala in bila zaradi njega v velikih skrbeh, rekel, da pred pokornostjo sta-rišem stoji pokornost Bogu. Ko se je g svojo materjo in s svojimi učenci udeležil necega žeuitovanja in ga je Marija prosila, naj napravi kak čudež, jo je zavrnil z besedami: „Žena, kaj imam
jaz s teboj opraviti?" Ko je nekega [ dne učil ljudi in so ga poklicali nje. E gova mati in bratje, je vprašal: wKd\ je moja mati in moji bratje" in na to [ vprašanje sam odgovoril češ, da so ti [ sti, ki ga slušajo njegovi bratje. Po iz reku evangelista Luke je celo zahteval, I da naj tisti, ki mu slede, sovražijo svoje I stariše in svoje brate.
Iz tega je cerkev izvajala, da moral vsak pred vsem  služiti   Bogu oziroma I cerkvi in jej bolj udan biti, kakor svojim roditeljem. Za to je tudi zahtevala, da mora menih zapustiti stariše in so roduike, domovino in narod  in služiti samo cerkvi. Bernard de Clair nas je učil, da ima samo tisti dolžnosti proti svojim starišem, kdor svetu služi, kdor pa služi Bogu (čitaj : cerkvi) nima na pram starišem nikakih dolžnostij. Slo. veča Katarina de Siena pa je  rekla: Prava nima mora zatreti   ljubezen do svoje domovine in izbrisati  spomin na svoje sorodnike. Če vidita oče ali mat. ki služita  Bogu,  sina v peklu  ali sin, ki služi Bogu, očeta ali mater v peklu, mu to ne dela nikakih skrbi, nego za dovoljen je, da jih vidi kot božje sovražnike kaznovane. Dalje pnh i
Dnevne vesti.
V Ljubljani. 21. aprila
— Osebne  vesti. Carinski
višji kontrolor v Ljubljani g. Josip K oba u je dobil častno svetinjo za 401etno službovanje. — Učiteljica pri Sv. Križu poleg Zagorja gospodična Ivana Škerjanec je resignirala na svojo službo.
— Šustersičev shod. V ne deljo je imel dr. SusteršiČ v »Kato liškem domu« shod, na kateri se je zbrala tista znana garda, ki nastopa pri vseh klerikalnih priredbah, SusteršiČ je govoril o tem in onem inj »Slovenec« je prinesel dolgo poročilo lepo razdeljeno na poglavja. Natančno j je zapisano, kdaj je kdo med tem govorom zakašljal in kdaj se je za smejal. Zapisanih je celo vse polno medklicev, katerih nihče v dvorani slišal ni, samo najvažnejše Šuster-šičeve izjave ni v »Slovencu« na|t: To je gotovo le neljub slučaj — ka h1 — in zato pričakujemo, d a priobć: »Slovenec« tudi tisti del šu steršičevega govora, v kate rem seje mož laskal, prilizoval in ponujal nemški strank: v katerem je Nemce zagotav ljal, da bodo klerikalci v na rodnih zadevah strogo »pra vični« in jim izpolnili vse, kar veleva »pravičnost«. Tudi za dvojezične ulične napise seje razgrel dr SusteršiČ. Na eni stran je »Slovenec« priobčil Šustersičev: izjavo proti samoslovenskim napisom, na drugi pa obeta, da bo Šu steršiča v tem oziru popolnoma potlačil in da večina stranke ni vodi-teljevega mnenja. Že dolgo se nismo tako smejali, ko sedaj, ko smo Čitai te budalosti v »Slovencu«. Kaka stranka pa je to, ki sama ne ve, kaj hoče? Ali pa imajo vendarle prav tisti, ki trde, da imajo kle rikalci vedno tako prepričanje, kakor jim kaže in se »Slovenec« dela na rodnega, da bi lovil kaline na svoji limanice, med tem, ko SusteršiČ Nem cem pod suknjo leze? Tudi o dež zboru je govoril dr. SusteršiČ in po vedal, da klerikalci ne puste da bi deželni zbor razpravljal o druzih stvareh, kakor o onih, ki jih  klerikalci potre
h u j e j o. Liberalci smejo po njegoven mnenju pač plačevati s4 vseh de želnih naklad, dati pa se sme iz deželnega denarja samo za take na prave, ki jih potrebujejo klerikalk da jih njihovi volilci ne pobijejo. T1 je kaj pripravno stališče. Mislimo, rt* se morajo še krave zjokati nad tak: modrostjo. Posebno zanimivo je to kar je SusteršiČ povedal učitelj en Da jih je nagovarjal, naj ne delajo »zoper vero,cerkev in duhovščino«, te se samo po sebi razume. Glede p I a' pa je dejal: »Župan Hribar, ki ima navado, da vedno jako veliko govor pri vsaki priliki, je na shodu (učit* Ijev) dejal, naj se povišajo deželn« doklade, da se poboljšajo učiteljski plače. Proti temu se moram najod iočnejše izjaviti. (»Dobro!«-klioi). R a m razbijemo ves deželni zbor nego da bi kaj takega privo lili. Tu je treba iskati drugih virov a ne dežela, ampak država naj skrb za to, država, ki si je tako ugodno!
priredila šolstvo: ohranila si je vse nadzorstvo, prvo besedo, samo plačevanje je prepustila deželam. Države dolžnost je, da dobi učiteljstvo boljše pla5e. A kaki bi bili ti novi viri? Eno misel že danes povem: Vpelje naj se v celi državi posebna naklada nalašč za šolstvo, n. pr. na osebno dohoda-rmo nad 5000 K dohodkov dalje. — Tudi boljše plačani višji uradniki naj bi plačevali šolske doklade. To višje uradništvo hoče imeti vedno prvo besedo tudi pri šoli. plača pa naj nič, prosto je vseh doklad. To se mora izpremeniti! (Živahno odobravanje), povdarjam, da menim tu boljše pla čano uradništvo. Uradniki imajo največjo korist od šole vkljub temu, da zanjo ne plačujejo; še svoje otroke izkušajo oprostiti šolnine in jim pridobiti celo štipendije na škodo revnim dijakom. To delajo tem ložje, ker imajo veČ protekcije, nego reven dijak. (Klici: Res je!) Učiteljem naj se izboljšajo plače, a na račun premožnih stanov, in ti promožni stanovi naj bodo toliko vestni, da sami izjavijo, da prostovoljno plačajo v ta namen doklade. (Živahno odobravanje). Dežela bi sicer morala napovedati konkurz.a Kdor ima količkaj soli v glavi, tisti ve, da v sedanjih razmerah še misliti ni, da bi država kaj storila za izboljšanje učiteljskih plač. V državnem zboru je absolutno izključeno dobiti večino za tak predlog". py gl^de na to, da vlada o tem neče ničesar vedeti. Misel, naj država prispeva za ljudsko šolstvo, ni nova. Izrekla se je tudi že v kranjskem deželnem zboru od n a r o d n o napredne stranke. Ali, kakor so sedaj razmere, ni čisto nič upanja, da se od države kaj dobi in zato sme učiteljstvo samo od deželnega zbora pričakovati pomoč, sicer bo še desetletja Čakalo na izboljšanje plač. S e d a j pa je dr. SusteršiČ vrgel u č i t e 1 j s t v o n a cesto in mu na polna usta povedal, da rajši razbije deželni zbor. predno dovoli, da se iz dežel nih sredstev zvišajo učite-jem plače. Zaman so torej učitelji na svojem shodu naredili Slomškar-]em globok poklon. Učiteljstvo ve sedaj, kaj ima od klerikalcev pričakovati in kako velik interes ima na tem, da je v deželnem zboru večina napredna.
— Moralično zaušnico je
minolo soboto pri deželnem sodišču v Ljubljani prejel dr. SusteršiČ. Kakor znano, je  dr. SusteršiČ pred nekaj  tedni  s  posebno  interpelacijo v državnem zboiu zahteval, da se mora župan v Trnovem pri Ilirski Bistrici g. UrbančiČ sodno kaznovati, češ, da je z grožnjami in s silo hotel primorati trnovskega nadučitelja Ravnikarja, da glasuje z narodno napredno stranko. Faktum pa je, da župan nad učitelju le ni hotel izkazati usluge, aa   namreč   ni  hotel   svojega denarja založiti za krajni šolski svet in da je preklical od nadučitelja samovoljno naročeno popravo v šolskem poslopju, ker teh poprav krajni Šolski svet ni sklenil. Ravnikar se je skril za Šusteršiča in SusteršiČ je vložil ogorčeno interpelacijo. Ministrstvo je vsled tega takoj zaukazalo preiskavo in v soboto je prišla ta strašna za deva  pred  sodišče.   Dokazno postopanje pa je izkazalo,  da sta naduči-telj Ravnikar in dr. SusteršiČ s svojo interpelacijo storila grdo hudobijo in da ni župan g. Urbančič ničesar kaznivega storil. Vsled tega je sodišče g. UrbanČiča, katerega je zagovarjal g. dr. Tavčar, oprostilo  in dalo s tem dr. Šusteršiču   zasluženo moralično zaušnico.
— Ljubljanski vodovod. Da je ljubljanski vodovod imenitna naprava, katera se je v vsakem oziru najbolje obnesla, tega celo naši klerikalci tajiti ne morejo. Ker se pa ne strinja z njihovimi načeli in še manje z njihovo resnicoljubnostjo, da bi za slugo za ustanovitev te prekoristne naprave priznali narodno-naprednemu občinskemu svetu, stikajo okoli po osobah, katerim bi bilo mogoče na prtiti to zaslugo. Seveda ima vsak svojega moža in peto. Stefe kliče duha dr. Keesbacherjevega iz groba; dr. SusteršiČ pa posega v tihi Tuscu-
lum ob Soči, kjer baron Winkler v miru in zadovoljstvu uživa svojo po kojnino Ne čudili hi se prav nič, ko bi se dr. Lampe spomnil de svojega prednika v častnem uradu, »Sloven Čevega« urednika, pokojnega Jakoba Alešovca. Kaj ko bi bil leta s svojim »Brenoeljem«, v katerem je napravil precej vode, provzroČil napravo ljubljanskega mestnega vodovoda ?
— Razpis službe pno v. veterinarnega asistenta pri tukajšnji vladi. P)še se nam: Ker so le prišli do spoznanja, da nikakor ne gre, da bi veter, organi druge instance ae po kolodvorih pehali in oglednino pobirali, so razpisali službo prov. živinozdravniškega asistenta brez adjuta, kateri bo imel ogled na vseh treh ljubljanskih ko lodvorih. Plača mu bode oglednina, ki znaša približno letnih 14—1500 K Poprej sta imela ogled na tukajšnjih kolodvorih oba mestna živinozdrav nika, ali gospodje pri vladi so ga jima odvzeli. No, veselje je sedaj proč, pride sedmi civilni živino-zdravnik v Ljubljano, nekaki »specijalist« za ogledovanje živine!
— Rešena zagonetka. Dolgo nam je bila zagonetka, zakaj farov-ške kuharice pomore nezakonske otroke, na primer v Črnem vrhu, Le-skovcu i. dr. Pater Sigmund pa je rešil prav temeljito to zagonetko, ker je rekel, da ima nezakonski otrok »hudičevo dušo«. To je gotovo zopet nauk sv. Liguorija. Čudimo se, da potem smejo opravljati »nekrvavo daritev« tudi taki duhovniki, ki spravljajo na svet otroke s takimi dušami. Naš kmet je imel dosedaj pregovor: »Po farjih vera gor, po farjih dol«. Dandanes pa velja le še zadnji stavek tega pregovora. Ni se čuditi, da je nekoč upila farovška kuharica M. Ž : »Bodete videli, da bode tega pro kletega farja hudič izpred altarja pobral, ker mi je s silo ^ranceJ4 vzel«.
— Pogrebi v Ricmanjih. Piše se nam: Ko smo brali v »Slo venskem Narodu«, kako brez duhov nika v Ricmanjih mrliče pokopljejo, nam je prišel v spomin iz Ivan'.Fran-kovega spisa izrek Ivana Vvsenskega rusinskega popa na gori Atos v 16 stoletju, ki je pisal: »Ako vas škofje in duhovniki zapeljujejo k napačnemu, zapustite jih. Boljše je za Vas, ako se brez škofov in duhovnikov Kristu približujete, kakor pa, da bi šli s škofi, duhovniki in vso njihovo parado hudiču v žrelo«.
— Volitve v Trstu. Kakor znano, so slovenski volilci iz III. okoličanskega okraja na štirih shodih sklenili, kandidirati v občinski svet oziroma v deželni zbor tržaški ured nika g. A. J a k i ć a. V nedeljo je bil v tem okraju nov shod, na katerem je g. J a k i ć izjavil, da odstopi od kandidature, ker neče rušiti discipline. Slovenski kandidat v tem okraju je g. dr. G r e g o r i n.
— Zveza jugoslovanskih učiteljskih društev bo imela svojo letošnjo glavno skupščino o Binkoštih dne 30. in 31. maja ter 1. junija in sicer v Brezi ca h od koder narede skupščinarji skupen izlet v Zagreb.
— Umrl je v Kašini na Hrvatskem naš rojak, g dr. Ivan Mohar, okrajni zdravnik pri Sv. Ivanu-Zelena blizu Zagreba.
— Koncert v stolni cerkvi. Z raznih strani so nam došla vprašanja, če bo pri koncertu »Glasbene Matice« v stolni cerkvi dovoljeno aplaudirati. I, zakaj pa ne. Pri propovedih in cerkvenih opravilih še ni dovoljeno ploskati ali koncert »Glasbene Matice« ni cerkveno opravilo in bo občinstvo lahko ploskalo kolikor bo hotelo, Če mu bo skladba ugajala in če bo zadovoljno s pevci
— »Glasbene Matice" ora torij „Sv. Frančišek" v stolni cerkvi. Sinoči je bila v »Narodnem Domu« prva generalna skušnja vseh sodelujočih pod osebnim vodstvom p. Hartmannovim. Nekaj posebnega je, videti p. Hartmanna dirigirati. Glas je sel že o njem, da je izboren dirigent; a da dirigira s toliko ognjevitostjo, tako energično in s tako izrazovito mimiko v obrazu in rokah, nismo pričakovali. Zbori bo bili po g. koncertnem vodju H u badu tako izborno naštudirani, da je, osobito moški zbor, p. Hartmann po vsaki točki izrecno pohvalil. Solisti so sicer le bolj markirali, ven-
dar pa se je tudi tako ie poznalo, da se nam obeta redek užitek. Osobito glavni slogi, sopran in tenor, sta v izvrstnih rokah. — Danes je ob pol 8. uri zvečer druga in zadnja generalna skušnja v stolni cerkvi. Vstop ne bo razun sodelujočim nobenemu dovo ljen in bodo zato vsa vrata zaprta.
— Deželna preskušalna vinska klet v Ljubljani, ki je, kakor smo že poročali, v Tavčarjevi hiši pod kavarno »Europa« na Dunajski cestu se otvori v Četrtek, dne 23. t. m Prva javna pokušnja bo v petek, dne 24. t m. od 5. do 7. ure zvečer; druga pa v soboto, Hn*-25. t. m., od 5. do 7. ure zvečer. Da bodo gostilničarji, kavarnarji ter drugi vinski prekupčevalci nemoteni, se bo priredila pokušma izključno le za te v petek, dne 24 t m, od 3 do 5. ure popoludne K javni po-kušnji ima vsakdo pristop, kupiti pa mora koj ob vstopu vsaj za 1 krono kuponov po 10 h. Pol*-g raznih navadnih ali namiznih, na različne načine napravljenih vin je več vrst lint jsili vin, kakor n pr renski in italijanski rizling, silvanec, beli burgundec (ta so najfinejša bela vina), potem sipa, zelen i. dr.; od črnih vrst pa karmenet, črni burgundec, portugalka i. dr. Pripomni se, da bo vsa sedaj v kleti nahaja joča se vina na Kranjskem pridelana in da so ta vina naravnost od dotičnih producentov kupljena. — Razun vina so v posebnem oddelku te kleti razstavljene razne kletarske priprave in razno orodje, namreč preše, mlini lilteri, pumpe, mreže, sterilizatorji itd
— Slovenskim trgovcem v prevdarek. Slovensko obrtno društvo v Celju je po vsestranskem uvaževanju vseh trgovskih in narodnih ugodnostij in zaprek glede na selitve novih slovenskih trgovcev oziroma obrtnikov v Celju prišlo do prepričanja, da bi v Celju imel bodočnost še eden slovenski trgovec z modnim blagom, nadalje podjetnik z zalogo pohištva, eden podjetnik z jestvinami (obrt z delikatesami). eden sodar, eden tapetnik, eden jermenar in sedlar in eden podjetnik za lesno trgovino v velikem obsegu. To naznanjamo v prevdarek spretnim in poštenonarodnim slovenskim obrtnikom, ki bi se ne ustrašili konkurence in ki bi imeli pogum v Celju se naseliti. Glede zaprek, ki bi se stavile z ozirom na primerne lokal«*, bi celjsko slovensko obrtno društvo do tičnikom po svojih močeh šlo rade volje na roko in jim tudi v drugih rado svetovalo in pomagalo. »D imovina« bi tudi dotičnika seznanila s s slovenskimi odjemalci.
— Starši, pazite na otroke! V nedeljo, dne 19 t. m, popoldne ob 2. uri je začelo goreti v Župečji vasi pri Sv. Lovrencu na Dravskem p >lju Zažgali so zopet — otroci. Ljudje so bili večinoma v cerkvi, kar zapazi nekdo na koru, da gori. Obupno SO tekli domov, a predno so dospeli do požara, bila so že poslopja dveh gospodarjev v plamenu Pogorelo je 8 gospodarjev, in sicer 5 popolnoma, 3 pa deloma. Škode je okoli 20000 K. Vsi pogo-relci so bili zavarovani, in sicer večina pri banki »Slaviji«, a za primeroma male svote. — Požarna bramba iz Cirkovec je prihitela v jako kratkem času ter potem neutrudno delala, da je ogenj omejila na že goreča poslopja Vsa čast ji! — Pri tej priliki se je tudi pokazalo, kako nujno potrebno je, da bi si tudi Lovrenčka občina omislila briz galnico in ustanovila požarno brambo. Ko bi bila brizgalnica bližje, bi se bil tudi ogenj lahko že prej omejil. Na delo torej!
— Razstavljen umotvor. V izložbi zlatar|a Wagenpfeila je videti izredno lep   umotvor, ki po vsi pravici obuja splošno pozornost Umotvor predstavlja boj sv. Jurija z lint-vernom. A kako je to delano! Vsaka najmanjša  stvarica je zase umotvor Ta skupina  je cizelirana   od železa in je italijansko delo  iz 18. stoletja. Dunajski muzej je za to skupino po nujal že znatno   svoto, pa je ni mo gel dobiti.   Stvar je namreč v privatnih rokah in ni na prodaj.
— Mednarodna panorama. Ob zelenih bregovih Jadranskega morja nas vodi ta teden panorama. Pač malo je tako slikovitih krajev, kakor Opatija s svojimi prekrasnimi logi, vilami, nasadi itd. lUzun Opatije je videti še najzanimivejše kraje po Istri ob morju, kakor Voloska, Kastav, Bukari, Ika in Reka s Trsatom. — Prihodnji teden bo razstavljen zopet Rim.
— V Ljubljanico padel je včeraj popoludne na Trnnovskem pristanu 60 let stari čolnar Franc Če lešnik, stanujoč na Karlovski cesti št. 7. Stal je v čolnu, s katerim pre-peljava ljudi čez Ljubljanico in je naenkrat omahnil in se prekucnil v vodo, iz katere ga je potegnil Ivan Berlin, čolnar pri  Galetu v Bistri,
kateri je slučajno pripeljal s čolnom apno.
— Kanj spla&il  se  je včeraj
ob polu 5 uri popoludne na Cojzovi cesti kočijažu stotnika barona Test* in je zdirjal po bregu. Pred »Kato liškim domom« je konj skočil na hodnik in padel ter se na vseh štirih nogah poškodoval. Kočijaž Ivan P>n-tar je s p močjo Ijuriij spravil konja na noge in ura odpeljal domov. Druge nesreče  ni b»lo.
— Popadljiv pea. Včeraj popoludne ie na &w. J*k->ba nabrežju pes Franca Severja, Stari   traf   et. 22
pt<1-i ili-s-ih-t n-/.t šolskega učenca Vika Bratovša sta levo notro nad členkom in cra vg?ri*niL
— Mrtvo našli so danes zjutraj v njenem sianovanju v Cerkvenih ulicah št 21 Terezijo Podlesnikovo, 78 let staro prodajalko srečk, promes in loterijskih listkov. Ležala |e oble čena pri postelji. Poklicani zdravnik ie konstatira), da je Podlesnikova umrla za srčno kapjo
— Nezgoda. Delavcu C Balji je pri nakladanju lesa na južnem ko todvoru padel tram na levo nogo in mu poŠKodoval palec.
— V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z |užnega kolodvora 204 osebe s Kranjskega in 176 oseb s Hrvatskega.
Na južnem kolodvoru najdene reci. V času od 11. do 17 aprila t. 1. so bile na južnem ko lodvoru najdene, oziroma oddane sledeče reči: črna ruta, ženski dežnik, cev iz kavčuka, svilnat dežnik in ročna torbica, v kateri je bila obri-sača, krtača  kapa in zavitek tobaka
— Izgubljene reči. Neznano kje v mestu je izgubila ZAsebnica I. S  bankovec za 20 K.
* Najnovejše   novice.   V i-
soka starost. V Rablu je praznovala te dni mati vodnika na Mangart, R. Baumgartuerja, 103. rojstno leto. — Hudi viharji s snegom so razsajali te dni po Ogrskem, Moravskem in Šlezijskem. Vihar je napravil mnogo škode ter je bil železniški promet na mnogih progah ustavljen. — Cerkven i rop. Cerkev sv. Petra pri Gorici so neznani zločinci oropali. — P roti alkoholni kongres v Bremenu se je včeraj zaključil. Prihodnji kongres bo leta 1905 v Budimpešti.—Samomor milijonarja. Lastnik največje papirnice in drugih tovarn v Milanu, Am-brosio Binda, se je ustrelil. Star je bil 40 let, samec ter je zapustil 40 milijonov. Samomor je vsem zagoneten. — Jeli nek II. V Brnu je umrl odvetnik dr. Jelinek. Po smrti se je izkazalo, da je napravil do 300.000 K dolga, ne da bi se vedelo, kam je denar spravil. — 200 ki g. smodnika seje užgalo v smodnici v Feliksdorfu pri Dunaju. Ponesrečila sta dva delavca. — Nesreča na železnici. Blizu Požuna je trčil vlak ob dva kmečka voza, ki sta peljala več ljudi čez progo. Štiri osebe so bile ubite. — Ogrski naučni minister Wlasics je prišel nedavno na svojem potovanju tudi v Cetinje ter je prosil sprejem pri Črnogorskem knezu. Knez pa se je opravičil, da je bolan, dasi se na dvoru ni nič vedelo o kaki bolezni.
' Delavca — miljonarja. V Kalkuti v Indi|i je umrl pred kratkim tržeč z bombaževino Bonetti in je zapustil 300 miljonov lir. Bonetti se je pred 50 leti ko^, ubogi delavec odpeljal v vzhodno Indijo, kjer si je s špekulacijo ter s trgovino z bom-baževino in kolonijskim blagom pri dobil tolikega premoženja. Njegova dediča sta dva vnuka, ki živita v Genovi kot priprosta delavca.
* Sto nosov popravljenih.
Na kirurgični kliniki na univerzi v Moskvi so te dni »to ljudem popravili nosove in sicer s pomočjo metode, ki jo je iznajdel dunajski kirurg Gsrsunv Nepravilen nos se šprica pod kožo z parafinom. A vsi slučaji so se posrečili. Med ljudstvo se je bliskoma raznesla ta vest in oglasilo se je že vse polno takih bolnikov, ki imajo ali krive ali pa dru gače nelepe nosove, da jim jih popravijo in ustvarijo moderne nosove, kakršne sedanja facona zahteva.
Najnovejša   moda pri Amerikankah. Zadnja modna kaprica pri lepih  Amerikankah obstoji v tem, da nosi dotična osoba na lastni koži fotografiČni portret svojega ljubimca.   Začetek  tej  originalni modi je naredila neka dama, kateri je prišla vrlo zanimiva misel,   natetovirati na svoji roki  podobo  ljubljenega moža. Njenemu izgledu sledile bi brezdvoj beno prav mnoge članice prekrasnega spola,  ako  bi  le  možno  bilo najti sredstvo, ki bi seveda v slučaju potrebe, pomagalo izbrisati z roke izdajalski  portret.    No,  takega sredstva žal  ni bilo, a v naših časih ljubijo dame  posebno iz višjih krogov do skrajnosti — premembo. In glej, neki fotograf rešil je to težko nalogo sijajno s tem,  da je iznašel metodo, natiskati fototrrafične slike na kožo damskih rok. Taka praktična iznajdba je dobro došla ekscentričnim damam.
Na nežnih rokah marsikatere k raso tiče se nahajajoče fotografične podobe milih ljubimcev so v ponos njihovim nositeljicam, zlasti ker iste niso za* mudile tako okrašene se pokazati radovednemu občinstvu.
* Dober svet. Kdor si želi lepo trato narediti, temu priporočamo, da si naroči od c. in kr. dvorne trgovine za semena Edmund Mauthner v Budimpešti travno mešano seme »Promenad nega ali Marjeti-ne ur a otoka«. Že 29 let pošilja M uthner za krasne nasade v Budimpeštu in Marjetinem otoku ta travna semena._(309—39)
Telefonska in brzojavna poročila.
Brežice 21. aprila. Vsled nepričakovane zmage v Brežicah pijana druhal napadla „Narodni doma ter pobila vse šipe Preiskava se vrši. Narodna stranka vložila pritožbo.
Dunaj 21. aprila. Danes se je zopet sešla poslanska zbornica a došlo je jako malo poslancev, komaj 150. Ministrski predsednik Koerberje odgovoril na interpelacijo Daszvnskega, kako se je mogel gališki namestnik grof Pininski polastiti različnih stvari in pisem zapuščine nekega pred kratkim umrlega posestnika, s katerim je imela mati grofa Pinin-skega dolgo let znanje. Ministrski predsednik je izrekel svoje obžalovanje, da so int2rpelantje omadeževali spomin tako blage gospe, kakor je bila grofica Pininska. Socialni demokratje so burno ugovarjali in rekli, da si prepove-vedujejo vsako cenzuriranje njiho-hovih interpelacij od strani ministrskega predsednika. Perner-storfer je Koerberju očital, da zagovarja tatvino. Ko je prezident grof Vet ter Pernerstorferja opominjal, naj miruje, mu je ta rekel „feiger Kerl" ki nima pojma o svojin dolžnostih Predlog Daszvnskega, da se o odgovoru ministrskega predsednika na njegovo interpelacijo začne debata je bil s 113 proti 17 glasom odklonjen. Zbornica je potem verificirala več volitev.
Dunaj 21. aprila. Z ozirom na poročila raznih listov, glede uvedenja dveletnega službovanja prijavlja „Fremdenblatt" veleofici-ozno pojasnilo, v katerem pra i, da za sedaj še govora ni o dveletnem službovanju. Zlasti, ker je še negotova usoda brambne predloge v Ogrskem parlamentu. Resortna ministrstva se bavijo s to zadevo ne šele zadnji čas, nego že mnogo mesecev, kar je postalo vprašanje o dveletnem službovanju aktuvelno in se dotični elaborat svoj čas predloži parlamentoma na Dunaju in v Pešti.
Dunaj 21. aprila. Prihodnja seja poslanske zbornice bo v torek, dne 2 8. aprila.
Olomuc 21. aprila Nadškof Kobra je dal župnika Odlazka v nekem samostanu zapreti, ker ga je imel na sumu, da je spisal proti nadškofu in njegovim umazanim manipulacijam naperjene članke v olomuškem „Pozoru". Sedaj se je pisatelj tistih člankov sam imenoval, nakar je bil župnik Odlazek iz samostanskega zapora izpuščen. Pisatelj rečenih člankov je kaplan Hofer.
Budimpešta 21 aprila. Domobranski minister je odredil letošnje novačenje za čas od 2. junija do 25. julija.
Carigrad 21. aprila. Vlada razglaša, da so bili zadnje dni na različnih krajih v Macedoniji mali boji med ustaši in vojaštvom. Pri Seresu je bila poražena bolgarska četa, broječa 43 mož. Ubitih je bilo 6, ranjenih pa G ustašev. Ostali so pobegnili.
9..»eO.OOO oseb je dobilo v teku 3. msscev podporo od dunajskega dru&tva za grejalnice. Priporočamo, da to patnjotično humani tam » društvo podpirate s tem, da kupujete srečke po 1 K in opozarjamo, da a« bo vrii'o žrebanje srečk za erejalnice dne 23 aprila. Glavni dobitek lO.OOO 14. kakor tudi vsi ostali dobitki se bodo izplačali v gotovini po odbitku 10%. Srečke se dobivajo po vseh menjalnicah in c. kr. letto kolekturah, trafikah l t. d.
Berna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka" v LJubljani.
D radni kurat đunaj. borao 21. aprila 1903
4"2°/k majeva renta . . 4-2°/» srebrna renta . . 4' o arstr. kronska renta !•/. „ zlata 4% ogrska kronska „ 4°/, „ zlata „ 4*/« posojilo dežele Kranjske 41 9*/e posojilo mesta Spljeta ft1/*0/* » « Zadra 41 jO'obos.-herc. žeJ. pos. 19U2 4°/B čeSka dež. banka k. o. 4°/a „ » » 2. o. 4V8°/a zaet. pis gal. d. hip. b. 41 't*/© peSt.  kom. k. o. z
10°/0 pr.....
4Vi0/« Bast. pis. Innerst. hr. ftVsVa »   ogr. centr.
deželne hranilnice 4\'t°/0 zast. pis. ogr. hip. b. ft*/s*/a obi. ogr. lokalne železnice d. dr. . . . 4Vi9/» n če&ke ind. banke 4°/c prior. Trst-Poreč lok. žei. 4% n dolenjskih železnic 3% „ juž. žel. kup. V, Vi 41/,°/0 av. pob. za žel. p. o.
! »treckf.
Srečke od leta 1854 .   . .
m m n 1860Vj . . ii      m   t»    1864 . •
tizske......
zemlj. kred. I. emisije
u      i«   U* ii ogTske hip. banke . „    srbske a frs. 100 — turske .... srečke
Dinu
100 75
100 55
101 30 121 65
99 60 121*45 9975
100*—
100 —
101 — 9960 99 60
10120
Basilika Kreditne InomoSke Krakovske Ljubljanske Avstr. rud. križa Qgr. „ „ Rudolfove SalcburSke H Dunajske kom. „ l>elnlce.
Južne Železnice • Državne železnice .   . . Avstro-ogrske bančne del Avstr. kreditne banke . Ogrske , £avno8tenske r Fremcgokopv Mostu (Brux Alpineke montan .   . . Praske želez. ind. dr. Rima-Muranyi .... Trboveljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe £e£ke sladkorne družbe
C. kr. cekin ....
20 franki......
20 marke ......
Sovereigna.....
Marke.......
La&tri bankovci,   .   . , Rubjji......
107 50 101 —
101 — 100 30
100* 100-98-99 50 309 76 101-
175--183 — 247«— 157 85 275 — 273 — 25750
90 — 11705
19 10 434 -
84 25
74 —
70 — 65 10 27 -
71 — 74 —
442 —
43 25 684*50
1600 - ; 673 -724 — 252—t 690 — 390—j
1666 — 482-395 -349 50| 156 50
11-34 19 05 2342 2:394 i
116 92 95 25
252 75
Blago
10095 10075 101-60 12185 99 80 12165
101 96
KXr60 10050
102 20
108 50 102 —
101-60 10130
101'— 101-— 99'-100-50 31176 102
185-186-50 251 — 15885 278 — 277 — 261 50 92 -118 50 2010 438'-a*25 78-— 75 — 56-
28 — 75 — 78 —
446 —
44 25 68550
1610 — 674 — 725 — 253'— 700 — 391 —
1676 — 483'-400 — 351 50 157 50
11-38 1908
29 46 24 —
117 12 95*40 253-, 5
Itmika Molmr roj. Delo-
nce naznanja potrtega srca tako v svojem, kakor tudi v imenu svojih otrok EvgeBai , Jflel«nlje in Itana ter svojega brata "Petru, ?Ioli»r. župnita v Sv. Planini, žalostno vest, da je njihov iskreno ljubljeni soprog, oče, brat, oziroma svak, gospod
dr. 3van JVfohar
kr. okr. zdravnik pri sv. Ivanu Zelini
v soboto, dne 18 aprila 1P03, ob 6. uri zvečer v 59 letu svoje ata-rosti nagie smrti srečno v Gospodu zaspal 1096)
Zemeljski ostanki pokojnika se bodo blagoslovili v ponedeljek, dne 20. ajrila 1903. ob 5. uri popoldne v Kašini, potem se bodo do postaje Sesvete spremili in nato v Škofjo Loko na Kranjskem prepeljali, kjer se bodo v torek, dne 21. aprila 1903, ob 3. uri popoldne k večnemu počitku položiti
Sv ma&e zadušnice se bodo brale v sredo, dne 22 aprila 1903, ob 9 uri dopoldne v župni cerkvi v Šk«-fji Loki in v soboto, dne 25 aprila 1903, pri Sv. Ivanu Zelini.
Lahka mu zemljica!
Zagreb, dne 19. aprila 1903 Mesto vsakega obvestila.
Zahvala.
Za udeležbo pri pogrebu vele-rcdnega gospoda
Karla Bevschlag
ravnatelja plinarne
izrekamo vsem njegovim prijateljem in znancem, posebno g. županu Hribarju, g. Grasselliju, g. ?:ačelniku Josipu Luckmannu in upravnim svetnikom, g. ravnatelju Burkhardu, g. knjigovodji Koroschzu, služabnemu in tovarniškemu 08obju ranjkega najtoplejšo zahvalo.
Ljubljana, dnč 20. aprila 1903.
(1095)  Globoko žalujoči ostali.
Angeljnovo milo
Marxeljsko   (belo) milo
=   Jamčtmo čisti Jedrni mili. aaa
lamko
(978-5)
sta najbolj koristni ŠtedUlH ITI 111       Tovarna mi,a
za hišno rabo!     —Pavel Seemann
Dobivate ju po špecerijskih prodajalnicah. Ljubljana.
Rogaški ,,Styria vrelec"
zdravilna voda proti
želodčnim oteklinam in krču Zdravniška Bright-ovim vnetjem obisti priporočeno kataru v goltancu in jabolku kataru v želodcu in črevesu diatezi vodne kisline sladkorni griži Pravilni tspthi. zaprtju bolečinam na jetrih.
Izvrstni
Meteorologično poročilo.
Viiiua nad morjem 800*8.   Srednji sračni tlak 7S6-0 mm.
April	čas opazovanja	Štanjel Ž P baro-j §,> metra! Q e« v mm.i -2J -a		Vetro vi	Nebo
20. 21 k	9. z v. 7. zj. 2. pop.	732 3 7321 7311	36 58 119	si. jzahod p.m.jzah. m. jzah.	jasno del. oblafc. pol. oblać.
Srednja včerajšnja temperatura 4 2°, normale: 10 5°. Mokrina v 24 urah : 00 man.
Gostilna
ozir. kolodvorska restavracija
da se v najem takoj. 10941
Kje? pove upravništvo »Si Nar.«.
izučen trgovine z mešanim blagom, želi vstopili v siuibo za jako malo plačo. — Ponudbe naj se pošljejo: P. F., Kolodvorske ulice štev. 24, Ljubljana. (1092
Samostojna, zanesljiva in poštena
prodajalka
se sprejme  kot voditeljica podružnice v lepem kraju.   (1091—1) Ponudbe   sprejema upravništvo »Slov. Naroda« pod „Saturn".
ilijone dam
mm
uporablja
„Feeolin".
Vprašajte svojega zdravnika,
ali nI „Feeolin" najboljše lepo-tilo za polt, lase in zobe! Najbolj nesnažen obraz In najgrse roka zadobijo aristokratsko finost in obliko po uporabi „Feeollna". „Foeolln" je angleško milo, obstoječe iz 42 t.ajbolj žlahtnih in svežih zelišč. Jamčimo, da ' ili gube (n vraske na obrazu, ogrel, mor ; rdečica nosu itd. po uporabi „Feeol ris" brez sledu izginejo. — jjFeeolln" je i.-ij;>oijse sredstvo za snaženje, gojenje in lep&aoje las, preprečuje izoadanje las, plesatost in glavine bolezni. „Feeolin" je tudi najnaravnejSe in najboljše čistilno sredstvo za zebe. Kdor uporablja redno #,Feeolin" mesto mila, ostane mlad in lep. Mi se zavezujemo, da takoj povrnemo denar, ako ne bodete takoj popolnoma zadovoljni s „Feeolinom". Cena za 1 komad K 1*—, 3 komadi K 250, 6 komadov K 4—, 12 komadov K 7*—. — Poštnina pri enem komadu 20 h, od 3 komadov naprej 60 h. — Po postnem povzetju 60 h več. (1093) Razpošilja glavno skladišče iFeitli na Ovutalu VII., Mariahilferstrasse štev. 38. %cil€»a;t» Kit lijiililjano : A nt. Hanr, droguerist. — 1.-1 v na-Ji Nabr, Židovske ulice. — Lekiirna „prl zluteai J«*-letni".
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
ia
veljaven od dne 1. oktobra 1902. leta.
Cdhod iz Ljubljane juž. kol. Pr-ga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 6 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabei, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabei, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob o. uri 66 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare. Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monatovo. Trst-Monakovo direktni vozovi I. in II. razreda.) — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, KoCevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano již. kol Proga is Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Iftl, Ausse, Ljubno, Celovec, Beljafe. (Monakovo-Trst dirdktni vozovi I in II. razreda.) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni viak iz Trbiža. — Ob 11. uri 17 m do-poludne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Karlove Tare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curih. Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno. Celovec, St. Mohur, Pontabei. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja. Ljubna ,Selzthala, Beljaka, Celovca, Monako vega. Inomo8ta, Franzensiesta, Pontabia. - Ob 8. uri 61 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna. Beljaka. Celovca, Pontabia, črez Selzthal iz Inomosta, Solnograda. — Proga iz Novega mesta in Eocevja. Osooni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. url 32 m popoludne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod \z Ljubljane drž. kol. v Kamnik. MeSani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoiudne in ob 6 uri 60 m n večer. — Pnhod v Ljubljane drž. koi. iz Hamnika- Mešani viaki : Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoia-dne in ob 6. uri 10 m zvečer. (1»
en klobuk za gospode iz zajčje dlake, došlo nad 500 komadov v vsaki velikosti in barvi!
Ravno tako mirne novosti v damski konfekciji, najnovejše v oblekah za gospode in dečke zgotovljene m po rren najelegantnejše ua Dunaju narejene.
Čudovito nizke cene.     Točna postrežba.
Angleško skladišče obisk
sJSgr Mestni trg št. 5. "W&
F, M. Netschek, c. kr. dvorni založnik. (1072—3)
poslovodja.
Sto od 2—2v. metra dolgih 1038>
hrastovih količev
(bab) za ograjo kupi tako;
L. Sebenikar na Rakeku.
jf a j lepše
veleposestvo
jI
razpošilja po K 2-60 kilogram
Edmund Kavčič
v Ljubljani. (11—P9)
na
na   Spodnjem   Štajerskem je prodaj. (Vi.a 70.000 K.
Poslopij je 14 in vsa zidana. Proda se tudi samo polovica s krčmo, prodajalno, vinogradi, njivami, hostami in travniki.
Ponudbe pod 99A. B-1* na upravništvo „Slov. Naroda." (gerj g)
Človek
pol.
sedlarskih pomočnikom
se sprejme takoj.
Sprejme se tudi (1087—2)
več učencev
za kolarftki. kov»š«i in sedlarski obrt
P. Ker«:č
izdelovanje in zaloga voz. Šiška - Ljubljana.
Napisal Ivan Sorti.
Lično opremljena knjiga v izvirnem zavoju po načrtu  akad.   slikarja Iv. Vavpotiča.
Cena broš. K 2a50, po pošti K 2*70.
Izdal no)
Lav. Schwentner
založnik in knjigotržec v Ljubljani.
Predno drugod
kupite olje, |»oMltu»ltf> prej sve-tovnoznano tvrdko:
..The Rnssian-Amencan 0 l-CompaoT Lil"
Ta družba razpošilja:
Olje za parne cilindre
za prevroč sopar, kakor tudi olje za stroje in vretena.
Naša oljm so čudovito cena  ter se z njimi mnogo več prihrani, kakor pa z drugimi fabrikati to vrate, in so priznano najboljša olja sedanjosti.
Popolna url t. n un J a iz vse Evrope so na razpolago.      (6y3—7
Mihael Kastner v Ljubljani.
Jako zabavni
80
koncertni aparati
s ploščami, t
Aparat kakor kaže podoba stane 75 3(.
Večji aparati, kakor tudi
automati za gostilničarje
do 2-40 K.   (781 14
Prodaja tudi na obroke.
V^IIUh Izbira
se smeje, gramofonskih plošč
poje in
Zamenjava starih plošč.
zvizga. c r^ilci zastor.".
RUDOLF WBBER
urar       J1jJ13,Td1j^.i?i 1, St€txi txgr štev. 13.
99
St. Peter«
v St. Petru na Krasu.
O 4X1« t i 1311
pri vsakem vlaku brezplačno.
kakor
Prenočišče
p««teUe « K        It do « 14.
0350V1.
landauer, koleslji ter vo?ovi za prevažanje prtljage na vse
z 1 ali 2 korjema.
strar
Dobra kuhinja.
Pfzensko oivo
(U)n7-2'
Eastnik: Jrsiti Geržina.
S'
o
žrebanje!
Gristi 11 i dobitek
kron
40.000
kron
Srečke za grejalnice (VVarmestuben) PO 1 ISITODLO
priporoča     B10- 16)
J. C. Mayr v Ljubljani.
Vsi dobitki se izplačajo od založnikov v gotovim po odbitku 10 ,
i)<\ c. kr. &Baač&ega miiiistrHtvH imenovano pri^Iasevalisce za konverzijo 4*2%> i  obveznic sknpnega državnega dolga
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
(2975-59)
i
preskrbuje
konverzijo
skupne rente
brez kacih troškov.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina io tisk „Narodne tiskarne".